Leto LXV PoStnlna plaPana » gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 9. januarja 1937 Slev. 6 a Cena 1.50 Din iP ^ g^g^k v ) vr i^j v? d** bi Ш ^^ šjjtzrs/lz n Telefoni «redništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 --|lhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Bolezen svetega očeta „Brez bolečin" - Nedotaknjen papežev ostri razum Rim, 8. januarja. TG. Zdravstveno stanje svetega očeta, čeprav je bistveno neizpremenjeno, nakazuje, da so se nevrotične bolečine nekoliko polegle, zlasti pa je ostal nedotaknjen papežev ostri razum, kakor potrjujejo vsi, ki so ga te dni obiskali. V resnici so osebne avdience res postale nekoliko številnejše. Sv. oče je sprejel kardinala Rossija, tajnika kongregacije konzis torijev, pribočnika kongregacije sv. oiicija, mons. Oltavianija, lausannskega škofa, msr. Bessona, uradnika državnega tajništva, msr. Tardinija, in še nekatere druge. Vsi so izjavili, da je čudijo, kako živahen in bister je ostal papež. Papež najbrž ne bo sprejel papeškega odposlanstva, ki se vkrcuje ie dni za Manillo, kjer bo predstavljalo sv. očeta na mednarodnem evhari-stičnem kongresu. Pač pa bo sv. oče morebiti še enkrat sprejel kardinala-legata Daughertyja samega, čeprav je ta izjavil, da ne bi rad vnovič nadlegoval sv. očeta, s katerim je o zadevah kongresa, ki ga je papež iz vsega srca blagoslovil, že obširno govoril. Vsi upajo, da bo Pij XI. mogel kongres zaključiti z radio govorom. Nasproti vestem, da bi moglo kritično stanje sv. očeta biti vzrok, da bi se evharistični kongres sploh otvoril. se odločno poudarja, da je to brezpogojno izključeno. Četudi bi bila božja volja, da bi bil sv. oče odpoklican s sveta, še preden bi se kongres otvoril ali pa pred njegovim zaključkom, bi kardinal Daugherty ostal njegov legat in je zato nemoteno fungiranje kongresa popolnoma zasigurano. j Ob tej priliki se je treba spominjati, da znana konstitucija sedanjega papeža Pija XI. odpravlja vse funkcije kardinalov, razen iunkcije kardinala-ca-merlenga sv. rimske cerkve za začasno vlado Cerkve ter funkcije kardinala, najvišjega penitenciarija; ostanejo pa tudi funkcije kardinalovlegatov. Toda če bi kardioallegat med potjo izvedel za smrt sv. očeta, bi se moral čimpreje vrniti, ker je obvezan, da se pravočasno javi na konklave. Kardinali so namreč obvezani, da se konklava udeležijo, če niso zadržani po zelo nujnem vzroku. V prejšnjih konklavah se je zgodilo, da nekateri kardinali zaradi oddaljenosti svojih rezidenc niso dospeli v Rim prej, kakor ko je bil konklave že zaključen, ali pa do dospeli šele k zadnjim seiam. Zato je Pij XI. v svoji konstitucij' tudi določil, da se sklicanje konklava, oziroma njega datum podaljša. Konklave se sedai ne bo mogel zbrati preje, nego po preteku petnajstih dni od papeževe smrti, njegov maksimalni rok, preko katerega se absolutno ne sme odlagati, pa je osemnajst dni. • Vatikansko mesto, 8. januarja. TG. Uradno poročajo: Izboljšanje v zdravstvenem stanju sv. očeta traja dalje in je napredovalo tudi tekom današnjega dneva. Sv. oče se je ves radosten izrazil, da je to »darilo svetih treh kraljev«. Zaradi tega se je posvetil tudi v večjem obsegu svojemu delu. Njegova največja skrb je vedno bila, da ne bo mogel več delati, kakor želi in kot je vedno tudi delal. Po običajnem obisku državnega tajnika kardinala Nevmešavanje" v Španiji Po odgovoru Italije in Nemčije — položaj nejasen Nemci predejo svoje mreže po španskem Maroku y.,.,-,.......... .„—. »,....... I' : 'V . ' < ,'>'■ ' • p-; -i/ ' 'Шјј • ■ . ■■' n^wv.,.1. I II.." ,- -T5------- Nemško brodovje v španskih vodah. Od leve na desno: »Koln«, ^Deutschland«, »Hessen«, »KDnigs- berg«, »Schlesicn«, »Graf Spee«. Poljska nazaj k Franciji Dne 5. januarja je bil poljski sejm sklican na izredno zasedanje. Zgoditi se je moralo nekaj izrednega, da je poljska vlada sklenila prekiniti božične počitnice ter zbrati narodno predstavništvo, da nudi zunanjemu ministru polkovnika Becku priložnost za važno zunanjepolitično poročilo. Pričakovanja tudi niso bila razočarana. Seja poljskega sejma dne 5. januarja 1937 bo ostala eden od važnejših zgodovinskih dogodkov poljske zgodovine, saj je ta dan — po preteku 10 let — poljska zunanja politika zopet z veseljem krenila nazaj na črto poljsko-francoskega prijateljstva, ki je pri Poljakih stoletna politična tradicija in je bilo ob rojstvu poljske države i nova slovesno podčrtano in svetu proglašeno s pogodbo iz leta 1921. Poljski sejm je moral razpravljati o posojilu, ki ga je vlada najela v Franciji in ki ga je francoska vlada tudi z veseljem in med velikim navdušenjem francoskega parlamenta brez debate svoji poljski zaveznici odobrila. To je dalo povod tudi za nekatere neslane opazke, češ. da je bilo poljsko francosko prijateljstvo obnovljeno s pomočjo milijard in da je oživljena poljsko-francoska zveza samo zveza žepov in blagajn, ne pa zveza src in dobre volje. Takšne occne izvirajo iz nepoznanja zgodovinskih dejstev ter sodobnih političnih nujnosti. Kdor tako govori, ne pozna ne francoske in ne poljske narodne duše. Ta tudi nikoli ne bo razumel francosko-poljskih odnošajev, ki so vedno hodili svoja pota. navadno daleč od denarnih obračunov, prestali huda nesoglasja, a so vedno znova stopili v nesebičnem prijateljstvu, ki mu je običajno bil denar bolj ovira kakor pa pogonska sila. Zunanji minister Bcck, ki so mu površni opazovalci poljskega zunanjepolitičnega življenja pogostokrat metali v obraz očitek, da je nemško usmerjen in da se je vdinjal nemški zunanji politiki, svojim starim preizkušenim zaveznikom pa obrnil hrbet, je v svojem govoru pred sejmom, ko je razlagal politična ozadja posojila, ostal to, kar je vedno bil: takrat, ko je z Nemčijo sklepal 10-letni nenapadalni pakt, а tudi takrat, ko je v Parizu obnavljal poljsko-francosko zvezo, namreč Poljak v polnem poiucnu besede. Ostal je zunanji minister poljske velesile, ki šteje v svojih mejah 34 milijonov prebivalcev, ki ima dolžnost, da živi svoje lastno narodno življenje na usodnem zemljepisnem prostoru hrez ozira na desno in levo, a ki noče zanikati — ker jih zanikati tudi ne more — življenjskih vezi, ki jo vežejo na francosko državo. »Bog je provisoko, a Francija je predaleč«, eo tarnali svoje dni poljski kralji, kadar so bili v zadregah', in so morali seči po drugih sredstvih, da se zavarujejo kakor se pač morejo, in to v zvezah, ki so jih trenutno našli. Tudi poljska zunanja politika v povojni dobi je bila zvesta teinn načelu. Kadarkoli je bila »Francija predaleč« in je Poljska imela občutek, da je njen glas ne more doseči, so morali poljski državniki — in Bock je eden največjih — pač segati po drugi sredstvih, da ohranijo svojo domovino in jo obvarujejo pred škodo. Toda kadarkoli se je Francija zopet >pri-bližala«, vedno še so tudi odgovorni vodje poljske države nemudoma našli nazaj k njej, ker je zveza med Poljsko in Francijo pač le izraz sorodnosti, skovane v dolgih stoletjih skupne zgodovine, kakor tudi odsev političnih nujnosti, ki se v glavnem nikoli ne bodo spremenile, dokler bo poljska država imela za sosede na eni strani Nemčijo, ki ji streže po življenju, na drugi strani pa Rusijo, ki ne more pozabiti, (la se je iztrgala njenemu objema Leta 1921 sta Francija in Poljska ta politični aksiom slovesno potrdili z objavo medselwjne politične in vojaške zveze. Toda po par letih je prišla doba, ko je Francija po krivdi nekaterih manj spretnih državnikov začela iti »predaleč«. Prišla so pogajanja med Francijo in Nemčijo in nikdo ni poljske vlade vprašal za mnenje. Prišlo so pogajanja, prišle so pogodbe, s katerimi se je zajapicila nedotakljivost francosko - nemške meje, in nikdo se ni spomnil Poljske in njenih nezavarovanih meja proti Nemčiji in proti Rusiji. Prišla so pogajanja za vzhodni pakt, torej za ozemlje, na katerem igra Poljska vodilno vlogo, in zopet je bila varšavska vlada spregledana. Kaj jc v takšnem položaju preostajalo maršalu Piisudskemu drugega, kot da je spočetka godrnjal, nato protestiral in rotil, in slednjič, ko ga niso hoteli poslušati odnosno razumeti, sklenil, da se zavaruje s svojimi lastnimi sredstvi: da sam sklene nc-napadalno pogodim s sosedno Rusijo in da sam sklene nenapadalni pakt s sosedno Nemčijo. Tako si je Poljska vsaj pridobila časa, da se je mogla oddahniti in misliti na notranjo ureditev in okrepitev svoje od vojnih strahot skoraj popolnoma razdejane države. Od leta 1926 pa do leta 1934, torej celih osem let, so poljski državniki čakali na uvidevnost zapadne zaveznice. Ko so mislili, da je čakanja dovolj in je s prihodom Hitlerjevega režima postala meja proti Nemčiji plamteča. so se šelo odločili, da sklenejo pakt z Nemčijo, pakt. ki ga jim je takrat Francija hudo zamerila, a ki je imel poleg tega, da je Poljski dovolil oddih, tudi to dobro, da je prepričal Francijo, da je tudi njen interes, da ostane vedno »blizu Poljske« in da tudi ona ne išče zavezništev med onimi državami, ki neodvisnosti in napredku Poljske niso naklonjene. Od leta 1934 dalje smo začeli doživljati obraten proces, ki se je končal z obiskom poveljnika francoskega generalnega štaba generala Gamelina v Varšavi ter šefa poljske armade maršala Rvdz Smiglyja v Parim in ki ga je poljski zunanji minister dne 5. januarja tako srečno oblekel v naslednji odstavek svojega velikega govora: »Med francosko in poljsko vlado obstoja popolna enotnost v načelih, po katerih naj v bodočnosti živi in deluje francosko-poljska tveza v zvezi z vsemi političnimi pogajanji in sporazumi, ki so še na dnevnem redu.« Z drugimi besedami povedano, je poljski sejm. potem ko je poslušal uradno razlago zunanjepolitičnega preokreta nazaj na stare tire. enoglasno odobril tudi načela, na osnovi katerih je bil preokret mogoč. Na eni strnni je prišla Francija iz svoje trenutne oddaljenosti lopet »bliže« Poljski in ji je obljubila, da se ne bo več pregrešila, da bi pri skrbi za svojo lastno mejo oh Renu pozabila na meje svoje poljske zaveznice, na drugi strani pa je tudi Poljska izrazila svojo pripravljenost, da ho opustila nekatera osamljena pota ter se z zaupanjem oprijela francoskega zveznega . sistema na nodonavskein področjn. Obnova poljsko- I Rini, 8. jan. A A. DNB: V italijanskem odgo- ; voru, ki je bil včeraj izročen zastopnikom Fran- . ci je in Anglije se pravi med drugim: 1. Italijanska vlada mora najprej povdariti, ' da spada vprašanje o pošiljanju prostovoljcev v Španijo v pristojnost odbora za nevmešavanje. Ita-lijunska vlada mora z ozirom nu to pripomniti, da obstoji nevarnost, da se zmanjša avtoriteta tega odbora, če se z direktnim apelom na vlade jemlje iz njegove pristojnosti to najvažnejše vprašanje. 2. Angleška in francoska vlada poilčrtavata s\ojo bojazen) glede stalnega dotoka prostovoljcev v Španijo. I! lijanska vlada podčrtava še bolj to bojazen, ker tu bojazen, v kolikor se tiče nje same, ni najnovejšega datuma Italijanska vlada je večkrat in izrecno od samega začetka opozarjala, (la se naj problem nevmešaTanja razširi tudi na indirektno nevmešavanje in da se naj v ta problem poleg finančne pomoči vključi tudi vprašanje propagande in pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Nota nato navaja, da je italijanska vlada že meseca avgusta opozorila in predlagala, da uaj se prepreči javno nabiranje darov in nabiranje prostovoljcev in ugotavlja: Med ten) pa je francoska vtada ostala pri svojem načrtu. Niti s francoske niti s angleške strani se ni pokazalna nobena naklonjenost za italijanski predlog. Tedaj je bilo samo rečeno, da bi se lahko o tem govorilo pozneje. V nadaljevanju svoje note ponavlja italijanska nota dobesedno zahteve, ki jih jc postavila Nemčija v svojem odgovoru. (Nemški odgovor, ki je italijanskemu podoben, je objavil včerajšnji »Slovenec«, op. ur.) V Londonu silijo k odločitvi London, 8. januarja, o. Danes popoldne je bila seja vlade. Na seji so ministri obravnavali nemški romunske zveze je doka» za to. Zbližanje s češkoslovaško bo drugi dokaz, na katerega ne bo treba več dolgo čakati. Peti januar je zgodovinskega pomena, smo dejali, ker je na enem najbolj važnih področij Evropi vrnil ravnovesje, dal naturni zvezi med Poljsko in Francijo pravo osnovo s tem, da je priznal enakovrednost obeli zaveznic ter omogočil mirovni politiki nadaljnjo snovanje mirovnih jamstev v znpadni. srednji in vzhodni Evropi. Vprašanje posojila, kakor vidimo, igra tukaj komaj vidno «logo in hi hilo modro, če hi ga državniki, ki jim ta preokret ni tSpč, ne «porabljali za razlago dogodka, ki sega v življenjsko bit francoskega in poljskega državnega obstoja. m italijanski odgovor o nevmešavanju v španske zadeve. Po seji ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, vendar pa se izve, da je angleška vlada v načelu sklenila, da mora biti vprašanje pošiljanja prostovoljcev v Španijo razčiščeno kar najhitreje. Vlada ne bo dopustila, da bi se to vprašanje reševalo v odboru za nevmešavanje, ker ima ta odbor tako zapleten poslovnik, da ne more sprejeti nobenih sklepov pravočasno. Angleška vlada meni, da bi bilo najbolje, da bi vsi diplomatski zastopniki v Londonu o dsvojih vlad morali dobiti pesebna pooblastila, da lahko takoj podpišejo sporazum o tem, kako se naj Španija očisti inozemskih prostovoljcev. Zunanji minister Eden je dopoldne nenadoma poklical k sebi nemškega odpravnika poslov v Londonu in mu izjavil, da hoče Anglija na vsak način vprašanje o prostovoljcih zaključiti v najhitrejšem času. Neugoden odmev v Parizu Pariz, 8. jan. b. Odgovor nemške in italijansko vlade na britnnsko-francosko noto ni napravil v Franciji najboljšega vtisa. Priznavajo sicer, da ni zaprta pot za nadaljna |>ogajanja, vendar pa izražajo bojazen, da sta Nemčija in Italija stavili pogoje, ki jih ne bo mogoče izpolniti, ali pa se iiodo pogajanja tako zavlekla, da bodo nacionalisti dobili priliko, da v Španiji zmagajo. V zvezi z nemškim in italijanskim odgovorom pa poroča >L'Oeuvre« precej obširno o pomoči, ki jo dajo Pacelllja je papež pregledal dnevno pošto ter osebno zapisoval na akte potrebna navodila Čeravno torej na kakšno popolno zboljšanje papeževe bolezni Se ni misliti, se vendar kažejo jasni znaki zboljšanja. Bolečine so prenehale in se tekom dneva niso pojavile. Uradno so v Vatikanu zanikali razne vesti, ki krožijo, da namreč sveti oče večkrat pada v nezavest in da je zastrupljenje obeh nog že toliko napredovalo, da papež zaradi tega bolečin ne čuti in da se sedaj lahko reče, da sta obe nogi ohromeli, otrpnili in postali neobčutni. Uradno izjavljajo, da zdravnik teh pojavov ni ugotovil in da so torej brez osnove. Italija španskim nacionalistom. Mod drugim trdi ta list, da vsako noč odleti iz Sardinije v Španijo 10—12 trimotornib bombnih aparatov. Ti aparati nosijo s seboj 6—7 meterskih stotov bomb ter imajo gonilnega materijala za let 12 ur. Ker je odgovor Italije in Nemčije prišel jiozno ponoči, se je francoski tisk omejil le na krajše komentarje, v katerih pa predvsem jasno povdarja, da se odgovor Nemčije ne razlikuje mnogo od onega, ki ga je poslala Italija, kar dokazuje, da obstojajo še vedno najtesnejše zveze med Rimom in Berlinom. Radikalni »L'Oeuvre* ugotavlja, da 1k> francosko-brilanski načrt težko izvedljiv ker je skoraj nemogoče odpremiti nazaj iz Španijo prostovoljce, ki se tam borijo na strani vlade v Valeneiji. kajti tu gre po večini za emigrante brez domovine in brez dokumentov, ki legalno niso pripadniki niti ene države. Isti list f zadovoljno piše, da sta Nemčija in Italija še vedno pripravljeni na pogajanja. Odgovor Nemčije in Italije je v LoMonu napravil ugoden vtis. V Berlinu osorni Berlin, 8. jan. b. V političnih krofih z napetostjo pričakujejo odmev nemškega odgovora v vprašanju odpošiljanja dobrovoljcev v Španijo. Po prvih informacijah iz Pariza « uradni krogi rezervirani in trdijo, da je treba nemško noto skrbno proučiti. Tudi francoski tisk je zelo previden in molči. Nekateri listi, med katerimi jo tudi »Populaire«, pa jiovdarjajo. da se ne bodo mogli izvesti vsi predlogi, ki jih vsebuje nemška nota, zlasti ne oni, ki zahtevajo, da se iz Španijo odstranijo vsi, ki niso španski državljani. Po vesteh iz Londona je napravila tamkaj nemška nota v glavnem agoden vtis. V Londonu povdarjajo. da vsebuje nemška nota predloge, glede katerih se lahko prično pogajanja. V zvezi z odgovorom Nemčija na francosko-britansko noto se bavi nemški jutranji tisk precej obširno s špansko politiko zapadnih držav ter povdarja, da ima prvi del nemškega odgovora načelni značaj. Nekateri nemški listi popolnoma odkrito vprašujejo Veliko Britanijo in Francijo, s kakšno proTico previemata prav ta prav nase vlogo neke vrste posebno pooblaščenih varuhov španskega miru. Obe državi si tudi v londonskem nevtralnem odboru domišljata, da jima prijiadata posebno pravice. Nemški tisk je pre Ivseni mnenja, naj bi londonski nevtralni odbor priporočil g. Blumu, da prepreči pošiljanje prostovoljcev v Španijo. (Nadaljevanje na 2. strani.) Francija zbira svoje vojno brodovje ... okrog španske obale Pariz, 8. Januarja, b. Uradno poročajo, da je francoski vojni minister odredil, da se mora naj-dalje v 14 dneh zbrati v bližini šjianske obale 31 francoskih vojnih ladij z nekaj |>odniorniranii. Po tem se vidi, da Francija ne bo nič več ostala strogo nevtralna kakor do sedaj, če v tem času ne pride kakšna druga rešitev nastale krize zaradi Spansko-nemških pomorskih spopadov. Francija hO i»oslala v španske vode tudi tri velike oklopnice: »Lorraine«, »Provence« in »Bretagne«. Te tri vojno ladje morajo bili že v soboto zasidrane v Inki Casablanci. Francoski uradni krogi kljub temu Se vedno upajo, da se bo našla druga srečnejša rešitev v španskem sporu ter za sedaj še nočejo priznati stralegično razmestitev francoskih pomorskih enot. temveč trdijo, da gre za običajne zimske pomorske manevre. prodira dalje bombardirajo rdeče lake (nadaljevanje i 1. strani.) Nemci v rudnikih španskega Maroka Pariz, 8. jan. AA. Havas. Davišnji »Oeuvre« prinaša članek ge. Tahoui, ki pravi, da je zbranih že dovolj verodostojnih podatkov o tem, da so se Nemci ie dokaj zasidrali v rudarskem revirju v španskem Maroku. Nemci so dobili že celo vrsto koncesij. V rudnikih je nameščeno večje število nemških inženjerjev. Med domačini vlada veliko nezadovosjstvo, ker trdijo, da jim general Franco daje po eni strani avtonomijo, po drugi strani pa vodi Nemce v deželo. Člankarica misli, da bodo Nemci v Maroku ob primernem času [>ovzročili po-btino maroških prvakov, nato bodo pa vojaško intervenirali v Maroku, sklicevaje se na zaščito nemških interesov. >Ami du Peuple« pa prinaša članek, v katerem pravi, da se Nemci čedalje bolj širijo v španskem Maroku, in da igrajo zelo važno vlogo v finančni in politični službi tega španskega pro-teUtorata. Obenem pa po trditvah lista Nemci podpihujejo domačine proti Špancem, Irski proslovolici ne more o v Spani'o Dublin. 