Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111

VIENE
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljub-Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Naš optimizem
Mnogi težko doumejo smisel sodobnih dogajanj, medsebojno trenje narodov in svetov, boj med brati iste krvi in jezika, razvrednotenje dosedanjih vrednot in gospodarski ter kulturni propad celih ljudskih plasti. Je tudi res skoraj nemogoče pojmiti idejni in materijelni kaos, skozi katerega brodi človeštvo. Ena misel pa vseeno vstaja človeku, ki se trudi, da bi smiselno uredil porajajoče se dogodke: Mar ne sloji za vsem tem nepojmljivim in nam neznanim vendarle nek skrivnosten, vse uravnavajoč princip, ki iz samoraslega, božanskega prazdravja neusmiljeno pometa in čisti z vsem, kar je nezdravega, polovičarskega, kar diši po gnilobi in plesnobi —'?
Ker priznati je treba, da si je človek ustvaril mnogo lažnjivih bogov, pred katerimi je malikoval, kakor bi smel moliti le pred Več-nostnim. Ko se sedaj rušijo, boli. Tudi to moramo priznati, tla si mnogih vzvišenih idealov ni prisvojila družba v tem smislu, da bi obogatila z njimi duha in oplemenitila svojo nrav, temveč da jih je rabila kakor trgovec izložbeno okno ali napis nad prodajalno: Ideje, ki bi morale prinesti in vzbudili sveže notranje življenje, so poslale varstvena znamka, za katero se je vse mogoče dalo skrili. Kako da ne? Vsi vemo, da se še tako navadna podlost nikdar ne da presenetili v vsemu svetu otipljivi nagoti, ampak da si že na kak način nadene masko katerekoli vrline ali ideala — kar vsekakor spominja na krastačo, ki ždi v hladnem mahu pod skalo, ki jo obseva solnce. Vsako zlodej-stvo nad bližnjim in družbo peha pred seboj danes kot pred lisoč leti že kako državljansko čednost, katere videz naj prevari gledalce o pravi sodbi.
Mnogo tega se danes podira, kar so naši predniki in niorda mi sami imeli za vekotrajno, pa je bil le varljiv videz. Bomo zato žalostni? Marsikak oboževan princip je danes kakor obnošena moda, prhko in ničvredno blago, ki ga je človek že davno odložil. Čas je odkril mnogo novih vrednot, prinesel je v marsičem resnico, ki nas je osvobodila. Svet, ki propada zaradi svoje gnilobe in notranje neresničnosti, je gotovo zrel za razpad, ker če bi bil življenja zmožen, bi se ohranil. Ni z* ^koda. Nihče ne žaluje ob njegovem neslavnem koncu.
Poleg manmih dobrin, ki jih naša doba spravlja v pozabljenje, pa vidimo v sodobnem etičnem kaosu ogroženih tudi vse polno pravih, pristnih dobrin in čednosti. Prečesto morajo najboljši zaradi svoje poštenosti in možatosti trpeti, krivica in nasilje pa se raduje in obhaja zmagoslavje. Pravični je preganjan, kri-vičnež pa je v miru, pravi že Pismo.
Tu nastajajo novi življenjski problemi, iz katerih moremo iskati izhoda zopet edinole v gori omenjenem, vse uravnajočem večnost-nem počelu.
Življenje je namreč tako urejeno, da se le iz smrti porajajo nove življenjske klice. Zemlja, po kateri hodimo, skriva v sebi cele svetove propadlih kultur, gozdov, rastlin, živali in ljudi. Nad zibelko novorojenca se ponavadi že sklanja truden, zamišljen obraz. Komaj se je mladina zavedla svoje lepote in mladosti, že vidi, da za njo prihajajo mlajši. Pri vsem življenjskem veselju in polnosti sil se nič ne da na tem spremeniti, da je svet vendarle eno samo veliko pokopališče.
Ta čisto naraven, fizičen pojav zadobi globlji smisel, ako ga prenesemo v idejni svet, kjer opazujemo, da morajo za velike dobrine, ;. vw n v - « -. o 'n ■ v^V , iti v trpljenje in pasti njegovi ua,|ooljši sinovi. Iz njihovih grobov in žrtev raste žetev poznejšemu rodu. *Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo; če pa umrje, obrodi obilo sadu.« (Jan 12, 25.) Največji ljubitelji in prijatelji naroda ter človeštva obče so tisti, ki se odpovedo svojim osebnim nagnjenjem, željam in celo svobodi, da s svojo žrtvijo koristijo bližnjemu. Ti so podobni Janezu Krstniku, ki se je hotel umakniti in zginiti, samo da bi raslo kraljestvo Kristusovo. Dokler kak narod rodi Inkšne značaje iz svoje srede, hrani poroštvo za veliko bodočnost.
Pomisliti je namreč treba, da nobena iskrena služba v blagor skupnosti za živih dni ne prinaša časti in plačila. Kaj je bolj vzvišenega kakor očetovstvo, materinstvo, duhovni-štvo, voditeljstvo, ki prenaša telesno, oziroma duhovno življenje od roda do roda. In vendar, koliko Osramočenja, nečasti in prezira opleta akrog teh vzvišenih poklicev. Vsi to vemo. Pa vendar je za obstoj človeške družbe potrebno, da sprejemajo najboljši vedno znova te žrtve nnse. >Seje se v slabosti, vstaja v moči« (1 Kor 15. 43). Celo Cerkvi, ki je sveta in čista, ni vedno do tega, da »napravlja dober vtis« pred kritičnim svetom in mirno pusti, da jo nazivajo staromodno in nazadnjaško ali pa da ji podtikajo oblastne namene, ker skrbi za izročeno čredo. »Ne sramuje se evangelija«, tudi v 20. prosvitljenem stoletju ne in tudi verniki se je ne sramujejo, četudi >je v verigah«. Vse bridkosti in ponižanja, vsa nečast, katere so njeni najboljši sinovi bili vedno deležni, ne pome-njajo poraza, ampak so poroštvo najlepše zmage. »Všeč so mi slabosti, zasramovanje, po-irobe, preganjanje in stiske za Kristusa; kadar s eni namreč slaboten, lakrat sem močan« (2 Kor 12, 10).
Pavlove besede so vodilne za življenje Cerkve. Zato ie kljub vsem preganianiem vedno
Podpis lausannske pogodbe
Novo poglavje v zgodovini
Lausanne, 9. julija, tg. Lausannska pogodba, do katere je prišlo po tolikih naporih, je bila daMes dopoldne podpisana brez posebnih ceremonij. Glavni delegati so prišli v slavnostno dvorano hotela Beaurivage v črni obleki. Najprej so prečitali avtentična besedila pogodbe, potem pa so po abecednem redil klicali delegate, da pogodbo podpišejo. Prvi je podpisal kot častni predsednik MacDonald. potem pa za Belgijo Kenkin in Huismann, za Anglijo sir John Simon iu trgovinski minister Kunciman namesto odsotnega finančnega ministra Chamber-laina, za Francijo Herriot in Gcrmain Martin, za Italijo Mosconi in Bcneduce, za Poljsko Zaleski, za Nemčijo pa 1'apeu, Neurath, Schwerin in Warm-bold. Zastopniki drugih povabljenih držav so si pridržali podpis za pozneje. MacDonald je nato sporočil, da bosla dve k< misiji: prva za vprašanja reparacij in dolgov pod predsedstvom belgijskega zastopnika, druga pa za obnovo srednje in vzhodne Evrope pod predsedstvom francoskega zastopnika, nadaljevali delo konferenco. Zveznemu predsedniku Švice Motti so poslali zahvalno brzojavko. V zaključnem govoru so je MacDonald zahvalil za gostoljubnost laiisannskemii mestu, čegar mestni pečat se je pritisnil na listino kot simbol združenja mest Lausanne, Priboiirga in Borna v letu 1525.
Dalje jo navajal MacDonaltl. da naj ta rešitev privede do gospodarsko obnove Evrope. Nič no bi bilo koristilo, zahtevati od Nemčijo preveč denarja, kor bi to samo zopet na drug način oviralo evropsko gospodarsko zhližanje, Sedaj pa je treba na zdravi podlagi zgraditi novo Evropo. Posebno je tudi potrebno, da sc doseže uspeh na ženevski razorožitveni konferenci. V Lausanni se je pokazalo, kako težko je določiti politično klavzule v pogodbah, ker pc.Tsod zbujajo sum. Novo poglavje, ki s« začenja sedaj, temelji na tem, da ne more nobena država na svetu živeti sama, niti Amerika ne. Vso državo in vlado bi moralo biti vedno pripravljeno za mirovna posredovanja. Misel na vojno mora izgubiti vso moč, ker tudi nova lausannska ureditev no bo pomagala nič, če se ne uredijo na novo tudi •''iše. Vsa miselnost in čustvenost se mora prilagodili novemu redu na svetu.
Nato se je Herriot zahvalil MacDonaldu za uspešno vodstvo konference, ki jo je vodil hladnokrvno in pravično. Daljo se jo zahvalil vsem udeležencem in zastopnikom listov, nakar je MacDonald konferenco odgodil. Za zaključek konference jc mesto Lausanne priredilo velik banket.
London pripravlja MacDonaldu slovesen sprejem
London, 9. julija, ž. Angleški kralj je poslal MacDonaldu brzojavko, v kateri mu čestita k doseženemu uspehu na lausannski reparacijski konferenci. Iz merodajnih krogov čujemo, da je kralj sklenil odlikovati MacDonalda z najvišjim angleškim odlikovanjem hlačne podveze. V Londonu pripravljajo MacDonaldu svečan sprejem, kakršnega prestolica do sedaj še ni videla. V torek bo imela spodnja zbornica priliko, da izreče MacDonaldu zahvalo, in bo MacDonald imel ob tej priliki političen govor, v katerem se bo pečal večinoma z bodočnostjo in se bo le v majhnih obrisih dotaknil preteklosti.
Tudi Francozi so zadovoljni
Pariz, 9. julija, ž. Jutranji tisk z zadovoljstvom komentira sklepe lausannske konference in se v glavnem peča le z bodočnostjo. Vsi listi so zadovoljni, ker Nemčiji ni uspelo porušiti versaillske pogodbe. Vendar večina listov smatra, da je lausannski sporazum s finančnega stališča najvažnejši diplomatski akt za versaillsko pogodbo. Listi na-glašajo tudi važnost zveze reparacij z vojnimi dolgovi. Tako piše »Echo de Pariš?, da po njegovih informacijah zastopa francoska delegacija stališče, da bo vsaka evropska dolžnica, ki se ne bo mogla v vprašanju svojih obvez sporazumeti z Washing-tonom, imela popolnoma svobodne roke in pravico, j da ne dovoli ratifikacijo lausannskega sporazuma ! in na ta način onemogoči, da bi sporazum stopil v veljavo.
Herriotov povralek
Pariz, 9. julija, tg. Herriot in francoska delegacija odpotujejo zvečer iz Lausanne v Pariz, j Francoski listi nepričakovano mirno presojajo današnji rezultat. Veliki informacijski listi skušajo dokazati, da je dosežen sporazum za Francijo ugoden. Herriotu dajejo najvišje priznanje. Nacionali- ; stični listi obsojajo, da se je Francija odrekla repa racijam, priznavajo pa obenem Herriotu, da je pra
ohranila vesel optimizem. Tudi v najslabših dobah ni obupavala. Cerkev se ne more motiti in voditi v zmoto. Lahko pa odpove in je že večkrat tudi odpovedala, ker zemlja ni več paradiž. Toda, če je umirajoči Lenin uvidel, da je celo največji človeški triumf le simbol nemoči, bomo kol verni kristjani še rajši verjeli evangeliju, ki pravi: Kadar sem slaboten, sem močan. Kdo je bil močnejši, velikan Goljat v svoji težki bojni opremi ali David s svojo pra-čo? Ta prizor iz davnih časov se je v zgodovini Cerkve ponovil že neštetokrat. Ni slabosti, ki ne bi mogla postati moč — v Kristusu. »Zaupajte, jaz sem z vami!« Za vse, ki verujejo, je to veselo zagotovilo, skrivnostni vrelec vedrega optimizma, ki ne usahne tudi v najtežjih časih.
drin.
vilno odklonil nemške politične zahteve. Levičarski listi brez pridržka hvalijo Herriotovo delo.
Amerika računa z dovršenim dejstvom
Washington, 9. jul. ž. Vest o doseženem sporazumu v Lausanni med evropskimi državami v vprašanju reparacij je tako v uradnih krogih, kakor tudi v javnosti, bila sprejeta z velikim zadovoljstvom. V uradnih krogih so mnenja, da bi imel predlog o ureditvi vojnih dolgov, če bi bil stavljen po sporazumu v Lausanni, ameriški vladi, precej izgledov na ugodno rešitev. Vendar se Amerika ne more pogajati z Evropo kot blokom, temveč hoče voditi pogajanja s posameznimi državami. Iz dobro poučenih krogov se zatrjuje, da bo sedaj Amerika počakala še izid ženevske konference, ter da se bo šele potem odločila na črtanje oziroma redukcijo vojnih dolgov. VVashingtonska vlada zaenkrat ne more storiti drugega, kakor da podaljša moratorij za vojne dolgove, ki zapadejo 15. decembra 1932. Ureditev reparacij-skega vprašanja bo zelo ugodno vplivala na finančno in gospodarsko življenje v Evropi. Takoj, ko so v Washingtonu zvedeli o doseženem sporazumu v Lausanni, je francoski poslanik obiskal ameriškega tajnika za zunanje zadeve Slimsona ter mu izrazil svoje zadovoljstvo zaradi rešitve reparacijskega problema.
