Štev. 14.
V Trstu, 14. novembra 1869.
Tečaj I.
Slovenci !
Ne udajino se!! Živio ! ! !
JURI S FUSO.
Dolgočasen list — za Lahone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine !-
V
Čuden pogreb.
Jvonovi po vseh cerkvah, po stolpih vseh doné, «Wjj*g)Da deleč se glasijo čez dole, črez goré; rlf? K pogrebu vkup derejo ljudje od vsih strani v Slovenije veseli, ko da bi v svate šli.
Tu videti je Kranjce i tamkaj Štajarce,
Tu Istre, Goratane i tam Goričane,
Trop Ogrov i Hrvatov druži se jim v narast, Da rajncemu mrliču izkaže zadnjo čast.
Uže nesò ga štirje, za njim se ljud vali, Al nihče ne žaluje, nihče se ne solzi,
Ni čuti mizerera, ni čuti libere,
Pa tudi ne molitve i ne molitvice.
Vsi skačejo vriskaje, veselo se smejo,
I nove, stare pesmi navdušeni pojo;
Glasovi samokresov razlegajo se vmes Piskarjev ino godcev ko da je pir al ples.
V množici pa počasi koraka sivček svet,
Obleka črna krije od glave ga do pet,
Le on otožno gleda, le on potuhnjen gre,
Le on po njem zdihuje i briše si solzé.
A!j za solze njegove nobenemu ni mar,
Kaj nek bi žal jim bilo, da vmrl je grešnik star, Saj le ošaben tujec, le krut je bil trinog,
Ki je Slovencem vedno zadaval dosti tog.
I tjekaj do mogile vali se ljudstva trop,
Po starem običaji vrši se tu pokop :
„Naj božja luč mu sveti!“ izgovarja sleherni, Od pevcev pa sebranih ta pesem zadoni:
Slovenski glas živeči Bo vladal od sili 'dob, Saj k našej pal je sreči Latinski jezik v grob.
I slave veličanske Mu šapelj je izgnjil, Sinove nas slovanske Ne bode več močil.
Naj biva v hladnej jami.
Počiva noč i den,
Saj nihče ga ne zdrami 'Z njegovih sladkih sen.
Ker bilo mu je vmreti,
Da ga zarase mah,
Naj večna luč mu sveti, Varuj ga božj strah.
Se vedno se razlega na novem grobi spev,
Se vedno čez planjave zvonov doni odmev ;
I mlado ino staro grobu zapušča kraj,
Ter radostno se vrača v svoj mili zavičaj.
Dr. Čudež.
Slovenci, posluh!
(Poje se ta pesem po znani melodiji —,,S kortmčem!“ i velja oziroma tndi latom.)
1.	Napnite le uhó !
Ce mojo pesmico Poslušat’ vam je mar,
Ne prašam vas za dar, Tržaški s pnšo Jur’
Sem kaj učen dihur; Povedal bodem Vam,
Kaj prizadeva nam —
[: Nemškutar. :]
2.	Ak tam na Dunaji Postava se rodi,
Ki zänas ne velja,
Ker narod nam tepta;
Ce tudi slav8ki rod Se brani je povsod — Svoj narod zataji
Ter z Nemcem raj drži — [: Nemškutar. :]
3.	Kar pride z Dunaja Al zbora takega,
U kterem je Slovan Od Nemca zanič’van,
Se mora vse zgodit’, Veljavo zadobit’, če tud nič prida ni,
Da se le ohladi —
[: Nemškutar. :]
4.	Tako le obvelja,
Kar Nemec sklobasà ; Slovan povsod trpi, Pravice ne dobi.
Mu davki se množe,
Z njim’ Nemci se masté, Slovan naj se poti,
Da zlahka le živi —
[: Nemškutar. :]
5.	Poslane slovenski pa — Zastonj on ropota,
Ko vidi da tako Nas tlačijo grdo. — Nekterim smil’jo se Celò gosenice,
Za nas pa ni jim mar,
To priča nam glavar —
[: Nemškutar. :]
6.	Bi boljše bilo skor,
Če bi naš kranjski zbor Se skup ne klical več, Saj upanje je preč,
Da bo dosegel kaj,
Ker „špiegelfehteraj“
So naši sklepi vsi,
Za kter’mi ne stoji —
[: Nemškutar. :]
7.	Manjšino našo tró
Na Štajerskem strašno, Še huje pa drugod Godi se jej povsod.