8. jan. Iz Irske je bolelo te dni odpluti v Španijo 5(10 irskih prostovoljcev za gene>-rula Franca. Ko so prostovoljci čakali na parnik, jitn je bilo rečeno, da parnika ne bo. Pozneje se je izvedelo, da je parnik ustavila neka angleška vojna ladja. London, 8. januarja, c. Francoska vlada je dostavila angleški vladi dolgo noto o delu nemških agentov v Maroku. Zunanje ministrstvo proučuje sedaj vsebino te note. Rdeči se uklonili nemškemu ultimatu London, 8. januarja, b. Uradno se poroča: Vlada v Valenciji je popustila in ustregla nemški zahtevi, da vrne zaplenjeni vojni material ter aretiranega španskega potnika z ladje »Palo««. Španska vlada je dala s tem nemški vladi popolno zadoščenje. ker je odredila, da se vrne ves zaplenjeni material in izpustila aretiranega Španca na svobodo. S tem je spor ugodno rešen za Nemčijo. * Moskva. 8. januraja, c. »Izvestja« objavljajo danes uvodnik, v katerem zelo ostro napadajo londonski odbor za nevmešavanje. Člankar zahteva, da naj Rusija izstopi iz tega odbora. Barcelona, 8. januarja, c. Na ruske parnike so začeli nakladati umetnine iz španskih muzejev. Posebno je med njimi slik Velasqueza in Goye. S slikami plačujejo rdeči pošiljatve orožja. Bazel, 8. janauarja, c. Švicarske oblasti so da-res na obmejni postaji ustavile 50 Avstrijcev in Čehov, ki so biil na poti v Španijo. Vse so zaenkrat zaprli, nakar jih bodo izročili poslaništvu, da jih pošljejo nazaj v domovino. 11 Rim. 8. januarja. »Popolo d'ltalia«, kojega niti ume zveze s šefom vlade Mussolinijem so znane, objavlja uvodnik, v katerem med drugim pravi: »Po Španiji je prišla na vrsto Francija. Potem ko četrta internacionala tovariša Trockega, ki je za večno revolucijo, »uredila« Španijo, »ureja« sedaj Francijo, v kateri ji pride prav gospodarska in socialna kriza, ki tam že nekaj mesecev razsaja. Napadalne čete marksistične revolucije, ki svojo akcijo pospešujejo (mogoče zato, ker se vsaka akcija pred svojim koncem pospeši), napovedujejo v Parizu dva kongresa: kongres delavstva vsega sveta in kongres socialistične revolucionarne mladine. To je nadebudni program teh kongresov: 1. Razvnemanje stavk po vsem svetu. 2. Organizacija delavskih milic za oboroženo zasedbo tovarn in delavnic. 3. Okiepitev propagande v armadi in mornarici. da se tudi vojaki pritegnejo k delavski borbi zoper francosko buržuazijo in kapitalizem. 4. Direktna udeležba francoskega prolelarijata v šnanski državljanski vojni 1er organizacija delavskih polkov na francoskem jugu in njihov prehod v Španijo. Franco Bele bojne ladje Avilla, 8. januar ja. A A. (Havas.) Včerajšnji dan na madridski fronti je bil zelo dramatičen. Nacionalisti so dve uri pred zoro napadli cesto v Coruno. Čete madridske obrambe so istočasno izvršile napade, da osvobode Caso del Campo. Boj je bil kratek, a zelo krvav. Republikanske čete i so vdrle v sovražne jarke ln boj se je bil na nož I v poltemi. Nekaj časa ni nihče vedei koga ubija, l V zori so se rejiublikanci morali umakniti v svo- ' je izhodiščne postojanke. Okoli devetih so nacionalisti hudo napadli vrhove okoli Posuele. Megla je onemogočala delovanje letalstva. Nacionalistično topništvo je neprenehoma obstreljevalo utrjene sovražne postojanke, in se republikanci nikakor ni- i so hoteli iz njih umakniti. Opoldne se je nacionalističnim četam vendarle z znatnimi žrtvami ; vendarle jiosrečilo vrhove zasesti. Le Posuelo so zavzeli brez boja, ker so ga poprej obkolili. Neki častnik iz okolice generala Molle je izjavil Havasovemu zastopniku med drugim, da se republikanske čete niso doslej še nikoli borile tako trdovratno in da tudi nacionalisti niso še nikdar bili tako borbeni. Naš uspeh smo dosegli s težavo in tako smo dobili igro severnozahodno od Madrida. Casa del Campo, 8. januarja, b. Dopisnik »United Pressa« Packard poroča, da so nacionalistične čete zavzele včeraj Posuelo in Humero, kjer so se nekaj tednov vodile hude borbe. Branitelji so bili iznenadeni z ostrini napadom v gosti megli, kljub temu pa so izpraznili svoje prve postojanke šele jx) izredno krvavi borbi na nož. Nacionalistične čete zapadno od Madrida še ! vedno lahno napredujejo. Na vseh drugih bojiščih j pa beli ne dopustijo nobene živahnejše akcije i rdečih ter vsak napad v kali odbijejo. Ponoči so beli izvršili hud napad na Casa del Campo ter so napredovali kljub ogorčenemu odporu rdečih nekaj sto metrov naprej. V teh bojih so nacionalisti zavzeli zelo važne rove vladnih čet v borbah z ročnimi granatami in nožem. Madrid, 8. januarja, e. Bilka na vseh odsekih okoli Madrida traja že četrti dan. Borba je še zmeraj enako krvava in trdovratna. Nacionalisti so zgodaj zjutraj izvedli tri zaporedne močne na- | pade v smeri proti severovzhodu Madrida, in sicer na postojanke okoli Pozuele in Umere. Dočim so nacionalisti ves pritisk svojih napadov prenesli na ta odsek, so pa rdeči miličniki zjutraj izvršili hud napad čez Casa del Campo proti Aravaci, toda napad vladnih čet je bil kmalu odbit in rdeči so se morali z velikimi izgubami vrniti na svoje prejšnje položaje, ki jih se<'aj napadajo nacionalisti. Borba še traja in je zelo ostro posebno delovanje nacionalističnega topništva. Letala v današnji borbi niso mogla sodelovati zaradi goste megle. Komunistični etranka smatra trockiste kol svoje sovražnike, toda to sovraštvo je samo olicielno, zakaj, kadar morejo trockisti koristiti, kakor na primer za dosego zmage španske ljudske fronte, ki je izzvala reakcijo in državljansko vojno, takrat tudi Moskva trpi njihovo delovanje in mu jxmiaga. seveda jih potem desavtiira, ako doživijo polom. Toda naj sc francoska komunistična stranka kongresom teh poklicnih zločincev upira ali ne, to jc vseeno. Program imenovanih kongresov jasno dokazuje. da imamo opraviti s težnjami, ki se mogoče danes še laliko napravijo neškodljive, jutri pa se ne bodo mogle. Vse na svetu je mogoče. Tudi to je mogoče, da bi Francija, ki se danes zavzema za načelo nevmešavanja, bila jutri prisiljena poklicati na iiomoc koga. da bi pomagal pogasiti plamene revolucije v njeni lastni zemlji.« Italijan ki list z zlobno ironijo namiguje, da bo mogoče francoskemu režimu prišla še prav — fašistična Italija in njena diplomacija... Dunajska vremenska napoved. Razjasnitev, zjutraj zelo mrzlo, mogoče Se padavine ln vihar. Rdeči redkobesedni Današnje vesti iz vladnega vira so zelo redke in do 14.30 še ni bila potrjena vest iz nacionalnega vira, da so beli zavzeli Pozuelo. Na južnem bojišču je prišlo do manjšega zatišja. Zato pa poročajo iz Perjiignana, da sta davi dve veliki bojni ladji, ki pripadata pomorskim silam generala Franca, bombardirali Culero in Port Iiiiu. kakor tudi veliki mednarodni železniški most ob obmejnem mestu Ciileri na špansko-francoski meji. Rezultat tega bombardiranja še ni znan. Obe bojni ladji sta nato odpluli na široko morje. S skrajnega severozapada poročajo, da je republikansko topništvo že pričelo postavljati težke iiavbice na Monte Naranceji, ki obvladajo Oviedo. Zaradi tega je pričakovati z asturskega bojišča v najkrajšem času novih vesti. Tudi včeraj so nacionalistična letala zopet bombardirala baskiško prestolnico Bilbao. Rdeče letalstvo pa se je pravočasno dvignilo ter pregnalo sovražnika, ki je izgubil dve letali. Rdeči odvaža jo umetnine Burgos, 8. januarja, e. General Franco je obvestil francosko in angleško vlado, da meni vlada iz Valencije odpeljati v Francijo in Anglijo vse umetnostne zaklade iz Španije. General Franco ojiozarja obe vladi, da tega nikdar ne bo priznal. Španski zakladi morajo ostati v Španiji. -Domači Škofovska konferenca Zagreb. 8. jan. b. Davi nekaj po 9 se je v nadškofovskih dvorih pričela škofovska konferenca, ki bo traja 3—4 dni. Konferenci predseduje nadškof dr. Ante Bauer. Navzočih je 17 škofov iz vseh krajev naše države. Na dnevnem redu »o važna cerkvena in verska vprašanja Komunike bo izdan šele ko bo seja končana. Nov katoliški mesečnik V Sarajevu je začel izhajati nov katoliški mesečnik »Glasnik mladine sv. Aulona«. Izdajajo ga ondotni oo. Frančiškani. Nas ne zadene Predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin nam je na plenarni seji zbornice dne 8. jan. 1937 izkazal posebno pozornost: Kar trikrat se je obregnil ob »Slovenca«. Ne vemo sicer, kaj naj bi zagrešili z našim pisanjem, ki ga — kakor smo ob eni priliki na seji videli — celo odobrava, toda vsekakor srno mu za pozornost hvaležni, ker menda spadamo med njegove »nasprotnike«, s katerimi se mora bojevati za vsako ceno. Mislimo sicer, da mu je že izredno dobro odgovoril na sami seji zb. svetnik g. Avsenek, ko mu je dejal, naj se ne čudi, če uiu nasprotniki odgovarjajo v listih, ko jih napada v Zbornici, kjer jih ni; saj nimajo drugega sredstva. Potrebno j>a je poudariti z naše strani posebno še dejstvo, da ni fair najiadati nasprotnika, ki sicer sedi v Zbornici — toda samo zastopan pri poročevalski mizi in nima pravice govoriti v Zbornici. Tudi g. Jelačin bi posegel — kar se je že tudi zgodilo — po vseh eredstvih za svojo obrambo, pa nam ne sme očitati naše obrambe. Pisanje »Slovenca«, ki ima mogoče za slovensko gospodarstvo tudi nekaj malo zaslug — kar nam bo mogoče priznal —, čeprav jih ne obešamo ob vsaki priliki na veliki zvon kot to delajo drugi, ne vemo s kakšnim namenom, se gotovo ne da primerjati z njegovimi govori. To ve sicer vsak, ki ga posluša v Zbornici, ve pa to ceniti tudi slovenska javnost, ker je naše pisanje drugače podkrepljeno kot pa njegovi govori ob vsaki priliki. Zalo naj nas g. Jelačin pusti mirno naprej pri delu za slovenski narod, katerega tolmač hočemo biti in kateremu po našem mnenju delamo z našim pisanjem večje usluge kot pa on z govori ... Dslavski pravni svetovalec Nekateri listi imajo posebno rubriko, v kateri bralcem odgovarjajo na najbolj zamotana pravna vprašanja, i udi »Delavska politika« ima nekaj takega in ker'so vse štiri strani tega lieta namenjene samo delavcem, revežem in trpinom, če so socialisti, se tudi ta rubrika imenuje »Delavski pravni svetovalec«. V zadnji številki so delavcem, revežem in trpinom, če so 6ocialasti, pojasnili sledečo zamotano zadevo: Vprašanje: Ali se ločeni rimski katolik lahko ponovno poroči: Odgovor: Kdor je poročen po rimsko katoliškem obredu p« našin zakonih pred sodiščem, ne more doseči razveze zakona. Le ako prestopi v pravoslavje, lahko pred cerkvenimi instancami srbske fwavoslavne cerkve izjxœluje razveljavljenje rimsko katoliškega zakona in more potem skleniti zakon. Doelej je lo pravico imela tudi starokatoliška cerkev, pa so jo ji odvzeli. Ali bi ne bilo bolj jirav, 6e bi »Delavska politika« to rubriko imenovala »Jugoslovanski zakonski svetovalec«? Nemški škofje proti boljševizmu Na dan Sv. treh kraljev smo v prevodu ponatisnili glavne misli iz skupnega pastirskega lista nemškili škofov. Bralci sami so lahko videli, da je vsebina tega lista en sam krik katoliške cerkve, ponižane in vsak dan sproti zaničevane, ki jo sedanji režim v Nemčiji smatra za »drugega sovražnika nemške države«, ki bo prišel na vrsto takoj, ko bo dokončno premagan boljševizem, ki je »prvi sovražnik države«. Nemški škofje so se tudi z vso odločnostjo uprli službenemu vsiljevanju »nemškega verskega gibanja,« ki hoče vero v Kristusa in vse krščanstvo iztrebiti iz nemškega naroda in kot nadomestilo vpeljati »neko novo iz mesa in krvi sestavljeno naravno vero«. Pred božičnimi prazniki, 22. decembra, pa smo priobčili tak izvleček iz pastirskega lista bavarskih škofov, ki prav tako neustrašeno zahteva za katoliško cerkev svobodo in spoštovanje, kakor ji je v konkordatu obljubljeno, kakor cerkev po svojem delovanju zasluži in kakor država, ki se hoče obvarovati boljševizma, tudi potrebuje Najodločneje so se zavzeli zlasti za pravice cerkve do mladine, na katero so se polslužbeni krogi vrgli z vso brezobzirnostjo, da bi v niej ubili vsako spo- V Turčiji bolj mtrno Ankara, 8. januarja. AA. (Havas) Ministrski predsednik in načelnik glavnega generalnega štaba zunanji in notranji minister eta se vrnila na svoja mesta, predsednik republike je pa nadaljeval vožnjo v Konio, kjer bo ostal nekaj časa. Zdi se, da ne gre pripisovati pomena konferenci v Eskiseru, ker se ne sme f>ozabiti, da se za časa potovanja državnega poglavarja ijo državi, običajno vrše ministrske konference. Mislijo pa, da na tej konferenci niso razpravljali o Sandžaku, prav tako pa mislijo, da so proučevali tudi francosko stališče Francoski poelanik f-'oncot je imel snoči dolg razgovor s turškim zunanjim ministrom Po sodbi diplomatskih krogov so glasovi, ki krožijo o gibanju turških čet na meji Aleksandrete, brez sleherne podlage. Kakor znano, ima Turčija v nejio-sredni bližini sirijske meje velike garnizije pehote in konjenice, Pariz, 8. januarja b. »Le lour« poroča iz Londona, da je angleška vlada sklenila podpirati Francijo v zadevi Aleksandrete. Gre za načelno vprašanje. če lahko ena v vojni premagana država na-silno vzame nazaj izgubljeno fiodročje, ki je prišlo pod mandat Zveze narodov. V Angliji se namreč bojijo, da bi se v slučaju, če bi Turčija uspela v svoji zahtevi, sličnih metod poslužila tudi Nemčija. Zaradi francosko-turškega spora je bila včeraj pri državnem podtajniku v zunanjem ministrstvu g. Vienotu konferenca, na kateri je sodelovalo nekaj ministrov. Razen tega je Vienot sprejel tudi turškega jjoslanika Suada. Quai d'Orsay je s to konferenco zelo zadovoljen, ker je potekala ugodno. Vienot je opozoril turškega poslanika, da francoska vlada nadaljuje s proučevanjefm tega problema ter da upa, da bo storila to tudi turška vlada. Zaradi tega je Vienot izrazil željo, da bi bilo najbolje, če se seja Sveta Zveze narodov, ki je sklicana za 18. januarja, odgodi. odmevi ——— što-vanje do duhovščine. V obeh pastirskih Iletfh so škofje sicer poudarili svojo zvestobo do domovine, kar pa jih ni prav nič Oviralo, da ne bi prav tako na ves glas opomnili vladajočih, da imajo tudi oni dolžnosti, ne samo pravic. Naši socialisti, ki ob Živkoviče-vem režimu nikdar niso odprli ust in katerih voditelj Živko Topalovič še nikoli ni nobenega vladajočega opominjal, naj izpolnjuje svoje dolžnosti do j^odložnih, pa to stališče nemških škofov opravijo v takih-le besedah: »Nemški škofje so izaali novoletni pastirski list, v katerem se izrekajo proti komunizmu in za Hitlerjev režim, katerem u obljubljajo vso podporo.« (Delavska politika, 6. januarja 1937.) — Na vsak način bi svojim bralcem radi vbili v glavo staro marksistično pesem o najtesnejši zvezi med osovraženim fašizmom in neljubo katoliško cerkvijo, kako se družno bijeta proti ubogemu komunizmu. Najlahkovernejšim m tistim, ki ne poznajo resnice, bodo to najbrž res dopovedali. Razgovor še ni zaključen Sovjetska Rusija in boljše viški poizkus v Španiji — to sta dve zadevi, ob katerih «e ves sVet loči v dva tabora. Tudi mi smo prav v teb točkah že nekajkrat prišli navzkriž z onim drugim ta borom in njegovim Časopisjem. Zato nas je hotel »Slovenski narod«, ki se mora na stara leta zopet ukvarjati s politiko, v četrtek temeljito v roke vzeti in nam povedati nekaj bridkih, vse pod ofenzivnim geslom: Enkrat za vselej. Toda boljševizem bodisi v Rusiji bodisi v Španiji ima na sebi že toliko nečloveškega, da se je še »Narodu^ njegov zagovor ponesrečil in da je tozadevni spor z nami zaključil z obupno deklaracijo: »S tem je naša polemika s ^Slovencem«: glede Rusije in Španije enkrat za vselej zaključena,« kakor bi hotel reči ,da se odslej nikdar več ne borno srečali, kaj šele, da bi se kaj sporekli zaradi boljševizma. Pa ne gre tako hitro, Španija in Rusija bosta vsaj nekaj desetletij še povod za ločitev duhov in če »Narod« tako neprikrito hoče stati na eni strani, naj ga tam spremlja zavest, da jih je tudi na drugi strani veliko, s katerimi se bo že še treba spustiti v polemiko — ali pa propasti, ali pa si premisliti, kar pri »Narodu« tudi ne bi bilo nič nenavadnega, če bi ne šlo za — katolicizem. Belgrajske vesti Belgrad, 8. jan. m. K jutrišnjemu rojstnemu dnevu kraljice Marije je poslal v London notranji minister dr. Korošec tako v svojem kakor tudi v imenu kr. vlade najprisrčnejše Čestitke. ^ Belgrad. 8. jan. m. Nocoj je odpotoval na sejo .II{Z v Celje minister brez listnice dr. Krek. Z njim je odšel tudi senator Franc Smodej. Seja bo v nedeljo dopoldan. Opatin, 8. jan. m. S prvim januarjem je prenehala z obratom opatin-kulska pivovarna, ki je najstarejša pivovarna v državi. Jugoslavija s Vienna 3 : 0 Belgrad. 