Von Papen o velikem uspehu Nemčije
Berlin, 9. julija. AA. Iz l/ozanc poročajo: Nemški kancler von Papen jc imel v petek zvečer v radiu govor o rezultatih lozanske konference. V uvodu jc naglasil, da tu ne gre samo za usodo nemškega naroda, temvee za bodočnost vsega zapadnega sveta. Državni kan-cclar se je zahvalil nemškemu narodu, da se jc med pogajanji tako cnodiišno postavil zn svojo vlado.
Kakor je. državni kancelnr v svojem nu-daljnem govoru izvajal, je namen lozanske konference — popolna odprava reparacij — dosežena. V nobeni obliki ne bo Nemčija od 1. julija t. I. dalje morala več plačevati reparacij. Youhgov načrt je padel, plačila v skupni višini nad 33 milijard z letnimi dajatvami povprečno 2 milijard zlatih mark, so odpravljena. Nemške obveze iz Iloovrovega leta do I. julija 1932 se obdrže in se l>odo poravnale. K temu pride še neka vsota za obnovo Evrope, kar znese vse skupaj okoli tri milijarde mark.
Plačila pa se bodo vršila le v obliki za-dolžnic, ki se smejo plasirati na svetovnem trgu, le tedaj, če sc s tem nc ogrozi ravnotežje nemškega gospodarstva. Oddaja bonov se ne sme izvršiti prej kakor čez tri leta, kar je v skladu z gospodarsko sposobnostjo Nemčije.
Državni kancelnr je naglasil kot posebno važno to, da mora, čc se v teku 12 let te tri milijarde murk morejo oddati, ostali znesek popolnoma odpasfi. Nemčija pridobi z lozan-skim dogovorom popolno suverenost nad drž. železnicami in nemško narodno banko, kar
pride nemškemu kreditu x korist, tako da se bo nemško gospodarstvo moglo opomoči.
S strani Nemčije ni bilo nikoli priznano, da se pristane na zvezo med reparacijami in zavezniškimi dolgovi. Nemci so vedno i/.nov a na glasa I i, da hoče Nemčija j m m I u t i svoj ^»slednji dokaz /a to. da bo svojimi silami ]x>mngul,i pri obnovi sveta. Tu nu|H>r pa bo le tedaj imel vso svojo notranjo vrednost, če se m/jasne lista politična vprašanja, ki danes omejujejo pravice nemškega naroda.
Državni kancelar je svoj govor sklenil s femi besedami:
\ imenu Nemčije /e danes vnovič priprav. Ijam pred vsem svetom /ahtevo nemškega naroda do istih pravic, kakršne ima ostali svet. /lasti v vprašanju odgovornosti /a vojno in svobode oboroževanja, o čemer so državniki obširno razpravljali.
Čeprav niso v se države pripravljene Nemčiji priznali teh pravic, so se vendar ta vpra. sanja načela pred svetovnim forumom.
Nova doba nemškega naroda, njegova go-
spodnrskn svoboda in i.....................od ostalih
držav bodo nemški vladi omogočile i/.vojcvati I udi politično svobodo.
Hitlerjevci še niso zadovoljni
Berlin. 9. julija, ž. Nacionalni tisk izredn« ostro zabavlja in napada lausannski sporazum. Pa-sopisi so objavili tudi izjavo voditelja nemških narodnih socialistov GObbels.i, ki jo je podal snoči in v kateri pravi, da narodni socialisti ne bodo odo-brili lega sporazuma, ker mislijo, da jih no veže, in da sedanja vlada sploh ni imela pravice, da sklepa take pogodbe, ki jih narodni socialisti tudi podpisali niso. Ta oster nastop narodnih socialistov tolmačijo tako, češ da jim je notranji minister prepovedal veliko zborovanje borbenih organizacij, ki so ga narod, socialisti napovedal za jutri v Sieges-allee. Tega zborovanja bi se moralo udeležiti kakih '10.000 borcev pod vodstvom samega voditelja Hitlerja. Notranji minister je motiviral svoj sklep 7. ustavno uredbo, ki prepoveduje zborovanja v bližini parlamenta. Nemški nacionalni tisk, med katerega spada v prvi vrsti glavni organ narodnih socialistov Lokalanzeiger , priznava sicer nekatere pogoje lausannske |wigodbe, vendar pa pravi, da je s toni dosežen le delni uspeh. Vendar pa ima ta rezultat v sebi veliko nevarnosti, ki jih še ni mogoče preceniti. Deutsche Allgemeine Ztg. piše, da Evropa po štirinajstih letih uničenja še vedno ni zrela, da napravi sklep, ki bi ji zagotovil mir in sporazum. List predvsem misij na Francijo. Levičarski tisk priznava von Papenu velik uspeh.
Vorvviirls piše, da se von Papen vrača v Berlin z lepimi rezultati.
Jugoslavija še ni podpisala
Lausanne. <l .julija, šef jugoslovanske delegacijo Konstantin Folič jo odklonil podpis lausannske pogodbo, češ, da mora sporazum prejo proučiti. Razven tega mora dobiti navodila od svojo vlade.
Žrtve lozanskega sporazuma
Kako veliko koristi bo imela Nemčija od lozanskega sporazuma, nam pove šele primera med vrednostjo vojno odškodnino, kakršno hi bila Nemčija dolžna plačati v »mislil Youngovogft načrta, in vsoto, ki jo bo Nemčija plačala na podlagi sporazuma v Lozani. Dne 1. julija 1931., ko jo stopil v veljavo Hooverjev moratorij in je Nemčija prenehala plačevati, je bila dolžna zaveznikom še tri četrtine letnega obroka 1931-32, t. j. približno 1.263 milijonov zlatih mark in 34 polnih obrokov od lota 1932—1965, izmed katerih znaša vsak povprečno 2 milijardi mark. Poleg tega bi bila Nemčija morala plačati od I. 1966. do 1. 1985. 19 obrokov, katerih vsak bi znašal 1.607.7 milijonov do 1.711 milijonov, in končno tri obroke od 1. 1985 do 1988 po 925.1, 931.4 in 897.8 milijonov mark. Nemčija hi morala plačevati reparacije ali vojno kontribucijo, kakor jih imenujejo Nemci, skozi 56 let. Današnja vrednost reparacij po Ynungovem načrtu, eskomp-tiran po 5 % znaša okoli 37 milijard in 300 milijonov zlatih mark. Meslo tega zneska bo plačala Nemčija komaj 3 milijarde. Od teh 37.300 milijonov bi bilo šlo skozi roke bivših zaveznikov 25.100 milijonov za medzavozniške dolgove v Ameriko; 12.200 miljonov hi bilo obdržale evropsko državo za poravnavo prave vojne škode.
Koliko je Francija žrtvovala za lozanski sporazum, nam pokažejo tel številke: od 37.300 milijonov mark, ki bi jih bila morala plačati Nemčija v smislu Youngovegn načrta, bi morala Francija prejeti 19.500 milijonov mark; od teh bi 12.600 milijonov porabila za plačila svojih vojnih dolgov in 6.900 milijonov za popravo vojne škode.
In koliko smo žrtvovalit mi?■ Radit popolnega črtanja reparacij — in lozanski sporazum pomeni malodanc popolno črtanje — bi Jugoslavija zgubila 50 milijard dinarjev, med toni, ko bi prineslo brisanje modzavozniških dolgov v najboljšem primeru samo 15 milijard dobitka. Tako bi imela Jugoslavija na koncu 35 milijard dinarjev čisto izgubo. Po vsem tem jo umevno, da se jo naša delegacija v Lozani branila, podpisati lozanski sporazum toliko bolj, ker ne ho ta sporazum v tem kritičnem fi-
nančnem položaju prinesel Jugoslaviji niti dinarja. Nemčiji namreč ni treba tri lota nič plačati. Jugoslavija potrebuje denar danes. Naša dologacija je stremela za tem, da bi izposlovala nadomestilo za reparacije v katerikoli obliki, morda tudi v obliki iigodneg a mednarodnega posojila. Med tem so bile malo. državo postavljene pred dovršeno dejstvo, kakor se jo to doslej skoro vodno zgodilo. Kakor je poročal »Echo de Pariš«, je MacDonald že Ma-rinkovičit dejal: »Vprašanje reparacij jo za vas, predstavnike malih držav, na dnevnem rodu, ako sporazum podpišete, sicer pa ne!« Zo pri prvi izjavi, s katero je hil moratorij podaljšan za čas konferenco, so velesile pozabile na malo države. V mednarodni politiki torej še vedno odloča sila. Veliko jo vprašanje, ali jo to res v interesu mednarodnega pomirjenja!
mma
za Poljsko
Lausanne, 9. jul. Za časa rcparacijske konference so so vršila med Francijo in Poljsko pogajanja za novo posojilo. Francija je že posodila Poljski 300 milijonov frankov za zboljšanje pristanišča v Gdinji. Poljska je sedaj ta denar porabila in bi rada dobila novo posojilo. Med francoskim finančnim ministrom Gerinain-Martinoin in poljskim zunanjim ministrom Zaloškim se je glede posojila vršilo več razgovorov. Poljska prizadevanja za posojilo niso rodila nlkakega uspeha, ker je francoski finančni minister izjavil, da Francija ne more posodili denarja.
Budimpešta, 9. jul. ž. Ker ni mogoče izvažati mesa zaradi raznih omejitev in visokih carin, se jo nn budimpeštanskem trgu meso silno pocenilo. Kmetje ne morejo dobili za zaklano govedo več kakor 25 flo 26 fillerjev za kilogram.
Dunajska vremenska napoved: Izpremenljivo oblačno, verjetno nevihte, tem p. nekoliko nižja.
Zagrebška vremenska napoved: Večinoma lahno oblačno, slabo deževno iu zmerno topla
Računski uspeh 1931-1932
Finančno ministrstvo je sestavilo podatke o gibanju državnih dohodkov in izdatkov v preteklem proračunskem letu. Vendar ti podatki Se niso de-'initivni, ker bo mogoče izdelati zaključni račun za to leto šele kasneje, ker se po odredbah zakona ) državnem računovodstvu morejo do 81. avgusta zbirati dohodki in izvrševati plačila po obveznostih, ki so nastale do 31. marca 193'.'.
Splošna državna uprava.
Prvotni proračun je znašal v dohodkih in izdatkih 8.522.4 milj. Din. Skupno z naknadno odobrenimi krediti pa je dosegel 8.781.5 milj. Din. Stvarni izdatki v tej dobi pa so znašali 6.104.7 milj. Din.
Na posamezne stroke se razdelijo stvarni izdatki tako-le (v oklepajih vsote, odobrene v proračunu skupno z naknadnimi krediti; vse v milijonih Din); Vrhovna državna uprava 112.8 (250.9), pokojnine iu invalidske podpore 030.0 (1.168.2)-, državni dolgovi NiK>.9 (1220.3), pravosodno ministrstvo 306.5 (485.9), prosvetno 811 (1001.1), zunanje 123.95 (156), notranje 478.8 (444), finančno 380.6 (400.9), Vojno 1583.8 (2598.9), ministrstvo za javna dela 134.8 (279.8), prometno 95.25 (177.9), kmetijsko 44.2 (97), trgovinsko ministrstvo 42.8 (71), ministrstvo za socialno politiko in narodno ulravje 152.9 (230.6) in proračunski rezervni kre. dili 5.9 (40.7).
Iz tega sledi, da je bilo privarčevanih 2.676.8 milj. Din, od nosno 2.417.6 milj. Din brez naknadnih kreditov. Potrošek je bil najmanjši relativno pri vrhovni državni upravi, pri kmetijskem in grnd-benem ministrstvu, največji pa v pravosodnem, fi-lančnem in prosvetnem ministrstvu.
Dohodki so bili ti-le: Splošni neposredni davki 1369.4 (1601), posebni davki 814.55 (455), dolgovali! davki 87.7 ( 50), trošarina «87.2 (803), • akse 1085.2 (1245.2). carine 1086.9 (1448.2), presežek monopolskih dohodkov 1009 (1889.2), prejem vojne odškodnine od Nemčije 146.9 (106), razni lohodki 145.0 (158.1), presežek dohodkov driav tih gospodarskih podjetij: prosvetno ministrstvo 4.74 (1.95) .finančno ministrstvo 18.4 (29.2), upr. pošt 180.6 (302.7), Drž. hip. banka 52.9 (27.7), gozdovi in rudniki 19.3 (120.t).
Skupno >ii torej dohodki znašali 6.658.4 milj. Din, dočim je proračun določal 8.522.4 milj. Din. iVe primerjamo taktične dohodke s cenitvami, so bili najmanjši dohodki od državnih gozdov in rudnikov. Za vojno odškodnino iz Nemčije je treba pomisliti, da je veljal od julija lani dalje moratorij.
(''e primerjamo dohodke z izdatki, dobimo presežek 548.7 milj .Din. Pomisliti pa je Ireba, da je od skupne vsote državnih dohodkov 8.658.4 milj. Din bilo predano glavni državni blagajni samo 5.938.3 milj. Din za pokritje splošnih državnih izdatkov. Diferenca 715.1 milj. Din je prišla zato, ker so gotove državne gospodarske ustanove del lohodkov, ki so bili po svojem značaju splošni državni dohodki in bi se morali izročili glavni državni blagajni, uporabile al idireklno za pokritje presežkov izdatkov (slučaj s prometnim ministrstvom. ki je Inkasiralo in zadržalo zase vozarin--ko takso) ali pn z obračunom, kakor je bil slučaj pri monopolski upravi. Na račun dohodkov slednje je bil nabavljen železniški mtaerijal.
I)r/,u ua gospodarska podjetju.