A vlada vendar le, Večinam prav daje, Ljubljansko pa spodi,
Ce nanjo zareži [: Nemškutar. :]
8.	Pa vendar pravijo,
Da nam pravični so Uradni ti možje
Ki nas tako pode. Pričuje okrožnica,
I druga pismica, *)
Kako stoje reči;
Može naj te časti —
[: Nemškutar. :]
9.	Dokler zedinjena Se nam Slovenija Ustvarila ne bo,
Nam zmeraj bo hudo.
V imen svobode nas Bo molzel vsaki čas,
Po paragrafih tri,
Brez noža bode drl —
[: Nemškutar.:]
10.	Erzherzog Johann sam Je dal besedo nam: če narod le želi, Sloven’ja se rodi.
Zato slovenski rod !
Le tirjaj jo povsod I To naj te ne vjezi,
Ce kislo se drži — frNemškutar. :]
*) Razglas ravnateljem srednjih šol; dekret Ravnikarjev, Schmiedov, Leitmaieijev, Hotschewarjev ; zahtevanje v imenn avtonomije (?!), da hi Klunov Landesschulverrath, kterega večino vlada voli, našim šolam učni jezik določeval itd. itd.	— nin
^ ^5®^
Quisquid delirant reges plectuntur Acliivi.
Panslavizem, Rusja, Crnogora,
Bog vé, kaj še povod biti mora Dalmatinskemu pokretu.
Znano pa je vsemu svetu,
Na krmilu vi sami ste krivi,
Da trpe — Achivi.
* *
*
Grofe oj Turjaški !
Praded Tvoj junaški Vodil je Slovane zoper Turke v boj ;
Ti pa s Turki v zvezi Zdaj v vojaškej jezi Na Slovane poj deš, tožni grofe moj !
* *
*
Mene tekel.
' Voda vre, uže kipi iz piskra,
Ti pa še ne greš, oj pojdi Giskra!
Kaj nek čakaš, pojdi, teci Bajst!
Herbst — jesen je šla, nastopa mraz Se Ti idi, saj je skrajni čas.
I vi vsi ostali Ce ne greste kmali
Grdo boste — pali.
# *1-*
Graliek i Bobek.
Grahek: Ti, kje pa je prav za prav tisti kraj, v kterem so se slovavski Dalmatinci — Bokelji imenovani, zarad nove vojaške postave spuntali?
Bobek: To je daleč, daleč doli, še unkraj Dobrovnika na črnogorski in albanski meji.
Gfrahek: Po tem takem je to konec Avstrije?
Bobek: Ti si poreden! Avstrije ne bode konec, dokler je ne Nemci zadavijo, ti je pa, kakor pravijo, zadaviti ne mislijo, dokler jim ona Slovane daviti pomaga.
Grahek: Ti me nisi prav razumel. Jaz mislim, da je konec Avstrije tisti kraj . v kterem se je punt vnel. Slovani so menda Avstrijo za naj spodnji konček škrica cukati jeli, ker namerjava ona vse Cislajtance pod: nemški frak spraviti.
Bobek: S tem jo hočejo menda opomniti, da ni nemška centralizacija, nego justitia — regnorum fundamentum.
Grahek: Ali puntarije bi še vendar morali varovati, če jim se tudi krivica godi.
Bobek: Ustajo to imajo na vesti le Nemci i njih vlada. Ako sedaj vladajoči Nemci zarad te puntarije zobmi škripajo , naj pomislijo, kaj so sami 1. 1848 i 1849 počeli, i kako so zdaj „revolucionarjem“ magjarskim dali, več ko jim je šlo, Slovanom pa, ki so takrat Avstrijo tako rekoč iz groba
izvlekli, dali so — figo :pod nos!
* *
*
Jakelj i Mihelj.
Jakelj : Dalmatinskih ustajnikov je uže 20—30.000.