8. januarja m. Današnja nogometna tekma med Jugoslavijo in Vienno, ki ji je prisostvovalo okoli 3000 gledalcev je končala z rezultatom 3:0 (1:0). Gole so dali Perič, Florjančič, Sijašič. Rešeni z Watzmanna ! Monakovo, 8. jan. Rešili so oba plezalca Preya, ki sta holela preplezati vzhodno steno Watzmanna, ki je bila sedaj vsa v ledu in snegu. Oba sta bila že popolnoma izčrjjana in že tri dni nista vec ničesar jedla Na klice reševalcev že nista mogla več odgovarjati. Vojaška zveza Avstriia-Nemčija Avstrijska vlada pravi, da ne, Neuratka pa ne bo na Dunaj Dunaj, 8. januarja. TO. Danes je zvezno kanc-lerstvo izdalo uradno izjavo, da so vesti, ki so jih nekateri inozemski listi širili, češ. da sta Avstrija in Nemčija podpisali vojaško zvezno pogodbo, brez vsake osnove, popolnoma izmišljene in tendenci-ozne. Avstrija m г nikomur sklepala vojaških pogodb. Nemški zunanji minister von Neurath bi moral obiskati Duna| v sredini januarja Ta obisk p« je bil odložen, ker želita obe strani, da bi bil poprej sklenjen trgovinski sporazum med obema državama. Pogajanja za la sporazum se bodo obnovila na Dunaju v ponedeljek in bodo trajala najbrž tri tedne. Prerokovan'« italijanskega lista : Po Španiji na vrsti Francija Rsvotuclonarni kongresi v Pariza Kraljici, materi, dobrotnici! Vse prebivalstvo driave obhaja danes sedem i ln tridesetletnico rojstnega dne kraljice Marije, 1 matere našega mladega kralja Petra II., s čustvi globoke ljubezni in udanosti vsej kraljevi rodo- i vini. Kraljica mati, ki ji je usoda tako rano tigra bila ljubljenega soproga in njeni duši vtisnila neizbrisen pečat žalosti v tihoti in odpovedi, je jugoslovanskim narodom naše države bila od samega začetka vzor najlepših ženskih čednosti, ki so jo postavile na prvo mesto ne samo po stanu, ampak tudi po odlikah njene duše. Kar je v preprostem, hrabrem in srčno omikanem ljudstvu Jugoslavije duševnega plemstva, požrtvovalne dobrote in iskrenega človekoljubja, je v kraljici Mariji našlo svoj poosebljeni simbol in uresničenje na kraljevskem prestolu. Naša mlada država ni imela samo neustrašenega kraljevskega krmarja, ki jo je skozi najhujše viharje odločno in premišljeno vodil na poti do tistega od vsega sveta tivaževanega položaja v zboru kulturnih držav, ki ga pod srečnim regentstvom njegovega bratranca princa , Pavla danes v polni meri zavzema — ampak jima tudi kraljico in kraljico mati, ki je bila svojemu pokojnemu drugu na prestolu zvesta opora in je prva gospa kraljevske hiše, ki ji je zaupana toli važna naloga, da nam vzgaja mladega kralja v bodočega dejanskega vladarja tako, kakor ga more le taka krepostna, pri vsej svoji milobi odločna in svoje, tolike odgovornosti polne dolžnosti zavedajoča se mati. Naša kraljica mati pa ni samo skrbna vlada- 1 riea svojemu domu, ampak njena materinska duša objema vse prebivalstvo naše države, v kateri jo vidimo na čelu vsem napravam, organizacijam in podvigom, ki imajo namen lajšati bedo, nujati pomoč potrebnim, otirati solze z lic onim, ki jih usoda tepe. Tu kraljica mati Marija ni samo darežljiva dobrotniea, ki skuša odpomoči ne saniô s gmotnimi sredstvi, ampak druži dobra dela s svojim osebnim sočutjem in zanimanjem za trpečega bližnjega — temveč je obenem spretna organiza-torica, ki zna zajeti na široko in dati dobrodelnim akcijam pravi socialni značaj pa dajati na ta način pobude onim, ki so poklicani, da rešujejo vprašanje odnosov med posameznikom in socialno celoto na podlagi pravičnih iakonov in pravičnega družabnega reda. Kraljica mati Marija živi in dela bres šuma, v onem delokrogu, ki ga je priroda sama odkazala ženi, toda ii tega kroga izžarevata njena osebnost in njeno delo široko naokrog na vso državo pa na ves zunanji svet, ki jo obdaja. Ona je tista, ki po svojih srčnih odlikah, po svojem duševnem dostojanstvu in blagorodnosti svojega bitja oduhovlja ves svoj dom, svoj okoliš in vso javnost, v kateri se ndejstvnje, ter oplemenituje vso družbo, ki ima v njej svoje središče ter je c njo v odnošajih bo- disi rodu hodisi družabnih dolžnosti ali javnega delovanja, kolikor se v svojih človekoljubnih in podobnih funkcijah nje tiče. Kraljica mati, ki tak<5 krasi naš kraljevski dom ter takô globoko pojmuje tndi svoje visoko mesto v državi, je tudi v zunanjem svetu, s katerim jo vežejo močne vezi krvi, rodovinske tradicije in družabnega položaja, mogočen steber našemn ugledu in zavzema po svoji osebnosti eno prvih mest med onimi moralnimi podlagami, ki niso prostemu očesu zaznavne, pa to tvorijo časih še bolj trdno ogrodje državne zgradbe, nego druge vnanje okoliščine sile in diplomacije. Kraljici 'materi ob njenem rojstnem dneva prisrčna voščila vsega slovenskega naroda, ki tak6 rada s kraljem in kraljeviči med njim biva, da bi Bog še nadalje bogato in vse hogateje blagoslavljal njeno življenje in delo, za katero ji vračamo vso svojo ljubezen, najdražjo, kar imamo in premoremo 1 Božičnica Frančiškove mladine Na praznik sv. Treh kraljev so darovali — kot vsako leto — ljubljanski otroci v imenu vseh slovenskih otrok evharističnenm božjemu Detetu »Jezusove dneve«. Slovesnost se je vršila ob štirih popoldne v frančiškanski cerkvi. Otroci so zapeli pod vodstvom p. Krizoetoma nekaj najlepših božičnih pesmi, tistih, ki sežejo tako globoko v dušo, posebno še, če jih pojo otroci. Te prelepe pesmice, ki jih je zdaj že cela zbirka, so peli otroci vee svete božične praznike na koru in s svojim nežnim petjem privabili k enajsti maši ogromne množice ljudstva Kdor je le količkaj zakasnil, ni mogel več dobiti prostora v cerkvi. Isto se je zgodilo tudi pri popoldanski pobožnosti na praznik ev. Treh kraljev. Ko je stopil mladinski prijatelj g. škof Gregorij Boiman na vrhnjo stopnico velikega oltarja in ee obrnil proti ljudstvu, je bila vsa cerkev do zadnjega kotička napolnjena. Pre-vzvišeni je v prekrasnih besedah slikal ljubezen in žrtev treh Modrih do božjega Deteta ter otroke spodbujal k posnemanju in natančnem izpolnjevanju »Jezusovih dni«. Po govoru so frančiškanski kleriki zapeli se-meniške litanije Matere božje; odgovarjala jim je navdušeno vsa cerkev. — Najlepši prizor je bil pač tisti, ko so Križarji in Klarice v svojih okusnih uniformah izročali prevzvišenemu v roke s cvetjem okrašene košarice in srebrne skrinjice z »Jezusovimi dnevi«, med tem, ko je cerkev pela pesmico »Angelčki stopajo skozi nebesa«. Na koncu je g. škof blagoslovil navzoče dečke in deklice s prekrasnim blagoslovom po no\ea s;ovenskem obredniku. Po cerkveni slovesnosti eo priredili učenci Marijanišča v elegantni frančiškanski dvorani zelo posrečeno »Božičnico«, ki so ee je udeležili tudi prevzvišeni g. škof, gospa banica Natlačenova, monsignor Koritnik, gvardijan p. Krizostom Seko-vanič in mnogo drugih odličnikov. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Učenci Marijanišča so nasto-jiali pod priznano spretnim vodstvom 5č. šolskih sester tako samozavestno in neprisiljeno, da so vse navzoče očarali s svojim dovršenim petjem in deklamiranjem. Najmogočneje je vplival pri-zorček »Sveti trije Kralji« in p. Krizostomova tridejanka »Skrivnost božične noči«. — Med odmori je igral mali umetnik-harmonikar Perpar božične pesmi. Omenim naj še, da je med zadnjim odmorom zapela na pobudo misijonarja p. Odila cela dvorana dve božični pesmi z zelo velikim navdušenjem. — Frančiškova mladina je priredila že dve božičnici: prvo na praznik ev. Štefana in diugo na novega leta dan. Dvorana je bila vedno zasedena, zasedena pa je bila tudi na praznik Sv. treh Kraljev, pri tretji božičnici, in sicer tako, da je zmanjkalo prostora. Pač prelep dokaz, kako je versko vzgojena mladina privlačna in kako bla-žilno vplival na odrasle. Nevarne zveze s komunističnim agitatorjem Pred velikim kazenskim senatom, ki je letos prvič stopil v funkcijo in ki mu je predsedoval s. o. e. g. Ivan Kralj, a eo bili sosodniki gf. Alojzij Žigon, Ivan Brelih, Rajko Lederhas in i ran Go-rečan, se je dopoldne ob 9.30 do opoldne vršila velika razprava zaradi komunistične propagande, ki je bila drugače tajna. Zaradi zločinstva po členu 1, 2 in 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda so bili obtoženi: Gabrijel Furlan, rojen 17. marca 1890 na Verdu pri Vrhniki, po poklicu šofer, njegova hčerka Gabrijela Furlan, rojena 27. jul. 1919 na Vrhniki in Pavla Kuštrin, rojena 19. januarja 1903 v Dugaresi, zasebnica, vsi stanujoči v Ljubljani. Državni tožilec g. Branko Goslar jih je obtožil, da so imeli stalne zveze s centralnim komitejem K. S. J. na Dunaju in da sta prvi in Kušlri-nova poslala na Dunaj drugo obtoženka, ki je tam imela seetanke s komunističnim agitatorjem Karlom Hudomalom. Ta je nekaj časa stanoval pri Furlanovib. Drugo-obtoženka je z Dunaja v dvoj- nem kovčegu baje prinesla več denarja in razno komunistično literaturo Gabrijel Furlan je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, in sicer samo zaradi tega, ker je na priporočilo znanega komunista Žorge imel na stanovanju Karla Hudomala, ki je svoječasno končal sovjetsko komunistično šolo v Moskvi. V ostalem je bil Furlan oproščen. Obe obtoženki pa sta bili po[>olnotna oproščeni obtožbe. Furlanu ee je v kazen vštel preiskovalni zapor od 19. junija naprej. Državni tožilec se je pritožil. Obtožence sta zagovarjala odvetnika dr. Campa in dr. Druškovič. — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v ćrevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Reg. po min. eoc. pot. in nar. vir. S-br. l.VIM, '25. V. 35. Kanalska dela v Ljubljani Ljubljana, 8. januarja. Mestna občina je v letu 1936 pospešeno nadaljevala z delom za kanalizacijo Ljubljane. Kanalizacija jo bila od nekdaj važno vjirašanje našega mesta, ker je še vse polno ulic in okrajev, ki nimajo kanalov. Ako se bo to delo nadaljevalo s to hitrostjo, kakor ga sedaj izvaja mestna uprava, bodo v kratkem vsi nedostatki v tem oziru odstranjeni. Tako je mestna občina zgradila lani kanal na Vodovodni cesti do bežigrajske ceste v dolžini 560 m, ki je veljal 171.000 Din. Drugi večji kanal je bil v Trnovskem pristanu dolg 421 m in ki je veljal 398.000 Din. 231 m dolg kanal v Keržičevi ulici je veljal 69.000 Din. V Verslovškovi ulici med Langusovo in Hajdrihovo ulico je bil zgrajen 52 m dolg kanal, h kateremu je mestna občina prispevala 7600 Din. V Janežičevi ulici je bil zgrajen 100 m dolg kanal, ki je veljal 16.000 Din. Ja-nežičeva ulica ie bila lani preurejena ter so pri tej priliki položili v ulico tudi vee potrebne napeljave. Večja kanlizacijska dela je mestna občina napravila na Mirju in sicer so bili zgrajeni kanali v Aškerčevi ulici, V Streliški ulici in v Murnikovi ulici. Ti kanali so dolgi približno 135 m ter so veljali 89.000 Din. V ta znesek so vračunani tudi 6troški za pjožiralnike. V Viški ulici je bil zgrajen 52 m dolg kanal, ki je veljal 7-100 Din. V Jenkovi ulici je bil zgrajen prav tako dolg kanal, ki pa jo veljal 2400 Din. Dalje je bil zgrajen na Vodovodni cesti od bežigrajske šole do železničar-skih hiš 120 m dolg kanal, h kateremu je mestna občina prispevala 20.000 Din. V Korošcevi ulici pa je železničarski fond zgradil lasten kanal, h kateremu ni mestna občina nič prispevala. Pred viš-kim pokopališčem je bil zgrajen 70 m dolg kanal za znesek 8600 Din. H kanalu v Ciglarjevi ulici v Mostah, dolgemu 113 m, je mestna občina prispevala 4300 Din. V Ilirski ulici je bil zgrajen 49 m dolg kanal. Mestna občina k temu kanalu ni prispevala. Na Emonski cesti je bil zgrajen 122 m dolg kanal za znesek 30.000 L)in Sedaj grade še kanal v Aleševčevi ulici čez Celovško cesto na Galetovo pot. Kakor znano, grade ta kanal brezposelni delavci, ki so plačani iz prostovoljno nabranih sredstev, gradivo pa plačajo hišni posestniki. Ta kanal bo dolg okoli 475 m. V Švahičevi ulici pa grade zbiralni kanal, ki bo dolg 50 m. Skupno je mestna občina lani za napredek kanalizacije izdala okoli 800.000 Din. torej znesek, ki je vreden priznanja. Dolžina lani začetih in deloma dograjenih kanalov znaša 2843 metrov. „Slovenec" bo imel prilogo s slikami! Na naš poziv, naj se priglase naročniki našega lista, ki hi bili pripravljeni za skromno doplačilo Din 2,— mesečno naročiti poleg lista tudi prilog» s slikami, smo dobili doslej toliko odgovorov, da bomo prilogo lahko začeli izdajati. Prva redna priloga s slikami bo priložena našemu listu v soboto, dne 30. januarja. Izhajala bo redno vsako soboto. Vso one naše naročnike, ki se doslej še niso priglasili ia prilogo, prosimo, da to čimprej store. Le s pravočasnim priglasom si boste zagotovili nemoteno pošiljanje priloge s slikami. Za one, ki niso redni naročniki našega lista bo priloga na razpolago pri razprodajalcih našega lista in v tobakarnah. Naša tiskarna bo v teh dneh pripravila vse, kar je potrebno, da bodo slike dovolj čiste in razločne. Upamo, da bo potem ilustracija tudi * offset tisku ugajala, ker nam razmere zaenkrat no dovoljujejo, da bi jo začeli tiskati v hakrotisku. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani Jo-*el grenčice«. Otrok zažgal in skoro zgorel Ptuj, 7. januarja. Mari|3 Mohorko v Nadolah je odšla od hiše po svojih opravkih in pnetila pri zakurjenem štedilniku svojega 2 in pol leta starega otroka Ivana samega doma. Otrok pa se je met) lem časom dolgočasil in je prenašal iz štedilnika žerjavico v posteljo, ki je začela tleti in končno goreti. Sosedje ki so opazili, da pritiska dim na vse strani iz hiše, so s silo iilomili v stanovanje kjer so našli otroka že nezavestnega in grozno opiečeuega, vendar je še bil živ. Spravili so ga nemudoma v ptujsko bolnišnico kjer se trudijo zdravniki, da mu rešijo življenje. Koča. ki je bila i/ lesa in elamo pokrita, pa je zgorela do tal. Skoda je precej velika ker ni bilo mogoče ničesar rešiti. Nevarno se je opekla tudi 10 letna Marija Belšak, hči px>sestnika v Vičavi. S štedilnika je hotela vzeti večjo posodo vrele vode, prt čemur se ji je spotaknilo in se je vrela voda vlila na njo; • pri tem se pa nevarno op>ckla na obeh nogah. Tudi I to so morali epraviti v ptujsko bolnišnico. Ropar pred sodniki Celje, dne 8. jan. Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval s. o. s g. dr. Maks, sta se zagovarjala danes dopoldne dva strahova iz gornjegrajskega okraja in sicer še ne 25 letni brezposelni delavec Bezovšek Ivan, brez stalnega bivališča in 35 letni delavec Kotnik Jožef iz Tiroseka. Obtožnica očita obema obdolžencema, da sta v noči od 3 na 4. septembra 1936 pri Sv. Florjanu v gornjegrajskem okraju oborožena vsak s svojim samokresom vdrla v stanovanje Stiglica Jožefa, pozvala vse navzoče, naj dvignejo roke in pod grožnjo smrti zahtevala od gospodarja vso gotovino. Pri tem je Bezovšek oddal nekaj strelov in zvezal gosjiodarju roke na hibtu. Vendar pa roparja svojega dejanja nista izvršila, ker sta morala pobegniti, ko so domači začeli klicati na pomoč. Bezovšek je izvršil že 15 raznih tatvin in roparskih vlomov v večji ali manjši vrednosti do največ 90.271 din. Bezovšek Ivan je bil tudi obdolžen, da je razžalil orožniki Najxit-nika Mihaela s tem, da mu je napisal razne žaljive dopisnice oziroma izjave. Dne 15. nov. 1936 se je v zaporih celjskega okrožnega sodišča uprl jetniškima paznikoma, odlomil pri mizi nogo vdrl iz celice na hodnik tei z vzklikom »Nocoj mora biti smrt« napadel jetniška paznika Cepina Alojza in Boleta Franca, hoteč ju usmrtiti, pri čemer pa je paznik Cepin Alojz udarec prestregel in na|ia-dalcu iztrgal orodje, nakar se je razvila četrt ure trajajoča borba, v kateri se je napadalec zgrudil na tia. Medtem se je napadalec polastil bajoneta paznika Boleta in ju skušal zabosti, kar se mu pa ni posrečilo, ker je bil s pomočjo jetnika Žitnika Franca obvladan in potisnjen nazaj v celico. Kotnik je poleg tega kriv, da je vzel od Be-zovška v dar 1300 din gotovine in mu z ukradenim denarjem kujoval obleko in živež, ter tako sprejemal in razpečeval stvari, o katerih je vedel, kako so bile pridobljene. Pri današnji razpravi, ki je trajala ''o p>ol 13 je glavni obtoženec Bezovšek priznal svojo glavno dejanje, zanikal je pa usnirtiini naklep, češ da je res nameraval pobiti paznika in ju onesposobiti za odpor da pa ju ni nameraval usmrtiti. Po značaju delamrzen, nasilen, drzen in tve- gav, je prava šiba božja za ljudstvo, med katerim prebiva. Dosedaj je bil že 5 krat obsojen zaradi raznih dejanj. Dne 30. avgusta preteklega leta je v Tiroseku skupno s «obtožencem Kotnikom napravil načrt za razbojništvo pri Stiglicu, kar se pa jima ni posrečilo. Oba sta se nadejala velikega plena, ker sta domnevala, da hrani Stiglic doma okrog 100 tisoč dinarjev gotovine in mnogo zlatega in srebrnega denarja. Obdolženi Bezovšek priznava tudi vseh 15 tatvin, ki mu 'ih očit.i obtožnica. Priznava tudi ostudne žaljivke, ki jih je pisal zgoraj omenjenemu orožniškemu knplarju Napotniku. Z nakradenim denarjem se je obdolženec zabaval po raznih krajih, zlasti pa v vaseh od Gornjega grada do Kamnika. Mnogo se je skrival pri Kotnikovih pri Tiroseku. Tudi obdolženi Kotnik je v glavnem vsa svoja dejanja priznal. Pri današnji razpravi sta bila obsojena: Bezovšek na 16 let robije, po prestani kazni bo pa oddan za dobo 5 let v prisilno delavnico. Kotnik jo bil j>a obsojen na 5 let robije. Smrt pri kuhanfa žganja V pijanosti na poti domov ubil prijatelja. Sv. Lenart v Slov. gor. V Spodnjem Partinju v občini Jurjeveki dol se je pripetil danes zjutraj ob 3 tragičen slučaj, ki je zahteval človeško življenje. V teh krajih je sedaj doba žganjekuhe, ker so ljudje vsa druga dela že opravili ter imajo več časa. Žalibog so pa take prilike dostikrat usodne, ker se zbira pri žganjekuhi mlado in staro iz okolice ter kroži med obiskovalci prav pridno kozarec r. vročim žganjem. Tudi v Partinju so se sinoči zbrali fantje iz okolice pri kmetu, ko je kuhal žganje ter bedeli poleg kotla čez polnoč. Med njimi sta bila tudi 30-letna Rudolf Zvalkar in Albin SenekoviČ. Z drugimi obiskovalci vred sla ee opila ter je nastal med obema v pijanosti prepir. Naposled «o ju pregovorili, da sta odšla. Na poti proti domu pa je Žvalkar z ročico potolkel do smrti