Proračun državnih gospodarskih podjetij nam daje v izdatkih to-le sliko: Področje prosvetnega ministrstva: državna tiskarna v Belgradu
24 (28.35), na Cetinju 0.88 (0.94), v Sarajevu 6.7 (7.2); finančno ministrstvo: monopolska uprava (522.1 (581.5), državno posestvo Belje 87.1 (106.7), državno posestvo Topolovae 1.9 (3.7), državna tovarna sladkorja na Čukarici 14.9 (49.4); prometno ministrstvo: državne železnice 2542.9 (2754.5), rečna plovba 102.3 (132.6), pošta, brzojav in telefon 359.4 (-110.8), Poštna hranilnica 41 (18.6); kmetijsko ministrstvo 48.9 (84.1); trgovinsko ministrstvo: Drž. hip. banka 13.3 (10.3); gozdovi in rudniki 405.3 (480.6); socialna politika in narodno zdravje 30.94 (78.5).
Skupno ao znašali izdatki državnih podjetij 4.196.5 milj. Din, dočim je znašal proračun 4.765.7 milj. Din, k temu pa je prišteti še naknadno kredite v znesku 77.8 milj. Din. Prihranek je znašal torej 569.2 milj. Din.
Dohodki državnih podjetij so bili sledeči: Prosvetno ministrstvo: državna tiskarna v Belgradu 28.1 (24.25). na Cetinju 0.08 (0.85), v Sarajevu 7,1 (8.0); finančno ministrstvo : monopolska uprava 522.1 (581.5), državno posestvo Belje 90.3 (129), državno |>osestvo Topolovnc 1.8 (3.8), državna tovarna sladkorja na Čukarici 25.04 (56.15); prometno ministrstvo: državne železnice 2407.8 (2825), rečna plovba 92.4 (131.3), pošte, brzojav in telefon 470.7 (542.6), Poštna hranilnica 60.3 (58.5); kmetijsko ministrstvo 43.9 (84.1); trgovinsko ministrstvo: Drž. hip. banka 66.2 (-14); gozdovi in rudniki 421.6 (602.1); socialna {»olftika in narodno zdravje 30.84 (78.5).
Skupno so znašali dohodki državnih gospodarskih podjetij 4271.8 milij. Din v primeri s proračunom, ki je znašal 5169.7 milij. Zaključila so torej državna podjetja letos znatno neugodnejše kot je bila prognoza. Posebno se to pozna pri državnih gozdovih iu rudnikih, ki so namesto pričakovanega čistega donosa 120.1 milij. Din dali samo 19.8 milij. Din ali 16.1?». Tudi železnico so zaključile preteklo leto (brez ministrstva s presežkom izdatkov nad dohodki v znesku 1 15.6 milij. Din, dočim je proračun računal samo s primanjkljajem 70,5 milij. Din. Tu se kaže nujna potreba reorganizacije naših železnic, nu katero se že toliko časa razlogov niso mogle biti izvršene. Skupni znesek in pričakovati je še nadaljnega zmanjšanja donosa državnih podjetij.
Presežek dohodkov pri državnih podjetjih znaša 75.3 milij.. kar ima služili kol kritje r.a eventu-elne presežke izdatkov nad dohodki pri posameznih državnih gospodarskih iiodjctjili, v kolikor se bodo pojavili do kollca računskega le<la. N' kolikor pa presežki ne bodo zadostovali za kritje, bo Ireb-i eventuelni primanjkljaj jiokriti iz doseženih presežkov v splošnem državnem proračunu.
Vse te »tcvilkc niso delinitivne, vendar dajejo splošno sliko denarnega |>otdovauja države v preteklem proračunskem letu. Do 31. avgusta se imajo likvidirati vse
obv eznosti
države v breme kreditov, določenih v proračunu 1981 32. ki doslej iz finančnih in administrativnih teh obveznosti znaša ]x> stanju konec maja 757.5 obveznosti znaša po stanju konec maja t. 1. 757.5 milij. Din (administracija in podjetja). Za lo vsoto -e bodo povečali državni izdatki omenjenega proračunskega leta. Razume se. da je r.ičunnti tudi z dotokom državnih dohodkov do konca meseca i,v. gusla in bo tako končna vsota državnih dohodkov večja kot je izkazana v tem pregledu.
Posadka „Prometeja" izgubljena
Cherbourg. '). jul. Danes ob t-' opold. je pre-foklo 4S ur. odkar je podmornica Promčth<Vc utonila, tako da je absolutno izključeno, da bi bil kdo od 65 mož posadke in tchniko\ ter delavcev, ki so so nahajali na njej. ie živ. Kakor -tno /e [>oročali. se je podmornico potopila na dno dno 7. t. ni. ob 12.VI opoldne.
Kje se nnhajii potopljeni brodi*
Iskanje utonule podmornice, ki -e jo začelo dne 7. l. m. zvečer, je ostalo brc/ uspeha do dne .8. t. in. doipoldno. častniki ladje Ailet-le''. ki .skupaj ' drugimi.križarkami. torpedov -kami in podmornicami ter aeroplnni križali ikolu mestu nesreče, so tega dne okoli 8. ure M) minut zjutraj, ko morje \ teh krajih še ni vzbiirkano, /apa/ili plovečo bojo. Spoznali <o, du gre /n bojo utonulegn • Prometeju«. ki jo podmornice nosijo s selioj. da jih v slučaju nesreče odvežejo s krova, na katerem so to bojo pritrjene, imajoč z notranjščino ladje /vezo |k> telefonski žici.
Posadki Prometeja« je toraj uspelo, da jo odvezala telefonsko bojo, ki zdaj naznačuje. kje so nahaja brini, s katerim je zvezana po 160 metrov dolgem kabin. Na ta način se je dognalo, kje podmornica leži. leži 6 in tri četrt milj severovzhodno od rta Lcvv na dnu. ki ima tam obliko ogromno ,-klede. katera ima v premeru "VHl metrov, globokn pa je 70—80 mirov, dočim je ostalo okolišno dno globoko >koli 50 metrov. To dejstvo jo tragično v toliko, .or bo podmornico tem težjo dvigniti iz take rlobočine.
Nihče se ne odzove
Seveda so takoj klicali v bojo. dn bi sililo od posadke Prometeja- oglasil, častnik je stopil k boji, ki so jo dvignili na krov in klical: nobenega odgovora! Poklicni je deset-vrat. dvajsetkrat: vse tiho. Poizkusili so po j iti isi j i električne struje. ali je aparat poško-dovan ali ne. oziroma ali je kabel pretrgan tli ne. Prepričali so se. dn boja brezhibno funkcionira. Znto pač ni več dvoma, dn je vse moštvo mrtvo.
Kouslrukcijska napaka ali napačen manever?
vedno je popolnoma nepojasnjeno, kako so ;o mogla strašna nesreča zgoditi. Največ bi pač mogel |>ovedati kapitan D u m o s n i 1. ki se je kakor /nuno. z enim časnikom in pot podčastniki ter matro/i čudežno rešil. Njegova izjava ie polnonni strinja / izjavnmi rošonili tovarišev. Kapitan se jo nahajal v notranjosti lodjo, ki je plula 1111 površini. Predvideni niso bili nobeni manevri potapljanja, tako (rdi kapitan. Pri krmilu so se nahajali drugi častnik in inž. mornarico ter Sctineiderja. Vsega skupaj so jc na krovu nahajalo kakšnih 14 oseb. iNnenkrnl jo knpilan zaslišal na krovu ropot. Meneč, da je kdo padel v morje, jc kapitan takoj hitel
nu k rov. Komaj da je |x>molil glavo skozi krovno odprtino, je videl, da se ladja naglo potaplja. Zaklioal je: Vsi pod krov in zaprite odprtine!« Sam pa je stopil na krov, da .so reši zadnji, kakor jo to kapitanu predpisano. Podmornica se je potapljala pri znanjem delu, Inko. dn je prnmec glednl i/, morju v višini klikih 8 do 10 metrov. Stvar je bila opravljena v eni minuti. Kar je bilo mož iiu krovu, jih jo seveda sunek vso vrgel v morje in so se skoro vsi potopili, ker jih je potegnil na dno silni vrtinec, ki je nastal vsled nagle potopitve ogromne mase 2(100 ton. Kapitan iu njegovih šest tovarišev se je rešilo prnv čudežno.
»Oče Nikolaj«
Sunek je namreč zlomil del ograje, s katere sta se sama razvezala dva rešilna pasova, ki so se ju kapitan in njegovi tovariši, kateri so bili k sreči vrženi v morje izven obsega vrtinca, oprijeli in se na ta način rešili, dokler ni priplul na kraj nesreče s svojo malo ribiško motorko oče Nikolaj : in njegov tovariš, ribič Claude Collin, ki sta v bližini ribarila.
»Nahajali smo se,« — tako pripoveduje ribič Nikolaj — -»nekako pol milje od rta Levy, vzhodno od Cherbourga in smo ravno vlekli mrcio v našo motorko, ko smo videli priplnti »Pronioflieea« iz vojaške luke, kateri se nam je približal na nekako pol milje. 7, zanimanjem sva gledala evolucije podmornice. Kar naenkrat zapaziva, da se je nagnila na desno in se začela naglo potapljati z zadnjim delom. V prvem hipu sva mislila, da gre za manever potapljanja, toda kriki na poinoč so naju takoj prepričali, da se je zgodila nesreča. Videli smo nekaj ljudi, ki so ohnpno plavali naprvu našemu colniču. Seveda sino jim takoj pluli nasproti in jih sprejeli na krov. Kapitan se je zgrudil na dno našega čr-lna. pretresen od živčne, krije. Tudi pozneje je bi! ves obupan in iz sebe.«
Na krovu sn se prepirali.
Tudi kapitan si ne moro predstavljati, na kakšen način se je mogla la nenavadna nesreča zgoditi. Ako se jo izvršil napačen manever, on za njega ne more vedeli, ker« se v momentu nesreče ni nahajal na krovu ozir. v poveljniškem stolpiču. Ako pa gre za tehnično napako, je mogoče, da je do trenutka nesreče pri prejšnjih poizkusnih vožnjah ni nihče zapazil. Toda v Cherbourgu govorijo, da je med poveljnikom podmornice in inže-njerji ladjedelnice obstojal spor. ki se je tikal tako vprašanja, komu gre na ladji prednost, kakor (udi v prašanja manevrov. Pravijo, dn so ti prepiri na krovu bili včasih zelo ostri. Mogoče je, pravijo, da je pred nesrečo nastal med kapitanom in inže-njerji zopet prepir, nakar se je kapitan podal pod krov, med tem pa se je zgodila nesreča. Na vsak način p«, je v momentu nesreče ostala odprta ena odprtina na krovn ali pa morebiti še več, tako da je voda vdrla v podmornic«.
Italijanska rešilna ladja »Artiglio«.
Pristanišče Cherbourg nima zadostnih sredstev, da bi se mogli uspešno lotiti reševanja podmornice. Podmornica je velika 2000 ton in jo bo zato jako težko iz tolike globine dvigniti. Potrebni so izurjeni potapljači, ki bi trup ladje ovtli z močnimi verigami. V Cherbourgu tudi ni tako velikih remorkerjev (ladij v obliki splava) /. dvigali, ki bi bile sposobne za tako delo. Pač so poslali i/. Tou-lona v cherbourške vode ogromen potapljaški aparat (skafander), ki je zgrajen za veliko globine, ni pa izurjenih potapljačev za lake globine.
Zato je francoski mornariški minister Levgues prosil Italijansko mornariško ministrstvo, da naj bi dirigiralo na mesto nesreče italijanski rešilni ladji Artiglio r in H ostro , ki se pod poveljstvom kapitana (Juaglio nahajata v vodah Bresta, kjer kakor znano, dvigata zlato i/, potopljenega parnika Egypt<. Artiglio« in »Rostro . ki nimata velike brzine, bosta na kraju nesreče, četudi ploveta z vso paro, šele 9 t. m. ob 7 zjutraj. Seveda jih nestrpno pričakujejo. Svojci posadke seveda upajo, da bodo potapljači italijanskih ladij, ki po pravici slovejo kot najboljši potapljači na svetu, mogli katerega od posadke rešiti, toda ti upi so žalibog zaman. Potapljači bodo pač dosegli iluo iu začeli počasi priprave za dviganje trupa. če pa bodo prodrli v podmornico sitno, pač ne bodo našli nobenega živega, za kit i. če bi po čudežu ne bila vdrla voda v vse notranje prostore, pa |e gotovo v notranjščini ze da v naj zmanjkalo zadnjega atoma zraka.
Kapitan in družba italijanskih rešilnih ladij ho lakej izjav ili, da sa reševalna dela odklanjajo vsako plačo ali odškodnino.
Kiut žena znorela. — Srečen pomorščak.
Najbolj pretresljiv jo bil prizor, ko so svojci utonulih pomorščakov oblegali admlrallteto v Cherbourgu. Žena nekega monterja, ki se je iiahajal na podmornici, je od žalosti znorela in so jo odvedli v bolnico. Veliko veselje pa je prešinilo svojce pomorščaka Brianda Le Cirand, o katerem so mislili, da so nahaja r.a krovu, pa so izvedeli, da je bil tistega dne, ko bi bil Imel nastopiti službo in ko se je zgodila nesreča, dobil majhen dopust.
