3 nć.
132. številka.
Izdanje za ćetirtek lovembra 1897.
(T Tretn, t četrtek ijutraj dne 4. novembri 1897.)
Tečaj XXII.
IV**
takaja p« trikrat a> Mm ▼ iaatth li* daajib ob Covkih, i««vtkfk ta vobolah. Zjatranje ladanja fc-haja ab S. ari sja t raj, vatam« pa ab 7.
vi Ya4er. — Obojno iidaaj« Mu«: aa jed»VM«e . t. i.—, irraa Atstrlla f. l.M « tri aveo. . . B.— 9 3 . 4,M
H pol l(U
i> »i« lato
12.—
,18.-
Naratalaa ja plaiivatl M|ri| u aaratt« *ra» prllaiana ■»7aonlaa M ifriM M
•lira.
Paaaaidae ftterilko ae dabiraja » prodaj alnieab tobaka v 1 ratu po M ot6. Istu« Trsta pa 4 ari.
EDINOST

Oglasi aa raAana po tarifa r of tita; aa ■ulova ■ debelini trkam. «e plaiaja proator, koUkor obsega naTiduib f stic, Poslao a, osmrtnice in javne iah» sla, do. taaM aglaai itd. sa ladaoajo po V'Jro^M.
Tat daptai aaj aa paiiljajo iridmttTV iiUaa Caaarasa it. IS. Vsako pr<' • wora biti frankovano, kar nefranVo*4tm sa aa ♦prejemajo. Bokopisi se a*i rft>< njo,
Nncaiaino, reklanaeije in oglase spra* jcuia upravnistvo uiioa Moliu> pit* oalo bit. 3, II. nadst. Nitfofinino ia oglaaa ja plaiavati laeo Trat. Odprt« reklama aija aa proste poitniae.
QI
,T mHmmM Jt «W.
Nekoliko pojasnila.
Zadnji .Primorski List* je prinesel Članek pod naslovom »Somišljenikom v Trstu", iz katerega razločno zveni graja na adreso narodne stranke ■a ozemlji tržaškem.
V	članka je mnogo resnice. Sosebno smo hvaležni goriškemu tovarišu na tem, davspedbuja tržaško duhovščino na preučevanje socijalne demokracije. Prav te je tadi naša iskrena želja. Dobra vedoči, da par odbornikov v pol. društvu „Edinost" "ne more vspešno nositi vsega bremena, spojenega s narodnia delom, smo oblalovali vsikdar, da se je duhovščina na ozemlji tržaškem vse preveč - ne is nemarnosti, to vemo, ampak iz izvestnih „ozirov", katerih pa ne moremo pripoznati veljavnimi — odtezala delovanju v javnosti. Će kje dingje, trebalo bi zložnega dela na tej točki naie domovine.
Ne da bi hoteli zatiskati oči pred socijalno-•demokratskim gibanjem in pred nevarnostjo, ki je spojena z istim za vero in narodnost, zdi se nam vendar, da gospod člankar v • Primorskem listo1 vse preveč sodi vspehe socijalistiikih shodov po okolici po ntisv, ki so ga napravila nanj poročila v »Delaven*.
V	mestu so si demokratje res pridobili trdna tla in je tudi res, da ni takega odpora z druge strani, kakor bi bilo želeti. Pa tudi med slovenskimi nižimi sloji v mestu ni juha taka vroča, kakor hote trditi aoeijalistiška glasila. Da Je organizacija res pomanjkljiva na nesocijalistiški strani, na tem pa niso krivi naši narodui „Mojzesi", ampak krivi ao oni, ki v svoji narodni strasti nočejo ni Čuti o zložnem delu, in na katere je pokazal tudi »Primorski list' z debelom prstom, ko je napisal: „In kar ni bila vstani vreaničiti italijansko katoliška ideja tržaikih krič. socijalcev, da bi iskali "zaveznikov vsaj pri kat. slov. du-
h o v i č i n i... .* Mi smo bili vsikdar pripravljeni
PODLISTEK
--- 2
Ob Leskovžkn.
Spisal Janko Keasler.
Hlebček ui odgovorih Le tih vzdih se mu je akral iz persij. „Lojzika", je dejal za nekoliko Časa, prijemni jo ta desnico, „že več dnij opazujem to in poznam vse tToje gorje. Rad bi ti lajšal nesrečno življenje, toda za naju ai tolažila in leka ■na tem svetu; de le onkraj groba zadobiva mir in srečo, po kateri hrepeniva zaman. Nestalni smo", rekši to je pokazal kvišku, kjer je visoko pod nebom šumno letela jata golobov, „kakor ptice, ki se selijo v toplejše kraje, kamor jih žene narava. "Tudi mi moramo hrepeneti po boljši doraovini, kjer ni več rev in težav*. Rekši jo je strastno pritisnil na burna p<sa ter jej vroče poljubil žareči ustnici, ki še ništi poljubili nikogar. In kakor je bil nenadoma prišel, izginil jej je naglo izpred očij.
Ko je odšel, sedela je se dolgo na klopici "ter premišljevala o njegovih besedah. S tem dnem ae jej je rodil nov čut v prsih, sladek čut, katerega ni poznala dosedaj.
In če ni bilo Hlebčevega k studencu, da bi ae pogovarjala, bila je nesrečna, stokrat bolj nesrečna, nego prej, ko ga ie ni poznala tako.
Ljubila je in bila v nesreči srečna...
Ko so prišli pastirji do nje, je nehala peti.
„Lojzika, poskusi, kako dober je naš kostanj*. Temi besedami jej je ponudila mala pastarica ne-
za zložno delo s poštenimi Italijani. Narodna ideja preveva sicer vse naše bitstvo, ali tako velika vendar ni, da bi nam mogla temniti pogled na cilje — vesoljnjega človečanstva. Na tem pa nismo krivi mi, ako na drogih straneh ni take ugodne dispazicije. Kje in zakaj ? — o tem pa je ravno „Primorski list* v noveji čas govoril mnogo, dobro in opetovano. Žal, da brez vspeha.
Kar pa se dostaje socijalistiških shodov po okolici, treba nekoliko pojasnila. „Prim. list* piše ozirom na tak shod pri sv. Ivanu :
„Zvedavo sem prebral dotični člančič in še enkrat sem ga prelistal in obračal..da bi kaj svedel ali vsaj mej vrsticami razbral, kako so narodni Tržačani sprejeli demokratične misijonarje. Menim pa, da so govorniki izvrstno vršili in izvršili svoje nalogo, zakaj n i k d o, prav n i k d o se jim ni upal ugovarjati v odločnem stvarno« dostojnem govoru?*
To ne odgovarja resnici. Konstatovati moramo marveč, da se zavedni in narodni možje sve-toivanski nastopili tako odločno, da so že v naprej onemogočili sleherni vspeh socijalistiških govornikov. Pr«d«eriniStvo ahoda so naši v««li * ovojo roke. Potem pa so zavračali — in sosebno tamošnji gospod kapelan — posamične krive trditve tako vspešno, da je rekel jeden socijalistov : „Gehen wir, gehen wir, da ist nichts zu machen".