Mihelj: Mogoče, ker je morda polovico divjih Črnogorcev in Ercegovcev med njimi.
Jakelj: Kakor se sliši, ustajniki zmagujejo, i vojaki bili so neki vže večkrat primorani posnemati „marš“ ljubljanskih Gut-Eilejev. V poslednjem času so bili ustajniki vže do Kotora prilomastili i pred mestom celò kazino zažgali, v ktero so častniki zahajali.
Mihelj : To je gotovo znamenje, da je panslavistična kuga tudi Dalmatince vže okužila. Zoper to kugo pa imamo v Ljubljani najboljšo pomoč. Vojvoda Slivar, zmagonosni ljubljanski Huy nei, zlasti pa gg. S raj in Pihavec s svojimi stolmi bi s slavizmom okužene upornike brez vse druge pomoči precej v kozji rog vgnali. — Škoda, da slavnemu vojnemu
ministerstvu naši ti Samsoni najbrže še znani niso.
*
* *
Zakaj toliko sovraštvo cerkve!
(Kakor: ,,Sv. Miklava cerkvica.“)
Nemci cerkev so podpirali,
Dokler nas so ž njo zatirali.
S konkordatom mislili so spet Star Vichingianizem oživet’,
Da bi škofje za Germanje rast Svojo vse obračali oblast.
Ker jim pa po volji to ni šlo
Mora cercev zdaj trpeti zlo.
Telegram „Jurju s pušo“ iz Ljube Ane 22. oktobra.
(Zakasneu zarad nenavadno grdega vremena, kterega je v poslednjem času iz mnogih vzrokov srditi Triglav napravil.)
Zadela danes našega voznika Nenadoma nesreča je velika ;
Nasprotniki so nanj planili I reveža domu spodili.
(Dostavek g. Luka Svetca.)
Tega je sama n agio st kriva Oh naglost — ta je res škodljiva!
Vladnim Regenmožem, ki so vladarju to nasvetovali.
Ker, dragi, tó ste nam storili,
Da ste voznika zapodili,
Recite tudi grofu Bajsti,
Naj zbriše paragraf d’vetnajsti,
Da nas več dalje ne sekira,
Ki le na videz figurira Potem pa tud mi za plačilo Vse davke radi — Vam pustimo.
* *
*
Jaz pojdem na Vransko,
Bom videl na Kranjko,
Kje Svete c tiči,
Ko polža več ni.
* *
$
Telegram iz Gorice 10. oktobra.
Strela udri iz višine,
Izdajalce domovine !
* *
*
Ma — slabemu — RllŠiČU.
„človek brez vere — vere ni vreden“,
Tako učiš i pisariš vsak teden ;
Kaj Ti pomaga če vero imaš,
če se po figa — roh -— moško ravnaš ?
Tonklijeva interpelacija:
Kar je Božja volja skup zložila,
Naj politika ne cepi!
M. A. Rušiceva kanacija:
Kar politika je razcepila,
Zagovarja — črne slepi.
Eden pravo, drugi krivo —
To je nam strašno škodljivo,
A Tagblattu — „dopadljivo“.
* *
(Odprto pismo.)
Mila Slovenija!
Pozdravi mi na bregovih Soče svoja dva vrla sinova, vse hvale i časti vredna ljubeznjiva brata moja — dr. Tonklija i Žigona. Nasproti pa, draga Slovenija, te lepo prosim, da bi mi vse druge goriško-slovenske poslance, zlasti pa nekompaktnega Črneta i Marušiča v tisto zibelko spat spravila, v kterej so do zdaj koroški Slovenci smrčali. Naj po dokončanem delu ti konstatirani slovenski zapečkarji i ro-dovoljni ali neradovoljni zavezniki naših smrtnih nasprotnikov v miru počivajo. i tema „Domovine“ naj jim sveti. — Če bo treba, jim bo pa tudi vprihodnje še posvetil tvoj verni sinko
Komar i Muha.
Muha : Od kod je neki vedno veče slovansko uboštvo?
Komar : To dela kulturonosno nemško trinoštvo.
