V torek,
četrtek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 70 „
„ četrt leta 2 „ — „
„ mesec . . — „ 70 „
Po pošti:
Za celo leto	.	9 for. 50 kr.
„ pol leto	.	4	„	80	„
„ četrt leta	.	2	„	—	„
„ mesec .	.	—	„	90	„
Oznanila.
Za navadno dvestopno vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natislcuje; veče pismenke plačujejo po prostoru-Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
st. si.
V Celovcu v četrlek 14, marca 1867.
Tečaj III.
Predragi rojaki!
Njih Veličanstvo naš premilostljivi cesar so s patentom od 1. marca t. 1. blagovolili skleniti, da naj se sedanji deželni zbor kranjski razpusti in naj se brez odlašanja razpišejo nove volitve.
V tem patentu so Njih Veličanstvo milostljivo sami spoznali, „da Jim je dobro djalo, ko so zaslišali zagotovljenje zvestobe in udanosti zastopnikov svojega zvestega naroda kranjskega."
Njih Veličanstvo so tudi priznati blagovolili, da je bil deželni zbor pripravljen, poslance voliti za državni zbor na Dunaji. Zastran misli pak, ki jih je razodel deželni zbor o nalogi in pristojnosti državnega zbora, sklenili so Njih Veličanstvo obrniti se do naroda kranjskega, ter so nove volitve ukazali.
Pri vas je po takem, predragi volilci, da izrečete: ali so poslanci, ki ste jih komaj pred enim mesecem tako enoglasno volili, po vaših mislih ravnali in ali so se vašega zaupanja vredni izkazali.
Ako bivši vasi poslanci niso izgubili zaupanja vašega, boste jih, kadar pridete po gori omenjenem Najvišem pozivu Njih Veličanstva k novim volitvam, zopet volili, kajti geslo njih bilo je in zmiraj hode:
Vse za vero, cesarja in domovino!
Bili pa so dosedanji poslanci, da jih volilcem kličemo v spomin in živo priporočamo, ti-le:
I.	Poslanci kmetiških sosesk:
Za ljubljanski in vrhniški okraj: gosp. dr. Janez Uleiweis in gosp. Fideli Terpinc, grajščak.
Za kamniški in brdski okraj: gosp. dekan Ivan Toinan.
Za lcranjsko-loški-tržiški okraj: gosp. baron Anton Zois, grajščak in gosp. Anton Kos, ljubljanski stolni prošt.
Za radolški in kranjsko-gorslci okraj: gosp. fajmošter Lovro Pintar.
Za po stojnski-planinski-s eno žeski-bistri ški in ložki okraj: gosp. dr. Costa, župan ljubljanski, in gosp. Matija Koren, posestnik.
Za vipavski in idrijski okraj: gosp. dekan Juri Grabrijan.
Za novomeški, kostanjeviški in krški okraj: g03p. Jožef Zagorec, posestnik.
Za trebanski, zatiški, žužemperski, mokronoški, litijski in radeški okraj: gosp. Santo Treo, grajščak, gosp. grof Jožef Barbo, grajščak, in gosp. Miha Tavčar, fajmošter.
Za kočevski, laški in ribniški okraj: gosp. Luka Svetec in gosp. Peter Kozler, posestnik.	,
Za črnomeljski in metliški okraj: gosp. M. Kramarič, posestnik.
II Poslanci mest in trgov:
Za Ljubljano: gosp. dr. Lovro Toman in gosp. dr. Klun, profesor na Dunaji.
Za Idrijo: gosp. vitez Anton Gariboldi.
Za Kranj in Loko: gosp. Leopold Jugovič, posestnik in trgovec v Kranju.
Za Tržič, Radoljco in Kamnik: gosp. dr. Prevec, advokat v Kamniku.
Za Postojno, Vrhniko in Lož: gosp. baron Janez Slojsnig.
Za Novomesto, Kostanjevico, Krško, Črnomelj, Metliko in Višnjo goro: gosp. Ludevik Ravnikar.
Za Kočevje in Ribnico: gosp. France Souvan, posestnik v Ljubljani.
III Poslanca kupčijske in obrtniške zbornice:
Gosp. Ivan Horak in gosp. Jožef Debevec.
Narodni volilni odbor za vojvodstvo kranjsko.
V Ljubljani 6. marca 1867.
Kaj je delal zadnji deželni zbor?
Da bodo častiti volilei kranjske dežele vedeli, kaj je delal deželni zbor, ki se je 18. februarja t. 1. v Ljubljani zbral, podamo tukaj kratek pregled njegovega delovanja; vendar, ker so „Novice11 zborne seje že tako bolj na tanko popijovale, bo to le posnetek, ki delovanje'v celoti pred oči postavi.
Reči tedaj, ki jih je zadnji celo kratki deželni zbor v obravnavi imel, so bile te-le: 1. Prošnje, ki so mu prihajale iz mnogih krajev dežele. Med njimi so bile najvažnejše :
a)	Prošnja, ki so jo podale občine iz lokali.) Polica in Žaljna, da bi pri novi politiški uredbi ne prišle pod Litijo, ampak pod Ljubljano.
b)	Prošnja od več občin Kranjske gore, da bi se jim za stroške gojzdnega sekvestra in za kazni gojzdnih prestopkov ne rub-ljevale gruntne potrebščine.
c)	Prošnje od kostanjeviških in senožeških občin, da bi se jim pri novi sodnijski prenaredbi ne jemale sodnije iz Kostanjevice in iz Senožeč proč.
Deželni zbor je vse te prošnje trdno podpiral, in vladi živo priporočal, da bi jih uslišala.