Poten je treba poznati te shode po okolioi. Povsod isti govorniki in isti poslušalci. Socijalisti vodijo vedno seboj svoj avditorij iz mesta I V Ro-janu n. pr. ni bilo na shodu ni toliko okoličanov, kolikor je prstov na roki. V Skedenj zahajajo na shode večinoma socijalisti od sv. Jakoba v mestu. In če je med istimi kakov prebivalec iz Skednja ali od blizo tam, je gotovo tujec, v največ slučajih nemški delavec. V kolikor smemo verjeti poročilom naših mož po okolici, se ni treba plašiti, ako bodemo le m\ vedno pazni na straži.
In to hočemo, kakor je pojasnil predsednik pol. društva „Edinost" na javnem shodn pri sv. Ivanu. In ako bode duhovščina na tržaškem ozemlju hotela slušati in spolnjevati gornji nasvet „Prim. Usta*, ako bode jela z nami javno nastopati za dobro stvar, potem se pokaže prav kmalu, da^na-rodna in veroka ideja še živita po okolici. A v kolikor je verska ideja res oslabila po naši okolici, je oalabila le tam — to nam gotovo potrde vsi gg. duhovniki — kjer je narodna demoralizacija izvršila svoje peklensko delo. Io iz tega bi sledilo, da v Trstu izvestni slovenski narodni M jzesi niso brez pomena — v dobrem zmislu — tudi za versko stvar. Le škoda, da delo teh poslednjih ne najde podpore med izvestnimi laškimi narodnimi „Mojzesi* v duhovskih suknjah, ki hočejo baje iz-vojevati težko borbo, ki pa v isti hip odklanjajo sobojevnike v svoji neumljivi jednostranosti in jih še žalijo v isti sapi na nečuven način. Sami so prešibki za težko borbo, sobojevnikov druge narodnosti ne trpe poleg sebe, potem ni čudo, da so ■ledi njih delu v mestu jednake — ničli.
Ne varajte sel Vse proučevanje socijalistiških spisov, TflA tsnvaiiikn pn^uanjo eu^ljalut^a tf*.-šanja vam ne pomore, dokler se laški katoliki ne povzdignejo iz jedaostranosti do odkritosti, iskrenosti in — ljubezni do poštenih življe v druge narodnosti v deželi. Tu je korenina zlu, tu treba zastaviti vzvod. Ako se tu obrne na bolje, potem zadobe | potrebnega poguma tudi na naši strani in se bodo radi in intenzivneje bavili se socijalnim vprašanjem. Pred vsem pa treba objektivnosti nasproti sooijal-j nemu gibanju. Treba priznavati, da je to gibanje opravičeno v mnogih pogledih, da je resnična mnogokatera krivica, o kateri govori aocijalizem. Treba, da se pokažemo objektivne, dobrohotne v presojanju; in Bog ne daj, da bi hoteli tajiti nedostatke, kjer je tacih v resnici I Le tako bodemo vzbujali zaupanje v nas in vero v naše dobre na-
kaj kostanjev, katere je rada sprejela ogovor-jena.
„Kako lepe lase imaš 1* čudila se je druga
tovarišica, „tako lepo so spleteni, kar vsa druga si nekaj dnij seau.
Loj z a je prijazno pogledala po prišlecih, toda molčala je.
„Ali že veš, da je šel Hebčev v Gorico, da bode za gospoda?" vprašal jo je Pevčev Tonče, ki je bil prišel počasi za drugimi pastirji.
„Ve»*, je dejala kratko, hipoma je postala smrtno bleda, roke so se krčevito eklenile klopice: božjast jo je lomila.
Prestrašeni so pobegnili pastirji, le Pevčev je ostal pri njej zmakaje jej senci. Kmalu jej je odleglo. Kratko ga zahvalivši za skazano jej prijaznost hifela je v gozd. Ko je z višine ugledala belo cesto, po kateri se je odpeljal on, prikipela jej je vroča solza iz modrega očesa. Io gledala je v tisto mer, dokler jej ni otemnel pogled od solza in mraka. Še le bleda luna, ki je zvedavo pogledala izza Gorjancev, spomnila jo je, da je treba iti domov.
Od tistega dne je pogosto pela »b Leskovčku in tudi božjast jo je obiskovala redneje...
Minilo je mesec dnij, odkar je bil Hlebčev v goriškem semenišču, toda zadovoljen ni bil in nekega dne ga je zmanjkalo : odšel je bil dooaov.
Bil je jasen dan, kakoršnih je malo takih pozno v jeseni, ko je korakal proti domu. Hotel
ja videti svojo znanko, Lejso; in krenil je mimo Leskovčka. Prepodil je nekaj kosov in drugih ptičev, ki zimujejo pri nas, da so glasno cvrčaje leteli v goščo. Šumno je odmeval njegov korak po suhem listju; in aedtg je bil pri klopici, a bila je prazna..
Na plešici nad Leakovčkom so kurili vrhov«
ški pastirji ter si greli premrle ude. V žrjavici pa je bilo nekaj krompirja, v katerega se je oziralo dvajset poželjivih očij. V tem je pritaval Hlebčev na golišče in pastirji se ga obstopili takoj.
„Kdaj si pa prišel ?* je vprašal TonČe pri« šleca in ne čakaje odgovora je nadaljeval: „Z | Lojzo pa ne bodeš več sanjaril; včeraj je umrla ■ ob Leskovčku na klopici: božjast jo je strla". j .Umrla" je slišal in vedel je več, nego je
I hotel. Noben vzdih se mu ni izvil iz nrsij, nofceua solza mu ni prirosila v oko, le v prsih ga je nekaj tiščalo neznansko močjo.
„Pokropit jo pojden", je dejal poluglasno ter se molčć izgubil iz srede pastirjev.
„Kako pobit je", je pričel Pevčev TonČe; tega bi ne bil verjel nikdar, kar so ljudje ugibali", pristavil je bolj za se.
Solnce se je pomikalo vedno bolj proti zahodu in lahke, prozorne meglice so začele ustajati iznad s^nožeti, ki jo je napajala vodica Leskovč-kova. Pastirji so guali živino domov, ogibajoči, koliko dni Še bodo pasli letos, ker sneg ne bode odlašal več dolgo.	(Zvršetek prih.)
mene. Zato ponavljamo še enkrat, kar smo raz-že tolikokrat!: usodna smota bi b.la, tko bi hoteli načelno ia pavšalno obsojati vse gibanje socijalne demokracije. Nada borba mora biti na- j perjena pruti onim, ki &o zaveli to gibanje t na- \ pačao strujo; proti onim, katerim je le do tega, j da vodovje socijalne bede stopa iz struje io pa- f atoli livade, ki pa niti ne mislijo na to, da bi se rc-šuliiala deroča reka, t * ja: da bi se rts reiilo socijalno vprašanje v pravičnem zmisln. Kajti, j kakor hitro bi se zgodilo to, zgubili bi oni naslov , za svoj poli tidki obstanek.
Polltlike vesti.
V TRSTU, dae 3. norembra 1697. J K položaja. Jutri bode imela zbornica po* j slancev zopet sejo. Prav za prav dve seji: podnev- ■ do in vetrno, ali pa ceić celonočno. V podnevni j seji se bode nadaljevala razprava o predlogih za ; zatoibo ministrov, v večerni pa se bode nadaljeval j Voi za nagodbeni provizorij.
