Leto VII., št. SO („jutro" XV., st. 283 a) Ljubljana, ponedeljek 10. decembra 1934
^an.utvo couuijaoa tvnailjeva ulica 6. — Telefon SL 3122, 3123, 3124, 3126, 3126.
Lnseratni oddelek LJubljana, Selen* burgova uL — Tel. 3492 to 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica flt 11. — Telefon St 2458.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St a. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiSi dr- Baum-eartnpria
Ponedeljska izdaja
Tena t Din
ruUoucij^iui . uaja —-
▼sa' ponedeljek zjutraj. — »•»• rofta se posebej tn velja po po£ prejemana Din 4.-, po raznafat Cib dostavi iena Din 5,- mesečno
Uredništvo:
LJubljana: Knaljeva ulica 5. Telefoi St. 3122. 3123, 3124. 3125 ln 3126 Maribor: 'Josposka ulica IL Telefol St 2440.
Celje: Strossraayerjeva uL L TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarlfu
V pričakovanj u odločitve v Ženevi
Danes bo zunanji minister Jevtič odgovoril na madžarsko spomenico in zavrnil madžarske Izgovore - Madžari so vedno bolj osamljeni in z naraščajočo nervoznostjo pričakujejo odločitve sveta Društva narodov
Zasramovani in izdani
V silni stiski, v katero je zašla, Madžarska sedaj sama preklinja zločince, ki jih je ščitila in podpirala
Ženeva, 9. decembra, p. Danes Je bil v Ženevi odmor. Prihodnja seja sveta Društva narodov, na kateri se bo nadaljevala razprava o jugoslovenski pritožbi, bo Jutri dopoldne ob 10.30. Za jutrišnjo sejo vlada v vseh krogih največje zanimanje, ker pričakujejo, da se bo že jutri situacija priHeno razci-
StUaV Ženevi zbrani diplomati so današnji odmor Izkoristili za Intenzivne razgovore in posvetovanja, ki so bila izključno posvečena jugoslovensko-madžarskemu konfliktu. Ministri Male antante in Balkanske zveze so imeli sejo, na kateri so razpravljali o položaju in iznova potrdili popolno solidarnost. Mala antanta in Balkanska zveza vztrajata pri tem, da se brezpogojno ugotovi krivda Madžarske in izreče primerna obsodba. .
V krogih madžarske delegacije vlada velika nervoznost, ker je včerajšnja razprava pokazala, da vsi člani sveta Društva narodov obsojajo teroristično akcijo, ki se je vodila iz Madžarske in ker ie ostal madžarski zagovor brez vsakega vpliva. Opaženo je bilo, da so se danes ves dan vršili razgovori med italijansko in madžarsko delegacijo. V poučenih krogih zatrjujejo, da pritiskajo Italijani na Madžare, naj ne izzivajo še nadalje in naj se zadovolje z vsakim sklepom, ki ga bo sprejel svet Društva narodov. Zdi se, da ie Italijanom posebno do tega, da se ta konflikt čimprej spravi s sveta, ker se Italija ne želi preveč izpostavljati za Madžarsko, da W se ne zamerila Francki. Izjava, kj jo je podal pred par dnevi francoski zunanji minister naglasivsi, da ne more biti govora o zbližanju Francije z Italijo vse tako dolgo, dokler ni rešen jugoslovcnsko-madžarski spor in dokler se Itali-a ne odreče podpori madžarske revizionistične politike, je napr avila v italijanskih krogih zelo velik vtis
Na jutrišnji se$ bodo ponovno govorili gg. Jevtič, Beneš in Titulescu, ki bodo podali odgovor na madžarske iz jave in na madžarsko spomenico ter postavili konkretne zahteve. Od sprejetja teh zahtev je v glavnem odvisen nadaljnji razvoj dogodkov.
Jugoslavija mora dobiti v Ženevi zadoščen je" ~
Minister Laval o svojih včerajšnjih razgovorih z ženevskimi državniki
Ženeva, 9. decemfcra. r- Francoski zunanji minister Laval, čegar včerajšnji govor je predmet vsestranskih komentarjev, je imel danes dopoldne dolg razgovor z ju-goslovenskim zunanjim ministrom Jevti-čem. Nato se je sestal z grškim delegatom Pol tisom, pozneje pa je konferiral še z italijanskim delegatom baronom Aloisijem m angleškim delegatom Edenom. Po teh sestankih je na vprašanje novinarjev kratko izjavil:
Jugoslavija roora brezpogojno dobiti zadoščenje v Ženevi To fe vse, kar imam povedati o svojih današnjih razgovorih.
Pariz, 9. decembra. AA. Ves pariški tisk se bavi z včerajšnjim velikim govorom zunanjega ministra Lavala v Ženevi. V tem poudarjajo velik vtis, ki ga je napravil na poslušaice in na vso svetovno javnost. Med drugim zlasti poudarjajo Lava-love besede, ponovljene ob tej priliki: Kdor želi premakniti samo en obmejni ka-
men, ta ruši svetovni mir! Današnji »Echo de Pariš« je objavil daljši članek ovujega diplomatskega dopisnika Perti-naxa o tem eovorn.
Pe*"* i.ax hvali hladnokrvnost, ki Jo je poknza'. francoski zunanji minister ln poti la ja nadalje, da je odločno proti vsake-iru nvizionizmu. »Matin« pravi med drugim, da se vprašanje jugoslovenske spomenice ne rešuje v ženevi tako lahko, kakor se je rešilo pred istim svetom Društva narodov posaarsko vprašanje. Nikakor se ne more zahtevati, da bi se v ženevi pripetil vsak dan kak čudež. Z včerajšnjim dnem je bil zaključen teden brez konkretnega rezultata v jugoslovenskem vprašanju. Ponedeljek bo primeren dan za oceno položaja. Obstoja upanje, da bo stvar zaključena v sredo, če se ne bo pojavil kak nov incident. »Figaro« piše, da ni treba izgubljati upanja. »Oeuvre« pravi, da se v ženevi dodajajo zelo važne »tvari ter izraža prepričanje, da bo končno vendarle zmagal razum
Niti Italijani se ne zavzemajo preveč za Madžare
Italijani samo žele, da bi se spor čimprej likvidiral
Rim, 9. decembra, r. Fašistični listi dokaj obširno pišejo o debati pred svetom Društva narodov o jugoslovenski pritožbi zoper Madžarsko. Dasi neradi, priznavajo brez izjeme, da je večina članov sveta Društva narodov na strani Jugoslavije in da se /e pokazala enotna fronta Male antante, Balkanskega sporazuma, Francije in Sovjetske Rusije. Anglija je po mnenju fašističnih listov zavzela vlogo posredovalca in je angleški delegat Eden že zaradi tega do skrajnosti previden in nepristranski, ker je določen za poročevalca v tej kočljivi za-drvi Poljska je zavzela nevtralno stališče, vendar pa je tudi ona zelo naklonjena stališču Jugoslavije in se niti najmanj ne zavzema za Madžarsko. Obenem naglašijo fašistični listi, da se Italija ne more pri-itužiti protimadžarski fronti, čeravno je »a tej strani tudi Francija, ker je prijate-
ljica in zaveznica Madžarske. Italija si bo pri reševanju tega spora prizadevala podpirati posredovalno akcijo. Zanimivo je, da fašistični listi nič več ne zahtevajo, naj se razprava o marsejskem atentatu razširi na »ves problem terorizma slavnih tudi evangeličani in starokat >liki. Od muslimanov je prisegel le eden.
Ko je tako bil svečani akt izvršen in se je zastava spet vrnila na svoje mesto, je ob največji tišini povzel besedo divizijo-nar Cukavac. V krasnih besedah je opozarjal rezervne oficirje na resnobo današnje dobe. Orisal je veličino žrtve pokojnega kralja Aleksandra, ki je kot vrhovni poveljnik po tolikih prestanih borbah in zmagah dal junaško življenje na oltar domovine. Ves zbor rezervnih oficirjev je trikrat vzkliknil »Slava!« Nato je g. divizionar opozoril na pomen prisege mlademu kralju Petru II. in pozval rezervne oficirje k vedni budnosti in pripravljenosti, da se žrtvujejo za kralja in domovino. In v potrdilo teh besed je gromko zadonelo na čast mlademu kralju: »Živel!«
S tem je bila svečanost zaključena, zapustila je v vsakomur močan vtis. Pri izhodih so rezervni oficirji oddali še pismeno prisego. — V januarju bo v Oficirskem domu več zanimivih predavanj iz raznih vojnih strok. Rezervni oficirji so vabljeni, da jim v čim večjem številu prisostvujejo. Sleherni rezervni častnik se lahko tudi prijavi v šolo jahanja, ki se bo v kratkem pričela. Vob če naj rezervni oficirji vzdržujejo redne in ozke stike z aktivnim častniškim zborom, da bo čim krepkeje povezana enotnost jugoslovenske vojske.
slikah francosko mesto Boulogne sur Mer, mesto prvega esperantskega kongresa, po-vedel nas je nato preko Ženeve, Londona, Dresdena, Barcelone v Ameriko v mesto Washington. To so mesta, v katerih so se vršili prvi kongresi esperantistov. Sledile so slike Antwerpna, Krakova, Berna, Pariza, Amsterdama, Prahe, Helsingforsa. Niirn-berga in Dunaja. Nekatera mesta se po-nove, ker je bil po vojni ponovno v njih kongres. Prisotne je naravnost presenetila ogromna udeležba na zadnjem kongresu v Stockholmu. Predavatelj Je naposled pokazal še nekaj slik o prihodnjem velikem zborovanju esperantistov, ki bo leta 1935. v Rimu.
Ogenj in nesreče
Danes dopoldne so bili poklicni gasilci pozvani na Celovško cesto 14, kjer je menda zaradi električnega stika začelo goreti v delavn ci pletilnice Sabine Mangljeve, ki je na dvorišču Kopačeve svečarne. Očitno je iskra preskočila na volno, ki je začela tleti in preden so prišli gasilci, ie bilo uničen h za okrog 6000 Din raznih pletenin, rokavic in volne. Gasilci so kmalu udušili
ogenj in preprečili vsako nadaljnjo nevarnost.
Kralj Prane, delavec iz Stare Loke, je danes igral nogometno tekmo, pri kateri je neki grač treščil vanj s takšno silo, da ga je po nesreči s čevljem sunil v glavo in mu prebil lobanjo. Kralja so prepeljali v bolnišnico. — V petek se je na Vodovodni cesti zalete! 171etni vajenec Silvo Šuhgoj s kolesom v nekega drugega vajenca, odle-tel s kolesa in dob 1 resnejše notranje poškodbe. Na pomoč so poklicali reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Istega dne se ie tudi ponesrečil Jakob Breznik, krojač v Škofovih zavodih, rojen leta 1888.. ki je nesrečno padel in s pretresel možgane.
Vlom
Pred nekaj dnevi je nekdo vlomil v stanovanje trgovca Kosa v Židovski ulici in mu odnesel tri moške obleke in suknjo v vrednosti okrog 2000 Din. Tatvine so osumil brezposelnega mehanika Lea P., rojenega 1. 1908. na Dunaju in pristojnega v Ljubljano ter ga aretirali. Policija ga je izročila sodišču.
Od Triglava do črnega morja
Spomini na bivanje Matičarjev v Varni
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 9. decembra.
Slovensko stenografsko društvo se je ustanovilo
Več prijateljev tesnopisa se je odločilo ustanoviti Slovensko stenografsko društvo. Pripravljalni odbor je izvršil vsa potrebna dela in danes dopoldne je bil v slavnostni dvorani trgovske akademije ustanovni občni zbor.
Zborovalce je prisrčno pozdravil dr. Svetelj, ki je imenoval za predsednika zbora dr. Dolarja iz Maribora. Po prevzemu častne funkcije je začasni predsednik toplo pozdravil vse navzočne v uvodu poudarjajoč, da bi moralo to mesto prav za prav pripasti utemeljitelju slovenske stenografije direktorju Novaku. Nato je govoril o pomenu stenografskega društva za Slovence. Z globoko pieteto se je spominjal naposled blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in obenem vzkliknil mlademu kralju Petru II. Na njegov predlog je bila v Beograd tudi poslana vda-nostna brzojavka.
Po uvodnih formalnostih je občni zbor prešel na dnevni red. Zborovalce je pozdravil delegat Hrvatskega stenografskega društva g. Kesterčanek, za njim pa je profesor Pavlin predaval o razvoju slovenske
padlih z - _ »Kakor da je mrlič v hiši...« Nadzornik Urbančič je imel globok spominski govor, nato pa so udeleženci korporativno odšli k sv. Jožefu, kjer je bila ob 11. darovana za mučenike sveta maša. Vsa slovesnost je bila tiha, pa zato toliko bolj impozantna manifestacija za pravice našega rodu.
Javno žrebanje efektne loterije »Poštnega doma" v Ljubljani
se je vršilo v soboto popoldne v beli dvorani hotela Uniona ob prisotnosti polne dvorane občinstva. Glavne dobitke so zadele tele srečke: spalnico z opremo in kuhinjo št. 3-536; zapravijivčka s konjem in opremo št. 2598; šivalni stroj št. 10.700; kolo št. 6.924; kompletno smučarsko opremo št. 4.874; blago za moško obleko s podlogo št. 1.519; jedilni servis št. 10-244; prašiča št. 4945; balo najfinejšega šifona št. 4341; 1.100 kg trboveljskega premoga št. 15.863; kuhinjsko posodo št. 9371 in jedilni pribor za 6 oseb št. 7.183.
Ostale izžrebane številke bodo razvidne iz žrebne liste, ki bo v nekaj dneh na vpogled pri vsaki pošti. Na ustno ali pismeno izraženo željo (predvsem igralcev izven
stenografije. Za svoja temeljita izvajanja je I dravske banovine) pošlje zadruga žrebno bil deležen toplega priznanja, a prav tako listo interesentu s pošto. Dobitki se bodo
tudi profesor Rakuša iz Maribora za pre- - « ......
davanje, ali je potrebno, da se za steno-grafiranje tujih jezikov učimo posebnih sistemov. Profesor je po teoretični utemeljitvi nazorno pokazal, da lahko tuje jezike stenografiramo brez znanja tuje stenografije, in je to tudi nazorno predočil.
Soglasno so bila sprejeta že odobrena pravila. Na predlog g. Zupana je bil izvoljen za častnega predsednika društva zaslužni upokojeni direktor g. Novak. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika dr. Svetelj, v ostali odbor pa ga. Robida, gdč. Maša Gorazdova, ravnatelj g. Zupan, parlamentarni stenograf g. Šenk, profesor Pavlin in g. Zelenik, za namestnike profesor Rakuša iz Maribora in profesor Bolhar iz Celja, a za revizorja profesor Marn in ga. Petkova.
Na predlog dr. Svetlja je bila tudi sprejeta resolucija, ki se glasi: »Slovensko stenografsko društvo izraža na svojem ustanovnem občnem zboru željo po čim ožjem sodelovanju med vsemi društvi v Jugoslaviji, pa tudi željo po čim večji enotnosti med jugoslovenskimi stenografi. Za svoj najvišji smoter si je stavilo delo za širjenje znanja stenografije in v zvezi s tem želi: 1. Naj se pouk stenografije uvede v vse srednje šole in naj se stenografija smatra za znanstveni predmet in ne za veščino ter naj se ocene vpisujejo v spričevala. 2. Na visokih šolah naj se uvede lektor za stenografijo. 3. Naj se uvede izpitna stenograf-ska komisija v Ljubljani.
Ta resolucija bo poslana na pristojna mesta.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Novi predsednik g. Svetelj se je zahvalil številnim udeležencem, katerih večina se je tudi že vpisala v društvo. Po zborovanju je bil skupen obed pri Mikliču.
Lepa prireditev Sočanov
Sočani so dopoldne pri Levu na lep, pie-teten način počastili spomin na blagoDO-komega Viteškega kralja *
V dostojno okrašeni dvorani se je zbrala številna družina naših primorskih rojakov, okrog 250 po številu, in vsa srca so zastala v pritajenem dihu, ko je gdč. Klavorova z iskrenim občutjem deklamirala pretresljivo Širokovo pesem o
izdajali od 15. t. m. dalje vsak delavnik od 10. do 12. v pisarni Grudnovo nabrežje 1 (Prule).