Bilo je še več manjših prošenj podanih, kterim je vsem deželni zbor, kolikor je mogoče, voljo izpolnil.
2.	Zastran nove postave za vojaščino ali soldaščino se je tudi storilo, kar je mogoče. Deželni zbor je obširno razložil, kako huda je ta postava za ljudstvo, posebno za kmetijstvo in obrtnijstvo, in sklenil je prošnjo do Njih Veličanstva cesarja, da bi se ta postava ustavila, dokler ji ne bi deželni zastopniki pritrdili.
3.	Ker je bilo od več strani slišati, da se pri novi uravnavi politiškili uradov in sodnij hoče nekaj tujcev v službe vriniti, ki še slovenskega jezika ne znajo, so deželni poslanci interpelacijo podali: ali je deželno vlado volja, skrbeti, da se bo pri postavljanji v nove službe najpred gledalo na naše domače ljudi, in pa na to, da bo vsak služabnik dobro znal naš slovenski jezik.
4.	Ker je silna potreba, da bi se v šolah za nauk našega jezika bolj skrbelo, kakor doslej; potem da bi se naš jezik v kancelije bolj vpeljal, je bil šolski predlog spet storjen, kakor so ga že prejšnja leta prinašali narodni poslanci pred zbor, pa gaje nasprotna večina zmirom odbijala. Ali gospod cesarski namestnik se je uprl, in rekel, da ta zbor, ki je le za volitve v državni zbor sklican, nima pravice tega predloga zdaj obravnovati. Ker dež. zbor ni hotel zavolj tega z vlado prepira imeti, in ker tudi ni hotel, da bi se mu očitalo, da je kratek svoj čas na menj potrebne reči obračal, je vzel svoj predlog nazaj. Vendar je dal deželnemu odboru nalogo, 1) da se bo s posebno prošnjo do pravosodnjega ministerstva obrnil, da ono poskrbi, da naj se vsaj zapisniki, kcdar se zaslišujejo v pravdah priče, in v kazenskih rečeh zatoženi ali priče, ki samo slovenski znajo, potem prisege slovenskih ljudi vselej po slovenski pišejo; 2) da bo’ izdelal in prihodnjemu dež. zboru predložil načrt, kako bi se ravnopravnost slovenskega jezika v šolah, uradnijah in sodnijah uresničila.
5.	Poglavitno delo in prvi namen tega zbora pak je bilo opraviti volitve za državni zbor na Dunaj in odgovor dati na ministerski dopis od 4. februarja 1.1., s kterim se državni zbor sklicuje in njegova naloga razklada. Ker se je iz tega dopisa večini zborovi dozdevalo, da je vlada odločila odstraniti cesarsko diplomo od 20. oktobra I 860, in dva-lizma se prijeti, ki bi naše cesarstvo razdelil na dve polovici, in tako oslabil cesarstva moč in veljavo; potem, da vlada misli tudi popustiti cesarski patent od 20. sept. 1865, ki pridržuje zastran pogodbe z ogerskimi deželami tudi zastopnikom družili naših kraljestev in dežel enako veljavni glas, kar
— 126 —
je za nas neskončno važno,ker bo v ogerski pogodbi tudi za to šlo, koliko davkov, vojakov in državnih dolgov prevzamejo ogerske dežele, da ne bi jih preveč na nas druge zvalili; da zadnjič vlada tudi misli ovreči cesarski patent od 2. janurja t. L, ki je varoval našim neogerskim deželam svobodo zastran državne uredbe, posebno da bi veče dežele no mogle manjših preglasovati: zato je deželni zbor spoznal za svojo sveto dolžnost, da sicer izvoli poslance na Dunaj ter da se v tem pokornega skaže; vendar da ob enem tudi do cesarja samega posebno pismo, ki se adresa imenuje, pošlje, v lcterem bi mu natanko razložil svoje misli in svoje skrbi, potem pravice in potrebe celega cesarstva kakor tudi posebej naše kranjske dežele, ter bi ga prosil, da bi se na to milostljivo oziral. Gosp. državni namestnik pa je hotel, da naj se voli brez vsakega pisma do cesarja. Ko je tedaj 28. t. 1. deželni zbor sklenil adreso, je g. cesarski namestnik precej njegovo delovanje ustavil, in sedanje c. k. ministerstvo je cesarju svetovalo, da naj zbor razpusti, kar se je tudi zgodilo 4. marca t. 1., preduo se je mogla sklenjena adresa cesarju poslati.
To je delal deželni zbor, ki je zdaj razpuščen. Ravno tako so tudi ravnali deželni zbori na Bernskem, na Moravskem in na Tirolskem.
Dežela kranjska naj zdaj sodi, ali so njeni poslanci delali po svoji dolžnosti in vesti, in ali so njenega zaupanje vredni ali ne.	(Iz ,,Novic.“)
„Laibaeherzeitung" o novih volitvah.
V Ljubljani 10. marca.
„Laibaclierzeitung" je prinesla v 57.listu članek z napisom: „O novih volitvah11. Iz kacega peresa se razliva to modrovanje na papir, vemo dobro, inož&'pa, ki je to pisal, nočemo ugibovati, ker nam je članek dovolj.