Kakor preludij jutranjim bojem je zabeležiti dve dejstvi: cesar vsprejme jutri podpredsednika I zbornice in SchOnerer je prijavil predsedniitvu, da hoče pretrgati svoj dopust in hoče jutri osebno priti v zbornice. Ti dve veni pričati, da se oba ! tabora najresneje pripravljata na borbo. Čegava i bode zmaga ? Kakor naravno, se nadejajo zmage i ta iu taiu. Posl. Wolff je rekel na shodu Nemce? j v Bolc&uu, da obstrakcija porabi vse sile, da pre-preči provizorij, dočim poročajo iz tabora večine, | da je le ta popolno pripravljena na veliko jntršnjo borbo. Ako je smeti verjeti raznim poročilom, so se skupine ua desni že popolnoma potolažile radi ! zadnjega nevspeha. Najugodneje je uplivalo pojas- j nilo podpredsednika Abrahamovima, da je zaključil sejo le iz lastnega nagiba in iz ozirov na izau-Čene stenografe, da torej niti govora ni o te«, da bi bil sklenil kakov kompromis z obstrukcijo.
Tudi na slučaj, da se provizorij ne vsprejme parlamentarnim potom, so baje pripravljeni v 1 odločilnih krogih.
potem (la ukegue priti io kiine v w i mater- 1
stvn in d<> zaustavljanja parlamentarizma. V tem 1 poslednjem slučaja se proračunski provizorij določi na podlagi cesarske naredbe. Ako smemo verjeti antisemitiskemu .Dentsches Volksblatt*, je tudi ! sklenjena stvar— ako pride do teh dopodkov — j da se po obmejnih krajih na Češkem proglasi ; obsedno stanje. Z druge strani javljajo zopet, > da bodočim ministerskira predsednikom je določen ■ češki velikaš giof L o b k o v i c, kar bi značilo, da se je vlada definitivno naslonila na desno stran. \ Take in jednake vesti so se širile te dni. ; Koliko je resnice na njih in koliko domišljije, to nam pokažejo bližnji dnevi, ali pa morda že bližnje ure. Jutršnja seja zbornice bode vsakako jedna najpomembniših v zgodovini našega parlamentarizma.
Grof Golochowsky v Italiji. Te dni pojde nas minister za vnanje stvari v Monzo na italijanski dvor. Vse evropsko časopisje se bavi s tem potovaojem, ki je baje velikega politiikega pomena. Radovednost je tem veča, ker se je poslednje dni veliko pisalo o stališču Italije v trozvezi.
Iz Srbije. Novi miniatenki predsednik je razposlal okrožnico do zastopnikov Srbiie v inozemstvu, v kateri trdi, da sprememba v raini-■terstvu ni v nikaki zvezi z osebo razkralja Mi | lana. (Poznati bi hoteli poznavatelja razmer, ki ž bi hotel verjeti temu zatrdila. Op. ureda.) Srbija da se ne sme opirati na jedno »amo velesilo, ampak iskati mora prijateljskih razmer do vseh držav. Glede notranjih nalog trebalo bode trajno zagoto- 1 toviti zakonitost v deželt, či*to opravo in nepristransko pravosodje.
Obljub bilo bi torej dovolj. Drugo vprašanj« pa je, od kje bode ministarstvo Ginrgjevič dobivalo moči za to veliko nalogo, brez zaslombe v stranki, ki ima malone ves narod za seboj, to je radikalni ?! Koliko takih poskusov se je že izjalo-vilo v Srbiji I
Slavno8t odkritja nagrobnega spomenika pokojnemu Dragotinu Martefancu.
Brez sijaja, priprosto ali na velelep in do srn segajoči način so proslavili naši okoličani mi-nole nedelje spomin onega, ki je bil najzvesteji sil te okolico in svojega roda slovenskega Da
nismo vedeli do minole nedelje, kaj je bil Dragotin Martelane svojim rojakom, zvršetek proslave minole nedelje uam je pokazal to na najprepričevalneji način.'
Ze žalost, ki se je čitala vsem na obraza, ko so izvedeli, da je oblast — in to na pritisek mestne oblasti — prepovedala v zadnji hip oni del slavnosti, ki te je imel vriiti na pokopaliičn, že ta potrtost je pričala, kako je bilo tega dne vse čut8tvovanje Barkovljanov posvečeno le npe-minu Dragotina Martelanca. No, pametnim besedna prvakov se je posrečilo, da so se ljndje pomirili.
Ob 1. nri je pričel skupni obed, katerega so •e udeležili vsi veljaki barkovljansM, deželna po* slanca Ivan Goriup in Fran Dollenz ter več odbornikov pol. društva ,Edinost* s predsednikom g. M a n d i 6 e m na čelo. Na obeda smo imeli tndi dragega gosta iz Gorice, gosp. poslanca dra. T n m o.
Na obeda sti se izustili le dve napitnici. Predsednik .Edinosti41 in zajedno tndi predsednik slavnostnega odbora, gosp. prof. M a n d i d, je proslavil spomin pok. Martelanca in je napil navzočim sorodnikom pokojnikovim; gosp. Dragotin Pertot, predsednik pevskega društva »Adrija", katerega ustanovitelj in večletni predsednik je bil pokojnik, pa je zahvalil slavnostni odbor za veliki ti ud.
Ker — kakor že omenjeno — je oblast prepovedala oni del slavnosti, ki se je imel po obeda vršiti na pokopališču, niso mogla pevska društva ( korporativno tjakaj, in tudi sprevod iz cerkve je j moral Izostati. Vendar se je kmalo napolnilo po- ' kopališče. Zbrala se je tam velika množica prija* , teljev in čestilcev pokojnikovih. Lepo število slo- i čajno navzočih pevcev je zapelo tri nagrobnice, j na gomilo so položili več vencev, barkovljan- ; ska dekleta so odičila prelepi spomenik veli- j kanskim vencem s trakovi v narodnih barvah ! in mnogokatera solza je roiila na ta veliko J prerani grob. Množica se je razšla mirno ii tiho. j A ta tiha žalost, ta mir in ta red je pričal, da ni bilo ravno potrebno, da je državna oblast ugodila pritisku mestne oblasti, čuti je bilo marši kako trpko opazko ; in tndi nam je trpka opazka na < jeziku, katero pa hočemo udušiti v tem hipa, ker so te vrstice posvečene le enemu, ki je bil v življenju vreden naše ljubesni, in si je po svojem i delu pridobil pravice, da ga proslavljamo po smrt'
Ko smo ostavili pokopališče, bilo je vse žive 4 naših ljudij po alicah barkovljannkih. Soiebjo pred I ,Narodn>m domom* so se zbirale velike gruče ' ljudij po-l veliko, vihrajoč« trobojuieo.
Ob 5. url se je pričela veielica v veliki lopi na vrtu, prirejeni najaknsneje nalašč v ta namen. Udeležba je bila velika A vsemu občinstvu je bilo poznati, da je bilo prešiqjeno duhom pok. Dragotina. Živo nam je bilo pred očmi v teh trenotkih, kako je bil pokojnik ves v ognju, ko je dajal odredbe pred takimi veselicami, kako je tekal in skrbel sam ia vse.