Izžrebane srečke, prodane izven Ljubljane, naj se pošljejo Zadrugi »Poštni dom« po pristojni pošti. Dobitki zapadejo v korist »Poštnega doma«, ako ne bodo dvignjeni do 13. februarja prihodnjega leta.
Zamenhofov večer
V petek zvečer so naši eaperantisti proslavili rojstvo dr. Zamenhofa, avtorja mednarodnega jezika esperanta Prireditev je pripravil Klub esperantistov v Ljubljani v dvorani hotela »Metropol«. Dvorana je bila okrašena s sliko Zamenhofa, v ospredju pa je visela slika Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja, zavita v črnino.
Večer je otvoril predsednik kluba g. Jože Kozlevčar in orisal življenje in delova nje velikega genija dr. Zamenhofa. Ludo-vik Lazar Zamenhof se je rodil 1. 1859. Njegovo življenjsko delo je mednarodni jezik esperanto. Ko se je človeštvo zavzelo za njegov jezik in ga hvaležno sprejelo, je zaklical: »Moja globoka vera v človeštvo me ni varala, dober genij človeštva se je prebudil.« Govornik je orisal tudi življenje velikega moža kot zdravnika za očesne bolezni, kot misleca, kot pisatelja in pesnika in kot rodoljuba. Z« ta svoj govor je govornik žel zasluženo priznanje.
Mogočen vtisk je napravila esperantska himna, ki letos ni bila igrana, niti je niso peli, bila je pokazana v simbolu s šestimi skioptičnimi slikami. Za vsako sliko je recitiral besedilo himne g. Riko Korene, voditelj esperantskih tečajev. Nastopila je ljubka 10 letna deklica Carmen Rienesche-va, ki je deklamirala prisrčno in pogumno originalno pesem Franja Modrijana »Au-tauen« (»Naprej«), Profesor Franjo Modrijan je za to prireditev prevedel tri slovenske pesmi: »Bolhač«. »Moja kosa je kri-žavna« in »Ukazi« Franca Prešerna. Te tri pesmi je zapel na večeru konservatorist g. Miško Dolničar, ki ga je na klavirju spremljal konservatorist g. Lovše. Pesmi so tako ugajale, da jih je moral ponavljati.
Zadnja točka večera je bilo skloptično predavanje g. Kozlevčarja o mednarodnih kongresih. Predavatelj nam je pokazal v
Po ločitvi od zgodovinske in nadvse zanimive točke Trnovo so Matičarji nadaljevali svojo pot proti Varni preko Gornje Orahovice, ki je močno in važno železniško križišče na glavni progi Sofija—Plevna in Gornja Orahovica—Varna Od tu je šla pot naravnost proti vzhodu mimo Asenova, Borisova do postajice Popovo, ki je važno trgovsko središče za izvoz žita in jajc. Naslednje važnejše mesto je Eski Džumaja, kraj novejšega datuma, ustanovljen pod turškim gospodstvom najbrž od Bolgarov, ki so takrat sprejeli Mohamedove nauke in pozidali več lepih mošej. V turških časih so bili letni sejmi v Eski Džumaji znani po vsem Balkanu. Še danes se vršijo v maju, a niso večje važnosti.
Pot gre dalje mimo Sumena, kamor se Matičarji še povrnejo. Železnica vozi mimo lepih jezer do turnejske najvzhodnejše točke Varne. Prispeli smo tja ob devetih zvečer. Na lepem prostornem peronu mnogo naroda. Domači pevski zbor »Morski zvuci« je zapel našo himno in pevski pozdrav »Rodno pesem«, na katere so Mati čarji odgovorili s »šumi Marico«. Predstav nik varenske občine je izrekel gostom dobrodošlico in poklonil šopek, predsednik pevskega zbora »Morski zvuci« je poudarjal v svojem pozdravu važno nalogo, ki so jo Matičarji podvzeli s svojo koncertno turnejo, da s tem pospešijo kulturno zbližanje med Bolgari in Jugosloveni. Matičarji so sedaj prvič zvezali svoj Triglav, najbolj severno-zapadno točko prostrane Jugoslavije, z najbolj vzhodno bolgarsko točko Varno na Črnem morju. Izrekel je zahvalo pogumnim kulturnim pionirjem. Spet so bili izročeni predsedniku Matičnega zbora in komponistu Adamiču lepi šopki. Se en krasen šopek je izročil dirigentu Poliču direktor tukajšnje radtoiposfcaje, poudarjajoč, da gre slava pevskega zbora Glasbene Matice tako daleč po svetu, kolikor sega tudi radio. Nato so se Matičarji razšli na skupno večerjo in v svoja prenočišča, da se po dovolj utrudljivi poti dobro spočijejo za nastop.
S svojim prihodom in nastopom v Varni so Matičarji prvikrat reprezentativno dejansko zadrgnili dolgo zvezo med Triglavom v slovenskem, najbolj severno-zapadnejšem delu Jugoslavije, in med Varno ob črnem morju, najbolj vzhodno točko bolgarskega carstva. To, kar se je na vseh točkah, kjer se je pojavil pevski zbor Glasbene Matice, naglašalo v ofici-elnih in zasebnih govorih, zbližanje med jugoslovenskim in bolgarskim narodom in nekaka duhovna vez med njenimi kulturami, je simbolno in dejansko izpolnila Glasbena Matica s tem, da je ob najtoplejših čustvih prebivalstva dospela ? Varno, bila toplo sprejeta in nastopila v Narodnem gledališču na sijajnem, pomembnem koncertu.
Matičarji so si 28. novembra ves dan ogledovali lepo mesto Varno in pohiteli seveda najprej v pristanišče na obalo črnega morja. Dan je bil krasen, soln-čen, lahna sapica je pihljala z morja. Varna Je snažno, v svojem novem delu lepo urejeno mesto s približno 70.000 prebivalci, je torej za Sofijo in Plovdivom tretje največje bolgarsko mesto. Od glavnega trga, na katerem sta palača občinske uprave in Narodno gledališče, vodijo radialno na vse strani lepe, široke, tlakovane ceste. Znamenita je velika, arhitektonsko zelo zanimiva katedrala.
V pristanišču je baS izkrcavalo več tovornih ladij. Pristanišče je z dolgimt valolomi od obeh strani dobro zaščiteno pred napadi večkrat zelo razburkanega morja, ki je zahtevalo že mnogo, mnogo žrtev in se vprav zato imenuje »črno« morje. Ob pristanišče pa se naslanja obsežno kopališče, več nego kilometer dolga peščina, posuta na kopnem in daleč notri v morje s tankim sviščem. Na tej plaži ee razvija ob poletnih mesecih obsežno kopališko življenje. Na tisoče in tisoče tujcev prihaja iz vseh krajev v to krasno kopališče, posebno mnogo med njimi je Poljakov in čehoslovakov. Zaradi obsežnega tujskega prometa, ki daje mestu dober zaslužek, je tudi mesto s svojimi napravami urejeno zelo udobno, v zapadnem slogu.
Popoldne je velik del pevcev ln pevk napravil izlet do kraljeve poletne rezidence v Bvksinograd in do samostana Konstantinov. Z avtobusi so se peljali vseskoz ob morski obali in občudovali krasna morska kopališča, ki leže ob tej obali s svojimi razkošnimi plažami, ter število zdravilišč, ki so tu postavljena, kjer se posebno na pljučih bolni ljudje lahko zdravijo na solncu in čistem morskem zraku Krasen je park okoli kraljevega dvorca Evksinograda, v katerem je baš ta čas bivala carjeva družina
Višek bivanja v Varni Je pa bil seveda večerni koncert v novem mestnem gledališču, ki je krasno poslopje, opremljeno z vsemi modernimi tehničnimi napravami, t izredno prostranimi in obsežnim* oderskimi prostori in velikim zakulisjem, z lepo, skoro okroglo dvorano, obdano
krog in krog z ložami, 6 prostornim balkonom in veliko galerijo. Ves ta prostor je bil nabito poln najodličnejšega občinstva, iz vseh krogov, mnogo oficirjev, svečeništva, skoro vse javne oblasti, tudi več funkcionarjev dvora v Evksinogra-du, nadalje vsi tukajšnji glasbeniki, člani pevskega društva »Morski zvuci«, itd. V tem udobnem in fino akustičnem prostoru sr oiii Matičarji poseuno slavnost-po razpoloženi. Peli so precizno, natanko, dinamično najbolj eksaktno in občuteno kakor v najboljših hipih. Občinstvo je tudi h aležno izkazalo svoje odobravanje ln priznanje z burnim pioskanjem Posebnega aplavza so bili kakor na vseh koncertih deležni tudi solisti, ga. štrukelj-Ver-b čeva, gdčna Poldka Zupanova in g. Tone Petrovčič, ki so posebno v Varni blesteli z izredno čist!m in zvočnim glasom in finim predvajanjem. V premoru eo se poklonde pevcem razne deputacije v Ime nu obCne, narodnega gledališča in pevskega društva »Morski zvuci«. Zboru i a dirigentu so bili poklonjeni krasni šopki Pevsko društvo Je poklonilo tudi Adamiču po njegovi baladi »Smrt kralja Samu ela« z lepim nagovorom krasen šopek Vobče je našla povsod ta Adamičeva balada navdušen sprejem in to posebno po svojem bolgarskem sižeju ln zaradi krasne kompozicije in finega izvajanja.
Na koncu je zbor seveda moral dodajati pesem za pesmijo, ker 6e občinstvo kar ni hotelo ločiti od pevcev. Merodajni glasbeni krogi in tukajšnji faktorji so na vsak način hoteli, naj pevski zbor Matice priredi jutri predpoldne še en koncert, ki bi bil zopet razprodan. Kakor je bilo Matičarjem žal, se niso mogli odzvati temu prijaznemu vabilu, ker so se morali točno ravnati po pripravljenem načrtu, ker bi 6icer vsaka sprememba vmes lahko prevrgla marsikatero točko načrta. Globoko so zato obžalovali Varnencl. da ne bodo mogli še enkrat slišati Matičnega zbora.
Tudi po koncertu so varnenski krogi izkazovali gostom vsakovrstne simpatije in jih vsepovsod spremljali tn bili na razpolago. Naslednje jutro je bilo lepega bivanja v Varni konec. Ob 8 30 so se Matičarji odpeljali v gumen
— brezplačno.
Poslopje bi moralo biti zgrajeno glede na celotno število prebivalstva dravske banovine in po izkušnjah mednarodne statistike za rakova obolenja tako. da bi obsegalo preko 40 bolniških postelj, vse potrebne pritikline in bolniško ter najnumej-šo laboratorijsko opremo, za kar je prora-čunjeno dva milijona dinarjev
Nabava 300 mgr radija, ki bi bila za naše prilike potrebna in s katerim bi se lahko izvršilo v teku enega leta preko tisoč ib-sevanj, bi stala nekaj čez milijon, ako temu prištejemo vse potrebne radijske pripomočke, skupno en milijon in dvestotisoč dinarjev.
Zdravnik specialist, ki bi se moral približno eno leto izobraževati na enem izmed večjih radiumskih zavodov v inozemstvu, je stavljen v proračun » stotisoč Din.
.Ako zaokrožimo to proračunsko vsoto navzgor, lahko rečemo, da potrebujemo za ustanovitev predlaganega zavoda okroglo tri milijone in petstotisoč dinarjev.
Sedaj pa nastaja najvažnejše vprašanje: kjer dobiti potrebni kapital. Tu se obračamo z zaupanjem in s prošnjo pred vsem na državno in banovinsko oblast, ki naj v ta namen stavi primerne vsote v početek realizacije tega načrta. Dalje so naprošene vse socialne ustanove, ki so s svojimi člani v veliki meri zainteresirane pri ustanovitvi takega zavoda bodisi direktno, kakor n. pr. OUZD in bratovske skladnice. ki letno izdajajo ogromne vsote za izvenbanovinsko zdravljenje svojih na zločestih novotvorbah obolelih članov, ki pa morajo večkrat zaradi prenapolnjenja in tehnične preobremenitve razpoložljivih radiumskih zavodov čakati po več tednov, da se uvrstijo, kar gotovo lahko najneugodnejše vpliva na r e-varno obolenje, ki v tem času dolgega čakanja nevarno napreduje. Tudi Pokojninski zavod kot eno najmočnejših ustanov prav nujno vabimo k sodelovanju. Dalje apeliramo na vse občine, pred vsem na mestne, zlasti pa na ljubljansko, mariborsko in celjsko, da prispevajo svoj obolus ter tako tudi s svoje strani omogočijo občanom možnost zdravljenja z radijem, katerega se marsikdo izmed njih ne more po-služiti zaradi nezadostnih gmotnih sredstev. Kako obupni so občutki teh bolnikov, ki gledajo v zavesti svojega nevarnega obolenja neizogibni smrti v obraz, ni jim pa zaradi revščine dana možnost iskati uspešne pomoči izven meje naše banovine, vemo poleg njih samo še zdravniki, ker jih dan na dan srečujemo. Naj ne ostanejo gluha in slepa za naše predloge tudi vsa večja denarna, trgovska in industrijska podjetja, ki bi lahko, četudi z majhnim prispevkom bodisi v obliki darila ali posojila, podprla našo akcijo.
Ako bomo v poznejši bodočnosti gledali te množice, gotove smrti otetih naših narodnih sobratov, v zavesti, da smo s svojimi skromnimi močmi vsaj deloma pripomogli k izboljšanju narodovega zdravja, bomo nekako pomirjeni gledali na ta spomenik humanosti. Kajti z njim smo izpolnili del oporoke našega Velikega kralja: Čuvali smo Jugoslavijo! Šef-primarij dr Blumauer Robert, odbornik Jugoslov. društva za proučavanje in zatiranje raka.
SAMO ŠE DANES
VLASTA BURIAN Film Z. K. D.
kot
Carjev adjutant
Smeh. grohot, veselje. Predstava ob % 3. popoldne
Načrt zavoda z radijem v Ljubljani
Nujnosti ustanovitve /avoda za zdravljenje z radijem v Ljubljani, v katerem bi se zdravili vsi oni nesrečneži, oboleli na raku. ki danes iščejo duševno in materijel-no strti tozadevne pomoči v inozemstvu ali stičnih zavodih sosedne banovine, menda ni treba posebej poudarjat* Tudi ni namen pričujočega spisa to utemeljevati, kajti o tem je izčrpno poročal članek predsednika društva g prof dr. Alojza Zalo-karja, temveč smatrajmo današnje razmo-trivanje kot poziv, kot obupen klic vsein onim, ki so danes v stanu in moralno pozvani realizirati ta človekoljubni načrt
Ljubljanski pododbor si je takoj spočetka svojega delovanja stavil dvoje nalog. To bi bilo v prvi vrsti prosvitljevanje naroda glede rakovega obolenja glede na njegove zgodnje in pravočasno spoznavanje in uspešnost zdravljenja ter v drugi vrsti napeti vse sile in ne prej m:rovati dokler ne dosežemo tudi možnost, da lahko nudimo vsem, tudi najrevnejšim slojem, uspešno in moderno zdravljenje doma. I^a prvem delu te naloge *e uspešno deluje drugi pa čaka še nujne rešitve. Zato stopamo danes pred javnost z realnim načrtom in primernimi predlogi ter s prošnjo dobrih nasvetov in podpore, bodisi moralne ali materi jelne.
Naš načrt je naslednji: V Ljubljani, univerzitetnem mestu ter mestu največjih zdravstvenih ustanov v dravski banovini, kamor že več desetletij gravitira ves težii bolniški materijal, naj se ustanovi zavod za zdravljenje z radijem po imenom: Ra-dium zavod v Ljubljani Ta zavod naj se vključi teritoriju obstoječih državnih zdravstvenih zavodov kot samostojen oddelek, opremljen naj bo z vsem' sodobnimi v stroko spadajočimi zdravilnim; pripomočki. načeluje naj mu specialno naobražen radijolog z izvežbanim osobjem To bi bil v glavnem predlog, katerega stavi društvo javnosti v realno-materielno razmotrivanje in kateremu bi dodali aproksimativen orp račun, da javnost uvid' možnost realizacije te človekoljubne in prepotrebne ustanove.