V pervem oddelku tega članka vprašajo se volilei, kaj da pomenja volitev tistih poslancev, ki so sedeli v sedaj razpuščenem deželnem zboru? Odgovarja pa pisavec sam tako le: Ustavljala bi se dežela tudi za naprej nameram vladinim, ki hoče, da se ljudstva porazumejo in da se napravi s tem Avstrija močna na vse strani. To pa se da doseči le v deržavnem zboru na Dunaji, kamor se pa niso mogli poslati poslanci zavoljo sklepa, zadevajočega adreso v kranjskem deželnem zboru sklenjenega. Ogri, pravi ta članek dalje, so se porazumeli, Boljci so boljih misli postali, večina avstrijskih narodov je združena, in tej večini hoče dežela kranjska ustavljati so z vspehom, dežela, ki bi namen sklicanja deržavnega zbora uničila, kakor ces. patent od 1. marca pravi.
Bametno izrečenim besedam je lahko ustavljati se, ali neumnim, to je težava! Ko je razpustil vladar deželni zbor kranjski, obcrnil se je do kranjskih Slovencev, misle, da niso delali poslanci po misli prebivalcev, če se volijo drugi poslanci, pokažejo Kranjci, da jim niso bili po misli; če se volijo ravno tisti, pokažejo, da so poslanci tako delali in govorili, kakor bi bil vsak sam govoril in delal. Tega so si poslanci svesti, da so tako go volili, kakor je večina želela, ktera jih je volila, .če je temu tako, in tega se nadjamo, daje, — treba bode, da jih narod v novo voli in se pokaže vrednega svobode: kdor pa svobodo rabi, se ne ustavlja! Da se naš narod vse drugače na Dunaji popisuje, kakoršen je, in kakor misli, tega nismo mi krivi, ampak vlada. Za to eno priliko. Tukaj po Ljubljani se klati Brus, H. po imenu. Ta človek hodi jest k „slonu“ in opazuje goste. Kakoršni so ti gostje, takošen mu je narod kranjski, in tako ga avstrijski in pruski vladi popisuje.
Tako se pri nas resnica s cepcem v zobe bije. Joj Avstriji!
Da tak mož, kakor je pisavec onega članka, imenuje deržavni zbor „danico miru in sprave", to nam je jasno. Pa tudi to nam je jasno, da se ne kuha v deržavnem zboru na Dunaji mir. Kdo je tako kratkega spomina, da je pozabil, kako smo se Slovani in Nemci v deržavnem zboru porazume-vali? Kakor pes in mačka! Hodili smo Slovani že večkrat na Dunaj v derž. zbor pravice iskat, ali smo jo dobili?
In ta deržavni zbor se je ustavil zavoljo kranjskega zbora? Ali mar niso bili Čehi, Moravci, Tiroljci, Poljaci z nami istih misli? Mar ni hotel kranjski deželni zbor poslance na Dunaj voliti? Kranjska adresa je imela nekoliko prošenj do vladarja; zavoljo teli se zbor ni razpustil, ker dobro vemo, da ui naš milostljivi car — oče, o kterem beremo: „Kteri oča bi dal sinu kamen, če ga kruha prosi?" Ogri da so se porazumeli: s kom, kdo je narode prašal, če so zadovoljni? To ni porazumljenje med narodi! še so drugi narodi v Avstriji, in druge dežele, kakor so one, v kterih je Kaiserfeld aposteij sloveč, te dežele niso zadovoljne s tem, da se to imenuje porazumljenje. Zadnji čas in razpuščeni deželni zbori so temu priča! Naj ne zasmehuje oni mož Boljcev: kaj je vlada s tem pridobila, da ni brala poljske adrese pisane? — Na zadnje pravi oni članek v pervem odstavku sebe po nosu vdarjaje: da se kranjsko ne more ustavljati večini družili dežel z vspehom in ravno tam, da bi tak zbor uničil namene sklicevanja v deržavni zbor! — Oj logike! —
Dalje pravi oni članek, da si je vzel narodni volilni odbor za geslo: Vse za vero, za cesarja in domovino; pravi, da smo zvesti vsi veri očetov, da ljubimo vsi cesarja, vsi domovino; da ne nasprotujemo veri, če ne poslušamo narodnega odbora, in stavi temu geslu nasproti svoje, kakor se mu zdi, lepše geslo: „Dajte Bogu, kar jo božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega", ter pravi, da smo dolžni storiti to, kar vlada tirja:- da volimo druge poslance (vladine), ki bojo mir med nami napravili; da ni samo ena stranka lojalna, cesarju nasproti, da ljubimo vsi enako deželo, da so nekdanji poslanci dovolj domoljubja skazovali. Vpraša, kake vere se spoznava narodui volilni odbor, in pravi, da veruje to, kar inteligentna mirno opravke opravljajoča večina kranjskih prebivalcev.
Bisavec imenovanega članka se ustavlja slabi rabi besede „naroden", ter pravi, da je tudi njegova stranka „narodna", da smo vsi kranjski Slovenci, da ljubimo deželo in ljudstvo, da ne poznamo „nemške", pač pa „zmerno narodno" stranko, da je sedanja narodna stranka le umetno narejena stranka, da ta stranka imenuje renegate može, kteri so za čast in slavo dežele govorili in pisali, da nam ni neznan nemški jezik, da kmet hoče nemškega jezika, da se po znanji tega jezika mori stopnja omike, da je tudi treba znati nemško govoriti, kajti kranjska zemlja je revna, in s tem jezikom le si zamore kmet pomagati, če bode moral kdaj med ptuje s trebuhom za kruhom!
Da se rabi slovenski jezik v uradnijah, posebno pri sodnijskib obravnavah, pravi oni članek daljo, to je že vlada poskerbela, in poslanci nekdanjega zbora se temu uiso nikoli ustavljali.
(Konec pride.)
Slovenske dežele.