Ploskanje in Živio-klici so zaorili po širnem prostoru, ko je stopil na oder krepak pevski zbor — iz Istre: draštvo .Slavec* iz Ricmanj. To je bilo menda prvikrat, da je društvo iz sosednje Istre nastopilo na slavnosti v tržaški okolici.
Isti zbor je pel Hajdrihov ,Na boj I" Videlo se jim je tem krepkim postavam, da jim prihajajo glasovi iz prs, navajenih trdemu bi ju za prava naroda. Lepa pesem iz UBt naših istrskih junakov je elektrizovala vse občinstvo, dla ploskanju ni bilo ni konca ne kraja, dokler niso ponovili obeh pesmi. D#, tu je bil duh pokojnega Dragotina Maitelancal Sosebno moramo povdariti, da ricmanjski zbor nme prav lepo vzdržavati takt. To je mnogo pri ljud«h žnlavih rok, ki se morajo truditi od zore do mraka za svoj vsakdanji kruh. Seveda gre na tem zasluga tndi vrlemu pevovodju, gospodu Valentiču.
Krasno so pele pevke društva „Adrija* Hladnikov dvoglavi valček „Vesela pevka*. Spremljal je na glasovirju gosp. Pertot. Tudi ta pesem se je m irala ponoviti na glasno zabtevanje občinstva. Pripomniti pa moramo, da so bile pevke burno pozdravljene ie ob nastopu, ker so nastopile v krasnih narodnih nošah. Društvo .Adrija* je lahke ponosno na svoj ženski zbor. Odlikovali pa so se ta vefer tudi možki glasovi — vštricno z ženskimi — v lepem, ganljivem mešanem zborn Ipavčevem: .Pozdrav gorenjski". To pesem so morali ponavljati enkrat, in ko je občinstvo zahte-
valo ie in še, dodali so vili pevci in pevke ša BHimno Adrije* in sicer dvakrat. Sploh je pela „Adrija* ta večer tako iiborno, kakor da je imela pred teboj pokojnega predeednika in ustanovitelja svojega. Leple in ganjjiveje ni mogla proslaviti spomina onega, ki je to društvo objemal vsem svojim srcem: pokojnega Dragotina Martelanca« Hvala na tem vrlim pevkam in pevcem in hvala neutrudnemu pevovodju, g. R .žmu, ki toli lepo nadaljnje po pokojniku zasnovano delo.
Pevcem vredno ua strani je stal tamburaški zbor iz Skednja, sestoječi iz tamburaiev in tam* baralle. O udaranja tega zbora lahko rečemo povtem kratko sodbo. Ne, le ponoviti hočemo, kar so povdarjali tndi meščani, da je namreč to najbolji tamburaški zbor, kolikor smo jih imeli dose-daj na tržaškem ozemlja. In tako so tudi Ške-denjci lepo pripomogli do Bijajuega vipeha slavnosti od minole nedelje.
Na odm je visela velika slika. Toda slikaj« bila zagrnjena. Bile je slika pok. Drag. Martelanca, izborno izdelana po domačinu Gustinčiču. Slika ja bila v krasnem okvirja. Na oder je stopila dekla-movalka, gospica Mariea Čokova, da v krasni de» klamaciji, zloženi po gosp. Maliča, izrazi teto izgube, ki je zadela vso okolico po smrti pokojnika* Le iz srca morajo prihajati besede govorjene takim ognjem, kakoršnjim je govorila deklamovalka. Da je bilo tema res tako, so pač najbolje pričala — solze, ki so jih točili med deklamacijo mnogi navzoči, nekateri celo na ves gla*. Ia ko je završila, ko je padla zavesa se slike, in ko se je ta pokazala v svitu bengališke luči, in v sredi bar-kovljanakih deklet v narodnih nošah, bil je ta moment, ki se ne da opisati lahko. Kar gromelp je v slavo spominu Martelančevemo. Ta gavor ja pričal, kako nosi naša ljudstvo v svojem srcu sp^ min preminolega boritelja svojega.
Veselica se je zakljačila na impezanten način. Nastopili so vsi pevci in mogočno je donela visoka pesem o vzajemnosti med dvema plemenoma jogo-slovanskima: pesem .Slovenec in Hrvat". Daai pevci iz različnih zborov in krajev, peli so kakor zlito f dokaz, da nas prošiujajo vseh jednaka čatstva.	(Zvršetek pride.)
Različne vesti.
Oalavaka zavarovalnica prati nezgodam v Tritu. Ljuoljaudki volilni odoor za nove voiitva predstojništva in razsodišča delavske zavarovahraa proti nezgodam v Trstu je po dogovorih s slo* Vensko-lii Vrtiskuii voliluiui odborom tržaškim te dni konečuo določil nastopno kandidatsko listo: A.
Za predstojniatvo izmej podjetnikov :
Kategorija I. Člen : 8chiwiU Matija Valentin, inženir v Totu; namestnik: Maakoč Ivan, velo-tržeč z lesom v Trstu.
Kategorija IL Člen: Tfl..ins, tovarnar v Ljubljani; uauieatnik: Achtscbia A. C., ključavničar v Ljnbljaui.
Kategorija IlL Člen: K,*ler Peter, tovarnar v Ljubljani; namestnik: Lucktaiana Anton, tovarnar v Ljubljani.
Kategorija IV. Člen: Supančič Filip, stav-binski podjetnik v Ljubljani: namestnik: Tree Viljem, stavbinski podjetnik v Ljubljani.
Katngorija V. Člen: Gaisuer Andrej, tovarnar v Trži či; nameatuik: Grilc Luka, tovarnar v Z g Ji.
Kategorija VI. Člen: Kušar Josip, posestnik mlina v Dtižniah; namesti : Verbiš	to*
varnar u« Bi-tri pri Borovnici.
Za predstojniatvo izmej delavcev :
Kairgunja I. Člen : lin- roiz Vaieutin. koilar v Trstu : namestnik : Borri Anton, delavec v Trsta.
Kategoiija: II. Člen: Kiecič Andrej, mehauik pri Lloydu v Trstu; namestnik: Sadež Ivan, livar v Trstu.
Kategorija III. Člen: Škof Fran, delovodja v e. kr. totiačai tovarni v Ljubljani; namestnik: Završuik Fran, delovodja v c. k. tobačni glavni tovarni v Liubljani.
Kategorija IV. Člen: Kolman Friderik, uradnik kranjske stavbinske družbe v Ljubljani; namestnik : arhitekt Wolf Anton, uradnik kranjska stavbinske družbe v Lljnbljaui.
Kategorija V. Člen: Rflting Kari, faktor tiskarne Kleinmayr A Bamberg v Ljubljani; namestnik : Gosticčar Josip, paznik v predilnici ▼ Ljubljani.
Kategorija VI. Čltn: Novak Alojzij, kiju čavničar v velški papirnici; namestnik: Plevnik Josip, delavec v veliki papirnici.
B.