Osebne vesti
Belgrad, 9. jul. 1. Zu agrarnega inšpektorja dravsko banovine v I. položajno skupino I. stopnje je napredoval dr. Anton Šapelj. Upokojen je bil višji veterinarski pristav kamniškega okraja V 7. skupini Anton 1'ršič. V resoru prosvetnega ministrstva sta napredovala v 8. položajno skupino: Vrabec Božidar pri zemljiški knjigi pri sodišču L stopnje v Zagrebu iu Lončar Milan pri okrajnem sodišču v Brinju. V resoru prometnega ministrstva slu premeščena: Friderik fernej, prometnik v Velikem Bečkereku, na glavni kolodvor v Vel. Bečkereku, in Urek Franc, prometnik in poslajni načelnik v Garcinu, za postajnega načelnika nu postajo Sava v ljubljanskem ravnateljstvu. V resoru finančnega ministrstva so napredovali: v 9. položajno skupino Kruškovnjak Davorin v Dol. Lendavi, Mudile Avgust v 9. položajno skupino v Gornji Radgoni, Beznik Vinko v 9. položajno skupino v Radovljici, v 10. položajno skupino Divjak Josip pri davčni upravi v Ljubljani.
Milan, 9. jul. AA. Drugi dan seniifinala v tekmovanju za Dnvlsov pokal. Japoncu Saloh iu Kuvabara sta zmagala nad Italijanom Palmierijem in Slefanl-J«n v treh selili (1:4, 0:4, 6:8. .Japonska vodi drugi dun 2:1 in ima veliko upunja, da pride v finale.
Turistična konferenca
Belgrad, i), jul. 1. V odseku za turizem v Irgo vinskem ministrstvu, katerega vodi načelnik dr Žižek, je bila danes turistična konferenca, ki se je sestala na iniciativo resornega ministra Ivana Mu-lioriču. Konferenco je v odsotnosti načelnika dr. Žižka vodil svetnik Grnševič. Na konferenco so poslale svoje delegate sledeče turistične organizacije: ljubljanska, ki je bila zastopana po g. piu-terju vrnjaška, novosadska, zagrebška, sušaška sarajevska in dubrovniika. Posamezni delegati so se razgovarjall o najvažnejših potrebah turizma iu turističnih organizacij z ozirom na vedno večji dotok tujcev v našo državo. Turistični odsek ministrstva je tudi s svoje strani nudil dragocena navodila, kako bi se dalo turistični promet zboljšali in povečati. V turističnem odseku ministrstva ima za organizacijo te konference posebno zasluge še tajnik Bolnik. Paralelno s turistično konferenco je bil tudi sestanek vseh zastopnikov »Putnikov , ki je imel sličen program kot turistična konferenca.
Izvršitev smrtne obsodbe nad Atanackovicem
Belgrad, 9. jul. 1. Obsodba višjega vojaškega sodišča od 30. junija 1932 št. 2038 je bila danes izvršena in sicer: nad bivšim pehotnim poročnikom Dragoljubom AtanackoviČem, ki je bil obsojen ua smrt, je bila smrtna obsodba izvršena danes, 9. julija, ob štirih zjutraj. Nad bivšim majorjem Vojl* slavom Djokičom, bivšimi poročniki Miroslavom Altarerjem, Momčiloni Milulinovičem, Dragoljubom Todorovičem, Božidarom PaunkoviČem in uad bivšim pehotnim podporočnikom Milislavom Hističeui ter bivšim topničarskim podnarednikom Žlvoradoiu lličeni, ki so bili obsojeni nn zaporne kazni s trajno izgubo častnih pravic in vojaške časti, s tem, da so jim bile odvzete vojaške časti, danes, 9. julija, ob pol 8zjutruj na dvorišču 2. pehotnega polka kneza Mihajla. Obsojeni so bili nato izročeni upravi mestne policije, ki Jih bo spravila v jetniSnkf v Požareveu.
Drobne vesli
Berlin. 0. julija. AA. Snočnje teniške lekine za Davvisov [Mikal so končale s temi izidi:' Premi je potolkel angleškega prvaka Auslina po hudi borbi v štirih ogorčenih selili, Porry pa je gladko odpravil^ Crumnia v treh selili. Stanje po prvem dnevu
Milan. 9. julija. AA. Stanje semifinalne tekme za Davvisov pokal med Italijo in Japonsko je prvi dau 1:1.
Dubrovnik. 9. jul. ž. Na glavnem kapitlju frančiškanske province sv. Jeronima v Dubrovniku jo bilo izvoljeno sledeče starešinstvo: p. BonaveiiUira škunca, provincijal, p. Mavricij Gugič, kustos, p. Avguštin Juničič, p. dr. Teofil Veinič, p.. Martin Blažič in p. dr. Anle Matjalič, definitorji.
Berlin. 9. jul. AA. Drugi dan seniifinala v tekmovanju za Davlsov pokal. Angleža Perrv in Hughes sta zmagal nad Nemcema Prennoni in dessartom v treh setih 6:8, 11:3, (i:4. Anglija vodi drugi dan 2:1 in je zelo verjetno, da bo jutri dobila še treljo fočko, ki ji je potrebna, da pride v finale z zmaffovalcetr Japonska : Italija.
Elza Galle roj. Samassa naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Bruna Galle, Lene pl. Baich roj Galle, dr. Gerta Galle, Kristl Galle in Frančiške Galle, njenega zeta Jurija pl. Baich, njenega vnuka Teodorja, njene svakinje Ninke Luckmann roj. Galle, njenih svakov notarja Antona Galle in dvornega svetnika dr. Karla Galle žalostno vest, da je njen srčnoljubljeni, nepozabni soprog oziroma oče in tast, stari oče in brat, gospod
OHLLE
gruščak
v soboto, dne 9. t. m. ob 4 popoldne, previden s tolažili svete vere, v 70. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 11, t. m. ob 5 popoldne na farno pokopališče na Verdu pri Vrhniki.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v grajski kapeli gradu Bistra; v farni cerkvi na Vrhniki in v cerkvah, ki spadajo v patronat gradu Bistre.
B i s t r a -B o r o v n i c a , dne 9. julija 193,2.
jo je spisal Ivan Šašelj, župnik v p., z naslovom. ■»Marijina božja pot Zaplaz na Dolenjskem«, v kateri bo popisana zgodovina zaplaške božje poti in cerkve. Imela bo tudi tri lepe slike: sedanje cerkve, med zidanjem nove cerkve in sliko nekdanjega biseromašnika in župnika v p. t Ignacija Kutnarja, ki je čez. 20 let vneto izpovedoval zaplaške romarje in bil znan po vsem Dolenjskem kot neumoren in izvrsten spovednik. Knjižica bo stala 3 Din. Obenem se bo prodajala tudi Se nova lepa razglednica zaplaške cerkve, ki bo stala t Din. Ves dobiček za prodane knjižice in razglednice se bo porabil za nove zvonove, katere ta lepa romarska cerkev tako pogreša.
Naše usmiljenke v bolnišnici
Iz Temeniške doline
Ljubljana, 9. julija.
Med svetom le malo zvemo in čujemo o njih. Skromne so in lihe, zunanji svet jih kaj malo zanima. Pač pa posvečajo vso pozornost skrbni in vestni negi trpečih bolnikov, podnevi in ponoči, mnogokrat v prav kužni nevarnosti, a v redno zelo napornih službenih okoliščinah.
Kakšni so nekateri bolniki, koliko nevšečnosti Je večkrat z njimi in z drugimi v bližini, o tem bo v šoli trpljenja preizkušena duša požrtvovalne usmiljenke molčala. Kot tolažnica je med njimi, veselega obraza izkazuje tudi najnižje in najmanjše usluge. Kaj zato, če ji telo omahne pod silnim bremenom, kaj če ji kužna bolezen uniči mlado življenje! Ona na to ne misli.
Kdo bi umel takšne vzvišene žrtve in trpljenje? Le oni, ki zna pravilno pojmovati nesebično ljubav do bližnjega po krščanskih načelih.
Ali pa morejo naše drage sestre usmiljenke leta in leta prebiti med hudimi poklicnimi napori, polne skrbi, odgovornosti za druge, mnogokrat še poplačane z nehvaležnostjo? — Ali nimajo premalo solnčnega veselja, solnca in zraka, ko so skoraj vedno med zidovi, ali ne bo njihovo telo prehitro izhiralo, ne da bi se zunanji svet kaj bolj menil za vse to?
Gotovo je: njihovo zdravje preveč trpi. Premalo je poskrbljeno zanje za slučaj dolgotrajne bolezni. Znatno število izmed njih rano umrje, zlasti za tuberkulozo, ki jo nalezejo v naporni bolniški službi. Njih Družba nikakor ne sprejema za tuberkulozo sumljivih novink in se v tem oziru ravna po najstrožjih predpisih. Torej je vsaka sestra kot zdrava mladenka nastopila službo. Razbolela se je tedaj pri bolnikih, v bolniški službi.
Naša dolžnost je, da se včasih i mi v zunanjem svetu pobrigamo za tihe, ne tarnajoče usmiljenke, saj so naše in za nas se žrtvujejo.
Kako pa je pri njih poskrbljeno v slučaju bolezni? V bolnišnici imajo pravico zdraviti se šest tednov. Kaj pa. če je bolezen dolgotrajna, če se vleče mesece in leta, kot je to pri tako pogostni in dolgotrajni jetiki? Kolika tolažba bi bila zanje zavest: Če zbolini, me bodo postavili zopet na noge,
Zavod šolskih sester v Repnjah z gospodinjsko šolo in cerkvijo. Kmetijsko-gospodinjska šola šolskih sester v Repnjah na Gorenjskem otvori s 1. oktobrom t. 1. šestmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki bo trajal od 1. oktobra 1932 do 31. marca 1933. V šolo se sprejemajo le kmetska dekleta, ki so dopolnila 16. leto in so neoporečno lepega vedenja ter zdrava. Poučuje se teoretično in praktično v vseh gospodinjskih predmetih, kakor tudi v poljedelstvu, živinoreji, vrtnarstvu in sadjarstvu. Go-jenke se tudi vežbajo v gospodinjskem knjigovod s1vu in ravnanju z bolniki. Natančnejša pojasnila daje vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole šolskih sester v Repnjah, p. Vodice nad Ljubljano
Letošnji novomašniki
V nedeljo 3. julija so prejeli red lnašniškega posvečenja sledeči bogoslovci ljubljanske škofije: Iz 5. letnika bogoslovja Leopold Čampa iz Velikih Poljan, Janez Kalan iz Škofje Loke, Boris Koman iz Radovljice, Ladislav Lampič z Jesenic, Janez Mramor iz Velikih Lašč, Pavel Slapar iz Tržiča, Anton Smolčič iz Mirne peči, Franc Starman iz Škofje Loke; iz 4. letnika bogoslovja: Jožef Cvel-bar iz Št. Jerneja, Franc Čampa iz Sodražice, Franc Fortuna iz Kranja, Jožef Gregorič iz Fare pri Ko-
čevju, Janez Preželj iz Srednje vasi v Bohinju, Ignacij Škoda iz Čateža pri Zaplazu, Ignacij Štran-car iz Planine pri Vipavi, Jožef Vovk iz Police, Ludvik Zajec iz Št. Vida pri Stični. Iz senjske škofije: Karel Štimac in Tomo Tomljanovič. Redovniki: cistercijan fr. Kolumban Oberstar; frančiškani: Tomaž Hogge, Klemen Šmid, Krizolog Zajec; lazarista: Franc Jereb in Alojzij Rupar; sa-lezijanci: Franc Horvat, Jožef Leparik, Jožef Pa-tuc in Franc Skuhala.
Korak naprej - Nehaj novega, važnega!
Stranje pri Kamniku, 7. julija.
Na pobudo okrajnega kmetijskega odbora v Kamniku prireja kmetijski oddelek baltske uprave v Ljubljani na Veliki Planini desetdnevni mlekarski tečaj. S tečajem so pričeli danes, dne 7. julija. Na tečaju bo govorjenja o negi živine, o molži, o porabi mleka in o izdelovanju masla, morebiti tudi o izdelovanju sira. S tem bo storila naša precej zastarela živinoreja velik korak naprej in upamo, da bo tudi živinorejcem prinesla dosti novega veselja in tudi primernega dobička. Gospodarski odbor jo nabavil potrebne stroje in posode za posnemanje mleka in za izdelovanje masla.
Vse ljubitelje naših vedno lepih Kamniških planin, zlasti pa še številne prijatelje Velike planine opozarjamo, da se bo maslo, izdelano na Veliki planini, prodajalo v ličnih zavitkih pod imenom »Planinsko maslo z Velike planinec. To maslo boste prihodnje dni lahko dobivali v zalogi >Daj — dam«, katere lastnik g. Zupan je naš rojak, Kam-ničan. — Na tečaju sodelujeta banska strokovna uradnika gg. ing. Erik Eiselt in Franjo Pavlica.
Dolgo smo pričakovali, da bodo naši ljudje stopili v vrste naprednih gospodarjev in mlekarjev. Letos smo torej doživeli prvi korak na pot napredka. Trdno pričakujemo, da bo ta korak prinesel mnogo uspeha našim gospodarjem, prijateljem naših planin pa mnogo prijetnega užitka ob poku-šanju planinskega masla, o čegar izborili kakovosti ne moremo imeti nobenega dvoma in nobenih pomislekov.
Zgoraj od leve na desno: Lampič, Tomljanovič, Čampa France, Slapar, Smolič. — Srednja vrsta	od
leve na desno: Štrancar, Gregorič, Preželj, Cvelbar, Mramor, Koman, Škoda, Vovk. — Spredaj	od
leve na desno: Zajec Ludovik, Fortuna. Čampa Leopold, spiritual dr. Potočnik, Štimac, Kalan	in
Starman.
V nedeljo 17. t. m. bo na naši lepi dolenjski božji poti na Zaplazu lepa slovesnost, nova maša g. Ignacija Škoda, cerkovnikovega sina, čigar brat Jožef jo je imel tudi na Zaplazu 12. maja 1918. es nenavadna slavnost v božjepotni cerkvi, ki bo privabila na naš prijazni Zaplaz ta dan gotovo tudi obilo Marijinih častilcev in romarjev. Ta dan se bo dobivala na Zaplazu tudi zanimiva knjižica, ki
"Kakor novo je
-perilo!"- saj je oprano z Gazelo!