Albina Seneko-viča. Dogodek je v celi okolici razburil ljudi. Ubijalca so orožniki že zaprli na kraljevskem dvoru na Dedinju Kralj Peter II., knez namestnik Pavle, kneginja 01*« n princi Andrejem. Aleksandrom in Nikolajem pričakujejo «prevod Častnikov z hadnjakom. assMSfss?" * Drobne novice Kaj pravile? Toliko govorimo o nacionalizmu, če^av vemo, kaj si naši domati »nacionalisti« pod tem mislijo, namreč svoje oblastvo, da bi mirno mogli koman-dirali naše ljudstvo in ga preganjati, kakor so ga ie. Ti »nacionalisti< imajo nacionalizem samo na jeziku, toda le prepogosto slišimo, da njihove *mi-lostljiver prav rade govore nemiki ali italijanski, ie bolj pogosto, kakor v Ljubljani, je to ® Mariboru in Celju. Kdor je dober Slovenec, je tudi dober Jugoslovan in se pristnega nacionalizma ne bo dal od nikogar učiti, najmanj ne do domačih fašistov. Dober Slovenec in dober Jugoslovan bo poskrbel tudi za to, da je njegova druiina vzgojena v dobrem narodnem duhu. Vemo pa za drutine, kjer so nekateri sinovi navdušeni narodnjakarji, njihovi bratje pa zagrizeni nemikularji. Ljudje, ki izdajajo gesla >svoji k svojimnaročajo najdraija krzna, pte in briljante iz tujine! Ko se je pritela abesinska vojna, smo videli mnogo narodnih dam, ki so sledile tedanji svetovni modi in se pokrivale s irno iepico s coftcom. Kako je bilo poštenemu slovenskemu delavcu, ki se je moral preseliti v Jugoslavijo, pri srcu ob tem pogledu, o tem zgovorno pričajo nešteti incidenti, ki so se takrat dogajali. Ta moda je sedaj izginila. Sledila ji je druga. V kavarno stopi ugledna narodna dama in kdor je ne bi poznal, bi nestrpno pričakoval, kdaj bo slišal ie njenih ust najlepši tirolski dialekt. Tedaj je bila namreč v modi tirolska narodna noša in ta dama je bila seveda pokrila z zelenim klobučkom s kozjo brado, oblečena v zeleno krilo in v zelen jopič. Samo dvoje jo je razodevalo, da ni Tirolka, namreč puder in šminka znamke Coty) in pa izvirni ljubljanski dialekt. Vseeno pa je predstavljala krasen tip naše javne ^nacionalne* delavke. Pred leti so bile v modi albanske čepice in prvi, ki so jih v Ljubljani uvedli, so bili »nacionalističniU študenti. Baskovske čepice prihajajo sedaj v modo po več letih in nosijo jih tudi ljudje, ki imajo največ besedi o narodnih običajih in o pravem domoljubju. To so malenkosti, toda tudi na teh se da spolna ti pristni ^nacionalizem*l Koledar Sobota, 9. januarja: Julijan in Basilisa, mu-čenca; Peter, škof. Osebne vesti = Profesorski iipil je napravil na ljubljanski univerzi pretekli mesec g. Ferdo Juvancc, suplent realne gimnazije v Novem mestu. = Z «lato kolajno za meščanske zasluge je odlikovan Ivan Ferk iz Ciringa, okraj mariborski. = Odlikovani so i redom jugoslov. krone IV. razreda peh. podpolkovnik Kudolf Štaufer; z redom jugoslov. krone V. razr. ini stotnika I. razr. Stanislav Pire in Zvonimir Vucela; e kolajno za vojaške vrline inž. etotnik II. razr. Janez Zadnik; ■ srebrno kolajno za vestno vršenje službe mornariški podnarednik pomorske zrakoplovne stroške Edvard Hircl in orož. kaplar Dušan Grča. — Razrešen je službe rei. častnika na lastno prošnjo ini tehnični poročnik Rudolf Najman. = Ostavka na državno službo je sprejeta poročniku fregate Otmarju Krepelu in je istočasno preveden v rezervo. = Napredovali so za nižjega voj. tehničnega aradnika II. razr. nižji voj tehn. uradniki III. razr. tehn. stroke mornarice Kudolf Šibel in Ivan Turato; za nii voj. kapelnika II. razr. nižji voj. kapelnik III. razr. Julij Klajn; ja nižjega sanitet. pomočnika II. razr. pomočnik III. razr. Janez Go-dicl; za voj. pisarja III. razr. pisarji IV. razr. Jaroslav Vlečk, Franc Cvikl, Martin Hlebec, Anton Gaser in Ivan Kampuš; za nižjega voj. kapelnika III. razr. nižji voj. kapelnik IV. razr. Franjo Svijjer; za nižjega san. pomočnika III. razr. pomočnik IV. razr. Ernest Pilan; za voj. pisarja IV. «azr. mornarice mornariška narednika vodnika II. razr. Viktor Gorinšek in III. razr. Dragotin Straža. — V rezervi: v čin majorja števši od 6. sept. 1836 ini stotnik I. razr. Josip Ševčik, topniški stotnik I. razr. Anton Desnica in san. etotnik I. razr. dr. Josip Gaon; v čin stotnika II. razr. peh. poročniki Rafael Garti, Milan Bano, Pavel Marc, Franc Dolničar in Alojzij Kane; v čin ini stotnika II. razr. zrakoplovno-tebnične stroke ini poročnik Karlo Jelinek; števši od 10. marca 1931 v čin poročnika peh. podporočnik Henrik Serer; števši od 17. decembra 1928 v čin poročnika peh. podporočnik Franjo Krašovec; števši od 15. avgusta 1929 v čin stotnika II. razr. ini poročnik Lovro Križnar; števši od 11. aprila 1930 v čin poročnika zrakoplovni podporočnik Viktor Kobal; števši od 17. decembra 1933 v čin poročnika peh. podporočnik Ivan Habinc in zrakoplovni podporočnik Makso Trelec; števši od 31. dec. 1934 v čin poročnika peh. podporočnik Ivo Santič; števši od 31. dec. 1935 v čin poročnika peh. podporočnik Stanislav Frank, Rok Hadl, Ivan Križan; topniški podporočnik Aurel Hosi; san. podporočnik dr. Peter Dvornik; števši od 11. decembra 1936 v čin topniškega podporočnika narednik-dijak Josip Ajbel in Vlado Havlik; v čin vet. podporočnika narednik -dijak Zlatko Foršek in za učitelja VII. pol. skupine Viktor Ladenhauzer. — Izpit so napravili za čin rezervnega peh. stotnika II. razr. rez. peh. poročniki Stefan Bern-hard, Juro Engel, Miroslav Oražen, Mirko Janči-gaj. Milan Hano, Pavel Marc, Franc Dolničar in Alojzij Kane; za čin akt. peh. stotnika II. razr. poročnik Franjo Rupnik in za čin akt. inž. stotnika II. razr. poročnik Cvetko Dolenc. — Pevski tečaj pevovodij je preložen in se bo začel dne 27. januarja ob 8 zvečer, končal pa 29. zvečer. Stanovanje in hrana v redu. Vmes bosta dva koncerta, zato je nujno potrebno, da pridejo vsi, ki so sodelovali v Grobijah. Preglejte vsi pesmi onega koncerta in še Foersterjev »Samo« v Aljaževi pesmarici. — Odbor. — Vr~:oenska napoved: Evropa: Na zahodni polovici E.rope je nastopila zjasnitev. Depresija nad Jad: inskim morjem izziva dež in sneg nad Balkansk i polotokom. Nad Rusijo vztraja cyklon, ki ima za posledico dež in sneg v vzhodni Evropi in Rusiji. Toplota se je dvignila. — Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini z dežjem in snegom na jugu. Sneg na planinah v Bosni V zadnjih 24 urah je deževalo po vsej Evropi Temperatura se je le malo dvignila. Najnižje je zabeležena v Ljubljani —4, najvišja pa v Koviljači plus 16 stopinj. — Napoved za danes: OblaCno v vsej kraljevini, dež in tneg. Temperatura se bo dvignila. _ Slomškovo prosvetno drušlvo v Zagrebu priredi v nedelo dne 10. 1. m. po vefernicali v društvenih prostorih Nikoličeva ulica 10/1. svoj deseti prosvetni večer s predavanjem: »O prostozidarjih«. Vabljeni! — Priznanje učiteljske službe na verskih In narodno-obrambnili šolah. V »Našem glasni« od 1. januarja t 1. čitamo, da je gospod načelnik ministrstva prosvete obvestil učiteljstvo na zborovanju v Somboru, da bo v fin. zakonu za 1937-38 tudi določba (amandinan), s katero se bo priznala v položaj učiteljem narodnih šol tudi ona služba, (službena leta) privatne učiteljske službe na nekdanjih šolah Ciril-Metodove družbe in srbskih pravoslavnih cerkvenih občin. Želeli bi, da bi se profesorsko društvo v enaki meri zavzelo za slovenske profesorje glasbe z opravljenim profesorskim izpitom, da bi se tudi njihov nevzdržni položaj končno po petih letih njihovih vsemogočih prošenj uredil v bodočem finančnem zakonu. Tako očividne zapo-stavitve ne trpi nihče izmed državnih uslužbencev na svojem položaju kot omenjenih nekaj profesorjev. Kot učitelji oenovn'h odnosno meščanskih šol so si z nadaljnjim študijem pridobili kvalifikacijo srednješolskega profesorja. V srednješolski službi pa jim je uradniški zakon iz leta 1931 vsa leta državne kvalificirane učiteljske službe uničil. Na ta način so izgubili 10. 14 in celo 27 učiteljskih služebnih let. Pri nas je torej slučaj, da ima profesor s popolno srednješolsko kvalifikacijo 33 efektivnih službenih let državne službe (27 let učiteljske. 6 let prolesorske službe! pa je zaradi zakonskih nedostatkov v uradniškem zakonu iz leta 1931 v osmi položajni skupini in to vkljub temu, da je imel že leta 1924 kot učitelj v državni službi priznan položaj današnje VI. položajne grupe. Pričakujemo od profesorskega društva, da s« bo zavzelo za naše profesorje ter doseglo, da se ta krivica. vendar enkrat zakonito jwpravi. — Psiea nemške volčje pasme, stara 15 mesecev, ki sil3i na ime »Danac, je pobegnila 31. decembra 1936. Kdor jo ulovi, se naproša, da jo odda r štabu dravskega orožniškega polka v Ljubljani, Rimska cesta 22. _ 15 zdravnikov za splošno zdravilstvo in 8 magistrov pharmacije sprejme ministrstvo vojske in mornarice, da izpopolni sanitetno stroko z aktivnimi sanitetnimi in lekarniškimi častniki. Prošnje je poslati pristojnemu vojnemu okrožju, ki jih mora predložiti sanitetnemu oddelku ministrstva vojske in mornarice do 20. jan. t. 1. Sprejemni pogoji in kako je sestaviti prošnjo, je razvidno iz Službenega vojnega lista stran 59—62, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah. — 300 knjig o Evharističnem kongresu ▼ Ljubljani (vrednost vsake knjige 160 din) bo razdeljenih na velikem srečolovu v nedeljo 17. januarja^ v Društvenem domu v Grobijah. Srečolov bo združeni s prireditvijo (skioptične slike s kongresa m nekaj evharističnih križev, vmes pesmi, kakor so se pele na kongresu). — Prodajalce srečk opozarjamo, da morajo že pred srečolovom vrniti srečke ali pa nakazati zanje denar (2 din za srečko). Srečkalo se bo le s številkami, ki so prodane! Torej pozor! Srečkanje ne bo preloženo! Izžrebane številke bodo objavljene v raznih časopisih. — V Službenem listu kralj, baneke uprave dravske banovine od 6. t. m. je objavljena »Odločba kraljevskih namestnikov o izločitvi nekaterih krajev iz občine Metlika-okolica in priključitvi k občini Semič ter o nekaterih krajev iz občine Križe in ustanovitve nove občine Golnik«, dalje odločba kraljevskih namestnikov o preimenovanju občine Breg v »občina Hajdina«, »Uredba veterinarske fakultete univerz v Balgradu in Zagrebu«, »Ratifikacija konvencije o postopku z vojnimi ujetniki po Estoniji«, »Ratifikacija ženevske konvencije za izboljšanje ueode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, po Estoniji in po Mažansfci«. — Vid valih oH si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite t>ri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašenemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Vavtite. Prosvetno drnfttvo 'Snione*« v Mn/v-W«h vpriffiori dam«« ob 16 Urro v petih dejanjih tHokovniaHt. Vljudno va-bljenl! Ptuj. Pronvet.no druStvo v Ptuju va.bi vse Mame im prijAtolje na evoj redni obftni Tibor, Iti bo v ne-doljo, dne 10. jannarja t. 1. 06 15 v druStvonl dvorani mdmoriiskega samustaeia. Ljubljana 1 Žegnanje v Mostah. Jutri na praznik sv. Družine bo v leseni moščanski cerkvi sv. Družine žegnanje. Ob 9 dopoldne bo imel slovesno sv. maio s pridigo g. šentpeterski župnik Al. Košmerlj. 1 Železniškim upokojencem. Umrl je g. Ludvik Drexler, nadsprevodnik v pokoju. Pogreb bo v soboto, dne 9. januarja 1937, ob štirih popoldne iz hiše žalosti Vodovodna cesta 42 na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Železniški upokojenci vljudno vabljeni, da ee pogreba udeleže. — Društvo železniških upokojencev v Ljubljani. I Mostnina za brezposelnel Mestna občina nabira na mostovih in drugih prometnih točkah prostovoljne prispevke za brezposelne. Izgleda, da darujejo pri tem najraje neimoviti občani, medtem ko se imoviti darovanja izogibajo. Mestna občina vabi zlasti imovite «loje, da izdatno prispevajo v fond za brezposelne. V nabiralnike gre tudi 50-di-narski kovanec, pa ga doslej še niso našli v njih. V današnjih časih je odveč povdarjati, da je dolžnost imovitih s prostovoljnimi dajatvami ublažiti neprimerno razmerje do obubožanih. Kam se steka denar iz teh javnih nabiranj? Nabiralniki se uradno izpraznijo, denar odda v mestno blagajno in vknjiži v fond za brezposelne. Iz tega fonda se plačujejo delavske mezde pri javnih delih. Sedaj se gradi kanal v Zg. Šiški, ki so ga tamošnji prebivalci že težko pričakovali. V kratkem se bo pričel graditi kanal na Marmontovem trgu. Obračuni bodo javno podani Podprite prizadevanje občine, da zaposli brezposelne in izvrši hkrati mnogo potrebna javna delal Sodelujte vsi — zlasti premožnejšil 1 Posestnike novih hii vabimo n« sestanek, ki bo v nedeljo 10. t. m. ob 10 dopoldne v novi frančiškanski dvorani, vhod iz pasaže v Frančiškanski ulici. Poročali bodo delegati, k! so bili z deputacijo v Belgradu, zato pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Vabimo tudi posestnike novih hiš, ki niso člani našega društva. — Odbor. ! Mizarji, tesarji, rodovodarfl, kleparji, gradbeniki, takoj sedaj po zimi dobite delo, ako vzamete za plačilo gradbeno parcelo v lepem letoviškem kraju na Gorenjskem. Informacije pri »Prosvetni zvezi«, Miklošičeva 7-1. 1 Razprava proti kokninistom. Lani poleti jo vzbudila veliko senzaeijo arelncija nekaterih oseb. ki so se ukvarjale s prodajo kokainn. Trgovec s starim železom Pavel Širok, trgovski zasto|mik J. Mauser iz Slav. Broda, trgovski potnik Martin Svete in llladnik Fran, lesni manipulant iz Lo-gntca so ee domenili, da bodo z vlažnim kokainom* začeli na debelo trgovali. Dva ljubljanska trgovca sta 1 i ni nasedla in jim zn llaži kokainf, i ki je bil navadna sodabikarbona. izplačala nad 30 tisoč dinarjev. Pozneje jo eden kupcev ('. vso I tri zvabil na grad Sangrad pri Cerkljah no Go- renjskem. Državni tožilec je štiripereeno deteljico obtožil zložinstva obrtoma izvršene prevare; trgovca C. in njegovo ženo ter še tri moške pa preslojika zaradi omejevanja osebno svobode. Aa torek, 12, t. m. ob 10 je razpisana razprava pred malim kazenskim senatom. 1 Številne tatvino v Ljubljani. Zadnje dni ie policija prejela zopet večje število ovadb o raznih tatvinah. Tako je izginilo na Starem trgu iz neke veže Miroslavu Žiberni 1700 Din vredno kolo znamke »Horicon«. Na Tyrševi cesti 9 je bilo ukradeno Štefanu Vlaju 800 Din vredno kolo znamke »Neroc. Iz gostilne Pod ježami 9 je neznan vlomilec odnesel več jeetvin, žganja, cigaret in drobiža v skupni vrednosti 350 Din. V Miklošičevo gostilno na Glincah in v trgovino Konsumnega društva, ki je v isti hiši, je vlomil neznan vlomilec ter je od nesel mnogo jeetvin, žganja, nogavic, robcev in nekaj gotovine. Njegov plen je bil vreden nad 1200 Din. Ivanu Regarju na Erjavčevi cesti 24 ie neznan lat odnesel temnosiv klobuk, svilen šal in rjave rokavice iz jelenje kože, skupno vredno 300 Din. Strojnim tovarnam in livarnam je neznan tat odnesel te dni 3 metre gonilnega jermena, vrednega 120 Din. Prijavljenih je še več drugih manjših tatvin I V Ljubljani umrli od 18. do 31. decembra 1936: Švigelj Maša roj. Dvorsky, 59 let, žena odvetnika, Celovška cesta 246; Lavrenčič Josip, 77 let, posestnik, Wegova ulica 2; Ranth Julijana roj. Tengler, 57 let, žena trg. poslovodje, Gosposvetska c, 10-111; Tomazin Gvidon, 29 let, sin mlinarja, Vidovdanska cesta 9; Zore Marija, 10 let, hči posestnika, St. Janž pri Kočevju; Štucin Marija roj. Snoj, 77 let, zaseb-nica, Groharjeva ul. 27; Breznik Martin, 86 let, nad-učitelj v p„ Cesta na Rožnik 29; Kastelic Viktorija, 64 let, žena nadmlinarja, Val. Vodnikova ul. 20, Moste; Knez Josipina roj. Martinčič, 46 let, žena žel. viš. kontrolorja in učiteljica v p., Stiška ul. 1; Kozel Katarina roj. Zakotnik vd Ceglar, 58 let, po-sestnica, Sv. Jerneja cesta 33; Novak Franc, 32 let, krojač, Tyrševa c. 13; Klein Josipina, 64 let, za-sebnica, Vidovdanska cesta 9; Padar Ana, 82 let, kuharica, Japljeva ul. 2; Puchinger Josip, 73 let, viš. urad. ban. hran. v p.. Gradišče 8b; Orehek Barbara roj Žihert, 64 let, žena trgovca, Kolodvorska ul. 26; Zgonc Franja roj. Tomšič, 76 let, zaseb-nica, Prisojna ul. l-III; Andrič Zora, 7 let, hči profesorja, Dolenjska cesta 18; Juvanc Avgust, 66 let, tajnik posojilnice, Ribnica, okraj Kočevje; Poharec Katarina roj. Mejač, 78 let. vdova nočnega čuvaja Strojnih tovarn in livarn, Dravlje 159; Okorn Franc, 83 let, delavec, Japljeva ul. 2; Mavsar Julij, 9 let, sin kolar, mojstra, Vidovdanska cesta _ 9; Juhant Ivan, 65 let, vrtnarski pom., Sv. Jerneja cesta 6; Zalete! Marija roj Škerl, vdova delavca, Tesarska ulica 5; Škander Franja, 80 let delavka, Japljeva 2; Kovačič Lucijan, poštni uradnik v p., Za Gradom U; Likar Viktorija, 2 meseca, hči delavke, Cesta dveh cesarjev 139; Govekar Marija roj. Minatti, 84 let, vdova nadučitelja, Trdinova ul. 2; Zalar Ana roj. Burja, vdova delavca, Japljeva ul. 2; Rihar Ivana roj. Zemljan, 71 let, žena vpok. želez, sluge Jožefa, Vidovdanska cesta 9; Lerch Albin, 78 let, strojni ključavničar, Vidovdanska cesta 9; Novak Franc, 80 let, gimJi. ravn. v p. in meščan, Tavčarjeva ulica 10-11; Ban Franja, 66 let, šivilja, Poljanski nasip 16. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Drinovec Ignacij, 60 let, delavec, Naklo pri Kranju; štefe Janez, 28 let, delavec, Čirčiče pri Kranju; Bezlaj Franc, 3 tedne. Golo brdo 34 pri Medvodah; Ga-brtjelčič Marija, 50 let, posestnica, Sp. Slivnica pri Ljubljani; Bizjan Ivana, 26 let, delavka, Stranska vas 25 pri Dobrovi; Urbič Gustav, 68 let, žel. vla-kovodja v p., Ciglerjeva ul. 13 (Moste); Čarman Ivam, 46 let, sedlarski mojster, Zg. Šiška 123; Bole Antonija, 66 let, dninarica, Peruzzijeva pot 63; Medvešček Stefan, 76 let, prevžitkar, Studenci 56, obč. Radeče pri Krškem; Košir Franc, 59 let, poètni služitelj v p., Tržič, Glavni trg 28; Likar Stanislava, 2 meseca, hči delavke, Cesta dveh cesarjev 139; Blatnik Ivan, 35 let, delavec. Vrh 76, obč. Blanca, okraj Brežice; Podgoršek Anton, 4 leta, sin delavca, Cesta dveh cesarjev 119; Mihalič Jurij, 65 let, vžit-kar, Savna peč 5, obč, Loka, okraj Laško; Vidmar Mihael, 27 let, zidarski pom., Kočevje 330; Špaca-pan Ivan, 62 let, delavec, Ljubljana, Brdo 23; Smrtnik Jože, 1 leto, sin mizarskega pom., Vrhnika, Pod-lipska cesta 7; Burgar Izidor, 46 let, tapetniški mojster, Tyrseva cesta 17; Erjavec Marija roj. Hudabiv-nik, 67 let, žena postreščka, Aleksandrova c. 5; Srebrnič Anica, 24 let, hči učitelja v p., Staretova ulica 23; Knez Vinko, 16 let, sin perice, Ježica 2; Reven Ana, 45 let, poljska dninarica, Rovte, okraj Logatec; Debeljak Jože, 47 let, posestnik, Cesta na loko 28. 