Muha: Veš kaj, to mi se pa ne zdi prav, da Slovenci kulturo-nosnega dr. Kluna, zdaj tako zdelujejo.
Komar: Kako ga ne bi? Le pomisli, draga moja Muha! Poprej je bil tak iskren Slovenec, zdaj pa , . . .
Muha: No, zdaj je pa — giskren Slovenec; po moji mušji pameti je tu kaj malo razločka.
Komar : Moraš vedeti, da Slovenci ne sodijo sveta po tvoji mušji pameti.
* *
*
Komar: Ti Muha, meni se pozdeva, da ne bodo Slovani spet nič opravili.
Muha : Zakaj ti tako črne misli po glavi blodijo ?
Komar: Ker so Nemci nevadno „infalibel“, kader na neslogo Slovanov špekulirajo.
Prismojeno zahtevanje.
Graška „Tagespošta“ je skvasila i za njo je tudi „Laib. Talgblatt“ žvečil zahtevanje, naj štirsko-slovenski poslanci svoje mandate polože, češ, da so s svojini vedenjem i začasnim izstopom iz deželnega zbora zaupanje svojih volilcev izgubili. — Kaj tacega si upa prismojeni Tagblattov“ oče glede toliko ljubljenih slovenskih poslancev kvasiti, dr Klunu pa ne pusti mandata položiti, dasiravno mu je prav dobro znano, kako stoji z zaupanjem volilcev zarad sedenja i vedenja v deželnem zboru i izstopa iz njega pri dr. Klunu i kako pri stirsko-slovenskih poslancih. In take nemškutarske prismode drznejo se še nekaj repenčiti, če jim kdo pove, da so ob pamet prišli ! Zares je krvava potreba, da se blizo Ljubljane nova velika norišnica napravi ; toda taki pomilovanja vredni, nemškutarski bolniki morajo se „Jurju s pušo“ v zdravljenje izročiti, ne pa dr. Kiismacherju, ki revež sam zarad
te bolezni v Ljubljani velik špektakulum dela.
* *
*
Razglas.
Ker je dunajski minister g. dr. Giskra v svojem gla-sovitem pismu kranjskemu dež. zboru zapovedal, da se morajo postave za vojvodstvo Kranjsko v nemškem jeziku sklepati, češ, da je le nemški tekst avtentičen (veljaven) — pričakujemo, da bo gosp. moravski Regeumož dosledno tudi ukazal: Davke naj na Kranjskem le nemški Kočevarji i Bajsenfelzarji plačujejo, ker je le nemški denar avtentičen.	Kranjski Slovenci.
* *
Slovenec i poslovenjeni Soričan.
Slovenec : Preljubi nemški Soričani !
Zakaj ste bili k nam poslani?
Soričan: Da bi vam narodnost dušili,
Pa smo sami se v njej vtopili. —
*
* *
Dr. Waser i Janjčan.
(Dr. Waser sx-eča slov. kmeta, kterega želi našuntati zoper vodnike slovenske. Revež ni vedel, da je bil ta kmet iz janjške fare doma.)
Dr. Waser : Res je čuden, de tih ludi prec ne zapodéte ! Janjčan :	Gospod ! potolaženi bodite ; zapodili smo jih, da je
bilo veselje. Povem vam, da so tekli brže kot zajci. Dr. Waser: O, hvala Bogu i sv. Duhu, da vas je razsvetlil ik temu slavnemu delu spodbodel. Sem, sem ljubček moj na moje srce, da vas kusnem in objamem ! Janjčan :	Gospod ! ali pa veste koga smo pognali ? Čujte,
mi smo nemškutarje pognali, ko so bili na Janjče pribobnali nemške miši lovit.
Dr. Waser : O, strašna, zverinska hudobija! Tak vi ste tist. . .
(se strese i potem znori od jeze i strahu pred Janjčanom.)
* *
*
Kakor kmet surovi ga je tepel,
Malo da Muleja ne zadavi,
Pa je vendar v prostej preiskavi,
Da je kmet — na Žabjeku bi čepel:
S raj der Entrüstung.
❖ *
V
Scliweinrichu.