Iz Celovca, (Nove volitve.) Kar je v Avstriji nastopilo ustavno življenje, ni ga bilo imenitnejšega časa, kakor je nastopil zdaj, ko se je deželni zbor v Ljubljani raz-
pustil in so se razpisale nove volitve. Zdaj se bode odločilo, ali ima 17 milijonov Slovanov v Avstriji moč v sebi živeti posvojeni, ali ima toliko ljudi kaj veljavnosti ali pa nobene; ali so mar le za to na svetu, da se vtopijo v nemško-madjarskej deržavi in le povišujejo ptujih narodov veličino in slavo? Bratje na Kranjskem, vse dobro pomislite ! Slovenci na Koroškem, Štajerskem in Primorskem, obračamo se na Vas in stavimo upanje svoje na Vas, da! ves slovanski svut gleda zdaj na Kranjsko. Osvetlite svoje lice in ime pa skažite se kot značajne može: bodite mož-beseda in volite od konca do kraja svoje poprejšne poslance. Posebno ti prečastita in preslavna duhovščina, ki se tako ljubeznivo in marljivo za dušno in telesno srečo svojega ubozega ljudstva poganjaš, ki slovenskega naroda reve in potrebe najbolj poznaš in vsak dan s svojimi očmi gledaš, ki ž njim deliš sladke in britke ure, ž njim nosiš križe in težave — ti slavna duhovščina ne zapusti ubozega prostega ljudstva; podučuj ga, vodi ga, podpiraj ga, da prave poti ne zgreši. Povzdigni svoje oči na Moravsko in češko, — tam kardinali, nadškolje in škofje s krepko besedo kličejo in opominjajo svojo duhovščino, naj pri volitvah sedanjih ubogemu, nevednemu in boječemu ljudstvu na strani stoji. Ta nadpastirski glas velja tudi Vam na Kranjskem, kjer živite v ravno tistih okoliščinah. Ne marajte za krik in vik nemških la nemškutarskili liberalcev, ki bi celo slovensko ljudstvo ž njegovo hvalevredno duhovščino vred serčno radi v žlici vode vto-pili. Duhovniki stojte k narodu, ti pa ker-šanska čeda, poslušaj glas svojih pastirjev! Volite vkup enoglasno svoje stare poslance!
Iz Ljubljane. Dr. (Pozor kranjski volilci!) Deželni zbor kranjski je tedaj razpuščen, in razpisano so ob enem tudi Nove volitve na 26., 27. in 28. marca t. h, Namreč v torek po prazniku oznanjenja Marije Device 26. t. m. za kmečke občine, drugi dan v sredo 27, t. m. za mesta in hgo in 28. marca t. 1. za velike posestnike. Hvala Bogu, da je tudi pri nas začel spoznavati prosti narod, kako važne in pomembne so volitve in ni dvomiti, da se bodo sedaj, ho gre za njegovo kožo, v obilnem številu udeleževal provažnih teh volitev. Dunajski Vdovski časniki hujskajo vlado dan za dnevom, naj z vso mogočo eneržijo na to agitira, da na Kranjskem, Moravskem in češkem lako zvani „ustavoljubci" ali po domače Ostudni nemškutarji večino dobijo v Prihodnjih teh deželnih zborih. Da sedanja Peška vlada rada posluša take glasove, kaže Nam. njeno ostrejše postopanje proti federalističnim časnikom in pripravljeni moramo Piti tudi pri nas na hudo agitovanje vlade | zvezi z našimi nemškutarskimi ustavoljubci, hteri bodo ta pot vse žile napenjali, da vržejo Narodnjake vsaj pri volitvah v mestih in trgih. Da se nam pa ne pripeti zadnja ta j Nesreča, je sveta dolžnost vsacega rodoljuba Na deželi, v mestih in trgih, da v svojih hrogih podučuje in vnema proste volilce in Dnu razjasnuje veliko važnost ravnokar razpisnih novih volitev za našo domovino.
Delajte pa domoljubi vsi brez razločka stanu, složno in krepko, in pustite za časa y°litev vse druge reči, medsebojno kavsanje, Jezo, sovraštvo itd. na strani, da sijajno, enoosno zmagamo in s to zmago celemu svetu pokažemo, da smo politično zreli in se ne < arri0 niti ustavoljubcem — Nemcem — niti ijcruconom — odpadnikom voditi, temuč da vse svoje zaupanje stavimo edino le na ciste, neomadeževane, izkušene narodnjake. 1 ,,^r°Htev sama na sebi pa bode ta pot kaj lehka. Za izbiralce naj se izvolijo razun županov, kteri so preveč okrajnim predstoj-Nikom v strahu, sami neodvisni poštenjaki, kolikor mogoče stari že mesca januarja izvoljeni možaki, na ktere se smejo njihovi volilci zanesti, da bodo edino in iz kij učljivo le tistim kandidatom svoj glas dali,
— 127 —
ktere priporočujejo „Novice" in drugi slovenski časniki. Razume se samo ob sebi, da razun viteza Ilofferna, kterega so politično jako malo izobraženi Ločani pri volitvi v Kranju za svojega poslanca si izvolili, povsod stari kandidatje ostanejo.
Nadjaino se za trdno, da bodo v sredo 27. marca na dan sv. Ruperta vrli in pobožni I drčani enako skali v sredi divje bruhajočega penečega morja nepremakljivo stali za svojega dosedanjega poslanca gosp. viteza Gariboldija in zanj glasovali, kljubu vsem obljubam nemškutarjev in tujcev. Prepričani naj bodo vrli Idrčanje, da, kar je mogoče doseči koristnega za Idrijo in sploh za našo deželo, to edino le smejo pričakovati od narodnih, to je tacih zastopnikov, kteri svoj narod in svojo domovino v resnici ljubijo, kteri so to ljubezen že djansko izkazali in so tudi pripravljeni za njo kaj žertovati. Tujec milo in lepo našo domovino nikdar ljubil ni, in je nikdar ne bode.