1 Pevsko društvo »Slavec« obvešča, da odpošlje inkasante in inkasantke, ki bodo pri podpornih in ustanovnih članih pobirali članarino in prostovoljne prispevke za društvo. Istočasno bodo nabirali novih članov. — Inkasanti in inkasantke bodo opremljeni z društvenimi legitimacijami. — Zahtevajte od njih, da se legitimirajo in da pred-lože potrdilo za plačani znesek. Se vam že v naprej zahvaljujemo. — Odbor. 1 Prirodoelomto druitvo v Ljubljani pn-iredd kot svinje XI. iK>Uutluo-/.n;i,imtv«iio predavanje i7J4*tao zanimiv potopis po Kanarskih olokih. Vodja аГтЖквка odilejka na I>nîind«korm etnološkem muzeju, g. dr. J. D. walfot, bo pororfiul o av<*j.ili narodopisnih raaiskova-njlh na teh «rraMioh otokih. Posebna 7лтм mivost loga prodavanja Je predvajam Je starih kanarskih plesov im posmi na orlirinmlmili promofonukh ptoâfah. Poikra-jiin«ke iti fotklorletVme »Икс hodo pojasnjevale proda, vanja. Drufttvo vabi Sirie občinstvo na &im BteviuejSi ohiHk. Predimrniije bo 12. t. m. v dvorani Delavske aboraioo ob JO. 1 PHrodoslovno druftvo v Ljubljani bo imelo »TO) rodni loi.ni oWm,i zbor v petok, dne 15. t. m. ob Ш v in-ediivu.niici fiatknilneea i.nstiiit/ut,a na urorverai z oWnJnnni dnevnim rodnim. Vni Mani najvljtidmea» vabljeni! Glasom d mit v oni h pravil, se Mami opozarjajo, naj pnÉljoJo »voje orvmit. predloge npravnemn od'!x>rti np«iui. - Ob jI; Ffi treh mladenkah. Izvem. (jOHtovmije ge. Marioe Bru-uien-l.ubejove. Zitlftame cene od Sli t>in navzdol. Maribor m -f" Sestra Amalija Jančič. V samostanu šolskih sester v Mariboru je umrla sestra Amalija Jančič. Dosegla je visoko starost 76 let. Blaga po-kojnica je bila rodom od Sv. Trojice v Slov. gor. Preoblečena je bila 15. avgusta 1878. V zavodu šolskih »ester je bila učiteljica in znana vzorna vzgojiteljica mladine. Pogreb se vrši danes popoldne ob 2 iz hiše žalosti v Strossmajerjevl ulici na pobrecSko pokopališče. Svetila ji večna luč, žalujočim naše iskreno sožaljel m Darujte za Pomožno akcijo! Pri pregledu seznama darovalcev Pomožne akcije, ki je na vpogled na mestnem socialnopolitičnem uradu, smo ugotovili, da se je doeedaj odzvalo pozivu g župana 222 darovalcev. Lansko leto je bilo vseh darovalcev 378, je tedaj od teh, ki so lani prispevali, še 150 v zaostanku. Mestna občina nujno rabi sredstva za vzdrževanje brezposelnih. Naj bi vsi lanskoletni darovalci zopet storili svojo dolžnost, pridružijo naj se jim pa še novi. Le « tem, da občina nudi brezposelnim delo in zaslužek, bo mogoče preprečiti nadležno beračenje ▼ mestu. -Uporaba zbranih sredstev ee vrši ekonomično in je vsaka zloraba izključena. 0 vsakem podpirancu se vodi točna evidenca. Pri javnih delih zapoelju-je sedaj občina 168 družinskih očetov, za delo nesposobnim pa se nudi podpora v obliki življenjskih potrebščin in obleke. Vodstvo Pomožne akcije prosi dosedanje in nove darovalce, da nakažejo svoje prispevke mestni blagajni na Slomškovem trgu, darove v naravi pa mestnemu eocialno-političnemu uradu na Rotovzkem trgu m Duhovniški tečaj za kmet. nadaljevalne in gospodinjske šole, se je vršil v četrtek v Mariboru. Tečaj je organiziralo katehetsko društvo e pomočjo kr banske uprave v Ljubljani. Svetuik g. J. Krošl je v svojem referatu podal podrobno analizo današnjih težav v kmetskem stanu in iz njih prikazal potrebo jk> globlji stanoveki in življenjski naobrazbi kmetskega naraščaja. Dekan Fr. S. Gomilšek od Sv. Benedikta je razvil načrt za verouk na kmet. nadaljevalnih in gosf>odinjskih tečajih. Po obeh predavanjih ne je razvil živahen razgovor o vlogi duhovnika v kmet. nadaljevalnem šolstvu. m Občni zbor katehetskega društva. 0 priliki duhovniškega tečaja za kmet. nadaljevalno šolstvo, se je vršil občni zbor katehetskega društva za lavantineko škofijo. Vodil ga je predeednik g. prof. Ivan Bogovič, poročilo pa je podal tajnik prof. Jaka Richter. Omenil je predvsem katebet-ski kongres v Splitu, eporazumno delo katehetskega društva e katoliškim učiteljstvom in delo katebetov med srednješolsko mladino. Po poročilu se je razvila živahna debata o katebetski knjižnici in Čitalnici ter o važnih stanovskih vprašanjih . m Izlet v Gradee 1 ат tok arom priredi »Put- nik< dne 6. jan. Prijave se sprejemajo v pisarni Tujskoprometne zveze na Aleksandrovi eesti. — Vožnja tja in nazaj 100 din. m Uslužbenski davek in pregled knjiiie. — Davčna uprava za meeto Maribor opozarja vse delodajalce, ki pobirajo uslužbenski davek v znamkah, da predložijo tekom januarja knjižice uslužbenskega davka na pregled davčni upravi, soba št. 1 a. Oni, ki tega davka ne pobirajo v znamkah (vsi delodajalci, ki imajo nad 20 zapo-slencev), ee pa morajo prijaviti do 25. januarja davčni upravi, da jih vpiše v seznam. m Mariborski obrtniki priredijo drevi v/ dvorani na Aleksandrovi 6 svoj družabni večer, peterega dohodek eo namenili ustanovitvi »Obrtniškega doma«. Obrtniki vabijo vee evoje tovariše in prijatelje na prireditev. m Kanal v Kolodvorski ulici. V Jezdarski ulici eo mestni delavci končali kanalska dela ter začeli sedaj e kopanjem kanala v Kolodvorski ulici. Kanal bo segal preko Zrinjekega trga do Maistrove ulice. m V Svečini gori luč. Podjetje Sprager, ki je vršilo inetalacijo električne razevetljave v evečin-skem gradu, je že končalo svoja dela in v četrtek zvečer je v graščini prvič zablestela električna razevetljava. S tem je izvršen nov korak v adaptaciji tega poslopja za namene banovinske gospodinjske šole, s katero bo naša severna meja veliko pridobila. m Preselitev konekripcljekega urada mestne občine bi bila nujno potrebna. Posli tega urada naraščajo od leta do leta in osebje nima v eeda-njih tesnih prostorih dovolj prostora, da bi se poslovanje lahko nemoteno razvijalo. Še na slabšem so stranke, ki morajo čakati včasih celo zunaj hodnika na stopnišču. Kakor smo doznali, bi lahko dobil urad nove prostore v hiši Mestne hranilnice na Slomškovem trgu, pa naj bi mestno poglavarstvo poskrbelo, da do te preselitve pride. m Tramovje gori v zidu. V Učiteljskem domu imajo napeljan iz eobe v drugem nadstropju lončen dimovod v dimnik. Ker v sobi kurijo, se je od vročega dimovoda vnel tram v zidu ter začel tleti. Tlenje je zavzelo že znaten obseg ter ee je v četrtek dopoldne začelo Iz podstrešja močno kaditi. Dim je opozoril stanovalce na pretečo nevarnost ter so pozvali gasilce, ki eo tleče tramovje iz zida odstranili. m Prihodnja seja mestnega občinskega sveta bo v petek, dne 5. t. m. m Žetev smrti. V bolnišnici sta umrla zaeeb-niea Ivana Valentan ,stara 59 let in mizar Simon Imenšek, star 65 let. Naj počivata v miru! m Občni zbor »Nanosa« bo jutri, v nedeljo, ob 9 v mali dvorani Narodnega doma. m Banovinski uslužbenci in npokojenei ee po vzgledu tovarišev v državni službi prav pridno organizirajo. Zavedajo se tudi oni, da je stanovska organizacija živo potrebna Prvo večje zborovanje izven sedeža banovine bodo Imeli banovinski uelužbencl jutri v Mariboru. m Osem jnrjev speljala svojemu gospodarja. Gostilničar in trgovec Jožef Scheff s Sladkega vrha je prijavil orožnikom svojo služkinjo, da mu je v teku enega leta polagoma odnesla 8778 gotovine. Na sled ji je prišel slučajno, ko je pregledoval njene stvari ter nenadoma našel kup plačanih računov mariborskih Irgovcev, pri katerih jp služkinja nakupovala razne stvari. Služkinja jo tatvino deloma priznala. _ m Avstrijski vojak v uniformi čet mejo. V bližini Dravograda je prihežnl čez niejo ter ee javil našim graničarjein avstrijeki vojak, 22 letni Vohovnik Gregor, ki je služil v Wolfsbergu. Begunec je prišel čez mejo v vojaški uniformi in z bajonetom za pasom. Dejal je, da ga ne veseli vojaško življenje. Služil je šolo 3 mesece. MncibcrsN«? "tednllšie Sobota. 9. Januarja ob 20: Kadar se ulruti oblak. Premieri,. Blokt. N'odeljn, 10. Jaiiarjii ob IS: Božji Novek. 01 oboi;o ?nl-tane cone. Zodnjlč. — Oh 20 url: l'iiokqst nlrie. Poizvedovanja ttpublla Je včfiTBj (v invtek) ,InpnMne žena * vrtino družino bankovec /.a Oin luOO, tor inpo prosi najditelja naj odda ali Javi upravi blovonciu proti nagradi, Zbornični proračun sprejet Plenarna seja Zbornice TOI — Interesi slovenskega gospodarstva Ljubljana, 8. januarja 1937. Danes je bila druga letošnja plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki je tudi mestoma zavzela ostre oblike, je bila po izčrpni debati sprejeta najvažnejša točka dnevnega reda: zbornični proračun. Zaradi seje industrijskega odseka in posvetovanj zborničnih članov se je začela seja mesto ob napovedani uri šele ob 10. Sejo je vodil predsednik g. Ivan Jelačin, prisostvoval pa ji je tudi zastopnik nadzorstvene oblasti načelnik dr. Rudolf Marn. Navzočih je bilo 58 zborničnih svetnikov od 62. Predsednikovo poročilo Zbornica je nato poslušala predsedstveno poročilo g. Jelačina. V tem poročilu je predsednik g. Jelačin najprej očrtal delokrog zbornice, v katerega spadajo: zastopanje, ščitenje in pospeševanje v okvirju občih koristi narodnega gospodarstva interese panog, ki so v zbornicah predstavljene. Žal naše gospodarstvo še nima enotnih zbornic, pa so se tudi že delali poskusi, da se enotnost zbornic razdvoji, vendar to v Sloveniji ni uspelo. Prvenstvena naloga zbornice je, da spremlja vse pojave gospodarskega življenja in ocenja njih učinek na gospodarstvo vse banovine in da proučuje iz lastne pobude ali na zahtevo oblastev vsa vprašanja, ki se nanašajo na gospodarske panoge, zastopane v zbornici, pri čemer naj pomagajo vsi zbornični svetniki. To je zlasti potrebno radi tega, ker je gospodarska struktura zborničnega področja v mnogočem različna od strukture drugih banovin. To dejstvo povzroča, da ima marsikakšna odredba za vso državo v Sloveniji popolnoma drugačen učinek kot v drugih zborničnih področjih. Nato je analiziral stanje konjunkture, kjer je svaril pred pretiranim optimizmom. Preokret na bolje ni nastal v polnem obsegu. Posebno je to v zvezi z razvojem razmer na kreditnem trgu, kjer so denarni zavodi prepuščeni samemu sebi, da iščejo sanacijo. Gospodarstvo zborničnega področja se je tudi izreklo za minimalne mezde. Glede javnih del je mnenja, da je treba stremeti za tem, da bo direktna in indirektna korist, ki jo ima od investicij narodno gospodarstvo, čim-večja. Treba jih je izvršiti z lastnim materijalom in oddajati izključno domačim podjetnikom. Potrebno je, da se utrditev in modernizacija tranzitnih cest kakor tudi direktna zveza s Sušakom postavi v prvenstveni program javnih del. Obrtni zakon je sicer že v veljavi 4 leta. vendar še ni izdan cel niz uredb in pravilnikov, ki je potreben za izvrševanje zakona. Zlasti mnogo dela da zbornici nadzorstvo nad združenji, ki so ji v smislu obrtnega zakona podrejeni. V vseh načelnih in skupnih vprašanjih bo zbornica sodelovala kakor doslej v najožjem stiku t vsemi drugimi zbornicami v državi. Pogoste skupne konference o važnih zakonskih načrtih in gospodarskih vprašanjih so mnogo doprinesle k medsebojnemu zbližanju, spoznanju in razumevanju potreb in stališč gospodarskih krogov vseh wdelev države in predstavljajo v tem oziru velik «lak-tor, ki je za bodočnost gospodarske politike "fcttjftecenljivo važen. Zbornica ima tudi veliko možnost obširnega sodelovanja v javni upravi ter delegira svoje zastopnike v razne odbore, med katerimi so najvažnejši davčni itd. Končno je dejal, da so tri skupine problemov, ki so najvažnejši za slovensko gospodarstvo: V prvo skupino spadajo vprašanja, ki jih prinaša naravno razvoj, nivelizacija in integracija gospodarskih prilik v državi in izenačenje gospodarske zakonodaje in uprave. Drugo je sanacija posledic krize, obnova in poživljenje prometa in kredita itd. Tretje pa je prilagoditev na izpremenjene razmere v svetu, posebno napram našim sosedom. Te stike je gospodarska vojna uničila in podredila politični kontroli, ki je imela vse drugačne račune kot pa gospodarske interese. Na koncu je apeliral na vse zbornične svetnike, naj ga podpirajo v njegovih stremljenjih. Ker je g. Jelačin takoj prešel na razpravo o proračunu, ugovarjata temu gg. Rojina in Avse-nek in zahtevata besedo: »Tu ne poznamo diktatur iï. Govor g. Avseneka штштштттштштштшштттшчтшшш^^ G. predsednik je naslovil v svojem predsed-stvenem poročilu na nas apel za sodelovanje. Razumemo namen tega poziva, toda govoriti moramo o potrebnih predpogojih za uspeh takega poziva. Ta predpogoj je v tem, da smo v medsebojnih od-nošajih strogo stvarni, to pa kar se je zadnje dni dogajalo v zbornici pa nismo mogli smatrati za stvarno. Ce pomislim nazaj, se ne spomnim v zbornici, da bi se debate vršile tako, kot so se zadnje dni. Obsodba neokusnih bojnih načinov Uvedla se je nova praksa, ki obstoja v tem, da se hoče vsak boriti s svojim nasprotnikom in sicer na terenih, kjer nasprotnika niti ni. Mi smo doživeli v zbornici, da se je g. predsednik Jelačin boril ex praesidio s svojimi nasprotniki, ki niti po svojem poklicu niti po svoji dolžnosti ne morejo sedeti tu ln se seveda ne morejo braniti. Zdi se nam to zelo nevarno, čeprav mi je jasno in razumem g. predsednika da se hoče boriti s svojimi nasprotniki. Kdo pa nima nasprotnikov. Toda vsak naj se bori na terenih, kjer je to potrebno in, ne pa na terenih, kamor nasprotniki a priori ne morejo priti na boj. Zato je treba prenehati s to prakso, ker si bo drugače vzel vsak izmed 62 zborničnih svetnikov pravico, da se bori s svojimi nasprotniki, ki so Bog Ve kje, samo tu ne. Na ta način bo Zbornica degradirana v predsobo znamenite št. 28 na sodišču (špetlrcimer ji pravijo). Še ena stvar me sili. da zahtevam, naj se s to prakso preneha. Vsak tisti nasprotnik, ki je tu napaden, a se tu ne more braniti, se bo skušnl braniti tam, kjer ima teren za to. Tako se bo zgodilo, da se bo zbornica morala boriti proti čuso-pisju, proti javnemu mnenju, na vse strani, kajti vsak, ki ga bo v zbornici napadel, se bo hranil na terenu, ki mu ]e na razpolago: eden na shodih, drugi v listih, tretji v knjigah, Četrti bo skušal pridobiti zase javno mnenje in lako bo zbornica postala tarča za medsebojne napade. Zato pa zbornica ni namenjena. Neprijetno je bilo tudi, da so bili tu napadeni funkcionar!! posameznih političnih strnnk. Tu moramo zavzeti pravilno stališče. Politični funkcionarji morajo izvršiti svoio dolžnost. Zato moramo zavzeti do njih pravilno stališče in jim tega ne smemo zameriti. Zato so tam in imajo svoje funkcije. Pustimo pri miru politične ljudi, ki so danes gospodarji našega javnega mnenja in politične uprave, od katere zavisi naše gospodarstvo stoodstotno. Opravljajo težak in nehvaležen posel. Zato ne vlačite političnih osebnosti v boj in debate v tej zbornici. Debata gre že tako daleč, da se citirajo odlomki iz razgovorov s političnimi funkcionarji, kar je ne samo netaktnost, ampak tudi neslanost. Vsi smo že prišli v položaj, da smo govorili z zastopniki političnih strank, pa smo zvedeli pametne stvari, pa jih ne smemo* vlačiti po zobeh. Ce se bo to nadaljevalo, ne bo nihče hotel več z nami govoriti, ker se bo bal, da ne bi odlomkov iz pogovora sobesednik kdaj porabil za boj proti njemu. Zato ne smemo dopustiti, da bi se taka praksa nadaljevala. Razumem g. predsednika, da se hoče boriti s svojimi nasprotniki, da jih ima veliko, toda on je znan kot znamenit solobojevnik in ho s svojimi nasprotniki že obračunal. Samo naj se hori s tistimi, ki jih ima pred seboj, druge pa naj pusti pri miru. Ne gre, da bi posnemali druge in se borili v zbornici za stvari, ki se zbornice nič ne tičejo. Čim več delati, pa manj govoriti! Kritika predsedstvenega poročila Predeedstvena poročila so nekakšna tradicija zbornice, ta je dobra, in je prav. če predeedstvena poročila vsehujejo sistematično poročilo o razvoju našega gos|>odarslva. tega pa je v pričujočem poročilu premalo, ker jè predvsem programatski govor a. predsednika. Glede prejšnjih poročil pa je mnenja, da je v njih treba paziti, da se ne bodo ponavljale lamen-lacije in pa protesti, kar je bila slaba stran pred-sedstvenih poročil. Cemu so nam potrebne lamen-tacije, ko vemo. da nismo uspeli. Tudi protestov smo se že najedli. Dobri so, če vemo. da z njimi kaj dosežemo. Ce je pa drugače, dela vsak protest vtis neresnosti in zadrege. S protesti ne bomo prišli daleč, ampak s pametno gospodarsko taktiko. Slovensko gospodarstvo - vsem sveta stvar Najvažnejša točka, o kateri bi bilo danes razpravljati, je »slovensko gospodarstvo«. Stvar s to krilatico je zelo delikatna in je prav, če se ta pojem razbistri. Slovensko gospodarstvo je danes pojem, ki ga je ustvaril nezadovoljiv odnos vseh merodajnih faktorjev do gospodarskih razmer v Slbveniji. Bistvo je v tem, da smo prepričani, da smo bolj obremenjeni kot bi to moralo biti in da dobimo manj, kakor bi morali dobiti. Ce teh dveh dejstev ne hi bilo, potem bi bil sicer pojem slovenskega gospodarstva še vedno tu, ne pa hi se z njim toliko ukvarjali v praksi. Zavest, da je obremenitev prevelika, piejemki pa premajhni, se je koncentrirala v pojem slovenskega gospodarstva. Mi smo za to slovensko gospodarstvo, treba pa se je tega točno držati in zahtevati remedure tam. kjer se nam godi krivica. Ne sme pa obstojati v težnjah po slovenski avtarkiji, v kar se ta krilatica zlorablja. Efekti tega ponavljanja se že poznajo: na dan prihaja s svojimi zahtevami hrvatska »privreda« in sicer v obliki, ki