FUNKCIJE IM NALOGE DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
PRISPEVEK K RAZPRAVI 0 OSNUTKU DRUŽBENEGA D0G0V0RA 0 DRUŽBENI SAMOZAŠČITl KI SM0 GA OBJAVILI V DRUGI ŠTEVILKI DELEGATSKE TRIBUNE
Vsi dosedanji druzbeni si-stemi so gradili svoje obrambne mehanizme svoji družbeno-raz-redni strukturi in svojemu zna-čaju primerno. Sodobne družbe imajo in razvijajo razredno de-terminirano ter na svojih idej-nopolitičnih osnovah grajeno zaščito. Tudi naša samoupravna socialistična družba razvija svoj sistem zaščite zoper sovražno delovanje in inkriminirano ob-našanje. V naših najvišjih prav-nih in političnih dokumentih smo, izhajajoč iz vsebine satno-upravnih socialističnih od-nosov, opredelili funkcijo in značaj njene zaščite kot druž-beno samozaščito. Razvijajoč dmžbeno samozaščito na idej-
nopolitičnih osnovah samo-upravnega socializma. gradimo tak sistem zaščite družbe in nje-nih vrednot, ki ga nima nobena sodobna družba.
Možnosti za graditev druž-bene samozaščite kot enotnega zaščitnega sistema naše samo-upravne socialistične družbe so nastale po konstituiranju sa-moupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov. Po-javljajo se z odmiranjem države in podružbljanju njenih funkcij kot rezultat razvoja samo-upravne socialistične družbe, v katerj postaja družbena samo-zaščita neločljivi del sociali-stičnih samoupravnih odnosov. Poseben pomen in vlogo pri na-
stajanju družbene samozaščite je imel nastanek in razvoj Ijud-ske obrambe, kot nove vsebine in organizacije ubrambnih sil naše družbe.
Družbena samozaščita kot kuncept zaščite našega samo-upravnega socialističnega si-stema in njegovih vrednot ima svojo teoretično, idejno in po-litično osnovo. Družbena samo-zaščita izhaja iz marksističnega pojmovanja odmiranja drzave in iz teorije in prakse samouprav-Ijanja. V našem družbenem raz-voju se stalno zmanjšuje vloga države v družbi in vse bolj ustvarjajo možnosti za vse večje angažiranje deiovnih Ijudi in občanov   pri   kreiranju   druž-
benih zadev na vseh področjih družbenega dela in življenja. Delovni ljudje in občani se vse bolj uveljavljajo kot resiiicni nosilci razvoja samoupravnih socialističnih odnosov. Zato pojmujemo družbeno samo-zaščito kot samoupravno funk-cijo delovnih Ijudi in občanov za zaščito samouprame sociali-stične družbe in njenih vrednot. V nji se neposredno izražajo življenjdii intresi delavskega razreda in delovnih ljudi na-sploh, ki se bojujejo za nadaljnji razvoj socialističnih samo-upravnih odnosov, za afirmacijo delovnega človeka, njegove osebnosti in uveljavljanje nje-govih neodtujljivih pravic. Taka razredno in družbenopolitično opredeljena družbena samo-zaščita varuje nadaljnji razvoj progresivnih socialističnih sil pred vsemi njenimi sovražniki, ki želijo ovirati ali celo onemo-gočati njihov buj za uspešen razvoj samoupravne sociali-stične družbe. Z njo izvajamo samoupravno zaščitno funkciju kot družbeno akcijo zavestnega uveljavljanja delovnega človeka in vloge delavskega razreda kot nostlca družbenega napredka. To pa daje družbeni samo-zaščiti njeno razredno vlogo in revolucionarno poslanstvo pri varovanju in razvijanju samo-upravnih socialističnih od-nosov.
Družbena samozaščita ima opredeljene cilje za zavarovanje naše družbe in njenih vrednot od deformacije do inkrimini-ranega obnašanja. Pri tem gre za boj proti spletu asocialnih in antisocialnih pojavov na vseh dmžbenih področjih. Sem šte-jemo zlasti kršitve pravic in svo-bode delovnih Ijudi in občanov, kršitve samouparavnih pravic. bogatenje s prilaščanjem tujega dela, politično in idejne di-verzije, sovražno propagando, teroristične napade, obvešče-valno dejavnost tujih sil, napade na družbeno imovino, pod-kupuvanje in korupcijo, pojave
nacionalizma in šovinizma, raz-ne oblike primitivizma in reak-cionarnega pojmovanja, intri-gantstvo ter najrazličnejše druge oblike upiranja progre-sivnemu razvoju našega druž-benega sistema. Upoštevajoč, da je učinkovita družbena sa-mozaščita socialno-razrednih protislovjih, ki spremljajo raz-voj samoupravnih socialističnih sil in njih boj za progresivni družbeni razvoj, izredno po-memben pogoj socialistične preobrazbe družbe, bi bili v raz-voju socialistične samoupravne družbe nedosledni, če ne bi duržbeno samozaščito izvajali kot samoupravno funkcijo ter pravico in dolžnost delovnih ljudi in občanov. Osvobajanje delovnega človeka v vseh nje-govih družbenih aktivnostih ustvarja nujno v njem samem potrebo, da se aktivno vklju-čuje v varovanje pridobitev in vrednost samoupravne sociali-stične družbe. To pa pomeni, da bo delovni človek nujno po-stal osnuvni nosilec družbene samozaščite, in sicer tako, da se bo predvsem sam ravnal v skla-du z družbeno sprejetimi do-kumenti in spoštoval samo-upravne odločitve ter kot sa-moupravljavec zahteval v vseh samoupravnih organih, da se tako ravnajo in obnašaju tudi vsi drugi. Strokovne zadeve pa bodo na področju družbene sa-mozaščite izvajali zato speciali-zirani organi in službe.