Parcela bi se menda dobila v območju obstoječih državnih zdravstvenih zavodov
Podoknica banu dr. Marušiču
S podoknico združenih ljubljanskih pevskih društev so bile sinoči zaključene svečanosti ob priliki letošnje petdesetletnice bana g. dr. Marušiča, ki so se bile začele v februarju s poklonitvijo članov banovin-skega sveta. Pozivu Hubadove pevske župe so se v velikem številu odzvala ne le pevska, marveč tudi mnoga druga društva. Tako se je sinoči zbralo na Bleiweisovi cesti pred bansko palačo okrog 2000 ljudi, med njimi korporativno ljubljanski gasilci v kroju. Posebno številno so bili navzoči primorski rojaki g. bana.
Ko se je ob pol 19 g. ban s svojim spremstvom poja%iI na balkonu banske palače, ga je godba »Zarja« pozdravila z državno himno, množica pa s ploskanjem in klici »Živijo!« Nato so združeni pevci zapeli »Našo pesem«, ki je na njo godba odgovorila z »Buči, buči morje Adrijan-sko«. Tako so se vrstili pevci in godba, vmes pa so se ponavljale ovacije g. banu.
Slavljenec se je ginjen zahvalil s kratkim, patriotičnim nagovorom, v katerem je pozival k složnemu delu za dobrobit naše velike in lepe domovine in ki ga je zaključil z vzklikom »Čuvajmo Jugoslavijo!«. Godba je zaigrala še himno »Hej Slovani«, ki so jo za godbo povzeli tudi pevci ter na ta način efektno zaključili svojo podoknico. Med ponovnimi ovacijami jubilantu so se ljudje počasi razšli.
Pred podoknico je g. ban dr. Marušič v veliki dvorani banske palače sprejemal čestitke zastopnikov oblasti, korporacij in društev. Mestna občina je ob priliki si-nočnje proslave svečano razsvetlila grad in pročelje banske palače.
Narod roma na Oplenac
Topola, 9. decembra. AA. Danes sta potekla dva meseca, odkar je bil umorjen pokojni viteški kralj Aleksander I. Uedi-nitelj. Zato je umevno, da je prav danes prišlo k njegovemu grobu na Oplenac nešteto deputacij iz vseh krajev države, predvsem iz savske banovine, s podunavja in obal Jadrana. Z dveh skrajnih točk našega državnega ozemlja so prišli zastopniki vseh družabnih slojev, da se poklonijo na grobu kralja - Mučenika. Prva je prispela rano zjutraj velika delegacija iz Cačka, iz sreza trnjavskega. v kateri je bilo 400 ljudi. Večja delegacija 409 ljudi je prispela iz Vukovara pod vodstvom mestnega načelnika Greclja. Ob 9.30 dopoldne je prispelo iz Beograda društvo »Karagjorgje« pod vodstvom svojega predsednika Blagojeviča z društveno zastavo. Nekoliko kasneje je prispela delegacija delavcev in nameščencev tvrdke »Koža« in klavniškega društva »Beli Orao«. ki mu je sam pokojni kralj podelil »o ime Prispela je tudi manjša skupina četnikov iz bjjelinskega sreza. Zelo velika je bila skupina delegacij s Hrvatskega primorja s Sušaka. Kastva. iz CriVvenice. Novega, Senja. s Krka. Raba in Paga, k? je štela okoli 500 ljudi. Zastopane so bile vse občine iz tamošnjih krajev.
Vsi vedo, da je velefilm
TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA
največja senzacija za staro in mlado JOHNNY WEISSMCLLER MAUREN O' SULLIVEN
Popolnoma novo. Divnc scene. Ne zamudite prilike.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 url zvečer Rezervirajte vstopnice
Uspešen zaključek
Obrtniškega tedna
Slavje v Vajenskem domu — Gmotni in moralni uspeh
obrtniškega tedna
Ljubljana, 9. decembra.
V zvezi s prireditvami obrtniškega tedna io kot zaključek vajenskega dneva priredili včeraj v Vajenskem domu v Lipičevi ulici lepo in .prisrčno interno proslavo, da počaste spomin na ustanovitev zavoda in da obenem slovesno otvorijo novo zgrajeno dvorano in lutkovni oder. Poleg vseh gojencev doma in številnih vnanjih vajencev in njihovih staršev so med drug mi prisostvovali slovesnosti tudi gg. inšpektor Pressl kot zastopnik banske uprave, obrtni referent dr. Pretner v imenu zbornice za TOI, mestni svetniki Olup, Urbas in Co-tar ter magistratni ravnatelj Jančigaj s šefom socialno-političnega urada, mestnim fizikom dr. Rusom, in svetnikom dr. Rup-nikom — ter zastopnika ljubljanskega trgovstva Verbič in Sušnik.
Predsednik kuratorija Vajenskega doma g. Rebek ie pozdravil zbrano družbo s kratkim nagovorom, v katerem je poudaril pomen organiziranega socialnega in kulturnega skrbstva za obrtniški naraščaj in izreke; toplo zahvalo vsem, ki so pomagali ustvariti ta lepi dom in so mu 'Sikrbno stali ob strani tudi ta čas, ko se ie od neke strani započela akcija za njega ukinitev. Podatki o enem letu dela v Vajenskem domu pričajo o njegovem pomembnem razmahu v gospodarskem, soc alnem in vzgojnem oziru. V vajenskem domu prebiva 24 vajencev. 3 vajenke in 4 dijaki obrtne delo vod ske šole. Za 17 izmed njih skrbi banska uprava, za 3 mestna občina, za 2 zbornica za TOI. za ostale pa plačujejo njihovi starši. Poleg vajencev jc našlo v domu zatočišče tudi 15 šolarčkov, izmed katerih za 12 prav tako skrbi mestna občina. Pregledi o telesnem razvoju in o zdravstvenem stanju gojencev podajajo prav povoli-no sliko, ker se uprava živo zanima za vsak najmanjši bolezenski pojav in ie v primeru potrebe takoj klican zdravnik na pomoč. Iz zavoda je v tem času odšlo 7 vajencev, ki so že od početka imeli namen, da ostanejo v njem samo nekaj tednov zaradi družinskih in drugih razmer. Dva sta odšla, ker sta učno dobo dovršila. O uspešni vzgoji pričajo številne zahvale staršev in tudi gojencev sam h.
Od vsega početka je uprava doma posveča.a največjo pozornost koristni kulturni zaposlitvi in razvedrilu gojencev. Poleg bogate knjižnice, ki jc na razpolago, so skrbela za to predvsem poučna predavanja, namenjena tako gojence-m, kakor tudi njihovim vnanj m tovarišem. V pretekli se-ziii se je pod streho Vajenskega doma vršilo 36 predavanj, povezanih s skioptični-m: in filmskimi predstavami. Poleg moj-strov-strokovnjakov jc bio med predavatelji tud' več odlični-h kulturnih in javnih •delavcev, med njimi senator dr. Rožič, -podstarešina SKJ Gang!, prof. dr. Kuščar in drugi. V vsakem oziru je šla pri tem delu Vajenskemu domu na roko Zveza kulturnih društev. Predavanja so bila zme-fom prav lepo obiskana in se je udeležba pri njih gibala povprečno od 150 do 200. Posebno pozornost ie vodstvo posvečalo nac onalni vzgoji. Ob smrti (blagopokojnega V.teškega kralja je dom priredil globoko občuteno komemorativno zborovali je, na katerem ie zbrana obrtniška mladina podala tudi svečano zaobljubo kralju Petru H Knjižnica v zavodu je v teku leta razposodiia 2322 knjig, kar priča, da imajo naši vaienci mnogo smisla za samoizobraz-bo. Posebne pohvalo pa sta vredna tambu-Tašk in pevski z)~or. Tamburaši se dele v tri >kupine. Prvo tvorijo že izvežbani igralci, med katerimi je tudi nekaj pomočnikov, drugo novinci, v tretji pa se zb rajo vajenke. Pevske vaje obiskuje 33 pevcev in pevk Zbor se vežba tudi v teoriji.
Živahna razgibanost kulturnega dela le naložila upravi nujno nalogo, da zgradi novo predavalno dvorano. Pri tej pr liiki je vodstvo zavoda zgradilo tndi nov lutkovni oder, ki bo tvoril obrtniški mladini nov vir razvedrila in srčne izobrazbe v prostem času. Za kr tj e stroškov je uprava zbrala nekaj sredstev i z svojega skromnega gospodarstva, za ostalo pa se nadeja še izdatne podpore od strani poklicanih činitelje v. Za preureditev dvorane, za slikanje, instalacije, za nabavo inventarja, za lutkovni oder ter za stroške, s katerimi so zvezana predavana, glasbeni pouk itd., ie uprava izdala nekaj nad 40.000 Din. Za di:daritev pridnih in siromašnih gojencev v obleki, perilu in obutvi je uprava potrošila 9600 Din. Za redno vzdrževanje doma je izdaia 84.492 Din. Tako ie kuratorii v enem letu izdal z drugimi stroški vred ne mnogo manj kakor 200.000 Din, da je našim vajencem uredil v resn ci lep in prijeten dom, ki je v kratkem času postal kulturno in vzgojno središče takorekoč za ves naš obrtniški naraščaj. Z nado, da bo vse to iskreno in požrtvovalno delo za mlado generacijo, za obrtniški stan in s tem tudi za narodno državo našlo razumevanja in podpore tudi pri vseh poklican b činiteljih, jc g. predsednik zaključil -svoj govor.
Nato so se s kratkim koncertnim sporedom predstavili člani tamburaškega in pevskega zbora sami. Najprej so pevci pod vodstvom g. Simčiča ubrano zapeli državno himno, nato pa so posebno burno odobravanje želi tamburaši-novinci, ki jih vodi g. Šijakovič in »ki so v resnici spretno in Občuteno zaigrali par komadov. Starejši tamburaški zbor, ki ga vodi g. Krmelj, se ie prav tako predstavi kot prav dobro uvežban, odličen orkester. Zaključila je lepo slavje lutkovna igra s prologom, v katerem je Gašperček v duhovitih besedah izrekel zahvalo vsem, ki so pomagali ustvariti dom in to najnovejše, veselo kulturno ognjišče. Predstava ie pokazala, da ie tudi ta naš najmlajši lutkovni oder, ki ga vodi g. Svetina, v dobrih rokah in da ga bodo vajenci gojili še s toliko večjo ljubeznijo in večjim pridom, ker najdejo v tej plemen;ti zabavi tudi lep, radosten odmev svojega poklicnega dela.
Obrtniški sejem na Mestnem trgu pa ie bil danes deležen še posebno živahnega zanimanja. Kazalo ie, da so se ljudje posebno na zadnji dan podvizali z Cbisikom. Ka-
kor računajo, je vsega skupaj obiskalo sejem v sedmih dneh okrog 6000 ljudi- Razstavljalci so z uspehom v vsakem oziru zadovoljni. Sklenjenih ie bilo mnogo prav ugodnih kupčij, še pomembnejši pa je vsekakor moralni uspeh, s katerim ie obrtništvo uveljavilo v javnosti vrednost svojega dela. Tudi maloverni obiskovalci so se imeli priliko prepričati, da kvaliteta izdelkov naših mojstrov prav v ničemer ne zaostaja za vrednostjo inozemskih fabr katov, temveč da jih po intimni, domačnostni vrednosti še daleč prekašajo. Kakor velja to za vse panoge, ki so bile na sejmu zastopane, pa velja to še posebej za razstavo naše umetne obrti in ni čuda, če ie vznikla m sel, da bi bilo dobro poskrbeti za organizirano propagando naše umetno-obrtniške proizvodnje. V tem delu sejma so vzbujali pozornost zlasti drobni leseni izdelki, spominčki, okrasni predmeti in igračke tvrdke Milan Horvat z Jesenic, ki ie s .pomočjo svoje umetniške sotrudnice inž. arh. Duše Šantlove uveljavila na našem trgu likovno, estetsko čisto nov tip malega lesenega izdelka. Čas je, da bi takšno kulturno in nacionalno dragoceno blago že vendar izpodrinilo ves kič, ki ga uvažajo naši trgovci iz inozemstva in ki ga zlasti za praznike radi kupičiio v svojih izložbah. Mnogo hvale in priznanja so bili tu deležni tudi okrasni in praktični predmeti iz oniksa, marmorja in drug h plemenitih kamnov, ki jih izdeluje tvrdka Alojzij Vodnik. Tvrdika je s svojo razstavo vobče dostojno izpričala, da zna slovenski obrtnik tudi naloge moderne notranje opreme reševati na tako odlčen način, da nam na tem področju ni treba nobenega tujega uvoza več. Posebne omembe so vredni tudi zanimivi primerki praktične sodobne pisarniške opreme iz delavnee tvrdke Fran Škafar, ki je izdelala tudi starinsko kranjsko skrinjo za poklonitev slovenskih učiteljev in šolarjev na grobo Viteškega kralja na Oplencu.
V celoti je obrtniški sejem dosegel prav lep, velik uspeh in nobenega dvoma ni, da je Ljubljana pridobila z njim novo trajno gospodarsko prireditev, ki jo bomo prihodnjič pričakali še z večjim zanimanjem.
Kriza rudarskega starostnega zavarovanja
Anketa o grozeči katastrofi socialnega zavarovanja naših rudarskih in plavžarskih delavcev
Ljubljana, 8. decembra.
Spričo grozeče katastrofe rudarskega pokojninskega zavarovanja, ki bi prizadejala ogromno Škodo ne samo revirskim, temveč tudi vsem drugim občinam, iz katerih se rekrutirajo naši rudarski in plav-žarski delavci, je sklicala županska zveza za petek v mestno zbornico posebno anketo o tem vprašanju Ankete so se med drugimi udeležili dr Karlin za socialno-politični oddelek banske uprave, ravnatelj Glavne bratovske skladnice Dular, podpredsednik OUZD Kra vos,' tajnik Delavske zbornice Uratnik, predsednik NSZ Juvan in predetavniki drugih socialnih ustanov in prizadetih občin, med njimi predsedniki dr. Goričan iz Celja, Klenov šek iz Trbovelj in Malovrh iz Hrastnika Anketo je otvoril župan dr. Puc, nato pa jo je vodil predsednik županske zveze Valentin B a b n i k iz St. Vida.
Pasivnost pokojninskega zavarovanja
Glavno poročilo o stanju rudarskega pokojninskega zavarovanja je podal ravnatelj Glavne bratovske skladnice Dular, ki je poudaril, da je zavarovanje naših rudarjev staro že nad 160 let in porazdeljeno v Jugoslaviji na pet glavnih bratovskih skladnic, ki imajo svoje 6edeže v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in v Ljubljani in ki tvorijo bolniško, nezgodno, brezposelno in pokojninsko zavarovanje Medtem ko ostale panoge še nekako izha jajo, pa je pokojninska blagajna kljub visokim prispevkom trajno pasivna. Zadnja matematična bilanca po stanju is 1. 1929. izkazuje obveznosti v iznosu 450 milijonov Din, premoženje pa znaša samo 14 milijonov 243.000 Din. Staroupokojencev imajo blagajne v naši banovini 2089 in njih pokojnine znašajo za člana povprečno po 78.9« Din, za vdovo 33.62, za siroto pa 13.09. K tem pokojninam se dajejo Se dra-ginjeke doklade iz pokrajinskega pokojninskega sklada, v katerega vplačujejo premogovna podjetja v dravski banovini po 5 Din od vsake tone konzumn namenjenega premoga. Draginjskih doklad Je prejel star upokojenec z družino lani povprečno 2469, vdova 1252, enkratna sirota 4<91, dvakratna sirota pa 1220 Din. Za-varovanih članov je »daj samo še 9770. Število novih upokojencev pa je naraslo že na 3565. Nove pokojnine sprejema član povprečno 513S Din, vdova 21««, sirota 776, sorodnik pa 1485 Din. Povprečni letni prispevek za pokojninsko zavarovanje, od katerega odpade pol odstotka na člana, pol pa na podjetje, znaša za enega člana zdaj 1252 Din, medtem ko Je pred enim desetletjem po starih pravilih znašal ta prispevek samo 30 Din. Kljub tako visokim obveznostim članstva pa je Glavna bratovska skladnica že lani imela primanjkljaja nad pol milijona dinarjev. Ker bi zavarovanci nadaljniega zvišanja prispevkov nikakor ne mogli prenesti. Je upravičena želja, da se bo pokojninsko zavarovanje rudarjev enako kakor v drugih državah tudi pri nas saniralo s pomočjo javnih sredstev. Anketna konferenca, ki jo sklicuje ministrstvo za šume in rudnike v Beogradu za prihodnje Od bajke do bajke«, balet. Izven. — Ob 20. uri »Tra-viata«. Izven.