nam ni prijetna. Bati se je pa, da homo dobili tudi srbsko ^gazdinstvo« s podobno ideologijo in bomo imeli boj med vsemi tremi. Tega boja se je bati. Treba pa se je držati stare prakse in delati, kot je dejal francoski pregovor: Vedno je treba misliti na to, a čim manj govoriti. Pri zaščiti slovenskega gospodarstva se držimo tega načela. S prevelikim poudarjanjem tega, kjer niso dane potrebe, ne bomo nič dosegli, ampak samo izzvali reakcijo. Smatram za potrebno razčistiti te pojme, ker smo morda Slovenci napravili največ napak, ko smo splošne narodne pojme pustili nerazčiščene na kulturnem in političnem polju, pa ni treba te napake storiti tudi na gospodarskem polju. Ne smemo imeti malikov, katerih se ne sme nihče dotakniti. Vsem nam je slovensko gospodarstvo sveta stvar, ne samo pridobitnim stanovom, ampak tudi delavcu in kmetu in vsem tistim, ki delajo zunaj na terenu. Ti nikoli ne govorijo, ampak samo delajo. Gospodarski vrhovi naj vodijo o tem račun, da je to krilatica, ki je zelo dohra za ploskanje, ki nam pa postane lahko zelo nevarna, če se porablja takrat, kadar to ni na mestu. Slovensko gospodarstvo je bistvena sestavina slovenske narodne skupnosti in je njen glavni steber, ki pa ni za to tu, da bi vsak popal nanj plakate, ampak je za to tu, da se nanj opro tisti, ki delajo po že navedenem pregovoru: Čimveč delati, tem manj pa o tem govoriti! G. Avseneka je za njegova izvajanja zbornica nagradila z velikim odobravanjem. Govor g. Kavčiča Za g. Ivanom Avsenekom je govoril g. Josip Kavčič, ki je poudaril v svojem govoru potrebo, da se zbornica sestaja čim pogosteje. Seje naj ne bodo samo formalnegla značaja, da se na njih samo docira in glasuje, potem pa gre domov. S to prakso je treba prelomiti in treba je na zborničnih sejah dobiti od zborničnih svetnikov čimveč dobrih misli za delo v zbornici. Dosedanje običajno predsedstveno poročilo naj se skrajša, pač pa naj zato poda poročilo g. glavni tajnik kot šef zborničnega urada o svojem poslovanju. Na izvajanja g. Avseneka in Kavčiča je odgovarjal predsednik g. Ivan Jelačin, ki je delno zagovarjal svoje postopanje, delno pa je pojasnjeval nekatere zadeve. Zbornične seje so drage. On ugotavlja, da se nahaja naše gospodarstvo že dolgo vrsto let v defenzivi in da bo vedno tako govoril kot sedaj in prej. V tej svoji repliki seveda ni pozabil omeniti »Slovenca«, češ ko »Slovenec* piše proti pretiranemu centralizmu, so to »strune, milo se glasite«, kadar pa govori Jelačin, je pa to stara lajna«. Spomnil se je tudi »Slovenčevega" uvodnika »Centralizem in sfromaščinat z dne 29. decembra, ki je pisal o nameri centralizirati socialno pomožno akcijo. Navajal je obsežno razne svoje razgovore z vodilnimi gospodarji, z ranjkim Bajlonijem, z nekdanjim pomočnikom finančnega ministra g. ing. Nedeljkovičem, govoril o nevarnosti komunizma, o čuvarjih komunističnih skrinjic itd. Zbornični proračun Nalo je v smislu sklepa finančnega odseka predložil zbornici g. Jelačin predlog proračuna, ki izkazuje v dohodkih 3.366.000 in v izdatkih 3.285.161 din (proračun 193« je znašal v dohodkih 3,316.000, v izdatkih 3.293.161 din). Glavni izdatki so naslednji (v oklepajih proračun za 1936): osebi stroški 1,612.161 (1,643.202), stvarne potrebščine 580.000 (556.500), prispevki in ustanove 978.000 (933.670), izredni izdatki 115.000 (160.000). Prejemki pa so naslednji: 8% doklada 2,400.000 (2,500.000), naknadno predpisana doklada 200.000 (—), obresli 15.000 (isto), taksa od mojstrskih izpitov 50.000 (isto), razne zbornične takse 500.000 (isto), razno 1.000 (isto), blagajniški ostanek v začetku leta 200.000 (250.000) din. V kritje zborničnih potrebščin predlaga kot 7.a prejšnja leta uvedbo 8% zbornične doklade na pridobnino in družbeni davek ter 8% doklado na minimalni družbeni davek ter posebno lestvico za pobiranje družbenega davka v gotovih primerih. Obrtniki o proračunu V debati o proračunu se je prvi oglasil g. Ivan Šimenc. Izjavlja, da pogreša v debati sklepov finančnega odbora, ki so se nanašali na znižanje prejemkov, da dobe člani finančnega odbora v podrobni pregled ln proučitev tozadevni materija! in da s tem pridržkom sprejema proračun, za katerega ho glasoval. Poleg tega pravi, da je predpogoj, da glasuje za proračun tudi ta, da zbornica izposluje široko avtonomijo obrtnemu odseku, ki nnj odloča samostojne, le skupne stvari naj se obravnavajo na skupnih sejah. G. Kar! Kavka sprnšuje za pos«mezne podrobnosti proračuna in zlasti poudarja, kako je danes težko plačevati obubožanemu obrtniku tudi razmeroma majhno zbornično doklado. Ker je obrtniitu težko preriti se skozi vijuge proračunskih številk, je potrebno, da se dajo v proračunu samem potrehnn pojasnila. Mnenje podeželskega obrtnika G. Roštjan Relcijan z Gore pri Komendi izjavlja. da se u« strinja kol obrtnik s proračunom v predlagani obliki. 7, d I se mu vsota 3 milijone I din prevelika, kar izjavlja v imenu svojih volil-i cev. Zahteva, da se vnesejo detajlni podatki, koliko znaša mesečna plača posameznih uradnikov. Vpraša predsednika, ali mu je znano, v kakšnih i slabih razmerah žive obrtniki, kjer ima veliko število manjše letne dohodke kot znaša mesečna plača marsikaterega gospoda, ali je kaj ukrenil za odpravo tega nesorazmerja. Končno vprašuje g. predsednika, kaj misli z namigovanjem, da se ne boji niti onih. ki škilijo čez mejo, ker smatra, da je lahko šlo to nanj, ker je moral že trpeti dovolj preganjanja. Predlogi g. Avseneka Nato govori g. Ivan Avsenek. ki kritizira zlasti sestavo proračuna. Predvsem je tu velika postavka, ki obsega skoro 40% vsega proračuna to so ožji osebni izdatki v znesku 1,371.625 din. To_ veliko postavko je treba detajlirati, ker dru-gače pridemo v neprijeten položaj, če nam to kdo očita. Potrebno je kot v državnem proračunu to )>ostavko napraviti pregledno. Tu je treba posnemati državni proračun in dati podrobnosti, ne da hi seveda navajali imena posameznih uradnikov. Saj je to podobno zvršeno tudi v državnem proračunu, kjer je nad 200.000 uradnikov, pa se vendar ve, koliko znašajo njih prejemki. Primerja postavko 40% 7, državnim proračunom in pravi, da bi čudno izgledalo, če bi finančni minister navedel kar 4 milijarde din izdatkov brez podrobnosti za osebne izdatke. Polog tega pa gospodarski ljudje večkrat kritizirajo državni proračun, sami v svojih proračunih pa nimajo dovolj jasnosti. Druga nejasna točka je zakoniti prispevek zbornice v pokojninski sklad zborničnih vpoko-jencev. To je pokojninsko zavarovanje, sklad je samostojna pravna oseba in ima velike obveznosti. Njegov vtis je, da je sklad v zavarovalnotehničnem oziru globoifo pasiven. Zato hi hilo prav, da ве poda jasna slika o temu skladu, koliko znašajo njegove obveznosti in aktiva. Nailaljna opazka se nanaša na postavko v kritju, ki navaja med dohodki blagajniški presežek. To se mu zdi arhaično in poživlja finančni odbor, naj to popravi. Končno predlaga, da naj se smejo stvarni izdatki vršiti samo v sporazumu z finančnim odborom in da se v prihodnji zbornični proračun vnese podroben pregled osebnih izdatkov. O. Anton Kazarinc omenja, da je bila obljubljena članom finančnega odbora specifikacija osebnih izdatkov, da pa tegn še niso dobili. G. Jelačin odgovarja na pripombe predgovor-nikov in pravi, da je možno znižali prejemko v okvirju draginjskih doklad. ki znašajo okoli eno tretjino prejemkov, -le pa to delikatno vprašanje in je osebno za to. da se plače ne znižujejo, ker hoče imeti kot v trgovini dobrih sodelavcev, katere se dn pridobiti le s primernimi in dobrimi plačami. Tudi g. Kavčič je mnenja, da je treba to vprašanje urediti, vendar ima tudi pomisleke proli prehitremu reševanju tega kompliciranega vprašnnja. Stvar se da urediti v okvirju zbornlč nega predsedstva ali finančnega odbora. Dalje ugotavlja g. Knvčič, da je vprašanje plač že bilo predmet razprav predsedstvenih sej, ki pa so bile sklicane zelo redko (tu mu upada g. Jelačin, češ da so bilo pogoste, kar zopet pobija g. Kavčič in pride do prerekanja, ker pravi g. Kavčič, da naj bo predsednik v resnici samo predsednik, ne pn diktator, kateremu se mora vse pokoriti in da mora predsednik sodelovati stalno z vsem ostalim predsedstvom). O. Jakoh Zadravec predlaga kot g. Rojnik, du se naj preštudira vprašanje revizije plač kakor tudi stanje pokojninskega sklada. Po pojasnilih g. MohoriČa glede sestave pro ! računa, za kntereg« sprejema konstruktivne pred loge g. Avseneka In izlede zborničnega pokojnin-skela «klada, je bil dan proračun ne gla«ov»nle ter in bil soreiet. Samostojni predlogi G. Iglič predlaga, naj «e omogoči večja udp-ležba obrtnikov pri javnijfi licitacijah in porazdelitev večjih del na večje število obrtnikov. Nadalje zahteva ukinitev predložitve potrdil o plačanih davkih pri licitacijah. G. ilrbas se zavzema za zgradl>o velike obrt-nonadaljevalne šole v Ljubljani. G. Cufar predlaga reformo ohrtnonadaljevalnga šolstva, /.a kur sta dala dobre nasvete tudi g. podpredsednik ()grin, in g. Sojč, nadalje predlaga akcijo za ustanovitev poštnega urada pri Sv. Križu pri Jesenicah. G. Miro 1'eterlin predlaga reformo obdavčenja zgra-darine za hotele itd. Podobno so tudi drugi člani gostinskega odseka predlagali razne davčne akcije. Revizija statuta G. Kavka predlaga, da se naj čimprej spremene statuti in poslovnik z ti o r -niče. v kolikor so bili izpremenjeni v zadnjih časih v škodo avtonomnega poslovanja v odsekih in zbornici, ker je treba sestaviti nove statute in I>oslovnik v tem smislu, da bodo bolj široko-grudni in omogočali pozitivno delo zlasti v obrtnem odseku. Sfn!išče gostilničarjev G. Majcen je prečital daljšo izjavo v imenu gostinskega odseka, v kateri protestira proti temu, da je bila protestu gostilničarjev dana osebna nota. Tudi je g. predsednik Jelačin rahil popolnoma nepariamentarne izraze glede gostilničarjev, ki ne spadajo na tako visoko mesto in naj v bodoče izostanejo taki izpadi. Kar tiče pojasnitve g. Jelačina glede ustanovitve gostinskega odseka, je znano, da so druge zbornice že davno prej imej« gostinske odseke. Dalje konstatira g. Majcen, da so zašli člani gostinskega odseka v mučen položaj v zbornici radi tega in drugih stvari. Končno žele gostilničarji, dn naj postane zbornica izključno le torišče gospodarskega dela! G. Maks C u k a 1 a podčrtava potrelio činivečje avtonomije posameznih odsekov. Za skupne zbornice Za povečanje avtonomije obrtnega odseka Nato je ponovno govoril g. Kavka. Omenil je najprvo historijat borbe za zbornični sestav, nato pa izjavil, da so obrtniki za to, da ostanejo v skupni zbornici, toda zahtevajo najširšo samoupravo svojega odseka. Na pripombe, da je raz-diralec slovenskega gospodarstva, je odgovoril, da kaj takega o njem ni mogoče trditi in da upošteva, da nosijo tudi drugi stanovi velika bremena za zbornico, toda tem stanovom je breme lažje kot obrtnikom, in zavedajo naj se, da storijo svojo dolžnost, ko pomagajo obrtnemu stanu, ki jt neobhodno potreben državi in narodnemu gospo darntvu. Likvidnost naših denarnih zavodov G. Ilrastelj je načel dve zelo važni vprašanji: vjirašanje likvidacije kmečkih dolgov, zaradi katerih preti nevarnost našemu zadružništvu. Tu Je treba podvzeti vse, da se jirepreči katastrofa. Na vsak način se mora upostaviti, če že ne gre drugače rešiti v|>rašanja kmečkih dolgov, likvidnost naših denarniii zavodov. Nato je govoril o perečem vprašanju našega izvoza sadja, za kar se morajo že sedaj pred glavno sezono pripraviti. G. Kazarinc predlaga akcijo za postavitev avtomatske telefonske centrale v Olju, ki je nujno potrebna. G. dr. Koče mu je odgovoril, dn mu je poštni minister dr. Kaludjerčič obljubil, da pride Celje že z novim proračunskim letom na vrsto in da 1к> prvo dobilo avtomatsko telefonsko centralo. S tein je bil dnevni red seje izčrpan in je bila ob tričetrt na 2 seja zaključena. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Drago Franz, specialna trgovina z barva mi in vzorci v Ljubljani. Stari trg 17. Poravnalni sodnik Jurij Gregorc. Poravnalni upravnik dr. A. Druškovič, odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 12. februarja. Poravnalni narok 20. februarjn ob 8.30. Ponuja 60% kvoto, plačljivo v poldrugem letu po pruvomočnosti |ioravnave. Borza Denar Dne 8. januarja. V zasebnem kliringu Je ostal angleške funt v Ljubljani neizpremenje.n na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—a*).«!. Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpre-inenjen na 8.17—8.27, v Zagrebu pa je popustil na 8.1250—8.2250. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.65— 31.86. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.72 — 12.92, v Zagrebu na 12.65—12.85, za sredo jan. so beležili v Zagrebu 12.6250 12.8250, za konec januarja 12.7250 blago, za sredo januarja 12.6250 — 12.8250, za konec februarja pa 12.64—12.84. Ljubljana. — Tečaji s primo m. AmHterdam 100 h. gold. . . . 2375.66--2IKIO.2« Berlin 100 mark...... 1743.52—1757.40 Bruselj 100 belg...... 731.20— 786.26 Curih 100 frankov.....»90.45—1008.52 London 1 funt.......212.71— 214.77 Newyork 100 dolarjev .... 4306.00 - 4342.32 Pariz 100 frankov...... 202.54— 208.98 Praga 100 kron...... 151.98- 158.01 Trst 100 lir........ 227.70- 280.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,032.000 din. Curih. — Belgrad 10. Pariz 20.8825. I,ondon 21.38, Newyork 185.25, Bruselj 78.40, Milan 22.93, Amsterdam 238.30, Berlin 175.06, Dunaj 79.50 — (81.25), Stockholm 110.25. Oslo 107 45. hopenhn-gen 96.45, Praga 15.25, Varšava 82.25, Budimpolta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 8,25 llelsingfors 9.425, Buenos Aire* 1.3225. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 86 8*. agrarji 49.50- 51, vojna škoda promplna 376 -877, begluške obveznice 68.50- «9 50, 8% Blerovo posojilo 86.50—87.50, 7% Blerovo posojilo 76.50— 77.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 91-9« Trt» veljaka 210- 225. Zagreb, državni papirji: agrurj! 50 51. voj. škoda promplna 377 -878 (377 . 378), begluške obveznice 69.25 09.50, dalm. agrarii 67 denar. 8^ Blerovo posojilo 86.25—87, 7% Blerovo posojilo 76.25- 77, 7% slab. pos. 83—85.50. - Delnice: Narodna hanka 7000—7150, Priv. agrarna bank* 193—195 (193. I».»), Trboveljska 215 -225, Gut-mann 48- 55, Našice 410 denar, Denica 40 hl„ OsJ. livarne 160 b!.. Osi sladk tov. 1ВГ-1ЛЗ (155 162), Vel. Bečkerek 700 850, Dubrovačka 270 denar, Oceani« 230 denar, Jadr. plovidba 360 den. i f*AKA \OIGHAr I \MTALO V ASdMsm j ^еЉ-Оиомм /' M- U /f TABO/t \JJltUAj!/1 r (Jumuk •ц. IpcBM- / Лл /' XiOD/SAB.EMi JtomiAm ■fi, °HAm, V poslednjih tednih je prišlo več vojnih poročil iz Afrike ko sploh kdai, odkar se je končala prava abesinska vojna. Težkoče nalog, ki jih je bilo še treba rešili, so se spet Lznova pokazale. Čeprav so sedanji bojni pohoai bolj podobni kolo-nijskim vojnam iz prejšnjih časov, vendar je treba tudi nanje gledati z resnobo Ozemlje je takšno, da pomaga nasprotniku, ki ga je še vedno м-w-rt TELt6RAPHIE (Tli )iw :и 10,1 ^ il % » A КАШТА^- ,..:Л trne, « г.слД^ coml \umnA j o-.-.;-:mhs -%msA "v,- Jiakih 1000 mož. Baje so dobro oboroženi, imajo »trojne puške in celo topove. Tako se je morala Italija spet oprijeti letal — nekaj zato. da ostraši nasprotnika, nekaj zato, da pomaga krajem, ki jim uporniki ne dajo miru. Italijani ravnajo tako, da z vseh strani seganjajo sovražnike skupaj v nekakšen kot, da jih tako dobe v klešče, ki se iz njih ne more nihče več rešiti. Take klešče so črte od Addie-Abebe proti meji Sudana in od Negel-lija proti 6everu in zahodu. Ob koncu deževne dobe so Italijani dobili celô Uollego v roke. Vojaški polki in oddelki letalcev odhajajo iz Oondorja in Addis-Abebe in so že zavzeli ozemlje ob meji Sudana. Toda dalje na jugu, pri zavzetju Džimtne, so morali nastopiti bombniki, da so se uporniki brez boja vdali. Zdaj se je posrečilo premagati mogočnega Imruja, ki je bil pod Hajle Selasjejem poveljnik velike armade in je ob koncu deževne vojne imel zbranih 15.000 mož; bil je najmočnejši nasprotnik. Imru se je umaknil pritieku kolon, ki 6o prišle s severa (iz Lekemtija) in z vzhoda (iz Džimme) in ee je postavil ob reki Gogeb, ki jo je moči le na nekaterih krajih prebresti, nasproti laškim kolonam, ki so ga začele obkrožati z vseh strani. Dozdeva se, da se je Imru vdal, saj eo njegovi vojščaki izročili že 2100 pušk; brez dvoma nima ras Imru nič več svojih 15.0CC mož; mimo tega so nasprotniki tudi prestrašeni radi krepkega nastopanja italijanskih kolon. Likvidacija z vsemi temi uporniki je le še vprašanje čas.a Prejšnji mesec, krog božiča, so dosegle italijanske čete Gambelo. Ta je sicer 100 km oddaljena od sudanske meje, je pa tu carinska postaja sudan-sko-abesinskih trgovinskih potov. Na podlagi nekega eporazuma iz leta 1002 ei je Anglija v imenu sudanske vlade prisvojila krog 400 hektarjev zemlje. Zavzetje Gambele je torej važnega pomena —, deloma zato. ker je dosežena meja, deloma pa zato, ker je zdaj odprto vprašanje, ali se bo eporazum glede ozemlja krog Gambele obnovil med Italijo in sudatisko vlado — ali se ne bo. Medtem so Lahi tudi že »očistili« okolico Harrarja, kjer so ee že odnekdaj potikale roparske tolpe. Treh abesinskih poglavarjev na jugu in dveh na severu Addis-Abebe, ki so v začetku deževne dobe imeli več tisoč mož, še ni bilo moči podjar^ miti, vendar so tako obkoljeni, da se bodo sami v sebi raztopili in ne bo šlo drugače, ko da se bodo mornli vdati. Odkar se je končala vojna, niso Italijani objavljali svojih izgub. A po zadnjih poročilih je spoznati, da je vse to »čiščenje« vendarle tudi klanje. Italijani eo utrpeli kakih 100 mož. med njimi veliko častnikov A več vojakov, kakor jih pade v bitkah, poberejo zastrupljene rane in razne afriške bolezni. Nespamet in junaštvo Vsa Evropa se je te dni razburila radi dveh monakovskih turistov, bratov Frey. Več dni sta se v stenah gore Watzmana pri Berchtesgadenu, v silnem enežnem metežu in hudem mrazu borila s smrtjo. Četa za četo reševalnih ekspedicij se je odpravljala v strašnem vremenu iskat oba mladoletna turista, celo z letalom so ju iskali. Do 7. januarja — je bilo vsako poizvedovanje zaman. Zdaj eo ju našli 150 metrov pod južnim vrhom Watz-manna. Oba brata sta živela, dasi je divjal vse te dneve besen vihar in snežni metež v silnih, strmih pečinah, kjer sta brata več dni medlevala med življenjem in smrtjo. Seveda pišejo nemški listi tudi o človeški strani tega pohoda na goro. Neki izvežhani vodnik turistov v najhujše gore, pravi: »Mislim, da ima vsa ta zadeva dve plati. Seveda je nespametno lotiti se kake težke naloge, če nisi o njej niti malo poučen. Navzlic temu je razveseljivo, da ima mladina toliko junaškega duha, da se loti najtežavnejših nalog. Pokus obeh mladoletnikov Freyev je alpinistično norost in nespamet. Drugo plat te zadeve pa je presojati po tem, kako je mladina željna pustolovščin. Vsi resni hribolazci in večina starejših opazovalcev turistike bodo obsojali početje obeh fantov. Brezvestno je spravljati v smrtno nevarnost svoje življenje in življenje svojega tovariša. Oba mlada turista sta še mladoletna, vendar so se starejši turisti izrazili, da sta oba jako iz-vežbana hribolazca. Spretno sta izrabila svoja mlada leta in sta ве veliko naučila, česar se drugi naučijo šele v zreli dobi. Človek mora biti sam mlad, če hoče razumeti, kako se hočejo mlade sile v človeku razmahniti in kakorkoli že udejstvovati. Drznost in hotenje po udejstvovanju ie prisililo oba mladeniča, da sta ee upala na tako. smrtno nevarno pot. Nedostajalo jima pa je čuta za odgovornost in presojo pameti. Drznost, lahkomi-senost, strastno hotenje po udejstvovanju in pomanjkanje čuta za odgovornost: vse to pa je tudi podlaga za nevarno pot mladih ljudi, da se ne izcimi iz njih sama gola pustolovščina, ki kmalu zavede na pot — zločinstva. Brez dvoma sta oba mlada hirista že čez mero kaznovana za svojo drzno nespamet, saj sta ee več dni in noči borila s smrtjo sredi pečin, mraza in Tnristi med življenjem in smrtjo. 