DUŠAN NOVAK
HIDROGEOLOŠKA OPAZOVANJA V VOLAKI
Kot enega od perspektivnih vodnih virov za preskrbo Poljanske doline in
okolice z vodo smo v letih 1973 do 1975 podrobneje preiskovali tudi izvir Volaščice
v Volaki pod Blegošem. Na izviru smo od oktobra 1973 sistematično
opazovali vodno stanje, temperaturo vode in zraka ter nekatere fizikalno-kemične
značilnosti vode. Napravljene so bile tudi kompletne kemične analize
voda.
V zaledju izvira smo obarvali potok, ki ponikuje v grapi nad izviri. Volaščica
ima pod Ogradi pri Leskovici ob srednjem vodnem stanju 10—15 1/sek
vode. Potok ob srednji in nizki vodi ponikuje v zelo razpokanem apnencu v
slikovitem kanjonu, v katerem se križajo številne prelomnice. Voda ponikuje
razpršeno v razpoke in v grušč in v soteski ne moremo opaziti značilnega požiralnika,
v katerega bi voda strnjeno odtekala. Okoli 500 m nižje, v višini med
650 in 670 m, so deloma na levem, deloma na desnem bregu deberske doline
potoka izviri, skupno 5, ki so na kroki-skici označeni z I do V. Izviri I, II in III
pritekajo iz razpok v dolomitu v levem pobočju doline, približno v isti višini
z izvirom IV. Izvir IV je največji in voda priteka iz grušča na desnem bregu
potoka. Tolmun je sedaj obzidan s škarpo in voda speljana v merilni žleb.
Najnižji je izvir V, ki je v desnem bregu potoka. Strmina je prekrita z gruščem
in preperino.
Osnovna geološka karta (list Kranj) prikazuje v območju izvirov močno
prelomno cono, ki meji triasno dolomitno ozemlje na jugovzhodu od območja
na severovzhodu, ki je zgrajeno iz kamnin psevdoziljske serije, peščenjakov,
skrilavcev, tufov, apnencev itd. Južneje od tod nahajamo tudi kremenov keratofir,
porfirite, diabaz itd.. V tem dokaj zapleteno zgrajenem ozemlju sedaj
lahko govorimo le o pretakanju vode v pripovršinskem delu. O globljem podzemeljskem
pretakanju vode priča izvir Toplica ob Kopačnici. O tem pa za
sedaj še nimamo dovolj podatkov.
Med neprepustne kamnine štejemo na tem območju vse magmatske kamnine,
tufe, skrilavce ipd. Izjema so apnenci, ki so v psevdoziljski seriji. Ti apnenci
so razpokani in mestoma tudi zakraseli, predvsem, če so v debelejši plasti
in odkriti na večji površini. V območju »Pod robom« poznamo celo okoli 70 m
globoko brezno. Dolomit je v glavnem slabo prepusten in ni zakrasel. Odtok z
dolomita je na strmih pobočjih tak kot z neprepustnega ozemlja, hudourniški.
Vendar je dolomit v pripovršinski coni zelo preperel, ob razpokah in prelomih
pa zdrobljen. Te cone in gruščnati vršaji v dolinah zbirajo padavinsko vodo,
ki se zatem počasi steka v močila in nekatere izvire, ki so številni predvsem
v dolini pod Polenškom. Pod Polenškom je v grapi, ki je prekrita z apnenčevim
in dolomitnim gruščem, tudi večji izvir.
182
Dne 8. 8. 1974 smo obarvali potok Volaščico v soteski nad izviri. Bar\'a se
je pojavila na izvirih II—IV že ponoči med 8. in 9. avgustom. Voda je bila
obarvana z uraninom. Koncentracija barve je bila sprva enaka na vseh treh
izvirih, zatem pa so se po krajšem nalivu pojavile razlike. Opaziti je bilo, da
je 10. 8. dotok s strani na izviru II znižal koncentracijo, ki je bila v začetku
precej visoka. Ko pa je voda naliva odtekla, se je koncentracija barve znova
dvignila. Manj je vplivalo deževje na izvir III. Režim tega izvira je močno
podoben režimu izvira IV.
Iz tega zaključimo, da potok, ki ponikuje v grapi nad izviri, napaja izvire
II, III in IV. V izvir II izdatno doteka še voda, ki se zbira v dolomitu na
levem pobočju doline, manjše pa je dotekanje od strani v izvir III. Seveda
pa velike količine vode na izviru IV kažejo, da to ni le voda ponikalnega
potoka.
Tudi druga opazovanja kažejo, da imamo opravka z več vrst voda. Izviri
II, III in IV imajo podobne trdote in temperature. Pri tem se od ostalih največ
razlikuje izvir II, posebno kadar nanj vpliva deževje. Izvira I in V pa se od
vseh razlikujeta po višjih trdotah in temperaturi vode. Visoka trdota izvira V
kaže, da se vanj steka voda iz dolomitnega ali kakega laporastega območja.