TERPENTIN0V0- MILO
fiAZEUO
bo vsaj vse storjeno za zdravje. Toda ne! Zavod, v katerem so pustile usmiljenke svojo mladost, zdravje in moči, ima zanje prostora le za poldrug mesec. Po preteku šestih tednov usmiljenke nimajo več pravice do rednega zdravljenja. Kam sedaj? Na kako zdravilišče niti misliti ni. Vsled tako male plače (nekaj nad 400 Din mesečno) je nemogoče, da bi jim Družba zgradila lasten zdrava ni dom. — 1 Ubogim sestram preostane le še, da sa zatečejo v ] družbine prostore, namenjene za tieozdravno bolne in hirajoče ...
In vendar bi se z daljšim zdravljenjem v bol- j nišnici ali zdravilišču, dalo marsikdaj doseči okre- | vanje ali vsaj znatno zboljšanje.
Tačas najbolj pereče pa je vprašanje njih sta- i novanjskih prostorov v bolnišnici. Pomislimo! Vsled ! silne splošne prenapolnjenosti v bolnišnici so te- ! kom zadnjih dveh let tudi sestre usmiljenke prav j na tesno stisnili v prostorih, ki v skrajnem slučaju morejo služiti le za omejeno število stanovalk. V , spalnici prej za osem postelj, je sedaj postavljenih , štirinajst ležišč, tako da je komaj med posteljami j toliko prostora, da se postavi stol z umivalno skledo. Obednica, zidana za trideset oseb, mora zadostovati reci: stodesetim osebam.
Z dinamitom nad ribe
Kranj, 8. julija Že iz lanskega poletja je znan slučaj, ko so se nekateri fantje pri kopanju v Kokri v Straheči dolini zabavali z lovom rib. Kakor se je pozneje ugotovilo, ko so fante prijeli, so 1i pločevinaste škatlice napolnili s karbidom, ki je v vodi eksplodiral in v' tolmunu pomoril polno rib. Fantje so imeli dovolj opravka, da so večje ribe polovili iz vode. Bili so kaznovani z zaporom 8 dni.
Letos pa se je pripetil podoben slučaj. V Kokri od izliva v Savo do Zabreta v Britofu imata v zakupu ribolov g. Mayr Kiča in g. Adamič Anton. G. Mayr je lelos kupil za Din 8000.— enoletnih rib in jih spustil v svoj vodni revir. V zadnjem času , pa je od 28. junija do 6. julija izvrševal nedovolje- »
no in seveda neprijavljeno obrt ribolova brezposelni delavec L. A., primorski emigrant. Ta je bil svoječasno uslužben kot miner pri tvrdki Dukič in tam si je nabavil dinamitne patrone, kapice in vžigalno vrvico. Hodil je k tolmunu Kokre med vasema Primskovo in Gorenjo in tam pobijal ribe z dinamitom ter seveda pokončal ves ribji zarod. 7 patron je že izstrelil, 6 jih je še imel doma na postelji, ter kapice in več vžigalne vrvice, ko so ga aretirali. Pri delu mu je drugoval neki H. I-. Njegovo početje so opazovali otroci, pa tudi ostali so slišali silne poke eksplozije in tako je stvar prišla na uho orožnikom, ki so L. danes aretirali ter zaprli. Škodo je najmanj Din 2000.—. Z dinamitom smejo ribiči loviti ribo le tam, kjer ne morejo priti blizu mrežami. Imeti pa morajo dovoljenje.
Glavne spalnice so nad obširno kuhinjo, od tam prihaja v že itak prenapolnjene prostore sopa-rica in slab zrak, da je bivanje tamkaj zlasti poleti ne baš idealno.
Še to in ono bi se dalo v higienskem pogledu pripomniti, pa sestre so skromne, ne tarnajo rade, marsikdaj in marsikje gredo molče mimo ene ali druge nevšečnosti.
Čujemo, da se bolnišnična uprava dokaj prizadeva najti za sestre primernih stanovanjskih prostorov. Želimo jim iz srca skorajšnje, uspešne rešitve v tem oziru.
Mi sami pa mislimo včasih ua naše sestre v bolnišnici, ki so žrtve ljubezni za bližnjega in ki so vedno pripravljene stati nam v dneh našega trpljenja ob strani. Bodimo jim v pomoč, kjer je to potrebno in kjer je to nam pač mogoče. Hvaležne nam bodo, saj ravno one, ki najbolj sotrpijo z bolnikom, tudi najbolj cenijo dobroto.	Dr. X.
Sternovo kopališče na Savi pri Jcžici
50 letni gasilski jubilej v Mokronogu
Mokronog, 8. julija 1932.
Preteklo nedeljo je proslavilo naše agilno gasilno društvo svoj zlati jubilej — 50 letnico obstoja — in razvilo svoj prapor. Že sama udeležba bratskih gasilnih društev iz najoddaljenejših krajev — bilo ]e samo gasilcev v kroju nad 600 — neglede na ogromno število ostalega prebivalstva priča, kake simpatije uživa društvo po vsej Dolenjski.
Že na predvečer proslave je bil ves trg v zastavah in mlajih, vsa okna po hišah so bila okrašena s cvetlicami. Ob 9 se je razvila po trgu bakljada z godbo na čelu. Topiči so pokali, ko se je sprevod ustavil pred stanovanjem kumice prapora gospe Beti Širceljeve. Tu je moški pevski zbor dovršeno zapel tri pesmi pod vodstvom pevovodje gospoda Romana Kramaršiča. Drugo jutro je bil promenadni koncert mestne godbe iz Kostanjevice na trgu pod vodstvom kapelnika g. Franca Rabuze. Ob pol 10 so se zbrali domači gasilci pred gasilnim domom in odkorakali na pokopališče, da poklonijo vsem umrlim tovarišem v znak spoštovanja venec. Spominski govor na pokopališču je imel društveni tajnik, višji davčni upravitelj v p. g. Alojzij Mazgon. Po govoru je zapel moški zbor žalostinko. Ob 10 je bil sprejem gostov pred pokopališčem. Po sprejemu so gasilci odkorakali z godbo na čelu pred gasilni dom, kjer se je formiral sprevod. Po dohodu kumice z načelnikom društva g. Francom Majcnom
se je razvil lep sprevod v farno cerkev k blagoslovitvi prapora in k sv. maši. Ob 11 je g. duhovni svetnik in župnik Henrik Bukowitz blagoslovil prapor, na kar je v lepem kratkem govoru orisal trpljenje gasilca. Kumica ga. Beti Šircelj je nato pripela na prapor krasen dragocen trak. Pri maši je prepeval domači cerkveni mešani zbor. Po maši so zunaj cerkve nastopili govorniki. Prvi je pozdravil goste v imenu občine župan g. Anton Strupek, nato načelnik društva g. Franc Majcen. Podal je kratko zgodovino društva, omenil prve ustanovitelje društva in kako se je društvo v teku 50 let razvijalo. Krasen govor gospe kumice je napravil na vse navzoče najglobokejši vtis. Sledilo je še več govorov in pozdravov. Nato se je zopet razvil sprevod po trgu in je mimo prapora, kunuce in dostojanstvenikov defiliralo celokupno zbrano gasilstvo. Ob enih je bil bankel v restavraciji g. Fr. Majcna. Oh Ireh popoldne se je vršila veselica na prostranem vrtu g. Aleksandra Majcna; udeležba je bila naravnost ogromna. Da se je proslava izvršila na tako veličasten način, je v prvi vrsti zasluga neumorno delavnega in skrbnega društvenega tajnika, višjega davčnega upravitelja v p. g. Alojzija Mazgona, kateremu naj ho na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Tudi ostalim, zlasli g. načelnikiu Francu Majcnu, blagajniku g. Juriju lleferle, domačim gasilcem , gg. damam najtoplejša zahvala za njih trud in naklonjenost.
Gorenjska planšariea se s svojim konjičem pripravlja za odhod v planino
Ljubljana
Obrtno gibanje v Ljubljani
Ljubljana, 0. juliiu.
Mordu ni bilo z lepa še dobi', v kateri bi se življenje tako naglo presnavljato iu si iskalo novih načinov in poti. Gospodarsko nemirni čas, v katerem živimo, se pozna predvsem pri obrti. Indu-slrija izpodriva gotove obrti, ki so ali že propadle ali pa hirajo, na drugi strani pa rastejo nove, ki jih poprej nismo poznali. Povsod je tako iu pri nas ludi. Delen vpogled v ta proces kažejo tudi številke iz obrtnega gibanja v prvih šestih mesecih v Ljubljani. Povrhu tega smo dobili z 9. marcem še novi obrtni zakon, ki jo pred datumom povzročil pričakovano veliko živahnost v obrtnem gibanju.
Prostih obrti, to so razne trgovine in agencije ter posredovalna podjetja, jo bilo letos skupno prijavljenih na novo 121. Med zanimivimi obrtmi omenjamo, da je nekdo prijavil prevažanje oseb z motornim čolnom po naročilu, dalje je prijavljeno eno podjetje, ki so bavi z ulivanjem tiskarskih valjarjev, eu graditelj visokih stavb, dva prodajalca rib, on izdelovalec izolacijskih plošč iz lesne volne in cementa, prevoznikov pa je novih 8. Novi obrtni zakon je povzročil, da se je hitro prijavilo še v pravem času 9 fotografov, ker po novem je ta obrt zaščitena. Novi sta dve tehnični pisarni, dve podjetji s strojnim pletenjem, ostalo pa so razne trgovine in prosto obrti. Naše dame bo morda zanimalo, da se je letos prijavilo 13 novih salonov, ki se bavijo z lepotičenjem, to je z masažo iu kozmetiko. Te salone je pač prinesla moda.
Odjavljenih pa je bilo letos 62 prostih obrti. Med temi je eno avtogenično varenje kovinskih predmetov, tri trgovine z vinom in alkoholom, en prevoznik, eno strojno pletenje, ostala pa so razne trgovine z mešanim blagom in delikutesami itd.
Rokodelske obrti so se gibale takole: Dobili smo 7 novih mesarjev, 3 pa so odpovedali, 3 nove
Še vedno poceni in dobro
st* gospodje oblačijo pri Ivrdki DRAGO St llU AB v Ljubljani.
Poletne obleke, suknjiči in blago v veliki izbiri.
Gasilski dnevi v Ljubljani
Ljubljana, 9. julija
V	npdeljo. dne 10, julijo bo glavna skupščina Jugoslovansko gasilske zveze v dvorani Mestnega 'lomu. Delegati za to skupščino pa so prišli deloma žo danes v Ljubljano.
Danes dopoldne se jo v pisarni zveze v palači (trafiko ■ vršila sejti starešinstva Jugoslovanske gasilsko zvezo. Starešinstvo je sklenilo sprejeti v zvezo pet novih društev in jih dodeliti posameznim župani,
Popoldne ob 2 sp je sestala v dvorani Mestnega doma skupščina Gasilske samopomoči. Izvoljena je bila nova uprava, in sicer predsednik Franc Faj-digii i/, Kamnika, podpredsednik Ciril Vončimt iz Možice, tajnik Franc Prlstovšek iz Ljubljane, odborniki: Konrad Hologram', Avgust Drenovšek. Kle-menčlč, ftlrueelj, Kopač, namestnika Kosec in Pe-terca, pregledovalca računov: Guček in Arhar. Na znanje je bilo sprejeto letno poročilo iu računski zaključek. Sklenjeno je bilo, da se bo nadaljevalo delo samopomoči po dosedanjih smernicah in sistemu.
Zatem so je vršila v dvorani Mestnega doma Številno obiskana seja odbora Jugoslovanske gasilske zveze.
Zobozdravnik med, univ.
cfr. Srečko Puker
Gregorčičeva ulica 32
(nasproti Trgovskega doma
ne ordinira do 15. avgusta
Varčevanje s prostori pri mestni občini
Ljubljana, 9. julija.
Zadnjič smo poročali o sklepih magistralnega gremija glede uporabe prostorov, ki jih je izpraznita mestna elektrarna v Mestnem domu, danes pa so časopisi objavili vest, da mestna občina oddaja v Kresiji ono. stanovanje. Med obema je gotova zveza, ki bo umljiva, če pomislimo tole:
V	Mestnem domu je nastalo praznih 14 sob. Tri je že zasedlo tržno nadzorstvo. Prostori so za uradovanje skrajno neprikladni, ker stranke komaj najdejo ta urad v drugem nadstropju, kjer .je skrit na stranskem hodniku. Tržni urad mora biti blizu irga, da morejo biti stranke na Irgu in tržno osebje stalno v stikih. V ostale sobe pa pridejo mestni socialni urad, društvo Ljublj. zvon, prostovoljni gasilci in šentjakobski gledališki oder. Nimamo nič proti temu, če mestna občin« tako podpira kulturna društva, todn v časih gospodarsko krize, ko finančni ministri tako vnelo krčijo vse nepotrebno izdatke samoupravnih teles in ko dobivajo občine vedno manj dohodkov, jp le malo čudno, če izda mestno podjetjp na eni Strani za najemnino novih prostorov letno 184.000 Din (kakor trdi to g. Frelih), oziroma 153,(XX) Din (kakor Irdi to g. župan), na drugi struni pa mestna občina velikodušno odstopa lastno prostore raznim društvom. Sploh pa bi so moral vendar enkral uveljaviti princip, da je Mestni dom zgrajen in namenjen le /,a gasilstvo in da bi morala bili iz varnostnih ozirov v Mestnem domu stanovanja gasilcev, da so v primeru potrebe takoj pri roki. Tako pa so gasilci sedaj še celo izgubili veliko dvorano, ki jo bo zasedlo drugo društvo, polog pa šo eno veliko sobo.