0 priliki nespametnega pohoda obeh mladoletnih Monakovčanov na goro Watzmann pri Berchtesgadenu. snežnih viharjev. Brez dvoma je tudi, da nista preslišala nujnega opomina vesti, kam zavede človeka nespametno junaštvo, — kar bodi opomin vsem mladim turistom, ki tolikrat najdejo smrt v gorah.« V torek 9. jannnrija 1877. Spomin na preteklo leto Nezadovoljnost je stari greh človeške družbe, in upanje je njena tolažba. Staro leto je mnogim na radost odpotovalo in nastopilo je novo od premnogih veselo pozdravljeno. Ce se nazaj ozremo na slovensko politiko, moramo reči, da nismo zadovoljni s svojim sedanjim stanjem in da pričakujemo boljših časov, ko bi le priti hoteli. Pa sami nočejo priti, treba je delati, raditi in truditi se, treba je žrtev. Ravno to pa našim ljudem ne gre v glavo. Od leta 1848 že poskušamo se povzdigniti do veče veljave med narodi avstrijskimi, in če pogledamo na tisto betvico, ki smo jo že dosegli, ne moremo biti zadovoljni. Vedno kličemo po slovenskih šolah, pa še nimamo nijedne slovenske gimnazije, da molčimo o višjih šolah. V vradih se po stari navadi ponemčuje naprej. Slovenska literatura se nekoliko množi, a mlačnost občinstva jej ne daje veselega razcveta. V političnem oziru smo brez vpliva in glas naših poslancev ostaja glas vpijočega v puščavi, tako da se nam mora že celi parlamentarizem pristuditi. Z veliko nado gledamo sedaj na bodoče dogodke na Balkanu. Mi smo sicer zadovoljni s krepkimi govori naših poslancev na Dunaji, a koristi ne vidimo še nobene. Dokler smo Slovani raztreseni v svoji politiki, ločeni v Cislo in Translo, ločeni v aktivne in pasivne opozicijonalce, se naša moč zdrobljena nikjer ne pozna. Treba bo boljega vojnega načrta, če hočemo zmagati, treba več delovanja, in več sloge. Enkrat se mora nekaj storiti in kdor hoče kaj izvršiti, je treba, da enkrat začne. In v lo Bog pomozil Da bi nam iclo 1877 vče vspehov na nolitičnem polji doneslo. kakor preteklo leto! Ječa med oblaki ali »najvišja ječa na svetu« je ta ječa v okraju Miamija v Ameriki. V 18. nadstropju je mestna kaznilnica, v še višjih ndstropjih pa je okrajna. Z oken je krasen razgled po okolici, toda med svobodo in ječo je trdno železno omrežje in 19. nadstropij, ki jih ne more nihče preskočiti. Koliko je star denar? Že 2500 let leži na cesti. V tej dolgi dobi so ga pa le nekateri ljudje pobrali, Eden izmed teh je bil Solon; mogoče ga zato prištevajo k eedmim svetovnim modrijanom? Ko je imel 45 let, je s preprostim znižanjem denarne teže zmanjšal dolgove 6vojih sodržavljanov za 30 odstotkov. — Krez, ki ga tudi pozna ves svet, je odpravil denar, ki so'ga od 1. 600 pred Kr. nakovali Jonijci in ki se je Kotalil po trgovskih cestah starega sveta in je v kraljestvu Lidiji uvedel prvi denar z državnim pečatom. Ali je bil že prej ali pozneje oni bogati Krez, pa poročila ne povedo. Bodi tako ali tako, — Perzijci so ga ujeli, a ga obdali s častmi, ko jim je razodel skrivnost državnega kovanja denarja, tako da so mogli Perzijci s svojim državnim denarjem — z darejki — plačati 6voje voj-ščake. In Polikrat, tiran z otoka Samosa, ki je koval novce z levjim skalpom in je vrh svojega gradu premišljal, kako bi čuval svoje bogastvo? Tudi ta je vedel, kako je treba denar pobirati na cesti. Ti zgledi so iz 6. stoletja pred Kristusom, prej so barantali s sužnji, z voli, ovcami. Suženj je veljal štiri vole; vol 100 ovac itd. Zato niso potrebovali najstarejši narodi, ko Asirci, Babilona, Egipčani — nobenega denarja. Čudno je, da je bil denar Grčije, ko je vladalo mesto Atene v 5. stoletju pred Kr., samo iz srebra, čigar vrednost in težo so vsilili etaremu svetu. Le v najhujši sili so bili Atenci prisiljeni, da so si nakovali denar iz zlata iz svojili zakladov v Delhiju, da so se še obdržali na vladi, čeprav jih je kmalu nato premagala Sparta. Ker je imela rimska država v 3. stoletju pred Kristusom samo bronast denar, je vprav to dokaz, kako je bila mogočna, da so tak denar priznale druge vladavine. Toda vprav radi svojega zlatega denarja so imeli Perzijci uspehe v Mali Aziji. Proti njim niso Jonijci s svojimi »elektronami«, novci iz zlitine 50 odst. zlata in srebra, ničesar zmogli, ko so 6e uprli Perzijcem Zlato i otoka Thaeosa je donašalo Filipu Macedonskemu krog 800 milijonov dinarjev na leto in še oblast nad Grčijo. Njegov sin Aleksander Veliki si je dal iz osrčia Perzije, iz Ekbatane, prinesti krog deset milijonov zlata (po sedanji ceni), da je uveljavil svojo svetovno nadob!a6t. Umazan pa je bil denar zmeraj, ker ga je bilo treba pobrati s ceste, a grški in italski novci krog leta 400 pred Kr so bili tako lepi v risbi in kovanju. da ni svet imel nikoli več lepših. Cez mero vitka postava na kvadrigi. ki jo vlečejo najpleme-nitejši konji, je kot risba na sirakuški »mirovni deka-drahmi« dovršena lepota. Na drugi strani novca je preprosta glava Nike, ki pleše četvero delfinov krog nej: take lepote ni več najti v dolgi zgodovini kovanega denarja. Kako pa so dolgočasni novci rimskih cesarjev, kako grda je podoba Nerona na denarju! Krasne so denarne podobe grških bogov: Apolona, Palas Atene, Zeusa in drugih. Olimpija je šele leta 500 pred Kr. kovala svoje prve novce. Prvi olimpijski novec je slučajno v berlinskem muzeju. Na eni strani je podoba orla. ki se z želvo dviga v ozračje, da bi jo z visočine vrgel na skalo, jo razbil in nato zaužil. Grški orli so torej ljubili izbran živež. Kakor pove grška bajka, je pesnika Ajshila ubila vprav taka želva, ki je padla iz orlovskih krempljev. Jako ljubka je roža z Roda, ki jo prikazuje denar tega velikega dorij-skega otoka. Kar obupni so bili tanki srebrni novci srednjega veka. Iz funta srebra so jih nakovali 300 in vsako leto бо jih morali zamenjati, a lastnik je izgubil pri tem četrtino vrednosti, kar je povsem sličilo srednjeveškemu izropanju. Novcev iz 5. stoletja pred Kr. bo vsak ljubitelj vedno vesel in dvomljivo je, ali bomo imeli na svetu še kdaj tak lep denar 1 Poslanka brez poslaništva. Mme Palencia, poslanka boljševiške Španije odhaja v stockholmsko kraljevo palačo, da izroči poverilne listine svoje rdeče vlade. Koščene drsalke (Pračlovek na drsalkah.) V nekem nemškem muzeju je videti koščene drsalke, ki jih je leta 1887 naredil neki starček in sicer natančno tako, kakršnih se je spominjal iz svojih otroših let. Te drsalke sestojijo iz ovčje čeljusti, ki je vdelana v les in ima zanko iz jermena. Prav do 19. stoletia so se drsalci drsali s takimi drsalkami, po nekaterih krajih so jih celo še nedavno uporabljali. Različne številne najdbe dokazujejo, da so imeli ljudje že v prazgodovinski dobi drsalke. Izdelovali so jih tako, da so razpolovili koet — piščal — ovac, goveda ali konj, jo po eni strani ugladili in jo z jermeni, ki so jih potegnili skozi luknje, pritrdili na noge. Take drsalke so bile dolge po 30 cm. Mnogo so jih izkopali blizu Berlina, v Švici, na Sedmograškem in v Angliji. Seveda so take drsalke poznali po vseh severnih krajih, kjer so jih imenovali »skidi« Dreali so ee z njimi tako, da so se porivali s palicami, slično, kakor 6e smučamo. Švedi pravijo koščenim drsalkam »is-lâggor«, kar pomen1 toliko kot »ledeno bedro«. Beseda je v zvezi z grško ischion — kost v kolku (primerja) bolezen isehias, trganje v kolku al: bedru) Piščali bedrno koet. kost v kolku so splošno imenovali ledeno kost. ker so že izza prazgodovinske dobe izdelovali iz njih drsalke. »Kaj ste pa (ako navdušeni nad to vodo: Ali »te slikar?« »Oh, nel Mlekarno imam!« »Peljite se vendar, saj ne morete nikamor!« »Ne smem. Zdravnik mi je priporočil gibanje!« ★ Šolski nadzornik pride v razred prav tedaj, ko je Peter vprašan. Na učiteljevo vprašanje odgovori : »Jaz je...« »Stoj!« ga prekine nadzornik, »to ni pravilno! Reči moraš: ,Jaz sem . Torej dalje!« Peter ponovi: »Jaz je...« »Ali ti nisem rekel, da moraš reči ,jaz sem'?!« »Jaz... je...«ponovi Peter še enkrat. Strogi gospod ga nahruli: »Ce ne boš takoj rekel ,jaz sem, boš tri ure zaprt!« Peter zajeclja: »Jaz sem osebni zaimek.« V goetilni. Gost: »Prosim kozarec mleka!- Natakar: »Kaj? Kozaiec mleka? Ali bi radi tudi vlakec za igranje?« ^Oče, и česa ie bil pa prvi zvočnik na svetu narejen?« »I* rebra, eia moi!« Abesinski [»glavarji priznavajo italijansko vlado, ko so si j in Italijani na pohodu v Gambelo podvrgli. Gledališče in koncerti Javna honservatorijska produkcija — Češka glasba Prva letošnja produkcija gojencev našega kon-servatorija je bila resna in zelo lejx> pripravljena prireditev, ki je pokazala smiselno in stvarno urejeno delo. Sjjored izvedenih skladb je bil enoten s stališča nacionalne umetniške opredeljenosti, a je bil istočasno tudi kvalitetno izbran in izveden. Prikazani so bili v okviru dane možnosti glavni tvorci češke glasbene umetnosti, predvsem starejših in le deloma mlajših smeri: Smetana, Dvorak, Novak, Suk, Sin, Kfička, Hâba, Vycpâlek, Vomščka ter kot predstavnik še prednacionalne (klasične) češke umetnosti Benda. — Med temi umetninami pa so bili samospevi s klavirjem, klavirske skladbe ter skupinsko instrumentalne skladbe (trio, godalni orkester), ki so jih izvedli gojenci različnih šol in strok. Samospeve je izvedlo pet mladih solistov. — Med njimi je sopranistka Pavlovčičeva pokazala smisel za lepo petje, ki mu je opora sočen, a v višini ne še prav svoboden glas; sopranistka Po-lajnarjeva svoje že označene pevske odlike lepo razvija, vendar se zdi, da počiva v glasu še marsikaj nerazvitih vrednot; lej>o se uvaja v privlačno solistično prednašanje tudi sopr. Kolarjeva; nopran Novakove Anice je sam po sebi prikupen, v petje treba le več zanosa — pa manj vibracije, ki je za čistost tona vedno nevarna. Basist Lufiša Sreseneča * svojo jx>lno in sočno glasovno barvo i njegovo prednašanje ima vsebinsko oporo. Bolj od nastavljanja v maski pa naj bi se od svojega mojstra učil in od njega prevzemal plemenito kantilensko melodično oblikovanje, ■ čemer bo k lepoti svojega petja .«,i0 veliko doprinesel. — Klavirske solistične skladbe so podali trije pianisti. Prvič smo čuli Edito Logarjevo in nam je iz njene igre zaživel pravi muzikalni smisel in dober občutek za zvočno njansiranje; v podajanju Marte Osterčeve, koje pianistične odlike so nam ze itak poznane, se je tokrat javila resnobna poglobitev in se s podrobno tonsko izdelavo spojila v pravo umetniško prednašanje. Bojan Adamič je v svoji klavirski Igri dosegel že lepo stopnjo umetništva in zmore dati svojemu prednašanju mnogo življenja, kot v danem primeru predvsem v ritmiki in agogiki; le vsebinsko ozadje je še vse nemirno, dasi že prav zasluteno. — Trio, ki so ga sestavljali Kajetan Burger (1. voilina), Ladislav Marin (2. violina) in Bojan Adamič (klavir), je vzpostavil v svojem izvajanju pristne poteze komorne igre in je izvedel skladbo muzi-kalno strogo pretehtano ter stilnim potezam umetnine odgovarjajoče; temu so mnogo pripomogle tudi odlike jxisameznih izvajalcev. Končno je v dirigentski funkciji nastopil Uroš Prevoršek, kateremu je orkester (konservatorija in Glasbene Matice) zvenel dovolj utirano ter se |>oglahljal deloma že v detajlno oblikovanje, kar je priznal-no za mladega dirigenta, ki vodi sicer za enkrat še povsem iz trenutnega razpoloženja in zato v večjih delih še ne vzdrži celotne napetosti, pa bo to mogel doseči, ko bo jirav dozorel sam in njegovo delo. Produkcija je bila privlačna prireditev ter po resnobi izvedbe enako kot jx» dosledno Izbranem sporedu (v čemer stoji naš zavod pred marsikaterim tudi priznanim,zavodom), vse hvale vredna. V.U. Pojasnjen vlom v vito dr. Campe Nevaren vlomilec prijel Ljubljana, 8. jan. Pred dvema dnevoma smo priobčili vest o aretaciji nekaterih nevarnih vlomilcev in med temi tudi o aretaciji znanega tatu Antona Srčnika iz Mengša. Srčnik je bil do sedaj že desetkrat kaznovan. Izučen je sicer za ključavničarskega pomočnika, toda svojega poklica ne izvršuje ter trdi, da Je brezposeln. Sicer pa dela tako ln tako ne išče ter se raje preživlja s tatvinami, drugače ga pa preživljajo jetnišmice in kaznilnice. Kijub temu, da je star komaj 31 let, je na policiji in na sodišču znan kot >stara firma« ali »težka riba« ali težak kanon«, kakor pravijo kriminalni izvedenci takim vlomilcem in tatovom. Srčnik, ki je imel že nešteto sporov z ljubljansko policijo, je pred meeeei doživel v Ljubljani neprijetno zadevi ca Dne 20. avgusta ponoči se je sprehajal po Resljevi cesti in ugibal, kam bi vlomil. Na piki je imel nekaj stanovanj na tej cesti. Čutil se je skoraj varnega. Toda na njegovo smolo je prišel po Kesljevi cesti r nočnih jutranjih urah stražnik Ivan Grame. Ta je takoj spoznal Srčnika in takoj vedel, kaj poklicni tat namerava. Hotel ga je aretirati. Toda Srčnik ni mož za to, da bi kar tako popustil ter se je stražniku krepko postavil un. Udaril je stražnika s ključem po roki in lažje ranil, potem ga. je hotel udariti še po .„јЦи. Stražnik je odločil ter ustrelil s samo-Ггеаот proti nogam tatti. Srčnik Je hotel pobegniti, toda bil je ranjen v desno nogo ter ga je stražnik kaj hitro ujel. Srčnika so pripeljali v bolnišnico, kjer se je kmalu izlizal, nakar ga je policija oddala sodišču. Tam je prejel Srčnik svojo deseto kazen. Nekoliko pa Srčnik še vedno še-pa, kar mu tudi onemogoča, da bi svoje vlomilske in tniinske pustolovščine izvajal s tisto elecanco, ki je ljudem njegovega značaja tako zaželjena. Ko so pred dnevi Srčnika aretirali, so našli pri njem lepe modne hlače in pa krasen krznen ženski jopič. Srčnik seveda ni hotel na policiji povedati, kje je to ukradel. Ni pa računal ■ časopisjem, enako kakor tudi njegovi nasprotniki večkrat nočejo računati. Na prošnjo policije smo objavili opis krznenega plašča ln modnih hlač. Naše poročilo v »Slovencu« je bral tudi ljubljanski odvetnik dr. T-ojze Campa. Ta je dejal svoji ženi, ge. Slavi: »Ti poglej, ali ni ta suknjič, o katerem piše »Slovenec«, morda tvoj V« Dr. Campa in njegova gospa imata namreč vik» v Podgori pri Dolu niže Ljubljane. V to vilo je bilo v noči od starega na novo leto vlomljeno, nihče pa si ni znal pojasniti vloma. Tedaj neznani vlomilci so odnesli vse polno blaga zn več tisoč dinarjev. Ga. Slava Čampova |e takoj, ko je prebrale naše poročilo, prišla na policijo in tam seveda ugotovila, da je krzneni suknjič res njen. Hlače pa so bile seveda od njenega moža. Gospa je policiji natančno povedala, kaj so Ji vlomilci odnesli iz njene vile. Poleg suknjiča in hlač je policija našla tudi žensko kolo. ki je bilo ukradeno pri tem vlomu. Srčnik je priznal nam-re«, da je to kolo skril v gramozni jami pri To-mačevem. Toda seznam ukradenih predmetov je Se mnogo bolj obširen ,samo policija ne ve, kam Radio Orugi programi» Točen program domačih in tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA«. Sobota, 9. januarja, ta Plošfa /л ptoAčo hiti p» чилка vmolo di-olii! — 12.4S Vrane, iwrw'-Пл. — 13 One, upored, abventtla. — 13-15 Ploiôa za plo$ć© hiti pa v»i«ka vesele .1 rol>i! — 14 Vreme. — 18 Za delopimt! (iarra Rad) i-чкј orkre*t.er). — 18.40 Poeovorti e posluAailei. — 13 Čas, vronir, poročila. spored, okvwtila. -- ID..10 Naoianehia ura: O iiaS huniorintičini literaturi (Kordič te BidgTiula). — 19.jO Pregled sporede. — 20 O »imamji piriltHd (колр. urednik dr. AlodviiJ Kuhar). — 20.2в »K,i«ie gobe-. — Zabavna kmoftka i«ra v.a radio. Napisali Bnik«. I7.vjv1m]<> (Mami гаЛЦ.чке dramske drntime. Vodi ïosp. Joto Zu.pan. — vreme, porooUa, «porod. — 23.15 Uihka (ftawba (RiulM«k/i orkester). Programi Radio Ljub liana t Točen program domačih in tujih jTOstaj vam nudi revijo »RADIO LJUBLJANA«. Sobota, S. ianuarja. Belgrad t.: 19 50 Srheki v«. ,v»tr - ÏJ.30 Kavarniška EOdtm. — 2» !