Po izdatnosti vsi izviri znatno zaostajajo za izvirom IV. Količine znašajo
največ do okoli 20 1/sek pri največjem (I in II, III) od njih. Voda izvira IV je
zmerno trda. Celotna trdota se spreminja med 7,0 in 8,3" dH. Najvišja je poleti,
najnižja ob visoki vodi. Amplituda je torej majhna, nihanja neizrazita. Po
hidrofaciji je voda magnezijevo kalcijeva-hidrokarbonatna (MgCa-HCO:;). Suhega
ostanka je med 125 in 160 mg/l. To pomeni, da je primerna za pitje in industrijsko
uporabo.
Ustaljene so tudi temperature, ki se spreminjajo med 6 in 8 "C. Najvišja
je temperatura jeseni, najnižja pa ob spomladanski odjugi.
183
Izvir IV ob nizkem in ob visokem vodnem stanju
Izvir IV precej hitro reagira na padavine in se kali, kar pomeni, da ga
napajajo še pripovršinske vode, ki pritečejo s strani. Glede na velike količine
vode tudi sklepamo, da se napaja iz obsežne pretrte prelomne cone in apnenčevih
vložkov. Izdatnost izvira IV je zelo spremenljiva. Najnižja opazovana
količina je bila 59 1,'sek, padavine pa dvignejo pretok preko 200 1/sek.
Količina Cl iona na izviru IV niha vzporedno s trdoto. Amplituda sprememb
je majhna, v povprečku pa je bila količina od leta 1975 zaradi padavin
višja. Izrazitejše je tudi nihanje količine SO4, ki ga je najmanj v rastnem obdobju,
največ pa ob jesenskem deževju, ko je spiranje organskih snovi največje.
Vse to kaže, da je izvir v Volaki iztok cone globinskega odtekanja, ki jo
bogatijo pripovršinske vode ponikajoče Volasice in vode razpršenega napajanja
s površja. Izvir pri Polenšku v sosednji grapi je po hidrofaciji enak. Razlikuje
se le po tem, da je v vodi več SiOa.
Pri izkoriščanju vode tega izvirnega območja bo v perspektivi treba računati
tudi s kaljenjem in občasnim bakteriološkim onesnaženjem.
184
PRILOGA
Opazovanja na izvirih v VoIaki
Datum
26. 8. 1972
18. 10. 1972
17. 11. 1972
po dežju
16. 3. 1973
10. 4. 1973
8. 5. 1973
11. 5. 1973
18. 3. 1974
30. 5. 1974
11. 6. 1974
30. 7. 1974
8. 8. 1974
13. 8. 1974
20. 8. 1974
22. 10. 1974
16. 12. 1974
15. 4. 1975
19. 11. 1975
6. 12. 1975
Tv
7
7
7
6,8
7.9
6.5
8,2
8,0
8,5
8,5
8,1
8,3
8,5
8,0
9,0
10,0
8,0
I
Cl
1.2
1,5
1.7
1,3
1,3
1.0
1,7
trd.
8,0
8,2
100 1
6.9
8.0
6,2
6.4
9.7
Tv
7
8.0
7.0
6,8
7.1
8,2
7.4
7,2
8,1
7.4
7.6
7.0
7,8
6,2
i;
Cl
1.2
1.3
1.3
1,7
trd.
8,0
6.9
6.6
8,1
Tv
7
7,1
7.1
8.0
6,2
7,0
7.2
7,0
7,4
7.0
7.0
7.5
7,0
7,8
6,1
III
Cl
1,2
1,0
1,2
1,0
1,7
trd.
7,8
7,8
15 1
7.8
9,6
8,1
Tv
7
8.2
11
7.2
6,0
7,0
7,0
7,0
7.2
7.0
7,0
7,0
6,9
7,3
8,5
6,1
IV
Cl
1.6
1,2
1,2
1,4
1.7
trd.
7.2
9,6
9,6
11,8
8,3
Tv
8.2
8,0
80
8.0
V
Cl
1.1
1,7
trd.
9,7
10,2
T vode »C
Cl mgl
celotna trdota v "dH
R e s u m e
QUELQUES OBSERVATIONS HYDROG£OLOGIQUES FAITES A VOLAKA
A Volaka, sous le plateau de Blegoš, on a fait pendant deux ans, des recherches
sur les nappes aquiferes des sources differentes du ruisseau de Voljaščica. On a
meme colorie les eaux du ruisseau intermittent pour faire des observations des
qualites physiques te chimiques de Teau. On s'est apergu que les nappes des sources
different entre elles. La source la plus abbondante est situee a la decharge de la
zone decoulement souterrain et elle est alimentee par les eaux sub-superficielles
du ruisseau intermittent de Voljaščica et par les eaux de rinfiltration irreguliere
de la superficie. Les autres sources possedent chacune son propre perimetre d'alimentation,
excepte les sources II et III qui sont alimentees en plus par Teau du
ruisseau intermittent. La source au regime le plus grand a toutes les possibilites
de servir a Tapprovisionnement de Teau au futur.
185