Enako nado gojimo od hrabrih meščanov prijaznega Kamnika, kteri trdni kakor njihove v nebo kipeče planine gotovo nikoli ne dopuste, da se nemškutarski Teržič baha svojo zmage nad njimi, ter da se na sv. Ruperta dan vsi kamniški volilci obojega spola snidejo v sovražnem Tržiču in zedinjeni z vrlimi Radoljčani in tistimi poštenimi Tržičani, kterim ranjki Palmerston — Pogačnik še ni zmešal pravega razuma — kot en mož glasujejo za svojega župana dr. Valentina Prevca, odvetnika v Kamniku.
Gostoljubnih in domoljubnih Novomeš-čanov ni treba opominjevati, ker oni bodo brezdvomno svojo dolžnost storili, če tudi kakemu nemškutarju krasne dolenjske s trtami ovenčane strani tako ravnanje ne bode po všeči, nič ne de, — le srčno na ,delo in dajte vse glasove gosp. Ravnikarju, bivšemu vašemu poslancu. Za narodnost vneti meščanje iz Kostanjevice, černomlia in Metlike podpirali vas bodo vrlo dobro pri značajnem glasovanji za narodnega kandidata.
Da se krepki, v silni burji utrjeni Po-stonjčani, v zvezi z domoljubnimi Ložani, ne bodo dali v kozji rog vgnati po nemšku-tarskih, le potico molijočih Vrhničanih, o tem je vsak rodoljub prepričan, in naše popolno zaupanje stavimo v izkušene postonjske in loške volilce, da si z veliko večino zopet izbero starega svojega poslanca, nam pravičnega gosp. bar. Šlojsnika. Porok smo Vam, da ta pot ne bode kak Dežmanovec sijajne Vaše zmage kritikoval in ovreči skušal!
Praktični Kočevarji s prebrisanimi Ribničani bodo najberže tudi enoglasno volili dosedanjega svojega poslanca gosp. Franceta S o van a, kteri je gotovo najbolj zmožen njihove trgovske interese zastopati, ker jo sam pošten trgovec in dober gospodar.
Meščanje starodavnega in čestitljivega Kranja, nekdanjega sedeža kranjskih vojvodov in po važnosti in lepoti prvo mesto za Ljubljano, naj ta pot svoje moči bolje napenjajo, da jim pisana Loka, polna ostudnega nemškutarskega duha, zopet ne vrine kacega Ilofferna, kteri bi pri najvažniših političnih vprašanjih svoji domovini na škodo z „Nein“ glasoval.
Ti pa bela Ljubljana, ktera bolj in bolj zgubljavaš svoje pego in maroge, ktere so do sedaj Tvojo belo obleko oskrujevale, razlivaj enako solncu mile žarke čistega rodoljubja na Svoje planete — kranjska mesta in trge , — bodi jim v krasen izgled in pokaži sijajno, da si slovenska in da hočeš na veke slovenska ostati.
Naj te ne briga hripavo vpitje črnih nemškutarskili kavranov v časopisih sosednjih dežel in v onih beških judovskih listih, kteri so kakor besni, da se jim pruski plen počasi pa tem gotovejši iz rok izmi-kuje. Ne slušaj jih in misli si, da vse, kar ti časopisi zoper nas lajajo in grajajo, je koristno za nas in drago nam domovino.
Vi pa, dragi volilci kranjski na deželi, v mestih in trgih, volite neustrašeno in značajno, da vendar enkrat Slovenci boljšo prihodnjost dosežemo. Cela izobražena Evropa gleda na nas!
Z Notranjskega. (Kranjskim volilce m!) Spet nas čaka volitev — važna, imenitna volitev. Vlada hoče po ustavni poti od nas zvedeti, ali smo enih misli z dozdanjimi poslanci, ali ne. Dolžnost prva je tedaj nas vseh, to vprašanje vestno in natanko na vse strani prevdariti in po tem, kar bomo za najboljše spoznali, storiti. — To, kar so naši dozdanji poslanci storili, kako so se moško obnašali ter za naše pravice potegovali, vemo, da to že večidel vsak ve, kakor tudi to, kaj da naš novi minister Beust namerja in je deloma tudi že storil s tem, da je v to dovolil, da naj se Avstrija na dva kosa razseka in tako obnovi ter močna in velika postane! — če tedaj to reč dobro preudarimo in se nam pokaže, da je to prava pot, ki nas in Avstrijo pelje k sreči in slavi, potem nam ne ostaja nič druzega, kakor da nove poslance volimo; če nam pa vest in pamet naša pravi, da Beustovo postopanje ne more biti ne nam ne Avstriji k dobremu, potem pa le brez pomude in obotavljanja volimo vsi od kraja stare svoje zastopnike, ki so že pokazali, da imajo srce za nas, za cesarja in edino Avstrijo.