Ч«-ше ploSče, — llehiratl II.: I» LoiHiO« driurih kimimov v Ju«OHlavi Koncertni vofur. — Л-'-io Plenna (riaelm.. — Dunaj: 30.20 Poster praivUtrtUt večer. — 21.50 FlJrn. — 23.30 Zuhitvrkl konoert. — Hwiimpeita: 20 Igra. — 21.51 Zabavni konc-crt. — 22.30 Plesna KiiiHlia. — 23.10 Plesna Klas-hn. - Trti—Milan: 17.15 Plemia (flanha. — 'O.Ki Kornčmioe. - 21.30 Iirrn. - 21..VI C lire. - 25.15 Ploma ц-lmslift. — Hi i" Hal i: 21 Muilcjeva opera ■ Daplinin . - Praga: 19.40 TiadiJski film. — 21 Orke-at er in Vilolna. - 22.35 Plesna ttliusibn. - Varšava: Ifl 30 Plesna irln.-liR. — 21 Orkestralni m vokalni koncert - 22.D0 PlnASe. - Nemške postaje: JO. 10 Pestri pruiframt. - Ker;minister: 20 Orkestrailnl koncert. — 2П.15 Tošitlsk« nnirodtia (rliwbn - 21.20 Slolzova operet« -ries V sre"n . — 22.20 Plesna elasha. Slrassbotirg: 31.30 l/ccociiuova opereta ;Mol« nevesta«. Ie Srčnik te stvari spravil ali prodal. Tako manj-iata dve moški obleki in sicer ena črna z malimi sivimi kvadrati in ena rjava, sive usnjate rokavice, budilka s fosforenčnimi številkami, srebrna stara možka ura, kompletni srebrni pribor za šest oseb s kleščami za sladkor, trije pari zlatih uhanov, srebrna ženska cigaretna doza z mo-nogramom V. W., poročni prstan v gravuro »Sla va 11. I. 1981, žepna svetilka, 16 žepnih robcev, 5 škatelj »Morava«, ovratnica, ki je iz svetle kovine, najbrže iz platine s kamnom v obliki kvadra in tremi bisernimi solzami ter ženska torbica ,v kateri je bila denarnica z nekaj drobiža In raznimi malenkostmi. Srčnik na j>oliciji sicer trdi, da je vlom napravil sam, toda to ni mogoče, ker ue bi mogel vseh stvari odnesti sam. Nekoliko se je že zapletel v zagovoru in policija je prepričana, da sta mu pomagala še dva pajdaša in morda še neka ženska. Srčnik predstavlja v kriminalnem svetu Ljubljane poseben tip. Vsi zločinci Ljubljane so namreč med seboj nekako organizirani, ter drug za drugega vedo. ali se je komu {»osrečil »kšeft«. Pod >kšeftom< razumejo namreč vlome in tatvine ali eelo roparske napade. V to skrivno mafijo ljubljanskih zločincev je policiji zelo težko prodreti. Voditelj mafije je bil lani znani vlomilec RadoSevič. kf je sedaj že pod zapahi. Srčnik pa je hodil svoja j»ota in se za Radoševičevo tolpo ni brigal. Očitno je organiziral svojo tolpo, ki je pa sedaj noče izdati. Priznati je treba Srč-niku, da se zna nadležnim vprašanjem v preiskavi spretno umikati ter da se trdovratno brani povedati, kdo so bili njegovi pomočniki in pomočnice. Sodišče bo kai kmalu odredilo svoje, tako da Srčnik najbrže nekaj časa ne bo mogel voditi svoje tolpe. Celie c V 15 letih prviSI Na praznik sv. Treh kraljev dopoldne se je vršil v mali dvorani ob izredno veliki udeležbi članstva redni letni občni zbor Invalidske organizacije v Celju. Organizacija invalidov je poslala vabilo tudi celjskemu županu, naj pošlje na občni zbor svoiega zastopnika. Zupan g. Mihelčič se je pa udeležil občnega zbora invalidov sam m je to tudi utemeljil, ko se ja zahvalil za pozdravne besede predsednika g. Orla. Predsednik g. major Orel je izjavil, da obstoja v Celju invalidska organizacija že 15 let, da se ja pa zgodilo letos prvič, da je njeno zborovanje s svojo navzočnostjo osebno počastil tudi celjski župan. K poteku občnega zbora moramo poročati, da je organizacija tudi v preteklem poslovnem letu pod predsedstvom majorja Orla storila vse, kar je bilo v njeni moči za pravice svojih članov — vojnih žrtev. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem stari odbor z majorjem g. Orlom na čelu. Z občnega zbora je bila odposlana tudi resolucija ministru za socialno politiko g. Cvetkoviču, v kateri zborovalci zahtevajo ,naj se sprejme tako invalidski zakon, kakor to zahtevajo interesi vojnih žrtev. c Iz delovanja Krajevne protituberkulozne Uge v Celju. V ponedeljek 18. t. m. bo priredila tukajšnja protituberkulozna liga v Celju na meščanski šoli predavanje o temi: »Moderna medicina v borbi proti tuberkulozi. Predavanje bo z demonstrati-jami slik. Predaval bo g. dr. Neubauer Robert, pri-marij zdravilišča na Golniku. c Kino Metropol. Dane« ob 18.15, 20.30 »Osamljeno srce — Ave Maria«. Poje slavni tenor Benjamin Gigli. Ob 16 matineja »Lili« (Frančiška Gaal). c Umrla je v visoki starosti 82 let na Bregu 19 zasebnica Dolenc Elizabeta; v bolnišnici pa je umrla Šmidl Neža, 58 letna zasebnica iz Dresinje vasi. N. v m. p. c Vseučilliki profesor g. dr. A. Gosar nam bo na prosvetnem večeru v ponedeljek 11. jnnuarj» razvijal potek in idejne osnove francoske in bolj-ševiške revolucije. ptui Ptujski sejmi. Konjski in gove|f sejem, ki je bil v torek, dne 5. t. m., je bil dobro založen in tudi kupčija je bila žlvaht:a. Prignali so .">8 volov, 2Г>2 krav, 0 bikov, 33 juncev, 74 telic, 5 tplet in ln8 konj; skupaj 5,40 glav živine. Od teh so prodali 244 komadov. — Cene goveji živini so od zadnjega sejma nekoliko jioskočile in so bile naslednje: voli 3.2Г» —4.П0 din. krave 1.80 4 din. biki 3.75—4.40 din, junci 3.25 4 din, teliee 3.70-4.50 din, teleta 5.50 za kg žive teže: konje so prodajali j>o kakovosti od 500 4.000, žrebeta pa od 1.000- 2.000 din. Dva vagona konj so prodali na Dunaj. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponoile.ljok, U. januarja oh 30: Kmïnr *<• utrga oblak fftwU>va>nJe "Sarnclneun ge"a Iz Maribora, e PodriiSnira *arljar*kega in vrtnarskega rlru štva v Celju i tu a re 5 : a Razpis »muškegn teka »ir prvenstvo Akademskega šport ne a" kluba Ak«n kot ivrvl dej kluh»ke kombinacije (tek. slalom, »maki. Pravi«» tekmovanja v kooikurenei imajo redni èltinl in «lani — rAarniiiio .\.kndeumkefra Športnega kluUt. Tekme se vr5e po pravilih lm pravilnikih ,!ZS7.. Pri-Javi.H лл Je tre-hn najpomel* dr. 211. januarju 19:17 od horn Akadeiinik.cn *|porl.ne«a kluha. PrUaviiine ni. Tekme s« vr*o v iVtrtek. dne -JS. JaniuarJa KW7 ne Пм. kiiitmi oh 11 predpoi lnn. Pro«« ho dolera 12 km im l»> imela prthlHno 120 metrov v.lSinske razjike. 2rnbsn.te ntairtp*K« vrstmoKn reda bo v »redo dne 37 јљгшлтјп ah 20 »уеЛет v Koot.ilnpi pri Тлчглгјп пл Rnikitei. Vod etvo tekem i »o oh.iavljeno nakmuluo. Zmatrovalee v tWkTi dobi naslov Prvak Л kftdem«kesra ^рогћпе-ИА kl u ha v teku ta leta 1!>37 . Morebitna darila Iwxlo razpisana naknadno. Hozultatt bedo oli,la\IJeni n« dan tekem eih 1Л poi>oldne na Rnkitini v Kostllivi pri I/o. »arjn. Ak.ideuMki Ai>opVni klub «i pridržuje pravleo ta morelriitne аретечп1»е te^a raapLaa. — Aikarlemrikt Sportnii klub. S K l.jubjana. Otnnil vihnr klub» hfi drevi ob 20 v Motnih prootorih ri*»tavre№uje državno prvenetvo v аЈ|мкЈ kom himaaiji liinmk in slalom) тл dneve 16. in 17. Januarju Ш7 v Mrkoplju. Тнкше il. ve, le 7л«ге1Лка tlmsko Športna podziveaa Teknwi v »шики *e vrSi deijetio na dvoh progah im nirer itrvi mnuk v HolH>to dne 16. t. ni. »b lil dopoldne, ilriuri Htnuk im Inteva dn« ob 15.50 popoldne. VAiiiHka radikm iMwaanmnih Hinukov гш.мАа Г>о 400 m, daljava pm«e od 1600 do 2300 metrov. 81»-Lom не vtHI v nedeljo 17. t. m. oh 10 dopoldne; vlftln-nkft diferenca т-плАа prlMitno 300 metrov, pmtra preemuta dvakrat. Vee propre *o т bUUn Mrkoplla. Tekmuje »e m tekmovalnem pravilnik n .IZSZ-e, ov.L гоп1л I. W. O. Pravico do tekmovanju Imajo vel pri Zve?.1 verrifieiraml tekmovalci PTijavmine И). KluhJ moi-ajo tekmovalce prtJaviiU najkaniinje do 14. t. m. do 8 7ve«'Br na nveunih t»kovinah na naslov: Zajrreh-»ka rkneko 4i«rtna |xk)7iv«*«, Onndtiličovii uHea 22. Por/.neJ^e nrtjave »e ne )k>Io lipoAtavale Žrebanje »uiru niih nt e vidik tw vrti 15. t. m. т ironUlnl Strelec v Mr-kapU u oh 21 urt Prvopl aelrnn i twwtane i>rvak v al luiki komtiinaelji 7Л eto 1.W-.T7, Ha7.(rla«tev rw.nltatov sp vr*l Mrkoplju. Stanovanje In prehrano tyxlo dobit« tflkmovnlel po eent Din W dnevno, cena ргеткУ*'* pa Je Din 10. revo/ т jtoKtaje kil nazaj 7.11 nji n Din -у гл oselvi. Vel zainteresiran ri klubi naj javijo prilioda v MrkmMilJ radi rezerviranja |vreno<4»^ im prehrane. V «lu^aln nei*>vi>IJnlh nme*nlh гвитпиг bodo tekmovalci pravo<^a4no obveS'-enl. Tekmovalei 1ti ohMn«tvo. kl v* udeleôi tekme, uživalo poiovir«no vožnjo na tHfilae-i raz.plea mi-nietr. *t>va teli-z.ivic »t. 340S2 *. ITdeieJ.ene.i naj kuidjo n» vstopni pontaj celo karto ln »eleznlUko leelMmncijo Ohr. 15 a., knpttcrna cela karta p« velja za brezplačen rvro. Mo'-nllk Oveto, Pril>n<5ok Franc, Baebler 1ло, Smolej Frane, Fv 1 nrn^nlik I»i7e. [Cnap l.eo. .1 nikopie (iuetelj, ,la.l.otvč Albin. Vovflak Albin, Reve F*lo .IZSZ i*idvn kluhe, katerim pripadalo navedeni tekmovnWîi, da uredijo [lotrelmo n nat>otiJ<» vse n a v e.1, .ц r tekmovalec na' Pо1пје\atJl zahteve r.vez.ne-cra delegata <н|по-пл trenerjev Porvajo «c vel. da viole ves avmij trud, da ho imiieh člmboljfti. Tehnični odbor Zvroe «ne reaketa teč.ajnka odpimtlH r, («'nja tudi prel 7Лк1ЈчЛкот tolčaea, med katerima imajo igralci pravico er HardT КШШОЛ Premiera ln lug. krstna predstava. Napet ln izredno krasen Шш Pod vročim solncem 11 AN S ALBbKo - LOTTE LANU (v nemtkem Jeziku) MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'— ; ženi tovanjskl og.asi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasib reklamnega značaja se ra iuna enokolonska 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. tlužbodobe Za velik konsumni artikel sprejmemo v vsakem mestu ln Industrijskem kraju sposobnega zastopnika. Prednost Imajo inteligentni gospodje. Velik zaslužek zaslguran. - Za vzorec priložiti v znamkah 10 Din. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju. (b) Radiotehnika samostojnega, z večletno prakso, Iščemo. — Radio Starkol, Trg Svobode St. 6 Maribor. (b) 1ПМШ1! IM 5-7000 tekočih metrov 36 kg tekočI meter, težke železniške tračnice, po možnosti avstrijske tipe 10 A — se ISčejo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tračnice« št. 436. (k) Štev. 87. Razpis prodaje in nabave Državno zdravilišče razpisuje v smislu obstoječih predpisov zakona o drž. računovodstvu in jiravilnika o izvrševanju določil iz oddelka B: Pogodbe in nabave: 1. prodajo dveh volov, težkih okoli 1400 kg, pitanih, 2. nabavo dveh mladih volov (junčkov), po-rahnih za vsa gospodarska dela in vajenih vožnje. Pismene ponudbe, kolkovane s 5 Din, sprejema uprava do 1. februarja 1937. Uprava drž. zdravilišča v Topolšici, dne 7. januarja 1937. Razglas Uprava bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju bo potrebovala do 31. marca 1937 10.000 kg moke št. 5 4.000 kg moke št. Og 1.000 kg moke št. 2 300 kg pšeničnega zdroba. Ako se kdo zanima za to dobavo, naj predloži svojo ponudbo, kolkovano s 5 Din najkasneje do 22. januarja 1937 opoldne na upravo bolnišnice. Vse druge informacije se dobi med uradnimi urami v pisarni bolnišnice. Uprava bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju, št. 471-25 z dne 5 januarja 1937. Objave Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove moje žene Neže Virant. -Anton Virant. (o) Posestva Naprodaj dvostanovanjska vlsoko-prltlična hiša v okolici Ljubljane, Se pod mestom Prevzame se lahko večja hipoteka Ljudske posojilnice v Ljubljani, za ostalo pa se vzamejo knjižice Mestne hranilnice ali pa Kmetske posojilnice ljubljanske. Polzve se: Ora-žem !.. Predovlčeva ul. 5 Vtiafent Oddajo se večji lokali pripravni za obrt aH trgovino. — Polzve se: I. Oražem, Predovlčeva Б. n Majhen lokal tudi za pisarno, oddam na Resljevl cesti. Vprašati : Sv. Petra cesta 34. I Pohištvo i Več boljših kuhinjskih oprem solidno izdelanih, lz zajamčeno suhega lesa — poceni proda Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se : Janežič, pleskar, Tyrševa 23, Ljubljana. S C O T Y TAS POTRJUJE O VEČNI MLADOSTI ... za katero se Imate zahvaliti glat-kemu, baržunastemu In svežemu tenu, tenu, kl Vam ga dlje puder COTY. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: tilnko Majrer i drag, Zagreb. I Automofor Bencinski motor I 5 HP — naprodaj. 2up-nlSče Cerknica. (f) I JfT. Kffffl Na vsa zimska oblačila dajemo 1Б—20% popusta. Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 11. (1) ,Elba' regisHtiira dovršena novost za odlaganje dopisov. »Hebo-na« organizacija Rudolf Zeltler, Zagreb, Draško-vlčeva 34. Telefon 79-90. Talafon 3059 PREMOG KARBOPAKETB DRVA, KOKS «,,« Pogačnik Bohoričeva ulica It 5. K Volna, svila, Lombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana -Židovska ul. ln Stari trg. Šivalni stroj pogrezljiv, skoraj nov, nemški prvovrstni fabrl-kat, ki šiva naprej ln nazaj, štlka ln štopa, poceni naprodaj v Novi trgovini na TyrSevt c. 36. (1) Bolni na pljučih! Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte takot kmigo o moji novi umetnosti prehronievanlo ki ie že marsikoga reSila. Ta more ob vsakem na činu življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašeli prenehata, teža lelesa se zviša 1er po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjuje (O prednost te moje metode in jo radi priporočalo Ctmprei začnete ? moiim načinom prehramevania leni bolie Popolnoma zastonj in poštnine prosto dobile mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Pišite tako) zadostuje tudi dopisnica, na naslov: Zbiralnica za poŠto: ERNST PASTERNACK, Berlin S.O. Michaeikirchplatz 13. Abt. Z. 516 Barclay: 13 Rožni venec Roman. Jana je preudarjala, kako bi se dalo to doseči; potem so preskočile njene misli na Pavlino Lister, ljubko Američanko, ki so o njej v družbi toliko govorili v zvezi z Garthom. Jana je bila uverjena, da bi bilo baS to dekle primerna žena zanj. Njena lepota bi ga zadovoljevala, njena zdrava sodba, njena odkrita, naravna čud in njen smisel za realnost bi nekoliko izenačevali njegovo mladostno vihravost, in ker se zna tako spretno prilagoditi, bi ji gotovo ne bilo težko vživeti se v okolje Garthove škotske domovine in v krog njegovih angleških prijateljev. In ko bo poročen, bo prišlo samo od sebe, da bo nehal dvoriti Violeti in Myri in ljudem — Jana bi bila skoraj rekla — tako rioroglavo poljubljati roke. Popravila se je v naslanjaču, stegnila svoje velike roke predse, •t dlanmi navziven, in se skušala spomniti, kako ji je bilo v tistih hipih pri srcu Potem pa je rekla strogo: »Jana Champion, ne budalil Delala bi lepote željnemu mlademu možu večjo krivico ko sama sebi, če bi vse to vzela le za trenutek zares. Prav tako malo se je klanjal danes tvoji osebi, kakor malo misli na ku-iiarja, če hvali dober obed pri teti. Petje ga je razveselilo in nekdo je pač pel — tako je ta reč Ne kvari si veselja zaradi doseženega uspeha 7. neumnim mehkočutjem. Tako, Jana, zdaj si umij svoje grde roke in pojdi v posteljo.« Na mehki trati pod jelšami je stal Garth Dal- maine prav med srnami, ne da bi vedeli drug za drugega. Nad njim se je bočiio nočno nebo z mirijadami svojih iskrečih se zvezd. Tudi on se je pogovarjal s seboj. »Našel sem,« je dejal tiho, »vzor prave žene, krono pristne ženskosti, oporo za um, dušo in telo, kakor bi boljše ne mogel najti. Jana, Jana, kako sem bil slep! Dolga leta sem jo poznal in za njeno vrednost nič vedel! Toda zdaj je odgrnila kopreno in pogledal sem v njeno notranje življenje Nikoli ne bo mogla več spustiti zastora med njeno in mojo dušo. In, Bog bodi zahvaljen, nima še nobenega rožnega venca! Nihče nima in nikoli ni imel, po čemer hrepenim bolj ko po vsem drugem na svetu — njene ljubezni. In njeni biseri! »Tih prebiram jih zapovrstjo.« Nekoč jih bo prebirala ona, svoje in moje bisere. Bog nama milostno prihrani križ! Ali mora imeti vsak rožni venec v resnici svoj križ? O Bog, potem naloži meni težje bruno, in da bi se v skupnem prenašanju združila še bolj tesno! Predrage roke! Dobre, zveste oči! Jana, Jana! Od nekdaj je bila ona, samo ona, četudi nisem vedel, ker sem bil slep. Toda zdaj mi je padla mrena z oči, in z božjo pomočjo bo Jana moja, naj velja kar hoče!« Zavesa v Janini sobi je zadela ob okno; Jana se je prebudila in v polsnu zamrmrala: »Zahtevaj od mene,kar hočeš, Garth, storila bom.« Tedaj se je ove-dela, sedla pokoncu in se okregala: »Pa si vendarle prav neumna. Jana; umišljaš si, da si bogve kako pametna, in vendar naj ti pove mlad mož, ki ga imaš tovariško rada, samo nekaj laskavih besed, si že vsa zmešana. Ali se mi takoj spametuješ ali se pa odpelješ jutri s prvim vlakom iz Overdena!« Biser k bisern. Tisti dnevi nato so bili za Jano zlati dnevi. Zgodilo se ni prav čisto nič, kar bi ji grenilo čudovito sladek užitek novega doživetja. Garthovo vedenje sledečega jutra ni imelo na sebi nič tega, kar jo je bilo zvečer prej tako vznemirilo in zmedlo. Nič več ali vsej le izjemoma, se ni vedel kakor sedemleten dečko — celo proti vojvo-dinji ne — in ko ga je nekdo njegovih prijateljev za šalo vprašal, ali se s svojim resnobnim obnašanjem ne vadi morda za bodočega zakonskega moža je mirno odgovoril: »Da.« »Ali bo izvoljenka tudi prišla v Shenstone?« je vprašal nato Ronald; kajti več tetinih gostov je povabila lady Ingleby, za naslednji teden k sebi v Shenstone. »Da,« je spet odgovoril Garth. »Za božjo voljo!« je vzkliknil Bili teatralično. »Ali smo res že tako daleč?« Jana pa, ki se je blimi Gartha krila za časopisom, se je nagnila k Dalmainu in rekla tako tiho, da jo je mogel slišati samo on: »Kako sem tega vesela, Dal! Ali ste se odločili za to sinoči?« »Da, sinoči,« se je obrnil Garth proti njej. »Ali ste se odločili zaradi najinega pogovora včeraj popoldne,« »Ne, najin pogovor ni s tem v nobeni zvezi.« »Ali je bil Rožni venec, ki je povzročil vas sklep?« Za hip se je obotavljal; potem je pa spregovoril, ne da bi jo pogledal: »To, kar mi je Rožni venec razodel.« 10 C 10 s IM C -o o I I I («t I I I J N ** OS a S .5 ^ QQQ O 0 2 » S. WÏ s s s « g s a ^ f 'o'5 « z ono?1 N N N ^ 01 Ш 4> ft t» > > 2 ф O o 3 a 1 > » > o— o 91 И " t! o. "g s » Л j- o ~ 2 — »o c OBÏ a o — g-a B и O O o o. t: a> B m -IN 0 "5 o izdajatelj: ivan Rakovee Urednik: Viktor Cenčič