Dogodki po širnem svetu
FILATELIJA
Naprava za razplinjevanfe
Francozi niso samo vojaško dobro pripravljeni za obrambno vojno, njihove vojaške edinice razpolagajo tudi že s posebnimi stroji za razplinjevanje zapUnjenih prostorov
Moderen derby
šport f* Je prtdot« v Ameriki ie mnogo prijateljev in povzroča v ameriških kopališčih večkrat prav živahne tekme
šah v angleških Šolah
v angleških šolah je šahovska misel prodrla že tako daleč, da se uči mladina šahirati v učilnicah, kjer jim razlagajo teorijo šahovske igre na veliki deski, dočim igrajo
skupine na majhnih mizicah za otroke
Hans Hauptmann:
Flasc
V leži na nasprotni strani Je sedela lepa, elegantna Nineta plemenita Hell-gardova in si ni upala niti enkrat pome. žikniti njemu, zakaj poleg njega je kakor na prestolu sedela njegova mati s svojo skominasto Elizabetno pričesko in družinskim diademoon z briljanti, safiri in črnimi biseri na še zmerom rjastordečka-stih laseh. Kako usodno! Seveda bo moral po koncu opere svojo staro damo spremiti in tako ne bo mogel supirati z ljubko Nineto.
O tej nesreči jo ■bo moral vsaj obvestiti, da ga ne bo čakala zaman. Med odmorom se je za trenutek oprostil pri materi, smuknil iz lože, napisal nekaj vrst na po-eetnico in pohitel h garderobi na drugii strani gledališča.
Ah, saj tu visi njen plašč, ihermeEn tn fcirokorepka. Stisnil je pisemce z novcem za pet mark uslužni čuvarici v roko.
»Vtaknite to v desni rokav tegale plašča . . . ne, ne tegale . . . nego onega, ki visi poleg ... Ta je pravi . . . Pazite, da pisanje ne pade iz njega .. .c
Saj Nineta je poznala ta način sporazumevanja.
•
Akordi velikega finala so se razigubili. Vse je ploskalo. Gledališki služabniki so stekli po hodnikih in odprli vse duri.
Galantni baron Nordstetten je bil izmed prvih pri garderobi in si je pustil dati plašč svoje žene — hermelin s široko-repko. Očarljiva plavolaska se je hvaležno nasmehnila svojemu možu in potisnila roki v rokava. Njena mala desnica je začutila na svoji poti neki neznan pred-
met, ki bi ga bila prav rada skrila. A bilo je prepozno. Ljubosumni baron je fril že zapazil izdajalsko kartico in si jo je z naglim prijemom prilastil. Srci obeh sta kakor otrpnili. Baronica je zardela, baron pa obledel. Z nadčloveškim naporom je pokazal konvencionalno prijazen obraz, ko je prav v tistem trenutku pi-kanitna Nineta plemenita Hellgardova pozdravila zakonski par.
»-Moj plašč, prosim,« je zaklicala garderoberki in ga dobila: hermelin s širo-korepko.
•
Vožnja Nordstettenovih do doma je bila mučna. Baronica je sicer notranjo razsvetljavo ugasnila takoj, ko je stopila v avto, toda soprog je usodno luč spet vzpostavil. Gledal je svojo ženo ostro, da je čutila, kakor bi jo njegovi pogledi preba-dali. Potem je vzel posetnioo mladega grofa Wirrecbacha iz žepa. Srce ji je začelo močno biti, njene preplašene oči so izkušale doseči pisanje, a skrajno ra'*nr-jeni soprog je to preprečil. Pisava je kar plesala pred njegovimi očmi. Z nanorom je prebral: »Najdražja! Sinovske dolžnosti mi onemogočajo, da bi užival srečo v družbi s teboj!«
Spričo tega dokaza za nežen odgovor je bil baron čisto potrt. Ni imel niti moči, da bi nahrulil lepo grešnico.
»Pozneje . . . pozneje . . .,« je mrmral.
Po neprespani noči, ki jo je prebil v svoji delovni sobi, je sklenil, da bo najprej obračunal z grofom, če bo odločila božja sodba zanj, se bo še zmerom utegnil po-razgovoriti s svojo ženo do konca. Ako Pa se odloči proti njemu . . . no, potem naj se sama zagovarja pred svojo vestjo.
Baronica tudi ni mogla zaspati v svoji postelji. Kaj naj le to pomeni? Kaj je padlo njenemu prijatelju Heligardu na um?
Državni ndar v Boliviji
Bolivijskl predsednik Salamanca, ki so ga uporniki zaradi neuspele vojne v Velikem Čaku ujeli in zaprli
Majčkene umetnine
Vsakomur je znano, da so v lini mehaniki in nravstvu potrebni posamezni tehnični deli, ki so neverjetno majhni, kakor vijački, kolesca itd. Mimo tega so rokodelci izdelali ne iz potrebe, nego zgolj iz veselja nad majčkeno velikostjo razne predmete v k -.r i sjbolj majčkenih izmerih. Tako n. ,pr. so izdelovalci gosli izdelali gosli v velikosti škatlice za vžigalice, ključavničarji ključavnice v velikosti lešnika, urarji ure velike kot dragi kamni, vkovani v prstane, tiskarji celo sv. pismo v velikosti polovice škatlice za vžigalice, strugarji so izdolbli či«apjeve pečke v škatlice s celo igro kegljev in pečke slive^ v kateri so vse šahovske figure. Graditelji strojev so izdelali gibljive stroje, ki imajo na dlani dovolj prostora. Neki inženjer je izdelal parni stroj, ki je samo 2*2 milimetrov velik in se poganja s paro in stisnjenim zrakom. Fotografska umetnost že dolgo izdeluje mikro-skopične slike. Mnogim starejšim bo še v dobrem spominu peresno držalo, ki je bilo pred 50 leti zavidno veselje malih šolarjev V zgornjem delu držala je bil povprek vtaknjen steklen klinček, skozi katerega se je lahko videla različna slika kakega mesta, poslopja, svetnika itd. z naslovom. S prostim očesom se je na odzadnji strani steklenega klinčka videla temna pičica, je-dva v velikosti glavice bucike — bila je t< tografska slika! Pred nekaj meseci so na neki nemški razstavi kazali porcelanski servis, ki so ga trije delavci leta delali. Se-stojal je iz 142 delov, ki je bil vsak z roko izdelan. Kako majhen je ta servis, se razvidi iz tega, da je samo njegova posoda za kavo izlahka našla dovolj prostora v škatlici za vžigalice. Večina teh majčkenih čudes pa ima svoje predhodnike že v prejšnjih časih. Tako n. pr. so bile izrezljane črešnjeve pečke že v 17. in 18. stoletju ja-ko priljubljene mikrotehnične igrače. Zelo so bili priljubljeni tako imenovani molilni orehi, pogosto tudi iz lesa izrezljani, v katerih so bile jako lično izdelane raznovrstne kompozicije, polne figur. Tem podohni so bili vonjalni orehi, izdelani iz izrezljane lupine s figurami zlasti iz zgodovine. Začetek zbirk majčkenih umetnin ima svoj izvor v zbirkah gem, to je vzbočeno ali vbo-čeno izrezljanih dragih in poldragih kamnov, zlasti kamnov z raznobarvnimi plastmi Ipkcr onike ali abat. Te geme, ki so jih največ uporabljali pri pečatnih prstanih, segajo prav v početke človeške kulture. 2e v tretjem tisočletju pred Kr. so znali umetniki ob Nilu in v Srednji Aziji združiti cele bojne ali lovske prizore na kar najmanjšem prostoru. Pozneje so Grki dosegli dovršeno mojstrstvo na tem polju. Take mojstrovine so začeli že zgodaj zbirati in v srednjem veku so zakladnice kmezov kar tekmovale v zbiranju takih gem, ki dandanes krasijo muzeje, ki zbirajo zaklade sta-rodavnosti.
Dorašeajoči mladini nudimo zjutraj ča-šico naravne »Franz Josefove« g renči oe, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znat- , ne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri ma- ' lih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Specializirane zbirke
Specializiranje v oblikah in obsegu, kakor se prikazuje v današnjem času, je pojav povojne dobe, dasi so specialne zbirke obstojale že tudi prej. Ogromna večina fi latelistov pripada srednjemu stanu, ki razpolaga le z omejenimi sredstvi. Med svetovno vojno so vojskujoče se države izdale veliko število znamk, od katerih so postali ti ali oni kosi še pred končano vojno redkosti. Vse te vojne izdaje znamk si je mogel generalni (splošni) zbiratelj nabaviti Šele po končani vojni, ker je bila prej nabava in zamena omejena na one posamezne skupine vojskujočih se držav, katerim so dotični zbiratelji pač pripadali.
Ob koncu svetovne vojne je tedaj generalni zbiratelj imel naenkrat le izbiro, da za drag denar kupi vse vojne izdaje ostalih držav ali pa da vojne izdaje znamk iz svoje zbirke sploh izloči in zbirko zaključi z letom 1914. Se preden pa se je generalni zbiratelj v tem oziru odločil, se je že poja vilo novo pereče vprašanje: poplava znamk v novonastaiih državah. Takrat srednji stan, ki je bil zaradi vojne gmotno najbolj prizadet, ni razpolagal več z zadostnimi sredstvi, da bi vzdrževal generalne zbirke. Z zamenjavo pa tudi ni šlo več tako kakor prej; obnovitev zaradi vojne prekinjenih tozadevnih zvez je bila često združena z obilnimi žrtvami in razočaranjem.
Te povojne krize bi filatelija ne bila pre brodila, da ni imela potrebne živijenske sile; tako pa opazimo, da je filatelija kljub vsrm velikim težkočam zavzela še večji razmah. Njen 6moter je ostal sicer isti, iz premenila pa se je smer. Generalni zbiratelji so pričeli omejevati področje zbiranja, in so tako nastale že opisane omejene generalne zbirke. S tem pa preizku šnia privlačnosti filatelije še ni bila končana; pojavila se je nova, še večja nevarnost: svetovna gospodarska kriza. Številni filatelisti niso imeli več niti sredstev, potrebnih za izpopolnjevanje že tako skrčenih zbirk; mnogi so bili primorani, da izpopolnjevanje zbirk začasno opuste.
Toda pravi zbiratelj pri tem ni mogel dolgo vztrajati. Prej ali slej je spet posvetil svoj prosti čas filateliji, ki ga je s svojim čarom zajela. Ko pa zbiratelji niso več zmogli niti skrčenega področja, je bilo pač na dlani,, da so s* nekateri poprijeli ie zbiranja^ znamk lastne države. Tako delovno območje je seveda v pogledu na generalno zbirko zelo ozko; zbiratelji so tedaj začeli posvečati svojo pažnjo razlikam v barvi, papirju in zobčanju posameznih izdaj. Taka zbirka pomeni nekak nadomestek za generalno zbirko in zadovoljuje zbiralca prav tako kakor prej generalna zbirka, ali pa morda še bolj.
Spet drug zbiratelj je iz svoje generalne zbirke odbral vse znamke, predstavljajoče like državnih poglavarjev, ter si postavil smoter, da zbere znamke s slikami vseh poglavarjev držav, ki so jih kdaj prikazale znamke; pri tem zadošča izbira najcenejših znamk. Tretjemu zbiratelju so služili žigi in izrazite znamke pri sestavljanju zgodovine dotične države v slikah kot dokumenti, četrti spet se je posvetil zgolj zbiranju žigov, letalskih znamk. Tako se je izobličila pod pritiskom gospodarske krize in zaradi razmer epidemija specialistov. Nekateri zbiratelji so pri tem specializira-nju šli tako daleč, da zbiranje niso omejili na primer le na eno izdajo znamke, marveč celo na eno znamko samo. Prav neverjetno je, kako so ti specialisti iz različnih variant ene same take vrednote sestavili prav cato zbirko, polno ene in iste znamke.
Razumljivo je, da stari zbiratelji, ki jim ni bilo treba njih zbirk bolj omejiti kakor na_ en ali drug kontinent, nekako omalo-važevalno zro na take pretirane specialiste in njih zbirke tem bolj, ker ne priznavajo niti velike specialne zbirke, obsegajoče cele države izvzemši klasičnih. Imajo pa taki prezirajoči zbiratelji tudi prav? Po našem ^ mnenju ne, in to iz dveh razlogov. Prvič je pravim generalnim zbirkam že odzvonilo. Pri veliki večini generalnih zbirateljev opažamo dandanes le še zbirke, omejene na posamezne kontinente, skupine držav ali posamezne države, pa naj gre za klasične znamke ali ne. Naraščaju ni več mogoča nabava onih 80.000 doslej izdanih znamk, zaradi česar mu ne preostane drugo, kakor da. zbiranje omeji, odnosno specializira. Omejena generalna zbirka pa ne pomeni drugega kakor varianto specializacije. Drugič pa je vsak način filatelije, v tej ali oni obliki opravičen, ako ie nudi zbiratelju polno zadovoljstvo. Če bi bila edini čar filatelije le generalna zbirka, bi filatelije v današnjem obsegu ne bilo. Po našem mišljenju je dosledno in filatelistično obdelana specialna zbirka idealno enakopravna z generalno zbirko, a jo po snovi
nekaterikrat Se celo nadkriljuje, ie se upošteva večina današnjih neplodnih generalnih zbirk.
Naša država nudi za specializiranje toliko priložnosti kakor redkokatera druga. Na ozemlju naše države so zapustile sled v filatelističnem oziru mnoge države. V prvi vrsti pride v poštev specializiranje Srbije, Črne gore in Bosne, potem Avstrije in Madžarske. Izmed jugoslovenskih znamk je za specializacijo kakor ustvarjena izdaja slovenskih znamk 1919/20. To specializiranje je danes najbolj razširjeno ne samo v naši državi, marveč tudi v tujini. Manj prikladne so za to izdaje povojnih znamk Hrvatske in Bosne, dasi imajo tudi te svoj čar in privlačnost.
Specializiranje dovede zbiratelja prav lahko do pretiravanja; od tega je treba seveda odvračati zlasti mlajše zbiratelje. Specialne zbiratelje često premotijo studijske specialne zbirke naših raziskovalcev, ki v svoje zbirke uvrščajo tudi take >spe-cialitete':, ki za povprečnega specialista nimajo vrednosti. Za preučevanje so take »drobtinice« dokumentarnega pomena ter se za nje često plačujejo znatne vsote, med tem ko pomenijo za navadno specialno zbirko le pretiranost in nepotrebno trošenje gotovine. Da obvaruje naše zbiratelje takih pretiranosti, je Jugoslovenska filate-iistična zveza osnovala več specialnih odborov, sestavljenih iz vrst naših najboljših raziskovalcev specialistov; leti dajejo navodila in preglede glede vseh naših specialnih področij. S. V. *
Miklavžev večer je slavilo Slovensko filatelistično drnštvo t Ljubljani 5. t. m. Navzočni so bili številni društveni člani s soprogami. Po skupni večerji je društveni tajnik g. Veselič zanimivo predaval o Fer-raiijevi zbirki. Sledila je društvena tombola, ki je znatno okrepila društveni sklad za prireditev filatelističnega kongresa v letu 1936. Po tomboli se je razvila živahna zabava, ki je trajala do polnoči. Glede na sijajno uspel večer se je z občim odobravanjem sklenilo, da se 22. t. m. priredi božičnica, za katero se obeta še lepši spored.
Amerika je še vedno srečna dežela
Newyorška Trust Gompany objavlja v Indeksu statistiko, ki kaže, da ima danes 47% vseh ameriških družin svoje hiše. Štiri družine od petih imajo lasten avto in vse družine z izjemo male odstotnosti denar v banki ali v hranilnici.