Mi spodaj podpisani smo že večkrat preudarjali, kako se nam že dalj časa v Avstriji godi, kaj in kako da je počenjal Bach, pa vse brez vspelia, kaj je delal za njim gosp. Šmerling, ki bi se bil imel držati oktoberske diplome, pa jo je le nekam vunkaj meril, znotraj pa le Neinoem po volji delal, dokler se je tudi njim zameril — in vendar sta bila oba ministra rojena Avstrijanca, ki bi bila morala vsaj nekoliko Avstrijo in njene narode poznati, — koliko manj, vprašamo, jih more poznati Beust, ki jo tujec in je brez posebnega premišljevanja in posvetovanja z zastopniki nenemških in nemadjar-slcih narodov v dvalizem dovolil, v dvalizem pravimo, ki ne more po naših mislih Avstrije osrečiti, temveč jo prav lahko danes ali jutri celo pogubi! Potem pa glejmo, kako da bo z nami in kje da bomo, če Avstrije več ne bo! Taki vsaj ne bodimo, da bi z odprtimi očmi v svojo lastno nesrečo bresti hotli. Tega vendar po nobeni ceni ne. Zatorej smo se drznili s tem pismom vsem pametnim in previdnim pa rodoljubnim možem to na srce položiti ter pričakujemo za gotovo, da bodo vsi od kraja svojo dolžnost storili in brez strahu na levo in desno delali tako, da se zopet dozdanji naši poslanci izvolijo. Korajža velja!	Več volilcev.
Iz Gorenjskega. (Zedinjena moč — zlati obroč!) Predragi rojaki mile domovine ! Slavno, značajno, pravicoljubno in možato ste se pri prvih volitvah poslancev v deželni zbor obnašali. Pri tej priliki ste po celi domovini pokazali, da ste politično zreli in krepki branitelji svojih svetih nam od Njih Veličanstva cesarja zagotovljenih pravic. Res, prave rodoljube ste si povsod za svoje zastopnike v deželnem zboru izvolili. Kakor ste prepričani, vestno moremo reči, da so v kratkem času več storili za občni vaš blagor, kot nemškutarski poslanci celih šest let. Toda naš slavni zbor je zdaj razpuščen in svitli cesar vas zopet vabijo, da vnovič volite in pokažete, ali je poslednji deželni zbor v resnici govoril in delal v Vašem duhu in po Vašej volji. Nove volitve so tedaj zopet pred durmi. Milo domače solnce se nam je zopet za kratek čas skrilo, upajmo pa, da nam kmalo še lepše zasije. Porok temu nam je 15. dan preteklega mesca, in ako se vse v tem smislu izide, pričakovati nam je mileje prihodnjosti. Celih šest let so bili Nemci tudi v našem deželnem zboru v večini, pa nikdar se jim kaj tacega ni prigodilo, kot sedaj našim pravim in verlim rodoljubom. — Pozor toraj, predragi rojaki, pokažite se zopet pri novih volitvah značajne in krepke
— 128 —
branitelje svojih zagotovljenih pravic; —naznanite, da vam za nemško ropotijo celo nič mar ni. Dajte zopet na znanje, da se kar trohice od svojih pravic ne premaknete, ako bi tudi deset- ali še večkrat deželni zbor razpuščen bil. Stojte močnemu dobu in sinjemu Triglavu enako nepremakljivi za sveto reč; ne dajte se nikomur odstrašiti, ne bojte se nikogar; bodite vsi za enega in eden za vse! Volite zopet enoglasno po vseh okrajih 26. in 27. t. m. že pri prvi volitvi izvoljene poslance v deželni zbor. Ne dajte se liberalnemu prilizovanju preslepiti in vlo-viti v njegove zanjke- Zedinjena moč, zlati obroč! Pozor! Ravno sedaj stoji Avstrija na kraju brezna, in ako se pogrezne, — pogrezne se morebiti za vselej. Ž njeno pogubo preti tudi poguba našemu narodu. Nikarte tedaj v tako nevarnem času rok križem držati! Zadnji čas je, da se dvali-stom in centralistom greben nekoliko pristriže in pogubivno orožje iz rok vzame. Premili slovenski narod, vzdigni se zopet na novo duševno vojsko zoper dvalizem in centralizem in voli za enojno, edino, mogočno in vsem narodom pravično Avstrijo! —
Novomesto 6. marca. 28. p. m., tečaj III., št. 25 si nam dragi „Slovenec11, prinesel prečudno novico, ki je vsakega mestjana razjezila. Dopisnik piše, kar ni resnica in kar nam ni ljubo. On natolcuje moža, kterega vse mesto visoko spoštuje in časti, in ki si je že veliko zaslug pridobil v našem mestu. Ta gospod res že 17 let pri nas gospoduje ali srečne se štejemo, da imamo tako dobrega gospoda in želimo, naj bi nam ga Rog še mnogo, mnogo let ohranil! On ni nikakor nasprotnik čitalnice ali sploh narodnosti in tudi nc dela ovir poštenemu (!) narodnemu početju. Gospod dopisovalec gotovo ni slišal pritožb od nas mestjanov in če se je ravno njemu naš gospod tako zameril, nC moremo pomagati. Nam ostane vedno drag, zakaj čast, komur čast!
Tousasaints vitez Fichtenau s. r. župan.