Za razsodišče izmej podjetnikov :
Prisednik: Hribar Ivan, župan ljubljanski. Namestniki; 1. Bamberg Otokar, tovarnar v Izubijani :2. Knez Ivan, solastnik opekarne v LjaMjani;
3. Petnica Janez, lastnik opekarne v Črnučah pri Ljubljani.
Za razsodišče izmej delavcev :
Prisednik: Zanon Josip, kalafat v Trstu. Namestniki: 1. Moravec Makao, tiskar v Trstu; t. Riizi Anton-Gillo, kalafat v Miljah} 3. Pock Anton, livar v Trstu. V predstojništvo voli vsaka kategorija zase, v razsodišče volijo podjetniki vseh šest kategorij skupaj in istotako delavci vseh šestih kategorij skupaj.
Glasovnice, pravilno podpisane, je najbolje pošiljati trgovski in obrtniški zbornici za Kranjsko V Ljubljani, oziroma v Del. podp. društvo v Trstu.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti nabral ie „Narodni eksekutor" pri Martelančevi slavnosti v Barkovljah 19 k?oi 84 stotink.
.Siidmarkischer (krainiich-kiittenl&ndiachar) Sftngerbund*. Iz Ljubljane se nam poroča dne 1. nov.: Nemško-nacijonalna slavnost v ljubljanski kazini in filharmonični „Tonhalli" je minul^ in motil je ni ni eu - slovenski glas 1 — Graška „Tagespost" je prinesla v svoji včerajšnji številki cel uvodno-suhoparen, pa proslavljajoč članek o tej slavnosti, a nima seveda kaj poročati ni eden nemški list o kakem škandal n. Kaj porečeti n. pr. „Rund-deutshe Ostsau" In časnikarska vlačuga celjska »Deutsche Waclitt> o taktnem vedenju narodnega občiustva ljubljanskega ? Pa to vam je ljubljanska policija vse drugače organizovan institut, nego pa celjski nemško drenirani kor policije. „Liib. Zeitg." pa tudi zdaj ne bode imela povoda govoriti kaj „vom Pfibel", kajti niti — „PObel" se ni zmenil Ba take — komedijante!
Zakaj noče z resnico ■• dan ? Govorč o nemški slavnosti, ki se je vršila minole nedelje v Ljub* ijani, pravi „Piccolovo" brzojavno poročilo, da je kila to manifestacija vzajemnosti severnih Nemcev z Nemci na Kranjskem in z nemškimi skupinami, ras« Stresenimi po severnem delu Primorske.
Ali je navihan ? Pol resnice je ie povedal, ali vse resnice nočo povedati. Dobro mu je, da more s primorskimi Nemci mahati po Slovencih, a sope t bi oni bilo neljubo, ako bi izvedel svet, da je v Trst« N»ewy in da njih moč narsšča od dne do dne. Zato je rekel modro: v „zgornjem" delu Primorske, da bodo mislili, da Nemci, ki so minole nedelje prirejali v Ljubljani „sijajne manifestacije", so bili od kje tam gori iz Volč, Krede, Kobarida iu morda tudi s Krna. „Piccolo" bi hutel iskati Nemcev tam, kjer jih ni, a potaje-vati bi jih hotel tam, kjer sol! Zato govori le pol resnice, mesto da bi pripoznal vso resnico: „iz Trsta so bili Nemci, ki ao bili tako rekoč zasno-vateiji nemške slavnosti v Ljubljani. Moč teh Nemcev raste od dne do due, sosebno v trgovini. Zlasti veliko trgovino so ti Nemci pobegnili nase vsaj po treh četrtinah".
Tako bi moral govoriti „Piccolo", ako bi hotel govor*ti vso resnico II Ali tega noče. Toda, sko bi bili Italijani nekoliko trezneji in resneji nego so, potem bi morali vedeti, da kuuečno bodo le oni trpeli na posledicah take taktike eskamo-taže ia ia'~. < ' tiča noja, bi ti S-M z ?lavo v peiek, da ne bi videl — Nemcev okoli sebe. Pa tudi za Nemce je poučno to zavijanje „Piccolovo". Sedaj vidijo Nemci stjpet, kako radi jih imajo Ifcali-ani, tod i ie dotlej, dokler se drže v „severnih krajih* Primorske, to je: dotlej, dokler Neioci de-monstrujejo proti Slovencem. Sicer (a jim kar za-nikujejo ekzisienco na Primorskem.
Zanimiv je tudi zaključek „Piccolove" brzojavke : „Vzlic nasprotnemu vedenju slovenskega prebivalstva vendar ui dogodil uikak neredw.
Ali ue sluti „Piccolo", koga je pohvalil in koga obsodil s tem ? Zabeležimo torej: v Celju gospodujejo Nemci in imajo policijo v svojih rokah — in dogajali so se izgredi; v Ljubljani je o-gromna večina slovenska in policijo ima v rokah slovenski občinski zaatop — in ni bilo izgredov. Od kodi ta razlika?!! Na to nAj nam odgovori i „Piccolo". Zakaj govori le pol resnice in ne vso? No, pa mu povejmo mi: v Ljubljani je vršilo re-
darstvo svojo dolžnost, dočim je v Celju ni vršilo; v Ljubljani se je slovensko prebivalstvo vedlo dostojno, v Celju pa se nemško prebivalstvo ni vedlo dostojno. Tn je pojasnilo, zakaj je v Celju bilo izgredov, v Ljubljani pa ne, ,vzlic nasprotnemu vedenju slovenskega prebivalstva". Že zadnjič smo pomilovali ubogega „Piceolo", da mora igrati ulogo diplomata. Ne, to ni za vsakogar. Za take posle treba biti rnjpni. A danes ga pomilujemo zopet, da si ni npal govoriti vse resnice in hoče Nemce, bivajoče resnično v Trstu, pošiljati v „zgornje kraje" Primorske. Slabo znamenje za stranko, ki mora posezati po takih otožnih sredstvih.
Na more drugače, nego da Isie. Pa da bi
vsaj lagal pametno, to je: vsaj tako, da bi bilo vsaj nekako podobno, kakor da je verjetno. Ali reva Jaže tako, da vidi tudi sleherni slepec in sliši sleherni glshec, da „Piccolo" laže.
V svoji številki, od ponadeljka pripoveduje namreč, da je minolo nedeljo zvečer došla družba štirih mladeničev v gostilno „pri petelinu" v ulici Ghe^a. Čisto mirno da so jeli prepevati „una cangpne italiana", Kar hirata da je zavriščalo proti njim po vsej gostilni. Da pa pokaže „Piccolo" vso svojo lepo nrav, opaža hitro, da med onimi, ki so vriščali, je bilo tudi vojakov. Ka pa so prišli redarji, smuknili da so slovenski izzivači hitro na svoje, prostore.
Tako „Piccolo", ki laže zopet. Kajti dotična družba se je vedla skrajno izzivalno, kar so jej očitali ludi došli redarji. In povsem naravno je, da so navzoči gostje reagovali proti izzivanju. Ali tako, da se ni nikomur skrivil ni jeden las 11
Kako iz trte zvit je ves te ljuti napad na gori rečeno gostilno, je najbolje razvidno iz tega: a.) da so redarji očitali oni družbi, da je prišla izzivati; in b.) da „Piccolo" pravi, da je bila ona družba iz —Gradca, ki je prišla v Trst, da prebije tu praznike.