Pet dijakov Ti adreso skuje,
To je malo, jako malo.
Kaj pa, ako bi kazalo,
Da v Schweinlandu svinj zmanjkuje
* *
*
Sladke sanje!
(P, H.)
Da spet „Sloven’ja“ mirno spava,
Da plete ji „Nemčur“ železne vence,
Da tujcem vklanja se slovenska glava,
Iščeč pod hrasti v vročih urah hladne sence ;
Kako da je v veselju mu srce igralo,
Ko njemu sočno desno zala „Germanija“ v zahvalo je podala —
Leto sinoči se je — Dežmanu sanjalo.
*
Molba.
Majka božja mila !	Nemca pamet frata !
Blagotinšek, Iskra,	Da nas druge zmaga,
Sta slovanska piskra,	Kupi si nesnaga
Ribniškega ila.	Ta dva renegata.
Mi smo siti plesa !
Ker sta hvale vredna Bog jim daj nebesa Prej ko sta dva tedna !
Moj karakteristikon.
Se ližem ko mačka krog kaše Dobil bi rad kmetiče vaše,
Vi ki ste slovenskega roda, Saj vas ni uničiti škoda, četudi sem majhne postave, In tudi prav bikaste glave, Me vendar vsi radi imajo,
Ki lajat’ po nemško kaj znajo.
Povsodi sem prva oseba,
Kjer kaj konfiscirati treba, Četudi te nimam oblasti,
Kaj šmenca! saj znam si jo vkrasli!
Za me pač ni hujšega vraga, Ko če mi Slovenec razlaga Da morajo končat’ nemčurji, Da smrt jim že trka na duri.
Kak more pa to se zgoditi ? Še le smo se jeli roditi,
Pa morali že bi umreti, Slovence pustit’ pa živeti ?
Zakaj so pa „fašenski tagi“, Povejte mi to le zdaj, dragi Al niso tam slavni nemčuri Odprli v nebesa si duri?
Kjer treba je kaj govoriti, Govornik povsod moram biti; Ker teče mi gladko beseda I s tem se ponašam — se ve da!
Že večkrat scer sem se blamiral Posebno ko sem kandidiral, Da bi me župana zvolili Ter me kot očeta častili.
Pa to me še vse nič ne straši, Saj zvesti so meni pajdaši, Ki bodo me zmir varovali Slovence pa v kozji rog zgnali.
Posebno na zadnjem v Radvajni Tam-le na tajčtumlarski gmajni Kak bilo je ljudstvo veselo, Ker dobro je pilo in jelo.
Posebno je grozno število Tam mojih anhenkslnov bilo, Ki hrabro so se bojevali, Slovencem pa lebet wohl djali.
Cio S a j d 1 se jeze je tresel, Slovence na mah mi raznesel, Ki delajo dost’ mu krivice Ter nočjo potrdit pravice. (?)
In jaz sem tud njihovih misli,
Ko brata ga zmir imam v čisli,
Ter pravim Vam aus des Herzens grund :
Slovenci vi: fit ihnen gsund!
Frice Brandstetter.
* *
*
Jožko i Jurko.
Jožko: Ena baba je rekla: Slovenja je preč!
Jurko: Bom babo dobil, jej gobec zavil. —
Jožko'. Ko bi Švabom pustil Bog, — Vse bi vgnali v kozji rog. Jurko: Kdor bi druzga rad zatrl, — Zadnjih vrat še ni zaprl.
* *
*
Odprto pismo dunajskemu Figa—roh.