Slava regrata
Ponižni regrat uživajo pri nas boli preprosti sloji. Tudi na Francoskem in v Italiji ga radi imajo. Mnogi ljudje in ntnogi narodi ga pa frezirajo in ga ne marajo za hrano. Kako zelo so v zmoti, Sipričuje ta-le ugotovitev. Un verza v Buffalu je dala letos natančno preiskati to rastlino in znanstvena preiskava je dognala, da ima regrat prav posebna svojstva, ki ga povzdigujejo visoko nad drugo zelenjavo. Rastlina nikakor ne zaostaja glede vitaminov, fosforja in kalcija, za drugo odlično in prfljitbljeoo zelenjavo, kakor špinačo, glavnato in drugo solato, mangoldom, nego jifa celo zelo prekaša, ker ima vse več (beljakovine, maščobe, ogljikovih hidratov mi železa v sebi. Na kratko povedano, regratova solata s svojim svežim, grenkobnim okusom, ie glede hranilne vrednosti visoko nad toliko hvaljeno špinačo m drugo zelenjavo in zasluži zaradi tega častno mesto na vsakem jedilnem listu.
ČUVAJMO JUGOSLAVIJO
Kaj je hotel od nje? Saj je vendar odpotoval! Kaj se je le zato tako hitro vrnil, da je potisnil izdajalski listek v njen plašč?
•
Naslednji dan je bil težek in soparen, poln groženj z nevihtami, ki se pa niso sprožile. Zjutraj drugega dne je stisnila strežnica m!adi ženi -skrivaj v roko pisemce. Kaj je to . . .? Zavrtelo se ji je v glavi.
»Draga prijateljica! Jaz sem užaljen! Tega bi ti nikdar ne prisodil! Ce bi te ne imel za čisto dostojno ženo, bi tvojega dobrega moža. ki te blazno ljubi, nikdar ne nalagal! Midva sva končala! Viktor.«
Kaj, ali je Hellgard izgubil pamet? Najprej Ji je vtihotapil v plašč pisemce in jo kompromitiral pred njenim možem na naj-nenmnejši način, zdaj pa se je spravil na očitke . . . Kaj hočeš? Kakšen namen naj ima ta komedija?
•
Tudi mladi grof Wirren-bach je bil zelo nemiren. Nineta se ni prav nič več oglasila. Poslani listek ji torej ni zadoščal v opravičilo. Muhasta mlada žena oač ni trpela drugih oboževank poleg sebe, tudi tedaj ne, če je bila oboževanka mati, do katere pač mora imeti sin nekaj obzirnosti in dolžnosti. Moj Bog, saj je tako očarljiva, da ji moraš odnnstiti tuii to neumno muhavost. Toda zdaj je njen mož spet v Berlinu in mladi grof ne more izsiliti razgovora z njo.
Tedaj mu je prinesel niesrov služabnik nosetnico: Viktor plemeniti Hellgard.
Sto vragov! Ninetin mož!
Grof Wirrenbach je bil za trenutek kakor omamljen, šele počasi ga je minilo presenečenje.
Seveda . . . tako je bilo: Hellgard je bil našel tisto pisemce, potem pa de ostala
pisma ... in zdaj je prišel na obračan.
»Prosim . . .«
Grof je pričakoval, da bo skočil tiger v sobo, toda pri vratih se je pokazalo jag-nje: gospod Hellgard, resen in umerjen sicer, toda ves uslužen.
»Moj prijatelj, gospod baron Nordstetten mi je naročil, gospod grof, da vam izročim njegov poziv na pištole,« je rekel Hellgard.
Wirrenbach je pokazal neverjetno neumen obraz in šel nekajkrat po 6apo.
»Vi se motite . . je potem jecljal.
Hellgard se je zaničljivo smehljal. Ta strahopetec! si je mislil, a rekel je: »Tako je, kakor sem dejal . . .«
»Toda jaz ne vem ničesar o kakšnih diferencah z gospodom baronom . . .,« se je branil grof.
Hellgard Je potegnil kartico i* svoje denarnice in mu jo pomoiil pod nos.
»To dokazilo je tičalo v plašču gospe baronice Nordstettenove . . .«
»Da ... ali tjakaj vsekakor ni bilo na-menjeno,« ee Je branil grof.
»To je tudi Nordstettenovo mišljenje,« je dejal Hellgard ne brez humorja, »zato je poslal mene . . .«
Grof nikakor nima strahu pred pištolo. Toda, za vraga, ne bilo hi mu všeč, če bi se dal preluknjati od krogle nekoga, ki pri vsej reči ni čisto nič npizadet. Zraven tega pa tudi nimam povoda in ne pravice, da bi Ninetinemn možu povedal resnico.
»še zmerom čakam , , .« Je rekel Hellgard.
Wirrenbach se je zmajal.
»Prosim, sporočite gospodu Nordstette-nn, da gre za neprijetno pomoto . . . oseb. no bom baronu obrazložil dejanski polo-iaj . . ^
Dve uri pozneje je stopil Nordstetten v budoar svoje žene. žena se je delala, kakor bi ga ne videla, a nehote je zadrževala sapo. Aha, »daj sledi veliki prizor . . .
Vstopil se je pred njo ki čutila je, kako je njegov pogled dolgo časa počival na njej. Potem je rekel: »Bussy, ti veš, kako brezmejno te ljubim. Ali mi boš povedala resnico? Grof Wirrenbach trdi, da gre za neljubo pomoto . . . Kartica da ni bila namenjena tebi . . .«
Žena se je vzravnala.
»Kdo trdi to?«
»Grof Wirrenbach . . .«
Bussy se je zasmejala. Kričala je od za-dovoljnosti. Debele solze so ji tekle po licih.
»Ali mi ne boš dala pojasnila? jo je
opomnil mož.
Naposled se je toliko izdivjaia, da je lahko govorila.
»Kakšen plašč sem imela v operi?« je poredno vprašala.
»Hermelin s širokorepko . . .*
»A kakšen plašč je imela gospa HelL gardova?«
».Hermelin s širokorepfko . . je.
»•No?«
»Ti misliš, da . . .?«
»Seveda! Wirrenbach Je ljubimec Nine-te Hellgardove ... To Je vendar Javna tajnost! c
»čudno . - .,« je rekel baron c vzdihom olajšanja, »Hellgard menda ne ve ničesar o tem . . .«
»čudno se ti vidi to? Za take reči vedo zmerom Ie drugi, neprizadeti!«
»Ubožec . . „« je menil baron tn nei-no objel svojo očarljivo plavolaso ženo.
In spet Je bilo pet zadovoljnih ljudi več aa tem sveta, polnem nepopolnosti.
PRVI NASTOP DRŽAVNE ^
REPREZENTANCE V LJUBLJANI
Veliko zanimanje in rekorden obisk - Ljubljansko moštvo je nudilo močan odpor in zgubilo bitko šele v drugem polčasu
Državni dres je razgibal vso športno Ljubljano. Že od najbolj nervozno pričakovane prvenstvene tekme ni bilo tolikega poseta, ni bilo tolikega zanimanja prav v najširših plasteh športnega občinstva, onega, ki prihaja na igrišča samo ob velikih praznikih. Tako se je med prvo in drugo popoldansko uro vlekel nepretrgan tok občinstva na Stadion in že pred pričetkom glavne tekme napolnil prostore za gledal-stvo. Zlasti je bil impozanten pogled na južno stran igrišča, ki je bila v svoji amfi-teatralni razvrstitvi prostorov polno zasedena. Med publiko je vladalo najboljše razpoloženje. Saj ni šlo za točke, bila pa je na sporedu kljub temu velika tekma, ki je neodoliivo privlačevala. Vsepovsod je bilo slišati ugibanja, koliko jih bodo dali našim? Kako se bodo naši držali? O pozitivnem uspehu domačega moštva seveda ni moglo biti govora, saj so imeli naši fantje za protivnika izbrano državno četo, ki je na potu v velike mednarodne borbe; res bi bilo malo precudno, če bi se bili mogli naši proti njim uveljaviti.
Predtekma 3 : 1 (1 : 1) za črno-bele.
V skrajšanem času dvakrat 30 minut je v predtekmi nastopil drobiž pod vodstvom sodnika g. Galiča. Bodoči kanoni se niso mnogo ozirali na neobičajno številen avditorij in kar zares odigrali svojo partijo. Ne-glede na to pa je glavna pozornost veljala prihodnjim akterjem in
pred garderobo
se je zbrala zlasti vsa naraščajniška »publika«, tisti, ki poznajo že vnaprej vsakega reprezentativca, čeprav ga še niso videli. Vsi so jim bili znani, in ko so zapuščali garderobo, so jih po svoje iskreno pozdravili, pojasnjujoč drug drugemu: evo ga, Mo-ša, vidiš čuliča itd.
3000 ljudi burno pozdravi
reprezentativce, ko se razvrstijo pred vzhodnim golom. Radevolje strežejo želji »Jutrovega« fotografa, ki jih vzame na ploščo, medtem pa zopet buren aplavz in naši fantje — v belo-zelenem dresu — nastopijo.
Državna reprezentanca: reprezentanca LNP
0 (0:0)
Državna: Glaser (BSK)—Ivkovič (Bask), Matošič (Hajduk) — Jazbec (Concordia), Gayer (Hašk), Lechner (Slavija O.)—Glišovič (BSK), Živkovič (Gradjanski), Marja-novič (BSK), Vujadinovič (BSK), Žečevič (Jugoslavija).
Ljubljanska: Starec—Svetic, Bertoncelj— Zemljak, Slamič, Boncelj—Ice, Slapar, Pikic:, Bertoncelj II., Zemljič.
Obe moštvi sta torej nastopili točno v napovedanih postavah. V teh sta igrali ves prvi polčas. Državna reprezentanca je bila v drugem delu igre spremenjena, vstopile so vse štiri rezerve, in sicer je Glaserja na-domestoval čulič (Hajduk), Matošiča Lukič (Jugoslavija), na Jazbečevo mesto je prišel Petrovič (Jugoslavija), a v napadu je Živ-koviča nadomestil Petrak iz Haška.
Skoro bi bila bolj potrebna kaka sprememba v domačem moštvu, pa je tudi za drugi del igre naftopilo v nespremenjeni postavi; šele tekom polčasa je podsavezni kapetan deloma pregrupiral napad, Janežiča je postavil v desno zvezo, Slaparja na levo, Bertonclja v sredino in Pikič je izstopil.
Kako so igrali
Uvodne formalnosti sta s sodnikom g-Schnellerjem opravila kapetana Zemljak in Ivkovič. Takoj nato otvori igro Ljubljana, toda že v prvih potezah pridejo reprezentativci pred ljubljanski gol in Živkovič odda slaboten strel Starcu. Domači igrajo oči-vidno z velikim respektom, tako se igra giblje bolj pred njihovim golom. V 4. mm. bije Žečevič prvi kot, žoga ne more iz kazenskega prostora, naposled pošlje Glisovic preko. Ljubljančani se malo priberejo, v 6. in 7. min. poskusijo par skromnih napadov, vedar imajo reprezentativci iniciativo. Ti prehajajo vedno znova ležerno v napade m domača obramba je stalno zaposlena. Že se kažejo obrisi prave situacije: domača obramba dela resno, sigurno. Sabla je kar od začetka posegel v stvar brez onega re-spekta in videti je, da mu igra pnja. Dobro mu sekundira Bertoncelj, in tako prihaja nasproten napad, ki stalno pritiska in ki ga halfi venomer potiskajo naprej, le redko do strela. V 10. min. pošlje Žečevič lep strel s kota pred gol in Moša prestrize z glavo, toda žoga gre čez. Nato je reprezentativni napad dve minuti pred ljubljanskim "olom. kombinacije gredo od enega krila do drugega, ali domača obramba ne da priložnosti za strel. Kljub premoči re-prezentativcev je igra precej odprta, domač napad prihaja ponovno v nasprotno polovico, toda borba z nasprotno obrambo je težka. Vsi se skušajo čimprej osvoboditi ž0je _ in s tem menda odgovornosti — odtod pomanjkljivo in netočno podajanje, tako da napad nikoli ne uspe za daljši cas pritegniti situacijo nase. V 15. min. opali Pikič iz precejšnje razdalje oster strel, ki ga Glaser mojstrski ulovi, odslej se tudi domačemu napadu posreči izvesti kako energičnejšo potezo in strelja iz vseh pozicij na gol. Sedaj so se domači že otresli početne »cagavosti«, upajo si malo zaigr^i in njihove uspešne kombinacije in »dnb-lingi« sprožijo aplavze priznanja. Igra je povsem odprta, napadi se naglo menjavajo, reprezentativci so pri tem bolj suvereni v kombinacijah in v obvladanju žoge, servi-rajo lepe tehnične finese, domači so malo manj samozavestni, pa tudi uspevajo z naglimi prenosi: desna stran napada je boljša od leve, večkrat prenaša situacijo v nasprotno polovico, ali na sredi napada je velika luknja. V 17. in 19. min. sta pred domačim golom dve opasni situaciji, toda Starec je tokrat na mestu in resi obe. V 23. min. privede lepa in nagla kombinacija med Slamičem in levo stranjo napada do nekih nad, toda Pepčkov oster strel gre čez; takoj zatem je Pepček zopet na strelu, tokrat opali ostro, no, Glaser ni zastonj najboljši vratar v državi; težko žogo sigurno drzi. V 26. min. se Svetic odkriža Moše s foulom, prost strel bije Živkovič točno in ostro, toda Starec odbije, domači preidejo nato v napad in Zemljič strelja prvi kot, ki ustvari nevaren položaj ored reprezentativnim golom, Ice lepo poda Pepčku in njegova bomba se odbije v out. Nato ima zopet reprezentativni napad iniciativo, lepo in z lahkoto prehajajo preko srednje vrste, pred golom pa je mehak. Doslej zelo živahni tempo igre malo popusti, v 34. min. kaznuje sodnik Ivkovičev foul na Pikiču, med izvajanjem prostega strela na je Slnpar v ofsi-da, nato Slamičeva roka in Živkovič pošlje bombo v prečko, te Starec najbrže ne bi bil držal. V 39. min. kombinira reprezentativni napad kar tako pred Starcem, na pet metrov še ni prilike za prost strel, končno Starec v padu sigurno reši. Še par napadov,
tik pred polčasom bije Zemljič s kota obupno, potem polčas brez dogodka, 0 : 0. Repriza
V drugem delu igre so reprezentativci nastopili v že omenjeni spremenjeni postavi. Pritisnejo takoj in že se jim smehljajo lepe prilike, tako je v 4. rnin. Boncelj sam pred lastnim golom in komaj še reši. V 7. min. je Starec zopet v stiskah, komaj še odbije v kot; strelja ga Glišovič, potem gre žoga spet v polje, ali pritisk reprezen-tativcev ne poneha. V 9. min. pošlje Gayer Mošo na čistem naprej in ta plasira neubranljivo mimo Starca.