Ali ste čuli? Nemci iz Gradca so prišli v Trst, in prav v gostilno „pri petelinu" v ulici Ghga da bi malce zapeli — italijanske pesmi 11 Kdo more verjeti temu ? Saj smo rekli: da bi vsaj revse ne lagalo tako neumno l
Pa da bode še trdneje pribito, kaki Gradčani ao bili ona četvorica, ki so brez vsacega povoda jeli žvižgati, ko je pela neka slovenska družba, povedano bodi tu, da je bil v družbi tudi — reporter „Piccola" I	Tableaui.
Varnih duš dan v „Narodnem domu" v Ljubljani. Piše nam čitate!' na^ga lista: B-1 s«m zjutraj čisto sam v lepih pr štorih te narodne stavbe in bilo mi je dolgočasnejše, nego na pokopališču. Ne bi mi pa bilo, ako bi bil našel v ka* varni naših slovenskih časopisov, vsaj kacih SO, če ne že vseh 30, kolikor jih imamo. Toda našel jih uisem niti 16, niti 10, še 5 ne j marveč samo — d vali!
Nemških, dragih in slabih listov bilo je p« vse polno. Tolažil sem se, da je bilo to vern(k duš dan in da hode že boljše, kedar pride za ljubljanske Slovence praznik pravega sv. Dnha, ki temeljito razsvetli zaslepl|«nce.
Prijatelj slovenske Žurnalistike. Prenos umrlih os'snkov Ivsna Fr. Jukiča Ža j prenosom Kopitarjevih in Vukovih ostankov s Markovega pokopališča na Duuaju sprožili ao Hrvatje misel o prenosu ostaukov jjiaeniht Ivana . Fr. Jukiča, kateri je kakor znamenit hrvatski književnik umM na Onnaju in hit rnkonan na • pokopališču sv. Marka. Za ta prenos pa bi bilo | treba posebnih in natančnih podatkov o j ro^toru . in rakvi, v kateri »leži mrtvec in ti podatki so 1 zabeleže n v arhivu frančiškanskega samostana na Duuaju, kjer je rajni Živel kakor menih-frater. Jukič je bil namreč pokopan na Markovem pokopališču v ubožnem grobu z 20 drugimi mrliči vred, iu radi tega bode teško določiti njegove ostanke.
Ruski vojni Indiji. Dne 1. t. m. ob uri zjutraj s ti do«peli v naše pristaničče ruska vojna križarka „Posadnik" pod poveljstvom Petrova z 7 Časniki, 55 mož in 9 topovi^; in torpedovka aštv. i 120" z 4 častniki, 25 mož in 2 topovoma. Ladiji ; osteniti jedeu mesec v Trstu, kor ju je treba popraviti.
„Muha". V Zagrebu prične izhajati v kratkem nov humoristični list pod naslovom .Muha" ki bode tudi illustrovan.
Najstarejši avstrijski general. Na Du m u j« umrl dn« 29. okt. podmiršal baron Stillfried, kateri je bi' najstarejši general avstro - odrske vojske, tako z ozirom na starost — 91 let — kakor na službena leta.
Zopet tat v cerkvi. Iz Drage pri Borštu nam pišejo: Prav tisto noč, kakor na Gročani, t. j. med 25. in 26. okt., vlomili so brezboini Utje tndi v tukajšnjo cerkev. Ki nnn nikukor mogli odpreti vrat v sakristijo, poskušali so prekopati zid pod cerkvenim oknom, a brez vspeha. Šli ao torej k velikim vratom in so jih odprli z drugi. Odnesli so škrinjico z vsebino 15 gld. satnega drobiža. Cerkev je samotna, ponočne straže nikdar ni, orožniki pa ne norijo biti povsodi. — Varuj nas Bog! — G o g p. T i c, na njo g e 1
Sol v Italiji. „Boletiino della Sucieta Geo-grafica Italiana" ima jako zanimivo in za socij ilno vprašanje v Italiji velevažno poročilo. List poroča, df^ je v okraju Lungo v kalabriških apeninah neizmernih zalog mineralske soli. Na t*j prirodni zalogi soli je napravljen rov, ki sega 220 metrov globoko pod zemljo, kjer se še vedno nahaja sama sol. Toda velikanskega bogastva tega naravnega zaklada ni možno izkoriščati, ker nedostaje že-lezničnih zvez. — Upati je, da italijanska vlada vendar nekaj ukrene v tem pogledu in podeli nekaj tisočem prebivalcev potrebnega kruha. Potem bi bil že en precejšen odstotek „neslanih" Italijanov manj na avstrijskih tirih.
Bicikli z godbo. Da se sport z bicikli ne postara, poskrbeli so merodajni faktorji tudi za izborno zabavo mej vožnjo. Na bicikle hočejo pritrditi godbeni aparat, katerega bode gnalo kolo bicikla samo. Do 500 točk se bode dalo igrati na jednem biciklu: koračnice, polke, mazurke, pesmi in operne skladbe, karkoli bode želel biciklist To bode zabaval
Koliko prihaja dljamantov iz Afrike? Afrika
je oni srečni del sveta, kateri hrani največ biserov v svojem ozemlji. Od leta 1867., ko se je pričelo ondi iskopavati dijamante, pa do danes, se je izvozilo od ondi 14.000 kilogramov dijamautov, v skupni vrednosti nad dve milijardi goldinarjev — (jedna milijarda je tisoč miiijouov).
Slan dot. Nedavno je padal v severni Ameriki slan dež. Ljudje, katere je zmočil ta dež, so bili popolnoma beli potem, ko se je voda porušila ž njih. Iu bela moka, ki je obležala na njih, je bila čista sol. A okna hiš v dotičnem kraju so bila tako zapadena od slanega dežja, da se skozi nI videlo. S: rokam jak; aa vračunali, da je s t<;« lažjem padlo ua jedno angleško miljo 3000 kilogramov soli. — Izvor te»u dežj«i je smatrati tako, d* je oblak, iz katerega je padal ta dež, izhlapel najbrže iz kakega slanih jezerov, katerih se nahaja v severni Ameriki obilo, ali pak je izhlapel iz tal, ki imajo bogato zalogo soli v sebi. Na podoben način nastaia tadi rodeči ali „krvavi" dež.
•C
H
RoJmKl! Spomnit«
družbe sv, Cirila in Metoda.
Teta Mica.
6 p t i o m is življenja.
Narisal P r o s t o b U t,
Kako t-mo otroci ljubili in spoštovali blago starko, „teto" Mico, ki je, doslutivši pri dedu, prebivala v hiši, ter se še vedno, kj^r in kolikor je mogla, dala uporabljati v razna opravila in oakrbila. Bila nam ju za stariši najljubša oseba na svetu, in še sedaj se je spominjamo odrastli še večkrat z hvaležnostjo, ko jo že davnej krije črna zemlja.