Isla stvar jo s Kresljo. Tam so lepa stanovanja in lokali, Najemnina, ki jo dobi mestna me.
mizarje, II krojače v, odpovedala sla pa 2; torej ta obrt tudi napreduje kljub konkurenci industrije. Čevljarjev je v Ljubijani ti novih, odpovedala sla 2. Slaščičarje imamo 4 novo in 1 medicarja. Kleparje imamo 3 nove, pleskarje in sobostikarje imamo 4 nove, kipar jo I nov, ključavničarjev imamo 6 novih, t pa je odpovedal. Ženskih krojaških obrti je v Ljubljani 15 novih. Sedlarska obrt tudi ne nazaduje, ker se sedlarji pač preusmerjajo bolj od konjsko opremo k popravilu usnjntih dolov avtomobilov. Tako smo dobili 7 novili sedlarjev, odpovedali pa so 4; mehaniku sla 2 nova, 1 je pa odpovedal, knjigovezov je U novih, 10 pa jili je odpovedalo; brivcev je 0 novih, daljo 7 novih modistovskih salonov, 1 nova vrtnarska obrt, 5 novih pekov, 1 pa je odpovedal, 3 slaščičarje, 1 itrnrja, 1 kovača, 1 tupet-niku, 1 lesostrugarja, 1 pasarja in 1 krovca, med tem ku je I odpovedal. Skupno smo dobili 110 novih obrtnikov, odpovedalo pa jih jo 25.
Mod koncesioniranimi obrtmi je magistrat izdal naslednje koncesije: za 1 podjetje zn čuvanje varnosti stanovanj in lokalov, za 1 kavarno, za 1 prodajo strupov iu snovi ter preparatov zu zdravstvene svrhe, 4 zidarskim mojstrom, I revizijski pisarni, 4 stavbenikom, 2 vodovodnima instalaterjema, 1 podkovskemu kovaču, 3 avtoizvoščkoin, 1 tesarju. Črtano pa so bile naslednje koncesije: 1 zasebni de-lektiv, 2 točilnici alkoholnih pijač 1111 drobno, I sta-rinar, 1 podkovski kovač, 2 uvtoizvoščku in 1 ljudska kuhinja. Skupno je bilo lotos podeljenih zu obrti 19 koucegioniranih podjetij, črtane so bile 4.
Gostilna je bila 1 ukinjena, izdana pa ni bila nobena koncesija za kakšno novo gostilno.
Ako številke 110 varajo, moramo 1orej reči, da kaže lotos obrt v Ljubljani lop napredek. Želimo, da ne bi bil ta napredek le navidezen, to se pravi, da 110 bi stare obrti hitreje hirale, kakor bi pro-c vi tate nove.
ščanska imovina od lokalov ni bogvekuj velika, otl stunovanj pa je skoraj minimalna, če je mestna elektrarna res tako potrebna novih lokalov, zakaj pa jih ne najame po dosedanjih cenah v Kresiji? Lepši so tam lokali, pa tudi mnogo, mnogo cenejši. Tudi za mestni tržni urad bi bili najbolj pripravni kakšni pritlični lokali v Kresiji.
Pomislili pa še moramo, kako skrajno nerodno bo za gochini urad, ko se bo mo';r preseliti v Mestni doni. Vsak dan obišče socialni urad vsaj sto prosilcev, včasih pa še mnogo voč, Kakšne razmero bodo nastale v Mestnem domu, kjer stanuje vse polno slrunfe, kjer je poleg tega še tržni urad I11 mestni fizikat, torej urada, ki imata zelo mnogo opraviti s strankami, dalje, kjer jo več delavnic in orodja, ko se bo k temu pridružil še tako ogromen naval prosilcev, med katerimi pa niso sumi pošteni ljudje. Zn silo je dosedaj že še »lo 1111 magistratu, v Mestnem domu pa bo takšno uradovanje in mirno delo nemogoče.
Poteza mestne občine z novo razdelitvijo prostorov res ni bil a posrečena, je pu tudi značilna za mestno gospodarstvo.
IDEAL
pralnica, likalnic? Ejubljana, Kongresni trg 3 in Miklošičeva cesta št. 6
© Sv, maša zuilusnicu zn pokojnega Ivana
Tavčarja se bo brala v ponedeljek, 11. julija ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba.
© Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Su-šnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; jutri: mr. lrnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Humor, Miklošičeva c. 20.
© Češnje so vendarle poceni. Letošnja letina češenj ni tako bogata kakor druga leta. Tudi so češnje pozneje dozorele kot navadno. Zaradi slabšo in poznejše letine so bile češnje 1111 ljubljanskem trgu lolos zelo dolgo izredno drage. Nudili so do zadnjega večinoma le goriške in bosansko češnje. Včeraj pa so prvič prinesli na trg domače češnje v večjih množinah. Od Sv. Lenarta, iz Primskovega ter sploh iz vseh krajev med Višnjo goro, Litijo in Sostrem so nanosili kmetje težke košare češenj. Konkurenca je bila velika, cene nizke. Kilogram dobrih češenj so nudili od 2—3 Din. Češnje boljših sort so seveda še zmerom dražje, od 3—6 Din kg, dočim prodajajo goriške češnje na Pogačai jevoni trgu še vedno po 10 Din kg,
0 Gob je zmanjkalo na ljubljanskem trgu. — Včeraj so jih gospodinjo zaman iskale med stojnicami. Nekaj žensk je sicer imelo v košarah poleg drugega blaga tudi pur jurčkov slabše kvalitete, toda teli gob gospodinje niso marale kupovali. Tudi čo bi Jih hotele kupovali, bi vse gobe, kar jih je včeraj bilo 110 Irgu, komaj zalegle za deset meščanskih družin, Nekoliko več je bilo 1111 trgu lisičk po 1.75 Din liter. Dolgotrajno suho vreme vpliva torej porazno 1111 ljubljanski gobji trg.
Q Zaloge sarlja in zelenjave 1111 ljubljanskem Irgu so bile včeraj tolikšne, da so ženske z vozički razen Vodnikovega trga zavzele še ves prostor za semeniščem zraven mesarskih stojnic, vse do stojnic na Pogača rjavem Irgu. Največ seveda solate, stročjega fižola, graha, karfijole, kumar, paradižnikov, krompirja. Starega krompirja sploh ne pripeljejo voč na trg, novi so je močno pocenil. Kilogram velja 1,25-Din. Karfijole so po 2—4 Din enn. Grah 3 Din liter. Stročji fižol 2.50 -3 Din kg. — Izmed sadja je na trgu največ zgodnjih hrušk po najrazličnejših cenah, od 4—8 Din kg. Neki Bosanec je prodajal hruške celo po 3 Din kg. Tudi marelice imajo zelo različno ceno. Drobnejši sad iz južnih krajev naše države, tam od Velesa,- Bltolja in Ohrida prodajajo po 10—12 Din kg, inozemske marelice pa veljajo 10 Din kg. Breskve so ustalile cono na 20 Din kg. Višnje so po 16 Din kg. — Veliko jo bilo včeraj 1111 trgu borovnic po 1.50 Din liter ter rdečih gozdnih jagod po 4—5 Din liter.
© Perutninski trg jo bil včeraj srednje založen. Kokoši prinašajo vedno manj, piščanci pa so vedno dražji, Bosanci nudijo piščance po 30 Din par, naši domači piščanci so od 25—35 Din par. Neka podjetna ženska pa jo dobro pitane piščance zn pečenko nudila celo po -- 60 Din par. No, gospa, zadnja cena, da ne boste hodila naprej, 58 dinarjev par!« — je rekla. Jajca so po 75 par.
© Vodovodno rento bodo naposled vendarle uredili v dostojno in lopo uravnano cesto. Dolga
letu po vojni je bila ta cesta ona najbolj zanemarjenih na periferiji, pa najbolj prometnih obenem, ker so po njej izvozili na tisočo kubičnih metrov gramoza in peska iz mestno in državne gramozne jame. Zadnja leta pa je ob tej cesti zrušilo več lepili vil, cesta je postala važna voz med stanovanjsko kolonijo mestne občine ob kamniški železnici iu med mestom. Potreba ureditve le ceste je bila zaradi tega čedalje večja. Zadnji leden so bi i i pri urejevanju ceste in levega hodnika zaposleni številni mestni delavci. Podjetnik Cihlar je ob cesti napravil novo cementno ograjo ter jo tudi umaknil v stavbno črto, mestni delavci pa so hodnik lopo posuti z drobnim peskom. Čim bo.g. Cihlar vso svojo ograjo okrasil z okusnimi betonskimi stebrički, kakor ju deloma to že storil, bo vsa cesta dobila svoj končni izraz, ki bo vsej okolici v kras.
© Umrli v Ljubljani od 1. do 7. julija 1032. Sajovic Jakob, 70 let, sluga drž. žel. v pok., Vidov-danska c. 9; Platner Franc, 78 let, posestnik, Ižanska c. 11; Tavčar Ivan, 62 let, modelni slikar in posestnik, Reber 15; Prešel Marija, roj, Jevnikar, 93 let, Sv. Petra c. 61: Merčun Leopold, 46 let, trgov. kroj. pomočnik, Eiponska c. 11; Hudorovič Anton, 17 let, cigan, Einonska cesta; lleršič Ignacij, 73 let, višji poštni oskrbnik v p., Levstikova ul. 19; Golobič Matija, 69 let, uslužbenec tobačne tovarne, Bolgarska ul. ?6; Potokar Karol, 61 let, poslovodja, Karlovška c. 15; Sterle Marija, bivša služkinja, 81 let, Japljeva ul. 2; Zaje Neža, 73 let, žena starinarja, Stari trg 16, — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Jasenc Franc, 63 let, delavec, Rimska c, 19; Pavlič Ivan, 41 let, delavec, nestalno bivališče; Upel Zora, 3 leta, hči prog. delavca, Boh, Bela 43; Burger Nazarij, 31 let, inženjer, Kranj 135; Zupane Ivana. 55 let, žena uradnika, Vevče 78;. Nedop Pavel, 54 let. sluga, Maribor, Tatenbachova ul. 18; Maselj Peter, 1 dan, sin delavca, Lukovica 31; Slabanja Marija, 60 minut, hči delavca, Dev. M ar. v Polju 71; Štibernik Marija, 4 dni, hči paznika mestne klavnice, Mivka 17; Janež Josip, 2S let, kurjač-strojnik, Vošnjakova ul. 18; Žižek Anton, 33 let, zidar, Maribor, Gregorčičeva ul. 16; Belčič Anton, 62 let, dninar, Polje 19 pri Vodicah.
G) Absolventinja drž. trg. akademije z enomesečno prakso popolnoma zmožna knjigovodstva, slovenske, srbohrvatske, nemške in francoske korespondence, bitre in pravilne slovenske stenografije, pridna, poštena in zanesljiva, prosi pri večjem solidnem krščanskem podjetju zaposlitve. Gre en mesec brezplačno. Ponudbe pod »Marljiva < na upravo Slovenca«.
© Velika tatvina 1111 trgu. Včeraj so predrzni tatovi, ki jih nikakor ui mogoče iztrebiti s trga, zopet izvršili veliko tatvino, s katero je močno udarjen nepremožen branjevec. Branjevec Peter Gaberšček, ki prodaja na Vodnikovem trgu na majhni nekriti stojnici v dveh, treh košarah so-čivje, jo bil danes ob 2770 Din. GaberšČka je no-' ko gospa opozorila, da je njegov fižol predrag in da ga dajejo drugI za pol dinarja ceneje. Gospa je nato odšla. Gaberšček je v trenutni raztrese-nosli odložil listnico 1111 košaro s krompirjem in skočil za trenutek pogledat k sosedom, če ros prodajajo fižol ceneje. Ko se je vrnil, žo ni bilo 11T-kjer več listnice. Niti njegovo sosrdn prodajalca na levi in na desni nista prav nič opazila, da bi se kdo približal GaberšČkoviin košaram, kaj šele. da bi kdo segel z roko po listnici. Mož jo bil ves obupan, ker pomeaja ta denar zanj prav katastrofalen udarec. Toki mali branjevci s svojimi dvemi, tremi košarami gotovo no zaslužijo toliko, da bi mogli kmalu pretrpeti izgubo tolikšnega denarja. Zločinec, ki .ie ta denar ukradel, je skoraj uničil eksistenco loga moža.
© Ponarejeni dvodimirnikl 1111 trgu. Mesar Frane Stupnik jo prijavil, do jo v svojem jnkasu na Vodnikovem trgu odkril med drobižem ponarejen dvodinarnik, ki go je izročil policiji. Kdo bi plačal Stupniku s tem denarjem, so mesar 110 more spomnili. Dvodinarnik je prav slabo ponarejen in je iz svinca. Možno je, da se pojavi še več takega svinčenega drobiža na trgu in opozarjamo ljudi, naj bodo previdni!
© Tatvine. Tatovi koles sc zelo pridno na delu in so ne puste mnogo motiti. Posestniku Pavlu Smerkolju z Viča je nekdo ukradel /. dvorišča v Pražakovi ulici 15 ,800 Din vredno kolo. Viktorju Bizjaku, elektromonlarju v Rožni dolini jp nekdo odnesel z dvorišča zaklenjeno kolo. vredno 1400 Din. Policija je lotu izsledila, izgovarja pa sp, da je kolo vzel zato, ker hoče prisiliti Bizjaka, da 11111 plača neki manjši dolg. — Gostilničarju Valentinu Pajku v Linhartovi ulici jo neznan tal odnesel 300 Din vredne krogle za balinanje. — Zasobniei Ka-torinl Rakovi pa je nekdo odpeljal v Kolodvorski ulici 100 Din vreden ročni voziček. — Prijavljeni sta še dve drugi manjši tatvini.