1 : 0 za državni dres. Takoj so reprezentativci zopet v napadu, v 10. min. mora Starec zopet posredovati, i prvič uspešno, nato opali Vujadinovič bom-1 bo in tokrat je Starec slabše sreče: žogo | sicer ujame, pa mu zdrsne v mrežo; stvar ni bila neubranljiva, vendar
državni dres vodi z 2 : 0! Domač napad, ki je v prvem polčasu vsaj mnogo streljal, je sedaj tudi ob to svojo aktivnost, nasprotno je v reprezentativni napad Petrak vnesel precej svežosti, in je vidno aktivnejši, nevarnejši. Vendar se v 14. min. povzpne tudi domač napad do krasne akcije, za trenotek se vsidra pred Čuliča, kombinacije prehajajo od krila do krila, ali nikogar ni v sredini, da bi tvegal strel in lepa šansa gre mimo. V 17. min. vstopi Janežič in izvrši se pregrupacija domačega napada. Pri tem pridobi predvsem leva stran na aktivnosti, neumorni Slapar boljše izkorišča svoje krilo kot ga je prej Pepček. V 22. min. izpelje Zemlijč zelo lep napad, njegov center gre do Janežiča, ki bije volley preko, dasi je imel časa in prostora za stoping. Še ena prilika je šla mimo! Nato so zopet reprezentativci v napadu. toda igra je odprta, hitra, lepa. V 26. min. je Svetic v stiski, pomaga si s kotom, ki ga potem strelja Žečevič; Bertoncelj čisti, igra se zopet po sredi, nato v 29. min. Zemljič zopet zelo lepo pride naprej, sledi zelo nevarna in lepa kombinacija v kazenskem prostoru, naposled je Ice na strelu in njegova bomba se odbije od prečke, skoro bi bil prišel Ice do redke slave! Še je domač aktiven, v 31. min. zaokrene čulič nevaren Pepčkov s-trel v kot, ki ga Ice lepo bije. V 32. min. hoče Slamič podati Slaparju, tega pa prehiti v startu Ivkovič, igra se naglo prenese, nevarni Moša je na mah sam pred golom in plasira ostro pod Starca, ki se za utrinek prepozno vrže,
3 : 0 za državni dres! Domači so utrujeni. Celi deli moštva so občutno popustili, predvsem se je z neprestanim tekanjem upehal Slamič in to se mnogo pozna v moštvu. Tudi reprezentativci se ne naprezajo več tako močno, postavili so rezultat in za več jim menda ne gre. Napetost v igri močno popusti. Proti koncu se domač napad še parkrat zelo potrudi, v 38. min. uprizori uspešno napadalno akcijo a posrečenimi kombinacijami, toda pred Buli-čem je tolikšna gnječa, da žoga ne more noter, tik pred poslednjim žvižgom privede lepa kombinacija med Boncljem, Slaparjem in Janežičem tega v stoodstotno pozicijo, pa se čulič tvegano vrže pod noge in žoga gre preko.
Reprezentativci so dali pričakovano nadmočno igro. Bili so tehnično res močnejši, boljši v startu, v postavljanju, v pokrivanju, sploh so jim bili vsi elementi nogometne igre bolj v malem prstu ko našim. V ljubljanski enajstorici so trčili na rezolutnega nasprotnika, ki jih je prisilil, da so morali dati mnogo iz sebe, če so hoteli odnesti pozitiven rezultat. V toliko je nastop reprezentativcev kot trening popolnoma uspel.
Če premotrimo poedine dele moštva in če primerno ocenimo vseh 15 igralcev, ki so nastopili, ne moremo ugotoviti enakomerne uglajenosti. So v moštvu vrzeli. Tako v spojkah v napadu. Niti Vujadinovič niti Živkovič nista bili v primeri z Mošo in z obemi krili enakovredna partnerja. Od vseh treh spojk je bil še najbolj pozitiven Petrak, ki je igral samo v drugem polčasu. Odprto je tudi vprašanje desnega krilca. To mesto drži običajno Arsenjevič; niti Jazbec niti Petrovič ga nista mogla dobro nadomestiti.
Obramba je trdna v obeh postavah. Glaser se je pokazal velikega vratarja, čulič je imel malo manj prilike za to, pa kar je imel dela, ga je dobro opravil. Kot branilski par je bolj ugajal Ivkovič— Matošič; to sta stara preskušena igralca s sigurnim startom, z jakim odbojnim strelom; tudi se je Matošič bolj razumeval s srednjo vrsto in je bil tako kontakt med
tema formacijama popolnejši. Poleg napada je predvsem srednja vrsta ranljiva točka. Polnovrednega igralca se je pokazal Lechner; bil je med najboljšimi, če ne najboljši v polju. Gaver se je prav razmahnil šele v drugem delu igre. O desnih krilcih je bilo že povedano, da sta bila najšibkejša v vrsti. V napadu ulivata polno zaupanje obe krili. Moša je skoro bolj realizator kot vodja, njemu prija bolj pozicijska igra, vprašanje je, kako bi rešil svojo nalogo, če bi moral bolj sam za druge delati, kot da drugi njemu pripravljajo situacije. V zvezah ni našel prave opore, ali se je tudi v tej okolici pokazal odličnega taktika in predvsem ostrega strelca. Upajmo, da je reprezentativcem ljubljanski nastop prijal in da so našli v njem dober trening. Vso srečo na pot!
Belo-zeleni
naši fantje so dali, odkrito povedano, nepričakovano dobro igro. Povdariti je treba, da so vsi nastopili utrujeni od vče-najšmjih tekem proti spočitemu nasprotniku, da so se morali boriti proti izbranemu državnemu moštvu in da so šli v borbo pravzaprav brez upa zmage Dali so v celoti zelo dobro igro, igrali so vsi izredno požrtvovalno, in če so odnesli rezultat 0:3, ki ni za njih poniževalen, se lahko obenem tešijo, da so nasprotnika prisilili do težke in žilave igre, če je hotel odnesti ta rezultat. Obenem so podali dokaz, da je tudi ljubljanski nogomet na primerni višini, vsaj če se zberejo v eno moštvo njegovi najboljši reprezentanti.
To velja seveda za celoto V poedino-stih pa je bilo nekaj nepričakovano slabih točk. Tako je bil Pikič v napadu izrazito nerazpoložen, še senca ne onega Pikica, ki je še pred dnevi prihajal v poštev kot edini vodja napada. Ponovil je svojo včerajšnjo igro. Precej pod običajno formo je igral tudi Pepček, enako v zvezi kot v sredini. Zemljič se je poboljšal v drugem polčasu, dotlej pa ni bilo videti kaj posebnega od njega; opravičuje se z zvi-njeno roko, toda koga naj bi bil sicer podsavezni kapetan postavil na levo krilo? Brez prigovora je igral Slapar, inteligentno, požrtvovalno in nesebično. Nemara prihaja v svojo nekdanjo formo. Priden je bil Ice na desnem krilu, dal je svojo običajno igro, le premalo so ga zaposlili. Janežič je v slabih 30 minutah igre imel malo priložnosti, da bi pokazal svoje znanje, dveh redko lepih prilik ni izkoristil; zlasti druga, tik pred koncem, je bila izredno zrela. Srednja vrsta je dala predvsem defenzivno igro. Slamič je bil dober in zelo požrtvovalen, dokler je mogel; zadnje četrt ure pa ni več prenesel. Tudi stranska krilca sta dala, kar sta pač mogla; Boncelj je zelo uspešno držal Gli-šoviča. Vpoštevajoč moč in sposobnosti kril, ki sta ju imela držati, se ni moglo zahtevati več od njiju. Brezhibno in z redko uspešnostjo pa sta igrala branilca. Takega branilskega para že zlepa ni bilo videti v slovenskem moštvu, le žal, da se Starcu ni posrečilo držati, kar bi bil mogel držati; sicer ne bi bilo tej obrambi prav nič oporekati in rezultat bi bil glasil kvečjemu 2:0 za nasprotnika.
Kljub temu pa je bilo gledalstvo izredno zadovoljno z igro domačih — Ie en sam gol, če bi bil padel, bi bil utegnil po možnosti še stopnjevati dobro razpoloženje. Pa ga ni bilo!
Sodil je g. Schneller prav dobro.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: v soboto: Ilirija B : Hermes
B 4:1 (2:1).
Celje: Rapid (Maribor) : Atletiki 2:1
(0:1).
Varaždin: Slavija : Hašk 3:2 (1:1).
Solun: BSK : Pauk 2:1 (1:0).
Dunaj: nogometni turnir v soboto in nedeljo: Admira : Wacker 4:3 (2:1), Rapid : Hakoah 3:1 (1:0), Sportklub : FAC 6:2 (3:1), Wacker : Hakoah 3:1 (0:1), Admira : Rapid 7:5 (3:2).
Milan: Italija : Madžarska 4:2 (2:2).
Praga: Čechie Karlin : Bohemians 4:0 (1:0), Sparta : Teplitzer FC 2:0 (1:0), 2A-denice : Kolin 1:0 (0:0), Kladno : Plzen 2:0 (2:0).
Firence: Fiorentina : Viervna 2:1.
Gradec: WAC : Grazer Sportklub 4:0.
Treviso: Budai : FC Treviso 4:3.
Caen; Bocskay : francoski team 3:1.
SK Ilirija (bazenska sekcija). Jutri je ob 18.15 v klubski sobi kavarne »Evropa« plenarni članski sestanek, katerega se morajo udeležiti vse članice. Klubov redni občni zbor je v sredo 12. t. m. ob 20. v dvorani OUZD. Drevi ob 18.30 je v telovadnici na Grabnu redni gimnastični trening. Udeležba za vse strogo obvezna. — Lahkoatletska sekcija. Drevi ob 19.30 redna seja sekcijskega načelstva v kavarni »Evropa«. Sekcijsko vodstvo opozarja vse atlete na gimnastične treninge, ki se vršijo vsak torek in petek ob 19. v telovadnici šole na Grabnu.
Table tenis turnir v Celju. V soboto in v nedeljo je bil v Celju tableteniški turnir za prvenstvo Celja za L 1934/35 in za prehodni pokal SK Jugoslavije v Celju. Sodil lovali so sami Celjani in sicer 8 članov Jugoslavije ter 4 igralci izven konkurence. Naslov prvaka Celja in prehodni pokal, ki ga je doslej branil Ilirijan Ziža iz Ljubija-ne, si je priboril član SK Jugoslavije. Rezultati so bili naslednji: Single: 1. Josip Čoh (Jugoslavija) 3 točke; 2. Franc Regner (J) 2 točki; 3. Niko Latinovič (J) 1 točka; 4. Anton Žagar (I) 0 točk. — Double: 1. Regner—Latinovič (J) 2 točki: 2. Grilec— Jelen (izven) 2 točki. Ker sta para dosegla enako število točk, sta igrala še eno partijo, v kateri je par Regner—Latinovič zmagal v razmerju 3:0 in s tem zasedel prvo mesto.
Prvenstvo LNP
se nagiba h koncu
železničar je na domačih tleh z zmago proti Hermesu potisnil Ilirijo na tretje mesto
Včeraj je imel samo Maribor borbo za točke. Svojo zadnjo tekmo v jesenski sezoni je odigral Železničar, ki sicer ni napravil najboljšega vtisa, vendar pa je z zmago nad ljubljanskim Hermesom spravil na varno dve važni točki, ki sta mu pripomogli do tega, da je za enkrat prehitel Ilirijo ter se plasiral na drugo mesto. Pa to bo trajalo najbrže samo do prihodnje tekme Ilirije. Hermes se krepko drži na zadnjem mestu.
Tablica je sedaj tale: ČSK 7 4 3 0 21:8 11
Železničar 7 4 1 2 20:17 9 Ilirija 5 3 11 15:7 7
Maribor 6 3 12 10:11 7 Rapid 6 3 0 3 15:10 6
Celje 7 2 14 11:14 5
Svoboda 6 114 11:28 3 Hermes 6 1 0 5 11:19 2
Železničar : Hermes
6:3 (2:0)
Maribor, 9. decembra.
Predzadnja prvenstvena nedelja nam je prinesla srečanje med Hermesom in železničarji. Tekma se je odigrala ob prav lepem vremenu pred 600 gledalci na igrišču železničarja v Mariboru, železničar je na lastnih tleh odvzel ljubljanskim tovarišem dve točki in se je s tem spet povzpel vsaj do druge nedelje na drugo mesto v prvenstveni tabeli. Kakor je sicer za Hermesa izpadla današ-na nedelja negativno, se vendar lahko tolaži, da je dal v Mariboru prav ugajajočo igro.
železničar: Svajghofer - Frangeš, Antoli-čič-Glavič, Frangeš n, Skof-Vlado, Ronjak, Pezdiček, Pavlin, Viko.
Hermes: Burja-Košmerlj, Klančnik-Sočan, Košenina, Kretič-Peteln, Brodnik, Mokorel, Ferjan, Kariž.
Kljub visokemu rezultatu železničar danes ni ugajal. Moštvo smo videli igrati že bolje. To velja zlasti za napad, kl ne more ali ne zna predvajati efektnejše igre. Trio je mnogo premehak in prepočasen, da bi znal i-rabiti izredne situacije. V napadu je pravzaprav vsaj kolikor toliko dobro igrala samo leva stran in tudi tu so uspevale samo akcije po levem krilu. Ostali del napada je bil že v polju prav šibek, pred golom pa sploh ni tvoril resne nevarnosti Krilci so bili povprečni, priden je bil Frangeš n, vsaj kar se tiče razdiralnega dela. Koristno je igral le Glavič in sicer v obeh smereh. Branilca sta bila danes zelo nesigurna, odličen pa je bil vratar Svajghofer, ki je med drugim ubranil tudi dve enajstmetrovki.
Hermes ni zaslužil tako visokega poraza, vsaj po poteku igre sodeč ne. Ce bi moštvo imelo v napadu samo enega eksekutorja, ki bi bil prodoren v zaključni fazi, bi bil rezultat povsem drugačen. Hermesov napad je pokazal nekaj lepih kombinatornih potez, vendar to ni borbeno moštvo za težke prvenstvene tekme. Igrajo preveč mehko, kakor da zadeva ne bi bila važna. Edini, ki je nekaj pokazal, je bil Mokorel, ta pa se
je izgubil v driblingih. Vsi drugi niso bili nevarni. Med krilci je bil Košenina prav dober, že zaradi svoje rutine, a stranska krilca s ta imela težko borbo s krili. Ožji obrambi je preostalo še mnogo dela in ga je opravila po svojih močeh. V tem delu moštva, ki je bil najslabši, je bil naravnost nemogoč vratar, ki bi lahko ubranil vsaj tn gole.
Igra je bila v prvem delu precej mlačna, brez temperamenta. Prve resnejše poteze je izvedel železničar, ki je imel igro kakih 10 minut v rokah, a tega nI znal izkoristiti. Nato je prišel Hermes v ofenzivo. V 12. minuti je zakrivil Frangeš v kazenskem prostoru roko. Enajstmetrovko je streljal Brodnik, "endar je Svajghofer branil. V 18. min. pride žoga do Vika, ki je stal v očitnem off-sidu in z daljave 16 metrov zabil prvi gol. Po povsem enakovredni igri je isti igralec v 30. min. zopet dobil lepo žogo, sam vodil do gola in zvišal na 2:0. Oba nasprotnika imata nato več zrelih situacij, toda nobeno, moštvo nima strelca.
Drugi del je že v prvih potezah ugodno iznenadil. Igra je postala živahnejša. V 5. minuti je spet Viko, ki je dosegel tretji gol za svoje barve, vendar bi Burja lahko strel držal. Hermes nato močno pritiska, v 10. min. kot proti železničarju. Peteln lepo strelja in Brodnik pošlje mimo vratarja v gol. Rezultat 3:1. Dve minuti kasneje izkoristi Pezdiček lepo priliko in poviša na 4:1, a v 20. min. je zaradi Svajghoferjevega foula na Mokorelu zopet enajstmetrovka proti železničarju, ki jo je pa vratar zopet ubranil. Deset minut izenačena igra, vendar ima Hermes več prilik, a jih žal ne izkoristi. V 32. min. gneča pred Hermesovim golom in Pezdiček poviša na 5:1. Minuto nato lepa akcija Hermesa, ki jo zaključi Mokorel s strelom in postavi na 5:2. Hermes močno pritiska in ima več od igre, kljub temu pa v 35. min. Pezdiček z daljave 25 metrov nenadoma opali na gol in žoga gre minn> vratarja v mrežo. Rezultat 6:2. Zadnje četrt ure se napadi močno menjajo, večinoma se pa igra v prostoru železničarja. Tik pred koncem v 43. min. postavi Mokorel na 6:3.
Tekma je bila fair. Sodil je g. Kopič objektivno, toda spregledal je mnogo in oškodoval goste. Pred tekmo je izročil v imenu nogometne sekcije železničarjev Ronjaku in Frangešu, ki sta odigrala po 200 tekem za svoj klub, dragoceni darili.
Prvenstvo IL razreda
S sobotnimi in nedeljskimi tekmami se je končalo jesensko prvenstvo II. razreda LNP. Zaradi porazov Grafike in Marsa, ki sta bila glavna pretendenta za prvo mesto, je postal jesenski prvak »smejoči se tretji« — Sloga. V naslednjem rezultati:
Reka : Grafika 4 : 1 (2 : 1).
Jadran : Mladika 4 : 1 (2 : 1).
Sloga : Slavija 4 : 0 (2 : 0).
Slovan : Svoboda 4 : 1 (2 : 0).
Sloga : Mars 2 : 1 (1 : 0).