Bila je Ženica srednje, v poznejših letih že bolj sključene postave, snegobelih las in nagubane kože. Nam pa je posebno ugajala, ako se je v velikih prazoikih odela s častitljivo pečo in nismo se mogli dovolj načuditi njeni lepoti. — PogUH jej je bil še dosti bister, dasi je o čitanju iz starih masnih knjig rada natikala velike, koščeno obrobljme naočnike ; a posluh jo je zapuščal vedno bolj, dasi ni h itela priznati tega nikakor, in ako smo ji včasih preglasno zatrobili kako besedo na
iho, bih je niiljeua !n rekla vsa -jejifoljna: Nikar ne npite tako, saj nisem gluha, le nekoliko slabo slišim. — Ker ji je postava lezla vedno bolj k tlim, rekla je večkrat: Starost me tare in zato gledam v grob. Vsa bolna sem in za nobeno rabo več. A kljnb tema je delala vedno in pomagala, sdaj v knhinji, zdaj na vrta, zdaj v sobi. Po letu je plela in zalivala rože, a v veči vročini sedla s šivanjem na kbp pred čebeljaakora in pazila, da ne uide kateri roj. V jeaeni je pobirala z drevesa po-padano sadje in obrezovala nagnila jabolka, po zimi plela je na kolovrat v svoji sobici, kije nam otrokom bilo zavetišče in svetišče. Ako se je kdo jokal ali čmerikal, navadno so ga poslali doli k teti Miei (tako jo je nazival vsakdo, dasi nam ni bila ▼ rodu) ia ona ga je potolažila, pripovedovala razne dogodbe. Kolikokrat smo jih Čuli, te povesti in pravljice, a nikdar se jih nismo mogli naslušati, vedno nam jih je morala ponavljati vnovič. — Posebno na zimske večere smo radi zahajali v njeno sobo. Na okno med prozori bilo je mahu, po njem razpostavljeni pastirci in ovce, v kotu klevec. — KoiČek stekla je predočival zamrzio mlako. Nam otrokom bile so te »jaslice* izredno vse«. — V sobi nas je zanimalo vse: preprosta oprava, obleka v omari, stara .Dušna paia" in drugi molitveniki s podobami; razne podobe svetnikov in starinska režasta ura na steni, ki je vedno prehitevala za pol nre. V železni pečici smo pekli jabolka ali koran, in ti, z črnim kruhom, šli so nam bolj v slast, nego kraljeva pojedina. V skrinji, k: je imela na pokrovu prilepljenih raznih podob, božjepotnih spominkov, hranjevala je perilo in velikanski molek z jagodami, debelimi kakor orehi. Takega boš nosil za pasom, kedar postaneš frančiškan, je rekla včasih; a meni, dasi se mi je dahovski stan zdel ideal in sem rad maieval na zapečku, nikakor ni ugajala meniška halja. — Dolgi zimski večeri so nam le prehitro minevali; znosili smo k nji svoje igrafte in gradili mesta in Seleznice, prodajali in kupovali razno blago in se kratkočasili na najraz* nejle načine.
Brezskrbna mladostna leta so minola kmalo, pričel se je čas poaka. S ponosom smo ji razlagali svojo nčenost, ki smo si jo pridobili v šoli, kamor nas je spremljevala običajno in od koder nas je vodila domov. A še ko sem bil gimnazijec, aanimala se je za moje učenje in rada poslušala o tvarinab, ki ji vendar niso bile dovolj umevne in pristopne.
Kolika žalost o slovesa, na potu v veliko cesarsko mesto, kolika radost o vrnitvi na počitke ! Popraševala je po dunajskem mestu, zanimala se aa njegove znamenitosti, dasi ni umsla velikega sveta in Življenja v drugih okolnsstih. R*da bi bil« videla, da tu posUi duhovnik, a ni besedice ni očitala, zakaj tega nisem storil.
Vsak dau je hodila v cerkev zgodaj na jutro. V ostri zimi si je nakopala bolezen, ki je po kratkem trpljenja položila v grob osemdesetletno Starko. Bil sem tedaj odsoten od domovine, niaem je mogel spremiti k počitku. V miru počiva blaga starka, ki je vse življenje bila zvesta in neutrudna služabnica, kakoršnih je dandanes tako malo. In zato upam, da mi čestiti čitatelji oproste, da sem o temi vrsticami posvetil skromen a zaslužen spominek is prsd leti umrli starki.
NajnoveJAe vesti.
Dunaj 3. Nj. Veličanstvo ce.-ar je sprejel danes dni>uludne ministerskega pitdseduika grofa Badn.i h v daljši avdijencji.
Hamburg 9. »Hamburger Nachrichten" omenjajo k t> -mu prof mor j a Moas n a, objavijenjenem v ,Neue Freie Presse* : Mom*enu *e zdi politika Stvar, katera se ne dela i razumom, marveč z srcem. Li^t izjavja bojazen da utegnejo Monisenove izjave avstrijskim Nemcem več škodobati nego ko**io,it>. Nasprotniki Nemcev bi morali biti sIaoi taktiki, ako b- i i Momseuovega pi*ma ne zajemali novih izdatnih sumničenj nasproti Nem-cetr. v Avstriji in njihovim nameram. List obža-Ijuje, da uprav sloveči nemški učenjaki sezajo ua ta-o Žaljiv in neumesten način v notranje boje države, h katero živi Nemčija v tesni politični zv««i. Pravi, da se zop*t obistini nazor, da nemški profesor, četudi sicer edličnjak vendar vsikdar napravi škodo, ako «« jame pehati « ool'tiko.
MT Zet slabotne "f-" • bolehave valed pomanjkanj« krvi na iivoih, blede in sla-alabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajdka cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenioa ve>ja 1 glil., pet polliturakih steklenic 4 gld. 50 kr.
Trgovinska brvoja rke ln v )atl.
i »emoa iajeien —.---Pšenica v«
•pomlad 1898 12.16 do 12.18 Oves 2* spomlad—.--. —
rs jesen 8.78 8.80. Kr. n-.n v. maj-jnni JRU?, 5. 24 B 25 PHeaioa nora od 78 kil. f. 13 05—13.15 ><t V* k lo 13 20 13 25 od 80 kil f. 13.30—13 35., od kil t. 13 35 18 40, od 89 kil. for	—.—. -Ata*« 5*80 9 —
proso 6*15* 6 45
Pšeoioa: sredne ponudbe, povpraševanje omejeno. Prodaja 15000 mt. st. 5 nvS. dražje. Treme: oblina.
i-rtfft. tfnra'1 niran< *ta<1k<:r tor. 11.45 do 1147. Za notranji trgovini 1 Centrifuga! f 36.50 Concasse f. 37— Četvorni f. 37 75 v glavah f. 38'25 - —
Hivrs. Kava a,\ te .'at ,	"» nor. 37.75
■ marc 36.50
Hambn; :. Bantos good av9r«£o ** december 30.25
sa marc 31 — sa maj 91.-		- ea septam^r 32	— mirno.
Duiakcaa »s	osrsflb	3. novembv	aa
		dne 2/11.	dines
Driar.it iolg v	P a; j j tj u	102 25	102.25
n n T	irebru	. . . 102.35	102.25
Avstrijska renta	v zlatu	. . . 123 10	1*3.10
• m T	kronah	. . . 10155	101.60
KredU ne akcije		. . 355 65	362.48
London 10 Lat.	• . .	. . . .119 66	119 65
Napoleoni . .		. . . 9.62'/,	9.58«/,
80 mark		. . 11.76	11.75
100 itulj. lir		. , , . 45.10	46.10
I. j m,
Ker sem se do sedaj dajal zavajati od ljudi, o katerih sem sedaj prepričan popolnoma, da niso tako koristni našemu narodu, kakor bi morali biti, izjnvljuni slovesno, da se od danes naprej popolnoma strinjam z naiimi, povsem hvalevrednimi gospodi poslanci: Spin&ifiem L&ginjo, Jenkom in tovarili ter da bodem odslej sodeloval Zeiimi z vso požrtvovalnostjo.