Dragi prijatelj ! Na Tvoje odprto pismo Ti v imenu dr. Koste tudi jaz očitno odgovarjam. Bojiš se, da ne bodemo za našo Slovenijo, ktero hočemo namesto zastarele Ilirije v življenje obuditi, kralja dobiti mogli. Tvoj strah, dragi moj Figaroh, je prazen, kajti kolikor je pri nas ponemčenih , c. k. črnorumenih okrajnih glavarjev, toliko je vsegamogočnih kraljičev, ki bi brez dvombe vsi radi kralji postali, če bi imeli kje. Tega poštalenca imamo torej pri nas na izbero. Ako Ti se pa pri vsem tem španjsko zdi, kar mi počenjamo, glej da se španščine privadiš, ne bo Ti škodilo, saj sam praviš , da kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. Nam se je Tvoje i Tvojih pajdašev djanje i nehanje zdavnaj, zdavnaj vže špansko zdelo, torej ni čuda, če ste enkrat v tem jeziku tudi odgovor dobili. Dokler koli boste Vi z nami špansko ravnali, to je, svoje surove napade na narod slovenski nadaljevali, bodemo jih tudi mi Slovenci čedalje bolj odbijali, ter varstvo i brambo tam iskali, kjer je je najti mogoče, ne brigajoči se zato, če se to Tebi i Tvojim pajdašem zdi špansko ali — turško. Zapomni si to dobro, da Te ne zgrabi za dušo —	Juri s pušo.
*
v * *
Senzacne novice.
Pri zadnjih volitvah na češkem so padli vsi — vladni kandidatje.
Ker je dr. Klun toliko nezaupnic dobil, upa se, da
—	obdrži svoj mandat.
Ljubljanski porotniki so obsodili Jakopa Aleš ovca, vrednika „Triglava“ i „Brenclja“, za celo življenje
—	nekrivega.
Pri dopolnitnih volitvah v tržaškej okolici je kandidat druzega volilnega okraja, gosp. Fr. Cegnar padel — pod udarci lahonov.
Dalmatinci so začeli prešati — cislajtansko vlado.
Minister Beust je v Pragi — vodo delal.
*
Še jedna nova Giskrova!
Hoja, hoj, hoj !
Ceh ima loj !
Zviti Slovenec
Tolsti kolenec. '
Moja sanja.
strašne	En frakus „švalbenšvancikus“,
Je klel zarajnc’ga: „diabulus“, In „grabljerere“ pel je frak, Ki bil je najbolj strupenjak. En ,špielergienzis‘ plesnjiv frak Je pop bil črn, kot tiček „krak“;
Nocoj v sanjah sem Obraze gledal, žalostne:
Natanko hočem razodet’,
Kaj v sanjah moral sem trpet :
V neznanem kraji nek sem bil In mrzel znoj po men’je lil,
Mertvaški oder tam je stal In frak na njem je smrtno spal.
Nobena luč brlela ni,
Je ležal v črni kamerci,
Z želodom je okinčan bil,
Ki vedno z njim se je živil.
Namesto žegnane vode Skakale so po njem bolhe,
Za varha ni mu nihčn bil,
Gotovo rajnk’ jih je plašil.
Potem priteče frakov trop,
Ki so spremili ga v pokop;
Namest’ da b’li bi zanj molil’
Vihali repe so in vil’.
Nove narodne pesmi.
Dobrovoljen Slovenec na kmetih me je vprašal nek pot : „Ne zamerite, kako je pa to, da vsak taki, ki pesmi dela , je videti nekoliko pricvrknjen ?“ Smejal sem se možu , da me je vse bolelo. In to modrovanje mi je sopet prišlo na misel prešli teden, ko sem videl svojega gospoda vsega razburjenega okrog dirjati z grabljami, od kterih so visele čudne strune — pi sani gadje. Po noči, ko je spal, odprem njegovo pisno mizo , in najdem različnih pesem ; v enej sapi prepišem te-le tri :
En frakus „štrigaljrepikus“
Z želodom ga ož’vit poskus’. Potem pa vendar ga zaspó, Ker več, so djali, živ ne bo ! En frakus mu postav’ spomin Sè samih piskrov i črepinj. „Počivaj le in pace nuncl Ne boš več jel želoda ’n smunjk Ne boš po Jančih hodil več, Kar si prestal, vse je zdaj preč!“ Tako pogrebci govore,
Na grobu fraka obleže ;
Skadé se naglo, kakor dim, Nato pa jez se prebudim.
Janez Košir.
Nemškutar z Ljubljane ’ma pete kovane,
S popirja klobuc ;
Ak hribovc pritegne, Mu plaho zajekne : „Jez sem konštituc!“
„Teško
Teško noč !
Kdo nam da svojo pomoč!