Potica pri Višnji gori
Naša župnijska kronika lahko z velikimi črkami zapiše v svoje anale dva pomembna dogodka tega leta. V maju je bila sv, birma, te dni pa se je župnija pripravljala na novo mašo, ki jo bo danes daroval v župni cerkvi domačin g, Jože Vovk iz Praščin pri Polici, popoldne pa bodo slovesne li-tanije v podružnični cerkvi v TraSčinah, Vsi z veseljem in radostjo pričakujemo tega pomembnega dne, saj že dolgo nismo prejeli novomašniškega blagoslova, ker je preteklo že precej časa, odkar je bila zadnja nova maša v tej župniji,. G. novo-mašniku so prejšnjo nedeljo, ko je' prišel domov, pripravili prav lep sprejem. Okoli obeh cerkva — župnijske na Polici in podružnične v Traščinah — stoje številni mlaji, notri pa sta lepo okrašeni, da bosta kar najbolj primerno sprejeli g, novomašnika. Zlasti domači g. župnik si je mnogo prizadeval, da bi ta dan kar najboljše uspel. Tudi mi želimo g. novomašriiku, naj ga Vsemogočni povsod spremlja na njegovi življenjski poti in pošilja blagoslov na njegova dela.
Št. Jernej
Nova intlšn, Po dolgih lotili nam bo danes zopet zutlonela \ cerkvi stara, v ečno lepa pesem o liovoiiuišiiikii in njegovi vzvišeni službi v vinogradu Gospodovem. Zudonclu bo pesem v čast idealnemu mladeniču g. Josipu Cvelbnrju. Po dolgih letih bede in pomanjkanja, ki sta last in dediščina slehernega slovenskega študenta, je danes dosegel mladostni cilj, dosegel smoter o katerem jc sanjat že tedaj, ko go jc kol lilki-dega dečka ljubljena mati prvič peljala v tuji j hrani učenosti, v daljne šeiitvidske zavode nad belo Ljubljano.
Gospo, peiife, kal pije!© Vaši otroci poleti!
Brez skrbi bole, ako jim boste za ž.»jo dajali RADENSKO MINERALNO VODO eamo ali pomešano s sadnim sokom. Radenska mineralna voda je bakterij prosta I
Pax Romana vabi na svoj XII. kongres
Pax Romana, mednarodna organizacija katol. akademikov, neumorno dela in snuje. Letos priredi svoj 12. redni vsakoletni kongres od 8. do 14, avg. v Bordeaux-ju na Francoskem in ga združi z romanjem v Lourdes.
Prvi del kongresa se vrši od 8. do 11. avg. v Bordeaux-ju in tvori jedro kongresa. Tema razprav je: »Cerkev in mir.-< V letu razorožitvene konference hoče tudi P. R. posvetiti temu svetovnemu problemu svojo pozornost. Pokazati ga hoče v svitu večnostnih idej. Predavanja bodo imeli vodilni nemški, francoski in angleški strokovnjaki. Obravnavali bodo sledeče točke: 1, Krščansko pojmovanje družabnega in mednarodnega redu; 2. Psihološki in etični pogoji za njegovo uresničenje; 3. Neposredne naloge katol. akademikov v tem okviru.
V zmedo in negotovost naših dni bi P. R. rada prinesla nekaj orientacije in poznanja večnostnih principov, ki so predpogoj vsakega miru.
Po
dneh razprav in debat bo P. R. poromala v Lourdes — li Kraljici miru, da lam poprosi za prospeh stremljenja P, R. in prizadevanj razoro-žitvene konference.
P. R. nas vabi in kliče. Kdor more, naj se odzove. Stroški za kongres znašajo 450 franc. frankov (všteto je bivanje in vsa oskrba v B. in L,, vožnja iz B. v L. in prispevek za Rax Romano) plus vozni stroški od nas do Bordeaux-ja,
Za podrobne informacije se obrnite na Slov, dijaško zvezo, Ljubljana, Miklošičeva c. 5,
V prihodnjem šolskem letu bo obiskovalo črnomaljsko osnovno šolo 421 otrok, četudi imumo v sosednjih občinah še štiri ljudske šole, v katerih se tudi šola precejšnje število otrok. Četudi sc bo vršil pouk samo poldnevno in bosta sedmi in osmi razred združena, vkljub temu nima šolsko poslopje zadosti učilnic, ker bodo štirje razredi imeli vzporednice. Radi tega bo občina odstopila v občinski hiši eno veliko sobo za učilnico. — Ko gledamo to veliko število otrok in vsaj na zunaj tako impozantno šolsko poslopje, nam uhajajo spomini nazaj na preteklost. Letu 1882, torej pred 50 leti. je bila šola nameščena v sedanji občinski hiši, in jo je obiskovalo 511 otrok redne in 149 otrok po-navljalne šole, vseh skupaj torej 660 otrok. Letno poročilo tega leia dostavljal da je poleg teh obiskovalo že 45 otrok privatno šolo na Majerlju, Pridnost in uspeh vsakega olroka je v vsakem razredu označena z zaporedno številko. V četrtem razredu jc bil na prvem mestu Plut Štefun iz Ru-četne vasi, v tretjem Gredešič Jakob iz Čudnega sela, v drugem Novak Jože iz Gradaca in v prvem Mazi France. Vodja šole je bil Jeršinovec Anton, veronauk sta poučevala kaplana Malenšek Martin in Jenko Ljudevit, učitelji so bili Šelina France, Rupnik Janez in Loliar Janez; učiteljice so bile Arko Marija in Burda Ivana. — Leta 1862 je posečalo črnomaljsko ljudsko šolo 451 otrok. Takrat so najbolj pridne šolarje vpisali v zlate bukve in jih obenem obdarili. Takega odlikovanja je bil deležen v četrtem razredu Vrtin Jurij iz Doblič, v tretjem Jerovšek Oskar, v drugem Schweiger Franc iz Črnomlja in Rožič Marija iz Doblič, v prvem razredu Rožič Jože iz Maverla, Tome Matija iz Jerneje vasi in Jerman Barbara iz Loke. Tega leta so na šoli poučevali: vodja Kosec Jernej, učitelji Knific Luka, Eržen Jože in Klinar Franc. — Tako je bilo nekdaj pred 60 leti na črnomaljski šoli, — vse bolj skromno in priprosto — danes pa vse drugače!
Dan katoliških mož in fantov za Belo krajino.
Vsepovsod se vrše razne svečanosti, da se pri njih narod ogreje za vero očetov naših, za vero, ki je očetom dajala pogum v težkih časih, v katerih so v bedi in pomanjkanju živeli. Treba je, da se zganemo tudi mi Belokranjci. V nedeljo 17. t, m, se zato vrši »dan katoliških mož in fantov« pri Treh furah pri Metliki. Tam pri Treh farah, ki so bile skozi stoletja simbol žive vere naših prednikov, ki so se prav tu zbirali, preden so pohiteli proti Turkom v boj za vero in dom, Pri Treh farah, največji belokranjski božji poti se vrši torej 17. julija »dan katoliških mož in fantov«. Ob 11 bo sv. maša, Pridigal po znan in priznan govornik iz Ljubljane. Ob pol 2 bodo večernice, potem pa zborovanji; fantov in mož, pri katerem bosta govorila govornika iz Ljubljane. Kdor si bo poželel kakega okrep-čila, ga bo pa tudi lahko dobil. Povabljeni so udeleženci tudi od drugod, Belckranjcev pa pričakujemo v kar največjem številu.
živžav v koloniji. Vse je zaživelo tam okro£ Nemaničeve malence v Želebju. Pet šotorov je zrastlo na travniku poleg radoviškega studenca, 24 glasov poje in vriska: kako ne bi! Le naj bi poskusili to po ljubljanskih ulicah! In vendar je mlademu grlu treba, da se izkriči. Tukaj to nikogar ne moli, Tega je mestni mladini treba: solnca in vode in izletov, največ pa proste božje narave.
Pri iltrijanskih plavalcih
Pred državnim prvenstvom. — Obisk v kopalni šoti
Udeleženci plavalnega tečaja pri potika
Ljubljana, 9. julija.
Plavalna sezona se bliža svojemu višku. Štiri-naist dni nas še loči od slovenskega prvenstva, ki se bo vršilo letos v Kamniku. Iliriji je zmaga za-sigurana, tudi Primorje bo obdržalo drogo mesto, za tretje pa bo napeta borba med Mariborčani in med Kamničani. llirjanski plavači imajo druge skrbi; lani so dosegli v državnem prvenstvu drugo mesto in takrat se je rodila volja po prvem: Slovenci naj bi bili prvak države v plavalnih športih! Težko bo premagati dalmatinske klube, ki imajo slavno plavalno tradicijo, vendar s trdno voljo se da vse doseči. Dan za dnem prihajajo številni plavači, vvaterpolisti in skakači k treningom, ki postajajo vedno ostrejši in napornejši. Ko vidi človek le mlade moči pri delu, jih mora biti vesel: zlasti juniorji so vztrajni in borbeni, vsi pa so sta-siti in zdravi, da bodo kmalu pozabili, kaj se pravi biti bolan.
Državno prvenstvo se bo začelo s tekmovanjem juniorjev, ki bo 30. in 31. t. m. v Ljubljani. Plavačice Ilirije bodo imele ostro konkurenco v Šušačankah, ki štejejo v svojih vrstah velike talente. Najzanimivejša točka in za prvenstvo skoraj odločilna pa bo juniorski vvaterpolo, v katerem Ilirija lani ni startala. Seniorsko tekmovanje bo 6. in 7. avgusta v Splitu, llirjanski plavači, kakor Frič, Jesih, Žirovnik in zlasti Lampretova se bodo brez dvoma uveljavili, težje pa bo v vvater-polu, kajti Iliriji manjka ostre konkurence za tre-
ning-tekme. Prvenstvo v skokih, ki ga čuva Ilirija že več let, tudi letos ni ogroženo.
Pri vseh pripravah za državno prvenstvo ni pozabila Ilirija na male otroke, ki bi tudi radi znali plavati. Razpisala je plavalni tečaj za otroke od 10. do 15. leta. Kako potreben je bil tak tečaj, o tem priča visoka udeležba. Nolica v časopisju je zadostovala, da se je prijavilo v plavalno šolo kar 58 učencev. Vsak dan ob desetih se postavijo na kopališču v dolgo vrsto, skočijo v vodo in »trenirajo«. Tekom tedna so se navadili plavanja že skoro vsi, vendar trener s tem ni zadovoljen; otroci morajo kravljati! To je najhitrejši način plavanja in najlepši, zdravju in razvoju telesa najbolj koristen. Z velikim veseljem se vadijo brcati po vodi, pravilno dihati in potegovati z rokami, nekateri kažejo že lep napredek. llirjanski plavači jih nadzirajo in popravljajo; eni so pridni, drugi nagajajo, vsi pa so radi v vodi razen malega Dušana, ki bi bil rad trener svoje Draguše. Med njimi so tudi otroci, ki drugače nimajo prilike za kopanje, ki ne pozna:o solnca. Z opečeno kožo se opravičujejo, ko jih začne zebsti. Plavalna šola bo trajala še en teden, nato pa bo zaključna tekma, pri kateri bodo otroci pokazali svoje novo znanje.
Plavalna šola je bila zelo potrebna in z njo beleži Ilirija nov uspeh, ki je za javnost večji od vsakdanjih športnih zmag. Naj bi ostala ta ustanova stalna in če je za Ilirijo breme preveliko, naj bi priskočila na pomoč občina ali banovina,
mmmM>\
Prve plavalne vaje
Obisk pri dveh starih zakoncih
I. šašelj:
Nepoznan dolenjski ljudski pisatelj in pesnik
Ko sem pred kratkim maševal na Zaplazu in so potem oglasil v cerkovnikovi hiši pri g. Vikt. Škodi, tedaj sem šele zvedel, da so imeli v tej hiši svoj čas ljudskega pisatelja in pesnika, ki je umrl pred štirimi leti. liil je to Alojzij Škoda = Vekoslav Zaplaški, kakor se je podpisoval poti svoje spise. To me je napotilo, da sem začel poizvedovati natančneje o njem, da priobčim nekoliko Prt k- o njegovem življenju in se nam lako ohrani pozabljenosli. Vsaj je zajemljivo posebno to, da je bil priprost rokodelec-obrtuik, in sicer kolar, ki se je pa poleg svojega rokodelstva kolarstva pečal še s pisateljevanjem in pesnikovanjem. Al. Škoda je bil rojen 14. decembra leta 18,50 pri Sv. Križu pri Liliji in je umrl na Zaplazu v bratovi hiši dne 23. februarja leta 1028. V šolo je hodil v svojem rojstnem kraju pri Sv. Križu, kjer so pa poučevali v tistem času tudi nemščino, katere je bil precej zmožen, tudi v pisavi, in v kateri se je bil po izstopu iz šole tudi še sam izobraževal s pomočjo knjig. Govoril je pa tudi še nekoliko la-ščino. Okoli leta 1800 pa sta se preselila s pok. bralom Jožefom na Zaplaz, kjer je ostal v bratovi hiši tlo smrti in se preživljal s kolarstvom. Koliko zložnosti pa si je pridobil v slovenščini, v kateri se je še sam izobraževal dalje po različnih časopisih, na katerih več je bil naročen, in pa po Mohorjevih knjigah — utl Mohorjeve družbe je bil čez 50 let — sklepamo lahko iz lega. da je kol priprost kolar dopisoval v različne časopise. Ti časopisi so bili, kolikor sem mogel dognati: Angelček, Brivec, Danira, Dol. Novice, Domoljub in Vrtec. Nekatere pesmice v čast zaplaški Materi božji pa je zapisoval tudi v Spominske knjige zaplaških romarjev. O njegovih spisih mi je sporočil njegov nečak letošnji novomašnik g. Ignacij Škoda tole: »Vsebina njegovih spisov je poučna in včasih šaljiva, oblika dovolj dobra, gladka. Dopisoval je največ v Dol. Novice. Zanimivo je. da je znal mnogo svojih stvari še v starosti na pamet in jih je rad pripovedoval. Precej se je sam izobrazil, največ s črtanjem. Svoje domisleke je rad zapisoval v kolarnici na zid.' — Ker se je bil toliko izobrazil, posebno v pravilni pisavi, so se ljudje večkrat obračali nanj, posebno še v tistih časih, ko je bila izobrazba na deželi še lako redka, da jim je delal različna pisma, kupne pogodbo, pritožbe, pobotnice, prošnje i. dr. K sklepu naj dodam tu pesem Lipa pri Starem gradu«, ki se je našla v njegovi zapuščini in ki opisuje starodavno lipo nn »Griču v Primskovški župniji, kjer je stal nekdaj grad.