Ogromne stroške, ki sea si jih bil napravil svojefiaano, ker sera bil zaveden v to pozabljam rad, in se veselim sedaj, da sem takrat propal se tvojo stranke
Svojim rojakom pa kličem iz srca, naj se odslej ne dado zapeljevati od nikogar več. marveč naj vedno zvesto slede naiim velezaslužnim poslancem kajti le na f. nvifiin homo hodili pravo pot.
Mune, oblina Podgrad, začetkom nov. 1897.
Anton ZadkoviČ, p. d. Pavičina.
liče
pridna dekla, ki bi znala tudi kuhati. Ve6 se lahko izve v ulici Geppa št. 16. II. nads. na levo.
V najem
odda se hiša št. 92. pod Črnim kalom ob cesti, pripravna za gostilno ali prodajalnico, kakor tudi za kako drugo obrt. Natančneje izve se pri lastniku v isti hiši.
Odvetniški koncipijent
z dveletno prakso, vešC tudi italijanščini, želi spremeniti službo. Ponudbe s pogoji naj se blagovolijo poslati pod naslovom : Odvetniški koncipijent pri gospej Ani Kastrevc v Ljubljani, Auerspergov trg št. 8. II. nadstropje.
Zaloga pohiMva in tapetarij
lastnega izdelka, v ulici Cordaiuoli it. 2, (nasprotij
pivarne „Auro™") kompletne lakonske sobe In jedilnice, železno pohištvo! In kuhinsko pohištvo po livenrednih cenah. Prevzeraljem | naroćbu v vsaki stroki. fldftni Q DaUa lorre.
.Narodnem domu" y Barkovljah
V„
je odprl podpisani PEKARIJO,
v kateri prodaja vedno frišen kruh, sladščice, paštete in vsakovrstno moko po najnižih cenah. Jemlje v pecivo tudi domač kruh. Matija Martiflćić.
fiMMMfc	m 4;8m
$ PROČ S PETROLIJEM! *
X Razsvetljujte • plinovo iarečo lučjo na Špirit „Trininf", jedino žarefo lučjo, katera gori Šfp	brez priroda plinu.
JRIUHHF"
^ Plinova iartfta luč na ipirit
£
&
V
A m
•Tftti kakor električna, uporabi »• na vsaki sre-tilki na petrolej ter ja sposobnu xa relike in majhne prostore
Za poulifno raisvetljavo povefiane in rame proti vetrm, to občinam no<»bhudno potrebne, Gori nafadnim špiritom in ne eksplodira.
Zaloga :
IVAN H. POHLY V TRSTU
Via Curintia 12.
Pouk na glasovirju
UCenka nekega odličnega profesorja bi poučevala začetnike v igri na glasovirju, bodisi po zasebnih stanovanjih, dli pa na lastnem domu. PovpraSati je na uredništvu tega lista.
Uniforme za jednoletne prostovoljce
vseh orožiiih vr!«t po najnižji etni in vsako vrstnu vojaške oprave po originalnih tvorniikih cenah, kakor tudi civilno obleke po najnovejiem kroju In fazonu pri
Franu Jirai) zavori z* uniformiranje Ulica Caserma Štev. 9.
lOO do 300 gld.
zamorejo si pridobiti osebf vsakega stann v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in ri<* zika z razpečevanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod na-Iov^m Ludw!g Oesterreicher Vin Dentichega^se 8, v Budimpešti.
Ulica D »nota štev. 9
ca ►
S
a ž .s
Mehanična delavnica
ustanovljena leta 1869
Petra Braido in sina
prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi Šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Ulica Donota Stev. 9.
9 ?
I f
Izložba pohištva in tapetarij
■ Dunaj« ia lm Trata
od ANGELA DELPIN
VI« Torrente 32, I. n. nasproti gledališču Armonla
Jedini kraj, kjer ee dobiva eares dobro pohiitvo. Fina oprava in spalnice od 286 gld nai rej. — Oprave za jedilnico od 16B gld. do 260 gld., vsa> kovvstne nolidne mabilije «» vaaki stan. Sobe od 186 do 160 gld. Radi neznatnih troškov najemnino in dragega, no prave konkurenčno con<. To dokosuje velika racproduja. Vnak, ki «e ženi, naj Bi ogleda.
J. KOPAČ
titemu BTečenstvu natvn pristne
Voščene sveče
Svoiar v I l/OPAP	Solkanska oeola
flortel J- IVUrMU	it. 9.
priporoča vele2astitemu nveSenstvu,	cerkvenim upravan, ter slavnemu občinstvu pristne
V
v
«
& &
Frsu Godni k,
kilogram po 2 gld 45 nč.
Ua so one sv čc, koje nosijo pretokoliritno tvornično znam-ko, nepokvarjene, jamčim se svoto 1000 kron.
Sveče slr.beje vrste za pogrebe in postransko raisvetljavo oerkva dobivaj se po jako nizkih cenah.
Prodajem tudi tamijan za cerkvo:
Laorima najflnejl.......klgr. po gld. 1.20
„ običajni....... „ „ „ 1,—
Granis............ n „ „ —.60
Blago poSilja se na vse strani avstro-ogerske monarhije poStnine prosto.
ZELEZN1ŠK1 VOZNI RED.
(Juin«a
7.45	predp.
8.B&	„
9.-	. 9.55	n ,
12.50	popol.
4.40	„
«.95	„
8.06	„
805	„
8.45	„
10.-	„
8.- n
4.35	B
6.65 predp 7.30 „
8.36	„ 9.25 „
10.95 „ 10.37 n 11.20 n 5.40 popol,
7.46	, 8.30 n
8.6« n
ieleanlo« (Postaja južno ieleinice.)
Od dtU 1. maja 18U7.
ODHOD: lmovlak na Dunaj, zvezn z Roko. brzovlak v Mabrelino, Benetke, Rim. omnibus v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. postni vlak na Dun^j, zvez*« « i'eato in Zajrebom otunibus t Kormin. omnibitB v Nubrežino, Videm, Rim. poštni vldk na Dnnaj. zveza t R^ko, brzovlak na Dunaj, zvesa s fešto, Ueko brzovlak v Kormin. mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešani vlak do Murzzuscblaga.
Lokalna vlaka ob praznikih, v Gorico, Kormin, ČJervinjan. v Nabrežino.
DOHOD:
mešani vlak is Miirzzuschlaga, Buljuku,, it J. mešani vlak iz Milana, Vidina, Nabrekne, brzovlak iz Kormina, brzovlak s Dunaja, poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. brzovlak is Rima, Benetk. omnibuB iz Rima, Benetk, Nabrežine. poštni vlak z Dunaja, omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. brzovlak iz Milana, Benetk, Vidmu, Nabroii'i h brzovlak z Dunaja zvoza z Reko.
Lastnik kensorcii iiHta .Edincvut". Izdavatelj iu odgovorni nreduilc
— TiHkaru» Dolenc v Tratu.