Torej so nosilci družbene sa-mozaščite:
—  delovni Ijudje in občani,
—  delovne, samoupravne in družbenopolitične      asociacije delovnih Ijudi in občanov ter njihovi samoupravni urgani,
—   državni  organi  s svojimi specializiranimi službami.
V praksi se velikokrat ali izenačujeta ali zamenjujeta pojma Ijudska obramba in druž-bena samozaščita. Srečujemo se z različnimi tolmačenji, mnenji in tudi dilemami o ljudski obrambi   in   družbeni   samo-
zaščiti. Ne glede na različne in terpretacije Ijudske obrambe in družbene samozaščite pa i/.haja že a iq3rejetih dmžbenih do-kumentov, da so med ljudsko obrambo in družbeno sa-mozaščito očitne ra/like,kakor tudi tesna medsebojna pove-zanost in enakost enotnost v skupnih ciljih. Ljudska obram-ba varuje našo dežeio in družbo pred sovražno oboroženo agre-sijo, družbena samozaščita pa varuje našo samoupavno so-cialistično družbo in ljudsko obrambo pred najrazličnejšim sovražnim delovanjem ter inkri-miniranim obnašanjem.
Za ureditev družbene samo-zaščite in njeno uresničevanje v občini je potrebno sprejeti ustrezen družbeni dogovor. Zato je koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski kon-ferenci SZDL dal iniciativo za izdelavo osnutka družbenega dogovora o družbeni samo-zaščiti v občini. Na zadnji seji je obravnaval osnutek družbe-nega dogovora o družbeni sa-mozaščiti v občini in ugotovil, da je primeren kot osnovno gra-divo za javno obravnavo in ure-ditev tega vprašanja v občini. Osnutek družbenega dogovora o samozaščiti v občini je objav-ljen v letošnji 2. št. delegatske tribune priloge Naše skupnosti. V osnutku družbenega dogo-vora so opredeljene funkcije družbene samozaščite, njena organizacija in naloga njenih nosilcev v občini. Podpisnflci dnižbenega dogovora bi naj bili organizacije združenega dela, krajevne itupnosti, družbeno-politične organizacije, samo-upravne interesne skupnosti in skupščina občine. V javni ob-ravnavi naj delovni Ijudje in občani prouče osnutek druž-benega dogovora in dajo po-trebne dopolnjevalne ali sprem-ljevalne predloge. Vsaka inicia-tiva, kako boljše urediti to vpra-
(Nadaljevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 4. strani)
šanje v občini, bo zelo do-brodošla. Predloge zanj zain-teresirani posredujejo koordi-nacijskemu odboru za Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito pri občinski konferenci SZDL, ki bo skupaj z izvršnim svetom dcupščine občine pri-pravil predlog družbenega do-govora. Tega bodo dobili vsi podpisniki v obravnavo in spre-jem. V osnutku družbenega do-govora so opredeljene tudi pra-vice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, organizacij zdru-ženega dela in njihov asociacij, krajevnih skupnosti, družbeno-poUtičnih organizacij, samo-upravnih interesnih dcupnosti in dtupščine občine. Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti
v občini bo tudi podlaga za nor-mativno urejanje družbene sa-mozaščite pri vseh podpisnikih, ki so dolžni za ureditev tega vprašanja sprejeti ustrezne splošne akte.
Uresničevanje družbene sa-mozaščite kot samoupravne funkcije, kot pravice in dolž-nosti vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih delovnih, samoupravnih in družbenopoli-tičnih organizacij zahteva nji-hovo samoupravno ustrezno organiziranost in usposobitev za njeno izvajanje. To je izredno pomembna in trajna družbeno-politična in samoupravna na-loga, ki zahteva, da jo ures-ničujemo v vseh sredinah s pol-no družbeno odgovornostjo.
ZVONE TUŠAK