Ker pete smo nabrusili,
Radi tudi bi počili.
Vsa gonitev je zdaj proč,
Teško noč !
Srečen le,
Kdor ubežal kmetom je.
Čemu mirne smo dražili,
„Pipci, pojte gori!“ vpili? Toraj vdarli so v kolop, —
Mi pa v skok!
„Lehko
Lehko noč!
Bog vam daj svojo pomoč!
Na grobéh je jok nocoj,
Tu, prijatelj, mal’ postoj,
Kušni rušnjo, ker mučene Je Slovenc !
Lehko noč!
Oh, Slovenja
noč.“
Vsak izlet
Naj se dene na preteht !
Ce na kmete zbadat gremo, Ali obvelja, ne vemo,
Toraj pamet ne v pete,
Le v glave !
O Tagblat!
Kam se hočemo podat’ ?
Ki smo Jakoba končali,
Da bi kazni ne zapali :
Piši, laži ti za nas,
Reši nas !
noe.“
Jakob moj!
Srota mati, oča tvoj ! Glasno sestra, brat prisega, Da se daleko razlega:
„Kri nedolžna pila prst, Vzdignem prst!“
solze toč’.
Nad gomila tam zdihuje, Sina svoga objokuje.
Oh, Slovenja solze toč’, Lehko noč !
» *
*
Dežmožev „Otok
1.	Tostran mesta
Pa nezvesta Te drhal časti.
Naj pomisli Turnar kisli,
Kamo pripelji Slop’ga cepca,
Kader slepca Za — vodnika
Dežmož nemški, Smrad slovenski Kranjske zemlje ti ! Za čuvaja Policaja Imaš vse noči.
Se golfajo,
Ki štimajo Tvojo Blatno vas, Narodnjakom, Poštenjakom Vže smrdiš lep čas.
2.
Cež od grada Janjče zbada Strašno te v oči,
Nič no rabi,
Ce se grabi,
V jamo ko leti; Za vradniško I beriško Slamo se lovi.
S take zblode,
Narodni postopač.
blödski.“
Priča Rode,
Raste sužnost nam, Kdor jo snuje
V	njo nas suje Koplje grob si sam.
i.
Zdaj obnaša ima. Se kot paša
Birokratih trot, Prevzetuje,
V	spone kuje,
Nam slovenski rod. Al ko mila Nastopila Bode doba nam, Renegati — Birokrati
Pojdejo — s pešam!
3.	CO 3-Ì SS ÜLJts»
Iz Liburnije. Tres, mili Jurčeku, že vedeš, faciunt concilimi, quartus in medio eoriim est auxilium (četrti v sredini njihovi je njim pomoč). Rauch, Regenmož in Vidulich so že consilium, če jim pa dodamo našega ljubega C 1 e s i u s a, to ti pa je, mili Jurčeku, ena quaderna korenjakov, da takove ni moči naši blizo, pa tud nevem če bi jo zdej človek našel. Kaj pa je s temi le možaki? Danas je naš ljubi Clesius poslal razglase po vsej Liburniji, da dobi dobrega kovača, kteri bi skoval Rauchu vile, Vidulichi lopato, Clesiusu pa dober bat. Kaj pa za Regen mož a? Njemu pa da popravi skrkane grablje, ktere je revež skrhal pri žabji vasi. Stem le , zlati Jurčeku, orodjem so namenili ti-le možaki prekopati veči del Jugoslavije, i na prekopano posijati mlado Madjarščino, Nemščino i Laščino ; ker so opazili da se stara kultura dan na dan propada, zatorej želijo da nova izraste. Priporočam ti tedaj, Jurčeku, da jim le reč prepoveš i zabraniš, ali pa, da jih precej ustreliš.*) Pazi tedaj !	svetiovič.
*) Pif, paf! uže leže! naj se še malo povaljajo; če malo trave povaljajo, pa prihodnje leto toliko lepša zraste, — saj veste, da gnoj — gnoji.
Juri,
Take in enake „Ansichten aus Triest“ se nahajajo v istem Albumu, kterega so Tržačanje večnemu poslancu dr. Klunu darovali.