Blizo Velenja. Pravoslav. (Laž sama sebe tepe!) Več reči sem že v št. 27. letošnjega „Slovenca11 proti „Tagespoštnemu11 dopisniku navedel, kako neumno da kvasa o rečeh, ki jih trohice ne ume; pa tedaj še nisem vsega povedal, zatorej naj sledi še nekaj. — Kako plitvo zmožnost ima g. A. P. narodno reč pretresovati, naznanja s tem, da mu je narodno gibanje, zavednost in likanje jezikale „thorichte Nationalitiitsschvvar-rnerei11. Pač se tudi koj na njem neka „schwiirmereP1 vidi, ker sanjari in piše, da naj bi se v Škalski dolini, ki je z gorami, kakor z nepremagljivimi zidinami zoper tujstvo zavarovana, „Bismarksinsel11 napravila?! Sanjač, pojdi se solit! Da so „siimmtliclie11 župani pred kratkim pri zborovanju izjavili, da je njih in prebivalcev želja, da bi se v šolah -1- „neben der slovenischen nach Moglichkeit auch dio deutsche Sprache gelebrt werde .... dies hat speciell die Ortsgemeinđe Schonstein schon vor Langem angestrebt, allein leiclcr vergeblich, . . .“ To je pa bolj debela laž, kakor je sam dopisnik debel! — „Silmmtli-che“ župani še niso bili v zboru, in tudi na-zoči niso bili vsi teh misli. Kmetje pravijo, da, ako bodo le uradniki slovenski pisariti hotli, potem je vsa nemščina za naš kraj mertva. Jezikoslovec pa res g. A. P. tudi ni! Ali razume, kaj pravi? „Nach Moglichkeit11 — zraven slovenščine. Pa tudi to ni ne njegova, ni njegovih priveržencev tenden-cija. Ti možiceljni bi le radi, „Hinaus mit der windischen Sprache!11 — tako in le tako bi radi, da bi si otrok kakor hitro v šolo pokuka, že nabasal poln jerbas nemščine; slovensko jim je le tern v očesu, boje se, da bi kmet prebrisan ne postal in več toliko „Winklerjev“ ne potreboval. Kažejo v vsem tem, da so preslabi naravoslovci. Ako
nič druzega ne tirjajo, saj se „nach Moglichkeit11 že dolga, dolga leta uči! — Laže pa, ko pravi, „speciell Sch6nštein“; ali tega ni treba, saj je’tudi on bil učenec Soštanj-ski in je le še kako leto potem v Celji klopi gladil. Kje si jc neki pervi nauk zajemal? Saj še ni tako dolgo, odkar je bil abecedar\ O šolskih stvareh soditi pa A. P. ni zmožen, ker to ni njegov posel in „Fach“; sploh se to kar nič ne prilega diurnistu, ker ni sposoben pedagogike pretresovati; ves njegov spis le preveč po alkoholu vonja! G. A. P. bo menda skorej tal zmanjkalo in lahko mu bo pobrati šila in kopita in iti iz te mu ostudne slovenske doline tje v preljubljeni nemški „Vaterland", od kterega pri vsaki priliki in družbi tako rad kako demonstrativno pesem zakruli. Svetujemo mu, da bi bolj spoštljivo o našem ljudskem gibanju in pravičnej zavednosti slov. naroda mislil, govoril in pisal, ker kruha, ki nas redi, ne gre zaničevati in blatiti! — Ako pa g. dopisnik s priverženci svojimi vse to, kar je grajal, sam opusti in sleče, 'potem se pa srečamo in mirno se bo razvijal oni duh, ki se zdaj po vsem svetu najbolj živo giblje in ki se mu zoperstavljati toliko pravi, kot blisk z roko loviti! To pa je duh narodni, ki ga brez predsodkov tako dobro spoštujemo pri Tibinčanu kot Nemcu, — Milančanu kot Lahu, Lijončanu koj Francozu kakor pri Velenjčanu kot Slovencu! —
Da ne lažem in da mi je istina temelj, da no mislim in pišem sam tako v tej dolini, kažem na volitve v okrajno zastopništvo. Večina je naša, to je domača, slovenska a ne fantastov. Da bi vas pač skorej pamet srečala ! H koncu izrekam v imenu svojih rojakov srčno željo, da naj bi naši slov. bratje na Kranjskem stanovitni bili in volili poprejšnje narodne svoje poslance. Koraža velja!
Ptuj e dežele.
Italija. Vlada pomaga na skrivnnem, kar more, Grkom, zato so Turki nanjo zelo hudi. *— Volitve so se bržkone po volji vlade dokončale.
Srbija. Turk je vendar zdaj Srbom po volji storil in sicer s temi le pogoji, da Srbija ostane neutralna, da se vse trdnjave podere in da se zemljišče, kjer stoje trdnjave, proda in denar posadkam, ki deželo zapuste, za nekako odškodovanje da. — Turki zdaj sicer gredo, ali vendar še Srbija ni popolnoma neodvisna — Srbija pa je solnce, ki sije zlasti vsem Slovanom, ki pod turškim jarmom zdihujejo!
Rusija stopa čedalje bolj na noge in tirja naravnost večo ali manjšo svobodo za turške kristjane, tako da zdaj tudi Napoleon že ž njo vleče, če tudi le zategadel, ker se boji, da ne bi vsa razstava po vodi splavala, kar bi pa njemu in Francozom jako neljubo bilo. Rus se tudi na vso moč na vojsko pripravlja, da, če z lepo ne pojde, moralo bo iti z grdo! 150.000 mož neki stoji tudi ob gališki meji. Prus stoji tudi na njegovi strani in tu in tam se komaj čaka, da bi se reklo: V ogenj!
Turčija. Slabo, prav slabo je. Kakor Be piše, namerja tudi egiptovski namestni kralj odtrgati se od Turčije in samosvoj postati. Le tako naprej I
Angleška. Na Irskem še ni miru. Feni-janci so zdaj moško na noge stopili, Irsko za republiko oklicali in tako Angležem veliko dela napravili. Tako jim pride enkrat za storjene krivice dan maščevanja!
Meksiko. Republikanci zdaj povsod zmagujejo. Maks je v strašni zadregi. Lahko se zgodi, da bo še ali vjet ali pa ubit. 16.000 Francozov je že odšlo domu.