Slovan : Mladika 6 : 0 (3 : 0).
Jadran : Svoboda 4 : 1 (1 : 1).
Reka : Slavija 4 : 1 (2 : 1).
Državno prvenstvo
v table tenisu
Ob veliki udeležbi so se ljubljanski tekmovalci dobro odrezali ter dosegli pet prvenstev — Turnir Se ni končan
Na oba praznika se je v kletni dvorani hotela »Metropol« vršilo državno prvenstvo v table tenisu, na katerem so sodelovali najmočnejši zastopniki te športne panoge v Jugoslaviji. Napovedan je bil tudi prihod Cehov in Avstrijcev, ki so pa morali udeležbo v zadnjem trenutku odpovedati. Konkurenca pa je bila vzlic temu močna, kajti od jugoslovenskih elitnih igralcev ni manjkal niti eden. Ljubljano sta zastopala Ilirija in Hermes in sta se častno odrezala. To velja predvsem za Ilirijo, ki je pri singlu in doublu dam zasedla prav vsa mesta, nadalje državno prvenstvo in drugo mesto v mixed dobulu in v doublu gospodov, v finale single gospodov pa sta se plasirala od Ilirije Nagy, od Hermesa pa Horvat. V prvenstvu moštev Ilirija proti pričakovanju ni mogla obdržati naslova državnega prvaka in je za ZKD (Zagreb) in Hermesom zasedla šele tretje mesto. Ko to pišemo, tekmovanje še ni končano in se mora odigrati še finale v singlu gospodov. Zaradi premalo časa se tudi ni moglo nadaljevati z dvomat-chem Ljubljana-.Zagreb, ki se je začel v soboto in je prinesel Ljubljani dve senzacionalni zmagi Weissbacherju, našemu banovin; .emu prvaku se je namreč posrečilo o a je v dveh setih premagal državnega ' prvaka Hexnerja, ki mu dozdaj nI mogel nihče odvzeti niti enega seta, kaj šele, da bi ga premagal. Druga senzacija je bila zmaga mladega Marinka, ki je po napeti borbi odpravil Mayerja. Kakor že rečeno, se tekmovanje ni nadaljevalo in sta se odigrali samo ti dve partiji.
V naslednjem tehnični rezultati. Pripominjamo, da se zaradi pomanjkanja prostora omejimo le na širše poročilo.
Za prvenstvo moštev je tekmovalo 6 klubov. Naslov državnega prvaka si je priborilo Zagrebačko klizalačko društvo v postavi Hexner, Maksimovič N., Mayer, ki je premagalo vse svoje nasprotnike. Drugi je bil Hermes v postavi Horvat, Marinko, Drovenik z enim porazom, tretje pa nirija (Weissbacher, žiža, Nagy), 4. YMCA (Zagreb). 5. Makabi (Zagreb), 6. Croatia. Pri tem tekmovanju je bil navzoč tudi zastopnik bana g. inšpektor Gu-štin, ki je otvoril državno prvenstvo ter zastopnik avstrijskega generalnega konzula g. Zuegler.
Single dam: nastopilo je 6 tekmovalk, vse od Ilirije. Nepričakovano, toda zasluženo je postala državna prvakinja mlada Lerka Tavčar, ki je med drugimi premagala tudi bivši večkratni državni prvakinji Gerziničevo in Dečmanovo. Lanska državna prvakinja Geržiničeva je prvič nastopila po daljši bolezni, ni bila v polni formi in je zasedla šele drugo mesto, 3. Dečman, 4. Cvenkel, 5. Kanonenko.
Double dam; nastopili so samo 3 pari Ilirije. Državni prvakinji sta postali po težki borbi Tavčar-Dečman z zmagama proti Geržinič Neda in Hani ter Cvenkel-Kanonenko obakrat s 3:2. Drugi sta bili se-strični Geržinič.
Dvoma teh Ljubljana-Z&greb: Nastopilo je po 6 igralcev na vsaki strani po rang-listi. Kot prva sta se srečala državni prvak Hexner in Ilirijan Weissbacher. Ljubljančan je igral sijajno in je po vseskozi ofenzivni igri zmagal s 21:19, 21:17. Igra je navdušila vse prisotne. Nato je Marinko po prav tako odlični igri premagal svojega re-nomiranega nasprotnika Mayerja s 18:21, 21:18, 23:21. Tekmovanje se je pri tem stanju zaključilo zaradi pomanjkanja časa.
Donble gospodov (8 parov): Tekmovanje je bilo prav zanimivo. Ljubljančani so se na vsi črti pokazali nadmočni ostalim i»arom. V semifinalu sta po krasni igri Weissbacher-Gerzinič (Ilirija) gladko premagala dolgoletna državna prvaka Maksimovič St. (Som bor) -Hexner (ZKD) s 3:1, na drugi mizi pa sta prišla v finale žiža-Nagy (Ilirija) po zmagi 3:1 proti Weiler-Macas (Makabi). Finale je nudil najlepšo borbo vsega prvenstva. Tako zmagovalca, kakor tudi premaganca bi zaslužila naslov državnega prvaka. Weissbacher-Geržinič : 2iža-Nagy 20:22, 21:15, 21:18, 21:17.
Handicap turnir. Ta način tekmovanja je izredno zanimiv, ker morajo boljši igralci dati slabšim nekaj točk prednosti in je tako znanje posameznikov zelo izenačeno. V četrt-finalu je Marinko (Hermes) premagal Herškoviča (Makabi) s 60:50, Gogala (Ilirija) Drovenika (Hermes) s 60:48, Geržinič (Ilirija) Kovača (Hermes) s 60:55, Horvat (Hermes) pa Deklevo (Hermes) s 60:57. V semifinalu je Marinko premagal Gogalo s 60:50, Horvat pa Ger-ziniča s 60:49. V finalu je gladko zmagal Horvat s 60:40.
Single gospodov. To tekmovanje se je zaradi obilice prijav silno zavleklo. Senzacijo je vzbudil poraz Weissbacherja po Maks i-moviču N., ki ga je premagal s 3:1. Omembe vredni sta tudi zmagi Nagya proti Ma-yerju in Marinka proti L. Nemecu s 3:0, oziroma 3:1. V finale so se plasirali Horvat z zmago proti Gerziniču s 3:2, Nagy z zmago proti Maksimoviču N. s 3:0 ter Hexner in Maksimovič St. V finalu je najprej Nagy premagal Horvata s 3:2, dočim je borba med Hexnerjem in Maksimovičem trajala 2 uri in je po skrajno monotoni igri zmagal bolj žilavi Hexner s 3:2. Ostale partije še niso končane.
Mixed double (6 parov). V finalu sta se plasirala dva para Ilirije Dečmanova-Weiss-» bacher in brat in sestra Geržinič. Prva sta z zmago 3:0 postala državna prvaka.
TEDEN DNI FILMA
3oony WeissmiiIIer in Maureen O' SuIIivanova v filmu »Tarzan in njegova družica«, ki se zdaj ob velikem zanimanju občinstva predvaja v Ljubljani
Greta Garbo In John Gilberi spet skupaj v Sto
Znana ljubimca iz dobe nemih filmov Greta Garbo in John Gilbert nastopata prvič spet skupaj v govorečem filmu »Kraljici Kristini«, ki ga je režiral dandanes že po vsem svetu znani režiser Rus Rouben Ma-moulian. Za ta film je razpisala filmska družba Metro-Gold^vn-Maver poseben natečaj, kjer naj bi obiskovalci kinov odločili, kdo naj dobi glavno vlogo. Prvotno je bila namenjena igralcu Lawrenceu Oliverju, toda gledalcem so ostale še predobro v spomin Gilbertove vloge v filmih »Pod jarmom strasti« in v »Ani Karenini«: in izbrali »o si rajši Johna Gilberta.
Zanimivo je, da se je mislil Gilbert že omakniti v ozadje in da je po svojem zadnjem filmu »Šoferjeva indiskretnost«, kjer mu slab scenario ni dal priložnosti za razmah v igri sklenil, da ne bo več igral. Po glasovanju, ki je spet izbralo njega za Gre-tinega partnerja, pa je postal še popular-nejši kakor kdaj prej.
Ostale vloge v tem prelepem filmu igrajo naš stari znanec iz skoraj vseh Gretinih filmov Lewis Stone, Elizabeta Youngova, Jan Kerth in Reginald Owen.
Film »Kraljica Kristina« je doživel pri svojih premierah v Newyorku, Londonu, Budimpešti, Parizu in Berlinu senzacionalne uspehe. Nemška cenzurna komisija ga je oficiclno proglasila za umetniško popolno delo, kar je prav redko odlikovanje.
Greta Garbo pred filmsko kamero
NViliam Daniels je operater, ki je snemal večino filmov Grete Garbo. V tem članku pripoveduje svoje vti-ske o veliki »nordijski sfingi«.
Kar je Greta Garbo v Hollywoodu, sem operater njenih filmov. Zato bo menda prav zanimivo, če povem nekaj besed o umetnici in najinem skupnem delu.
Vse v življenju postane in ostane samo slučaj. Postal sem operater Grete Garbo, ker si je eden izmed mojih tovarišev, ki bi moral snemati njen prvi ameriški film »Žena-demon« zlomil med filmanjem roko in ni mogel več nadaljevati dela.
Takrat Greta Garbo še ni znala angleško. Bila je nenavadno plašna in se ni mogla brez tolmača z nikomer sporazumeti. To je delo seveda še bolj oteževalo.
Pri filmanju je najvažnejše prijateljsko sožitje in harmonično umetniško delo. Stalni operater Grete Garbo sem postal največ že zaradi tega, ker sem se znal vživeti v njeno umetnost in jo doumel takšno, kakršna je.
Skrivnost Gretinih uspehov? Prav za prav sploh ni skrivnost! Ona je postala najslavnejša filmska igralka sveta zaradi tega, ker ni nikoli sama s seboj zadovoljna, ker posluša rada tudi najstrožje kritike in ker hoče dati vselej najboljše. Tako je sama proti sebi stroga, da študira in preizkuša posamezne prizore cele dneve, dokler ne postanejo takšni, kakor si jih je zamislila.
Film »Kraljica Kristina« je nedvomno višek njenega umetniškega ustvarjanja. Oglejte si ga in prepričali se boste, da te besede niso prav nič pretirane.
žena v sodobnem svetu
ženska emancipacija in ženske službe
Revija >Časi prinaša v III. številki odgovor E. B. na tozadevna izvajanja v pone-deliskem sJutru«. Dasi ima ta odgovor menda namen, podkrepiti in pojasniti pisateljeve prvotne trditve, se morejo razumeti v glavnem vendar le kot izmikanje vodilnim mislim njegovega prvega članka, saj se bistvo njegovih trditev izgublja predvsem v poudarjanju važnosti, duhovnih komponent v razvoju. In vendar mu te duhovne komponente, ki jim pisatelj priznava prvenstvo, brez dvorna zastirajo pogled na one faktorje, ki jih g. B. sicer blagovoli tudi upoštevati, a mu prav zaradi njegovega tudi onemogočajo, da bi videl problem v tisti luči, ki edina more posvetiti na bistvo današnjega ženskega in splošnega življenja. Duhovnost postavlja g. B. kot neko samostojno, od materialnih komponent neodvisno vrednoto, ki se bo uveljavila »kljub materialističnim težnjam easa.« Tak absoluten dualizem je samo ovira pravilnemu spoznavanju problema. Po mnenju pisca »duh ni vezan na količino snovi«, ker ga »priznavajo že filozofi, ki kaj pomenijo nasproti današnjim oboževalcem Marxovih naček. Kaže, da razume E. B. marksizem kot absolutno negacijo vsake duhovnosti. Ista številka >Časat:, kjer se E. B. tako filozofsko razgalja, bi ga lahko poučila o praviInejšem pojmovanju marksistično- materialistične miselnosti.
Toda če pustimo popolnoma v miru filozofijo, kaj naj namerava članek, ki odreka ženskam v današnjih resnično materialističnih časih v imenu neke konfuzne duhovnosti, da bi smele soodločati v vseh — če hočete, tudi duhovnih — problemih današnjih dni, če hočejo prispevati k ozdravitvi razmer, ki so postale kljub velikim filozofskim pobornikom duha nevzdržne tako za materialiste kakor za idealiste? Ali misli g. B., da more naziranje, ki se klanja toliko povzdigovani supremaciji duha, pomeniti v današnji mizeriji sploh kak argument za vse one ženske, ki so primorane, ne po maierialistih, ampak po faktični potrebi, iskati si zaslužka, da bi resignirale na svojo eksistenco? Če silijo ženske v službe, ne delajo tega iz opozicije proti idealističnim filozofom, ki jih g. B. tako lepo akademsko brani, ampak zato, da si preskrbe dovolj gmotnih dobrin, ki bi jim omogočale golo eksistenco in če le mogoče, vsaj nekoliko duhovne kulture, katere jim brez gmotnih dobrin ne morejo dati še tako akademsko pisani članki o duhovni supremaciji. Kaj naj pomenijo taka r,zdrava načela«, da -e moški tisti, ki mu gre ^prvenstveno prehranjevalna funkcija v družini« in da mora žena posvetiti materinsko- gospodinjskemu poklicu vse svoje moči, če pa vsa ide-
alistična filozofija, za katero lomi kopje g. E. B., ni mogla preprečiti, da ne bi tudi krščanski industrijci metali moških iz služb v katere sprejemajo — seveda za manjšo plačo — ženske kljub njihovemu »naravnemu. materinsko- gospodinjskemu poklicu«.
Vsekakor zelo komodno je stališče g. E. B. ki se izogne vprašanju, kam naj gredo ženske, dokler trajajo take razmere, z izgovorom, da stavlja svoje predloge (ki gonijo ženske od skromnih loncev) le v nekem ^normativnem, pravilnostnem smislu in ne konkretno-političnem«. Me ženske razumemo ta izvajanja takole: Današnje razni *re so res take, da silijo ženske kljub drugačnemu nastrojenju v boj za ljubi kruhek. Toda opravilno« to ni, kajti zavedati bi se morale, da grešijo s tem proti svoji najnaravnejši misiji, zlasti pa, da s svojim stremljenjem po vsakdanjem kruhu kruto žalijo vse apologete čiste duhovnosti in
»prijatelje« ženske emancipacije. A. N ★
Še nekaj opazk k članku E. B. v >Casu«, št. 2., in k njegovemu odgovoru A. V. r »Času«, št. 3. Njegovih globljih razglabljanj o razliki med možem in ženo res ne razumem posebno, čeprav sem akademsko izobražena — najbrž, ker nisva iste stroke in najbrž njegov namig na akademstvo sploh ni bil na mestu. Toda nekaj žene, akademske in neakademske, vedno prav dobi o razumemo: ako nam kdo odreka pravico do dela, pravico do samostojnega vpliva na javno življenje, ako nam kdo odreka značaj polnovrednih ljudi. In kljub vsemu teoretičnemu zavijanju je to tisto, kar dela g. B. Naj navedem za dokaz le dvoje mest iz njegovega odgovora A. V.: »Rad verjamem, "da je pravih emancipirank le majhno število danes... in zato je tudi malo žensk zaradi
>einancipacijskih kapric« — hvala Bogu _
po službah, kjer jih potreba prej opravičuje« (podčrtala jaz). Ženi je torej treba opravičila zato, če služi sama svoj kruh, ko bi lahko še kako životarila ob očetovem ali moževem zaslužku! Ako je ne žene nujna sila, je njeno delo »eraan-cipacijska kaprica«! Saj je končno res — ako je delo kazen za greh, kakor to trdi krščanstvo, mora biti res čudno kapriciozen človek, ki dela išče, namesto da bi se ga branil.
Drugo značilno mesto je naslednje. »V vseh javnih vprašanjih in zadevah pa žena lahko kljub temu — in fudi dejansko — soodloča že od nekdaj po možu, ki živi in bo živela z njim skupno v eni (podčrtala jaz) težko ločljivi celoti« Kaj pa če je ta celota glede konkretnih političnih vprašanj različnega mnenja? Reci-
mo: on militarist, ona pacifistka, ali ona verna, on ateist, ali on za eno stranko, ona za drugo. Seveda v državi, urejeni po idealu g. E. B., žene ne bodo imele samostojnega političnega prepričanja, odnosno ga sploh ne bodo imele, zakaj ako daš ženi možnost, da si ustvari lastno mnenje, ga bo hotela nemara — sam Bog nas varuj _ tudi jasno in javno povedati, in evo vam nevarne emancipacije! G. B. trdi, da svojega članka ni mislil konkretno-politično, za sedanje razmere. Toda v času; ko žene splošno odpuščajo iz služb, more le zelo naiven človek trditi, da tak članek nima ničesar opraviti s konkretno politiko.