Razne novice.
*** (z Ljubljane: (Maškarada južnega So-kola.) Enoglasna sodba o tej veselici je, da je bik tako prijetna in sijajna, kakor še nobena že dolg0 let ni bila v belej Ljubljani. Razdelilo se je bliz° 500 vstopnic in veselo gibanje je kaj pa da še le nehalo, ko je vdarila 12. ura. Drugi dan zvečer praz-novali so Sokoli v navadnem shodu pri Virantu pustov pogreb.
*** (Kor s o.) \ sako leto se trudi peščica tukaj-šnih „bonvivant-ov“ napravljati ali posnemati laško šego „korso-vožnje11. Letos je bila vkljub najlepšemu vremenu prav jalova. Na eni roki je človek preštel lehko voze in jezdece! (Tout comme chez nous! Vr.)
*	V Avstrji je zdaj 33 dosluženih ali penzijo-mramh ministrov. So pa ti-le: Rechberg, Krauss, Dobelhof, Hornbostel, Bach, Htibner, Toggenburgi Thierry, Goluhovsky, Thun, Šmerling, Lasser, Plener, ITatobevera, Wickenburg, Mecsery, Degenfeld, Frank Hein, Burger, Mensdorf, Esterbazy, Nadasdy, Secscn, Lariš, Bolcrodi, Vay, Forgač, Majlath, Kemeny, Mi' ko (je spet), Mažuranič in Haller. — Prav lepo število, ki nam zadosti jasno priča, kako da se v Avstriji politika spreminja! Dobro bi bilo tudi vedeti, koliko da ti možje na leto mirovnine dobivajo — z* svoje trudapolno delovanje!
*	Sliši se za gotovo pripovedovati, da se bode oficirski služabniki (Privatdiener) odpravili in da bodo oficirji zanaprej v službenih zadevah za to po; trebne može sproti od armade dobivali. Tako dok' armada naenkrat 30.000 mož in prihranilo se bo 9 tem na leto več kot 1,800.000 gld. — To je gotov« prava in hvalevredna naredba!
*	Na Hrvaškem je vlada zavolj lanskega mraza 158.728 gld. na davkih odpustila ali zbrisala-
*	Znani „Wiener Journal11, list po krajcarju, j® bil 28. febr. pokopan. Namesto njega pa namerja Beust druzega k življenju obuditi, ki mu bode ime’ „Neues Wiener Tagesblatt11, ki bo pa vendar 2 kr veljal.
*	Na prvem dvornem balu v Petrogradu se ic za Kandijote ali Kretence nabralo 70.000 rubljev, k so se že v Atene poslali.
„* Novo kronani ogrski kralj dobi po stari navadi 50.000, kraljica pa 25.000 cekinov. Kakor se piš®: je tudi zdaj že vse naročeno, da bodo cekini o svojem času pripravljeni.
*_Znani nemški vitez Karlos Auersperg, pik Smerlingov „kavalir" ali plemič, je oni dan zanj i" za njegovo stranko pomenljive besede izrekel, d* namreč morajo veliki posestniki pri zdanjih volitvah pred vsem cesarsko besedo spolniti. — Ta jo je P® zadel!
glošk kapitan, z imenom Palmer, krojaškega pomft-galca Pusta zvečer pred glediščem, v kterega se j® cesar odpeljal, mahoma zgrabil ter ga varstveni oblasti izročil, češ, da je cesarja hotel ustreliti. Pust je bil tedaj v ječo vržen, — nihče drug pa ni zopet njega kaj pričati mogel, kot edini kapitan Palmer, ki je po vsej sili hotel tisti večer morivca cesarjevcg® zaslediti in si tako neko imenitnost pridobiti. Ali B* se mu po sreči izšlo. Dež. sodnija je nesrečnega P-zarad pomanjkanja pravnih dokazov sprostila, viša dež-sodnija pa ga je oni dan na njegovo pritožbo 2® popolnoma nedolžnega spoznala. — Pust tirj® zdaj od Palmerja odškodovanje, in zares po vsej pravici, ker ga jo po nedolžnem v tako nesrečo pripravil. Čuden mož ta Palmer!
* Po naj novejši h naznanilih vojaškega minister-stva bilo jo v lanski vojski avstrijanslcih vojakov ubi' tih 10.000, ranjenih 30.000 in tacih, ki so jih pogrešali : 42.000, tedaj vseh skupaj: 82.000 mož.
Žitna cena.
[pšenice | reži
ječm.
Mariboru
Celju
Ptuju
Ljubljani
Kranju
Novem mestu
Celjovcu 1 a
Ma.f S
-Lerbižu
Varaždinu
Zagrebu
Sisku
gld. k. gld. k. gld. k. gld. k.
ovsa
44|
55!
12
7 31
84
20
40
22
57
51
16
8s;
3	'4911
4	32;!
1 [Soj
4 '38!
'38 3 60' — f 5	3 [16j
89 i 5 ,84 90,1 ' 5
27 3 75! 4 59! 3
2 10! 2 130' 1 94
95 - ! 94
1	'56
2 2
:67
7G[
76|
85
10i
73!
turšic®
gld.[kj
3 30 3 7? 3 1® 3 90
3 y _
- k
3 k
2 60
Dunajska borsa 12. marca 1867.
5% metal ikc......................\ . 60.40
5% nacij onal..............................70.25
I860 derž. posoj.........................  87.40
Bankine akcije........................... 737.''
Kreditne..................................185.20
London....................................128.10
Novi zlati..................................G.O*
Srebro....................................125.7®
Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik R. Bertschinger.