Sicer pa, ali ne bi g. E. B., ki trdi ves čas, da ni proti emancipaciji, temveč le proti njenim izrastkom, pri tem pa ves čas bije* po bistvu emancipacije — zahtevi po pravici do dela in do politične enakopravnosti — enkrat jasno povedal, kaj njemu pomeni emancipacija in kaj so ti strašni izrastki? Sploh se mi zdi, da bi ne škodovalo, ako bi se malo bliže seznanil z našimi javnimi delavkami in njihovim delom, preden zapiše težke in kljub vsej nejasni teoriji vendar precej konkretne obtožbe proti njim. Olga Grahorjeva.
Skromen nasvet ženstvn
žene najhuje občutimo krizo, ki jo iz-kušajo zdraviti s krajšanjem ženskih pravic. Tako ravnanje pač kaže, da se odločilni faktorji še n'so povzpeli do spoznanja, da so žene prav tako kakor moški enakovredni graditelji na dobrinah družbe.
Ne bomo na tem mestu dokazovali utemeljenosti te trditve, nego gre pred vsem za to, da se ugotovijo osnovni vzroki za nesigurnost naših že pridobljenih pravic in pa za katere pravice, ki nam doslej še niso bile dane, bi se nam bilo v prvi vrsti boriti. Naše delo v tej smeri ne bi smelo očitovati nesistematičnosti, niti ne bi smelo podlegati trenutnim razmeram. Vedno in povsod bi bilo treba zastopati naše interese in nikdar kloniti pred zavračanjem, da za kaj sličnega čas ni primeren.
Kje tiči osnovni vzrok, da se čutimo skoro v vsakem področju, kjer gre za naše pravice, nesigurne? Razlikovati moramo 1. med miselnim vzrokom, ki bazira zlasti v opredelitvi moškega naziranja o sodelovanju žene na strani moškega, in 2. praktičnim vzrokom, ki izhaja iz dejstva, da žene nimajo vpliva v odločevanju o razmerah.
O prvem vzroku v tem času ni potrebno toliko razglabljati, ker je dovolj viden. Drugi primer bi se nam videl mnogo bolj važen za razglabljanje na tem mestu. Dejstvo, da nam ženam ni vedno in povsod j dana prilika soodločati o razmerah, v katere se postavlja član človeške družbe, je glavni razlog, da smo prikrajšane za vse tiste pravice, ki bi nam samoumevno kot državljankam pristajale, in da se končno prikazujejo kot labilne tiste pravice, ki smo si jih doslej znale priboriti. Kaže, da se premalo ali pa da se nas premajhno število žen jasno zaveda, kje je vir vsega, kar nam družba daje ali odreka. Jasno je, da se v zadnjih Stadijih formulacije družbenega hotenja stekajo v rokah pravo-tvornih činiteljev, ki jih v sodobnih državah, po večini bolj ali manj parlamentarno oblikovanih, predstavljajo parlamenti. Iz tega žarišča, kjer se pretresajo vsi aktualni problemi neke določene zajednice, se vračajo težnje družbe kot izoblikovana pravila ponovno v družbo. Ob dejstvu, da predstavljajo parlamenti neke opredeljene narodne enote zastopnike le enega — moškega spola, nam je razumljivo, zakaj prav za prav je bilo doseženega le prav malo za razvoj ženinega političnega, kulturnega in socialnega položaja. Ne oziraje se na to, da so moški po večini nenaklonjeni, skeptični in pred vsem neaktivni, ko gre za ženske pravice, je prav razumljivo njih pasivno zadržanje do vitalnih interesov ženstva, saj to, kar žene primarno občutijo kot prikrajševanje, občutijo moški šele sekundarno ali pa v večini sploh ne.
Zaradi tega bi se moralo glavno delo žene osredotočiti na priznanje pravice soodločanja pri oblikovanju zakonodajstva. Iz tega bi sledilo, da nam je pred vsem postaviti zahtevo po političnih pravicah — aktivni in pasivni volilni pravici, da bi mogle uspešno stavljati svoje zahtevke na edino odločilnem mestu in bi se mogle izogniti brezplodnemu moledovanju pri odločujočih faktorjih. Koliko bi s tem žene pridobile, je očitno.
Kaj nam bi mogla nuditi volilna pravica? Dvoje: politično enakopravnost in, kar je važnejše, sredstvo, da bi se mogle poleg moža in v sodelovanju z njim udej-stvovati v izboljšanju razmer. Pri prvem posledku volilne pravice se udejstvi pred vsem priznanje enakopravnosti žene z moškim v političnem oziru; v drugem posledku — možnosti vplivanja z ženine strani — pa je zapopadena možnost ne le pridobitve novih pravic ženam, temveč tudi oblikovanja razmer na splošno. To oblikovanje se je v pretekli dobi vršilo v znamenju moškega pojmovanja, da pa ženskega sodelovanja ni zavračati, nam kažejo nekateri primeri v tistih državah, kjer se morejo žene politično aktivno udejstvovati in so izposlovale obsežna izboljšanja zlasti v socialnih zakonodajah.
Za to nam nudi lep primer češkoslovaška, kjer uživajo žene delne politične pravice že od leta 1861. Svojstven primer pravilno pojmovanega pomena žene v nacionalnem, kulturnem in socialnem oziru nudi enako zgodovina čeških strank, ki so vse že leta 1912. stavile v svoj program splošno politično izenačenje ženskih pravic z moškimi. Da je tem strankam resnično šlo za pravice, ki gredo ženam kot enakovrednemu družabnemu bitju, nam dokazuje doba po svetovni vojni, ko je bila češka žena v vsakem javnem udejstvovanju izenačena z moškim. Menda v nobeni državi ni tako globoko vkoreninjeno prepričanje o potrebi splošnega ženskega udej-stvovanja v javnih zadevah, kakor je to na češkoslovaškem. Brez dvoma gre za to velika zasluga predsedniku Masaryku, kajti on je ob vsaki priliki poudarjal važno vlogo žene v narodovem življenju. Prav iz narodnih razlogov je naglašal. da mora biti žena kot mati in narodova prva vzgojiteljica vzgojena vsestransko — torej tudi politično, če naj pravilno razume dogajanje okrog sebe in nudi prvo oporo dora-ščajočemu človeku. Na žalost moramo ugotoviti, da se našim strankam prav nič ne sanja o tem, kar so že davno spoznali za pravo češki državljani. Vendar bi se naše ženstvo moglo oprijeti neke trdne osnove, ki nam je dana po ustavi iz leta 1931. v členu 55., ki predpostavlja, da se bo vpra-
šanje ženske volilne pravice rešilo z zakonom. s to ustavno določbo nam je delovanje že za polovico olajšano, a ne smemo grešiti z zanemarjanjem doseženega
uspeha, ki ga je treba dovesti do končne realizacije. Petin petdeseta ustavna točka žal tiči kot mrtvi kamen v naši ustavi, ne da bi se kdo zanjo brigal. N. K.
Dom visokošolk v Ljubljani
Po tolikih letih obstoja univerze kralja Aleksandra I. ko je bilo v socialnem pogledu za naše visokošolce že mnogo dobrega storjeno in se naše mesto ponaša z več akademskimi domovi, so se pravkar zganile tudi naše visokošolke: pred tednom so otvorile z malo slovesnostjo svoj dom visokošolk v hiši Mundovih dedičev v Gradišču št. 14. S pomočjo dobrodelne >Akcije za dom visokošolk, v kateri so za zbiranje prispevkov neutrudno delale nekatere naše zavedne gospe, ie visokošolkam uspelo, da so si za prvo silo opremile devet velikih sob. od katerih so nekatere prave dvorane. V teh prostorih je sedaj s popolno oskrbo nastanjenih 14 visokošolk, ki plačujejo me-
Velika vogalna hiša Mundovih dedičev ob Gradišču in Rimski c., kjer je v I. nadstropju novi dom visokošolk, ki je bil 1. decembra slovesno otvorjen.
sečno po 150 do 600 dinarjev. Poleg teh internih pa prehranjujejo v domu še več študentk, ki imajo na razpolago veliko jedilnico in še večjo učilnico, ki je dovolj velika in primerna tudi za predavalnico aii podobno. S časom nameravajo dom še razširiti. Ko se iz nadstropja izseli neka stranka. bo mogoče v domu nastaniti 30 visokošolk z vso oskrbo, prehranjevati pa jih bo mogoče dvojno število. Z otvoritvijo novega doma visokošolk. ki je pravzaprav le delo njih samih in naših gospa, bo marsikateri siromašnejši študentki omogočen študij na univerzi, s čimer je žehskemu pokretu na splošno mnogo pomagano.
Iz akvaristove torbe
O rdečeperki in drugo
Proti jugu nas povede Ižanska cesta čez vzhodni del ljubljanskega Barja k podnožju krimskega gorovja, ki mu načeluje Krim, vremenski prerok Ljubljane. Tik ob cesti in v neposredni okolici ima akvarist nešteto priložnosti za udejstvovanje, ker so v tamošnjih vodicah vsakovrstne ribice in rastline, hrošči, pupki, črvi, ličinke in polži. Ko pride popotnik k razpotju Iga— Matena, kjer se usmerja odvajajoča se pot naravnost proti cerkvi v Tomišlju, je na torišču rdečeokic ali črnovk. K drsti prihajajo te ribice navzgor po Fariovcu, ki teče zapadno, a skoro vzporedno z Ižansko cesto, in odlagajo svoje ikre v manjše potoke in jarke. Rdečeokica (Leuciscus ru-tilus) je razmerno majhna riba in navadno ne zrase preko 30 cm, značilno pri njej je, da je oko že pri 2 do 3 centimetrskih ribicah rdeče, medtem ko se pri drugih rdečeokih ribah pobarvajo obročki okoli zenic šele v drugem in tretjem letu. Podolgovati trup je na hrbtu le malo vzbo-čen. 2e pri mladičih opazimo, da sta hrbtna in repna plavut na robeh temnejši in da se začenjata rdečiti.
Odraslo zamenjajo ribiči često z rdeče-perko (Scardinius erythrophthalmus), ki ima v starosti tudi rdeče oko in rdeči plavuti; zanesljivo ju pa razlikujemo po trebušnem robu med trebušnima plavutima in podrepno plavutjo, ki Je pri rdečcokici zaokrožen, pri rdečeperki pa oster; razen tega so plavuti pri rdečeperki intenzivneje rdeče kakor pri prvi. Poleg tega ima rdečeokica vodoraven, pravilen gobček, pri rdečeperki je pa poševen.
Samo eno pritlikavo ribico bi utegnil zamenjati začetnik z mlado rdečeokico, ker ima kot dvoletna ali pa kot enoletnica za časa svatbe rdeč rob na gornjem delu očes, a to je naš pezdirk (Rhodeus ama-rus). No, pezdirk je na hrbtu in na trebuhu vzbočen, rdečeokica je pa podolgovata. še dve ribi sta v naših vodah, ki imata, če sta odrasli, rdeči očesi, androga in linj. Oblika trupa teh rib je pa taka, da je zamenjava z rdečeokico izključena.
Vrnimo se spet k jarkom na poti v Ma-teno, kjer sem ugotovil majhne rdečeoki-ce že nekaj let zaporedno, a tudi pretekle nedelje jih je bilo mnogo. Seveda tiče zdaj vse v blatu med rastlinami, zaradi česar je treba pogrezniti mrežo malo v blato in jo počasi privleči k sebi. Ko pregledamo blato, se nam zasvetijo rdeče oči, barva trupa je pa na zraku in mrazu jeklenomo-dra. Pri zadnjem lovu so imele 5 do 6 cm dolge ribice že popolnoma rdeče obročke okoli zenic.
Zdaj pa nekaj o bolezni, ki jo redkeje opazimo v naših akvarijih. Simptomi so, da se povečuje oko polagoma, skoro ne-opaženo, a seveda samo navidezno, kasneje pa stopi iz svojih ležišč in se nam vidi izbuljeno. Zenica dobi sivobelkasto mreno in riba oslepi. Opazoval sem lani to bolezen na blistavcu in zetu, nedavno me je pa znan akvarist opozoril na iste simptome pri svojih pezdirkih. Dr. Bade omenja v svoji knjigi to bolezen, kot povzročitelja pa označuje črvička sesalca (Hemistomum spattaceum ali diplostomum volvens). čr-viček je po vsej priliki notranji ali ento-parazit (vnanji so ektoparaziti), ki menja v poedinih fazah svojega razvoja gostitelje do svoje popolne dozorelosti. Za očesom, kamor se je preril iz notranjosti, še ni dokončal vse faze. Tu čaka, da ga požre z gostiteljem vred kika večja riba ali pa vodna ptica, kjer bi odložil jajčeca, ki bi prišla z izmetom v vodo ter se razvila v miracidije; te bi se zarile v kakega gostitelja (polža itd.), dokler ne bi po raznih izpremembah v raznih gostiteljih prišle te živalce v ribe. Ker ribe oslepe (po Badeju jim izteko oči), si ne morejo poiskati hrane. Po mnogih opazovanjih pa izgube tudi tek in pogin je neizogiben.
V vrsto trematodov spada še neki drugi črviček, ki ga imenujemo girodaktil in ki je zlasti krapovcem nevaren. Na telesih rib vidimo modre maroge, a v preteku sedmih dni je lahko ves trup preoblečen z modrim pajčolanom. Girodaktil se zelo naglo razmnožuje, kajti dozorela živalca rodi popolnoma razvite mladiče, ki nosijo v svoji maternici že naslednjo, ta pa spet tretjo generacijo. Poleg sluznice razjeda girodaktil tudi plavuti. Po Rothu zadostuje večkratna 10 do 15 minut trajajoča kopel v triodstotni raztopini amonijevega klorata (NH4C1). Večje ribe sem ozdravil z slabšo raztopino joda. Omenjeni zajedalki preijpsemo v akvarij navadno s polži, od-ndsno z rastlinami, tubifeksi in dafnijami. ki jih moramo razkužiti z enoodstotno do dvoodstotno solno raztopino. o. S.
Objave
Vajenski dom v Ljubljani priredi 10. t.
m. ob 19. pod okriljem ZKD predavanje o Japoncih in Kitajcih. Predaval bo profesor g. Drago Stepišnik.
Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ob 20. priredi Ljudska univerza svoje četrto javno predavanje v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo minister in generalni tajnik Zbornice za TOI g. Mohorič Ivan o organizaciji denarnega in kreditnega tržišča v Jugoslaviji in njegovi sanaciji. Vstop prost.
AH si že član MVt»dmkove družbe44?
Zakaj se
nikdar ne svetlika
Naj dežuje, naj piha veter, kaj me vse to briga! Dobro namreč vem, da puder Tokalon po zaslugi vsebovane smetanove pene ostane na licu ob vsakem vremenu. Moja koža je mastna, puder Tokalon pa se obdrži na njej 4 krat dalje kakor navadni pudri Potenje ne slabi v nobenem oziru te lastnosti. Puder Tokalon preprečava tudi ustvarjanje razširjenih znojnic.
Karkoli delate, puder Tokalon je edini puder, ki Vam da podnevi ali zvečer divno naravno polt, popolnoma brez vsakega sijaja.
MI SMO
CENEJŠI!
Naše preproge vseh vrst, tekači, tkanine za pohištvo, store itd Vas bodo prepričale, da imamo boljšo kvaliteto za nižjo ceno.
»ČILI M"
Pasaža nebotičnika
TH>
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din NaimanjSI znesek 17 Din.
Površnik!
treochocouti. oenjemd etrfe-njiči rtd. Najboljši nai up pri Preskerju. Sv. Petre «. 14. 153-6
(Jreiuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. ket tlskarnarja Franc Jezeršek. - Za toseratnl del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi s Ljubljani'