Lipa pri Starem gradu.
Le ti, o lipa še tu samotariš, z gradom edina pradedom se pariš, tlrugi izginil je sleherni sled, kar je tu bilo že davno popred.
Malo le lislov iz sebe poženeš. gineš, razpadaš ter veneš in veneš. vigred več zate pač nima moči. ker starodavno ti deblo trohni.
Ali, ko bila košata si, mlada, k tebi zahajala v senco je rada družba vesela, bivalci gradu, kojega ostanek je rušnja zidu.
V tebe se nemo jaz starko oziram, v čase nekdanje oči si upiram, ti bi mi znala povedati vsaj nezgode, katere prestal je tvoj kraj.
Tebi so časi še burni odkriti, ko je lomastil Turčin siloviti, pustošil deželo in grabil je plen. Mnogo prestal je vsled tega Sloveti.
In preživela si mnoge nezgode, narod tvoj tlačen je bil brez svobode; doni bi tvoj davno bil roparjev svel, da ga ni branil naš slavni praded.
Časa kolo se obrne na bol je, jenjalo biti je roparjev polje, ki je krvavo pojilo naš dom, prišel je narod sovragu v okom.
Tebi sedaj zgodovina je znana, lipa, slovensko drevo, spoštovana: v čislih nam bodeš vedno le ti. vek in na vek, dok naš narod živi!
Žužemberk, 8. julija.
Vaš dopisnik je obiskal zakonsko dvojico Janeza in Jožefo Blatnik v Drašči vasi 25, župnija Šmihel, občina Žužemberk. 58 let že živita skupaj lepo zakonsko življenje. Oče je izpolnil 9. januarja 91 let, mali pa 27. marca 87 let. Oba sta sicer še zdrava, le očetu je začel rak razjedati levo uho. Spominja se še časov, ko sta propadli tlaka in desetina. Na vprašanje dopisnika, če je hodil v šolo, odgovori, da takrat ni nihče vedel, kaj je šola. »Hodili smo samo h krščanskemu nauku, da smo se naučili molitve za prvo sv. obhajilo. Pozneje, ko sem bil že večji, je župnik Golob napravil slike črk in povabil otroke v župnišče in učil brati in pisati. Tudi orgel ni organista ni bilo. Ker nismo znali brati pri sv. maši, smo pa peli. Eden je začel naprej, nato pa smo vsi pritisnili za njim in pela je vsa cerkev, da je bilo veselje. Leta 1861 sem bil potrjen k vojakom in sem služil štiri leta pri 17. pešpolku v Ljubljani. Komaj sem bil eno leto doma, že me je cesar poklical na vojsko. Odmarširali smo na Ilaljansko. Na krstni dan smo se udarili pri Kustoci. Bil sem pri 3. kompaniji 17. pešpolka. Zjutraj so me določili za sanitejca in sem ves dan nosil ranjence. Bitka je bila silno
Ribnica
Smrt pri senu. Dne 7. t. m. dopoldne je prevračal pred podom na vrtu seno Anton Arko iz Kota 2, )io domače »Ta zadnji«. Nenadno mu je postalo slabo in je sedel nekoliko v senco. Uimoidoča grnbljica ga je še nagovorila: »Oče počivate?« »Da, sem slab. O ko bi me že Bog rešil«, je bil odgovor. Komaj jc dekle odšla, sc je mož zgrudil na tla. pri lem pn najbrž udaril glavo na poleg ležeči tram. Domači so takoj priskočili na pomoč in ga odnesli v hišo nezavestnega. Vsi poskusi z umetnini dihanjem in drgnjenjem so bili zaman. Z neizrečeno naglico je prihitel od Nove Štifte pater Ambrož, da mu je podelil sveto poslednje olje. mož pa je med tem izdihnil. Cela vas je pod vtisom te nenadne smrti. Pokojni jc bil star 75 lol in je že pred letom izročil posestvo sinu. Gotovo' ga je zadela kap. Sveti mu večna luč!
Srela na Bregu. Dne 5. t. m. jc prihrumcl od Sodra žice močan naliv, meti bliskom in gromom. Strela je udarila v hišo št. 8 nn Bregu, kjer je vrgla raz strehe tri opeke. Od te hiše / cesto pa jc napeljan« navadna žica na sosednjo lli«o št. 12. Na to žico ponavadi fantje obešajo šopke, pridobljene ob času mlatve. Stre-
Časlnik obmejne čete na pregledu slraž
V Središča po požarni
katastrofi
Pogorelci s pridnostjo mravelj delajo na svojih pogoriščih, čistijo, podirajo, porabile dele spravijo, drugo odvažajo. Pomagajo jim pridno sorodniki in prijatelji. Zadnje dni je delavcev manj, ker sc morajo deliti na 8 pogorelcev. Upamo pa, da bodo radi pomagali sosedje, tudi bolj oddaljeni, ki sami niso bili prizadeli vsled požara. Z združenimi močmi se bo dalo doseči, tla bodo imeli ubogi ljudje kmalu zopet svojo streho. Najhuje je onim pogorel-cem, ki so se pri reševanju svojega imetja ponesrečili in zdaj še ne morejo zgrabili za tako nujno delo. (i Frane Marčec jc nevarno opečen po glavi in roki, žena tudi v postelji z novorojenčkom. Precej poškodovana sla tudi g. Majoško in Otilija Škor-janec. Na pomoč je priskočila pogorelemu domača občina in vsakemu darovala nekaj stavbnega lesa iz občinskih gozdov. Tudi privatniki pridno dona-šajo razne potrebščine, ker je nekaterim zgorelo vse. Ljudje z bratsko ljubeznijo pomagajo, misleč, kaj bi bilo, da sem jaz tako nesrečen.
V priti pogorclceni priredi tudi članstvo Sre-diške prosvete danes, 10. julija ob 3 popoldne v Društvenem domu predstavo: Pri kapelici . Ko je bila igra naštudirana in lepaki tiskani, je zadela Središče katastrofa; zalo je bolela mladina predstavo preložiti na poznejši čas. Uvidela pa je, da je bolje, če se Iti igra uprizori v priti tako potrebnim pogorelcem. Kadi tega človekoljubnega namena bo gotovo vsakdo rad obiskal predstavo in tako pomagal hudo prizadetim pogorelcem.
Kulturiio-/.iianstvciio predavanje o kolonialni razstavi v Parizu je imela v nedeljo 3. I. m. v Društvenem domu g. Mitika Očak ar jeva. učiteljica otl Sv. Križa pri Kostanjevici. Iz predavanja sc je videlo, kako se je vživela v dušo raznih azijskih in afriških narodov, med katerimi je preživela lani 6 tednov v Parizu. Zato <o navzoči (okrog 120) z velikim zanimanjem poslušali in po 2 urah kljub veliki vročini bili žalostni, da je že končala. Nekateri so g. predavateljici sami obljubili, da pridejo k predavanju, pa jih ni bilo v Društveni dom. da jc g. predavateljica upravičeno vprašala: >Ali nimate tukaj prave inteligence, ki bi sc zanimala za tak« znanstvena predavanja? So ji pa redni obiskovalci društvene dvorane toliko bolj hvaležni za trud.
Primarij Dr. L. 3eše
za čas dopusta od 11. Vil. do 13. VIII. ordinira snmo ob sobotah
huda. Od 160 mož moje kompanije je prišlo k me-naži zvečer samo še 14 mož. Vsi drugi so padli ali so bili ranjeni, ki so pa tudi pomrli, ker so Pijemontezarji krogle zastrupili. Mišmaževega iz Reberc pri Zagradcu sem dobil ležati s prestreljeno stopaljo. Ujel sem konja, ki je dirjal po polju brez gospodarja in sem ranjencu pomagal na konja, da je odjahal na obvezovališče, pa je kmalu umrl, ker je bila krogla zastrupljena. Drugi dan smo se pripravljali za napad, pa pridejo ordonanci s poveljem, da je sklenjeno premirje. Šli smo v Verono in smo bili tam do jeseni, ko je cesar »prodal« Beneško Taljanu. Ko smo odkorakali, so 'I aljani noreli od veselja. Bil sem 8 let v Ameriki, da sem kupil to domačijo.«
Povprašam še mater, ki mi reče: »Moj oče je bil kovač in se je pisal Smrekar. Sam je v svojt kovačnici napravil stolpno cerkveno uro, ki je šla trideset let in jo imajo še sedaj v Šmihelu spravljeno. V mladosti sem služila za deklo, dokler se nisem poročila. Dva sinova imama v Ameriki in enega doma. S «ta starim« se nisva nikdar skregala.« — Želel sem sliko, pa je nimata. Z željo, da bi učakala biserno in železno poroko, se poslovim od njiju.
la je švignila po tej žici v žlebov jo sosedne hiše, po žlebu navzdol ter ob Iliši \ železno vez, ki je vzidana, za hišo pa je skočila \ železno ograjo na hodniku, od tam pn v zemljo. Preti hišo je podrla šiištarjevo staro mater, ki s(1 jo pa kmalu spravili k zavesti. Druge večje škode ni povzročila, pač. pa je napravila veliko strahu.
D= DRAGO ŠVAUGER
ne ordinira do 1. avgusta
— Pri težkočah t želodcu, gorečici,
zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice točno poživ-ljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. »Franz-Josef« gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Šoštanj
Pristanek letala. V četrtek, 7. t. m. sc jc v višavah priikaizalo letalo in sc z. vedno močnejšim brnenjem nižalo in naposled srečno pristalo na travniku pod Marovško graščino. V letalu, last Bate, se jc pripeljal generalni direktor Batinih jugoslovanskih filijalk Maksiinovič iz Vukovara s kontrolorjem Nadarijcm. Kakor čn-jemo, jc Batin zastopnik prispel v šoštanj, dn »topi v pogajanju s tovarnarjem Votsclinaggo.ni v svrlio večjega naročila usnja. Po poldrugo-urnem bivanju se je letalo zopet dvignilo in izginilo za obzorjem.
Poroka. V Celju sc je poročil tukajšn ji po-stajenačelnik g. Josip Weingcrl z gdč. Zoro Biz,-j jelkovo. — Častilamo!
24. julija bo naša far« |xi dveh letih zopet ! slavila praznik nove sv. maše. Daroval jo bo naš domačin g. Stanko T robi na. Fantje že zbirajo mlaje in dekleta rože... Slovesen sprejem iiovomnšnikn bo danes popoldne ob 6. nakar ; bodo v župni cerkvi večernice s petimi litani-i jami in blagoslovom.
Požar nit gori Oljni: Zvonov.-, ki sla padla . i si. K sreči sla ostala cela
•fi
Cerkev na gori Oljki po požara,
Dnevna kronika
Kaj pravite?
Gospod urednik! Vsak drugi, s katerim goio-rim, ima v preiti treh stavkih na jeziku krizo in vsem »e godi tako hudo, da bi se človek smatral kmalu za najbolj srečnega človeka na svetu. Bogati in premožni ljudje delajo viasih skoro tako, kakor so med svetovno vojno pri nas nekateri od tistih, ki so vodili aprovieacije. Ljudje so se z nakaznicami gnetli pred njimi in ko so godrnjaje odhajati, so jih tolažili voditelji, saj se nam ne godi nič boljše in pri tem jedli krompir v oblicah, da se je iz-stradna množica luliko prepričala, da ludi ti reveži timajo skoro nič jesti.
Tisti, ki imajo ie vsega v izobilju, zdaj zdihu-jejo in se pritožujejo nad slabimi časi, zdaj zapravljajo tako, da je njihovo početje več ko javno pohujšanje. Gostilne, zabavišča in kino-gledišča so pri nas skoro še prav lako polna. Menda vendar ne zato, ker vsi ljudje zapravljajo iz obupa, pat pa zato, ker imoviti v svoji skrajni lahkomiselnosti in želji po zabavi ne vidijo in nočejo videti — bede okrog sebe. Za mnoge je uboštvo milijonov, ki so brez dela in kruha, problem, ki se jih ne tiče. In ker se jih to ne tiče, menijo, da ne sme nihče protestirati, ie vzbujajo skomine za zabavami iu zapravljanjem tistim, ki so potisnjeni ob stran iu to le gledajo. Kdo se sme zalo čudili, če množica to vnebovpijočo krivico vidi in občuti, in če se v srcih velike večine zapostavljenih vzbujajo grenki občutki in srd nad tako družboP Današnja imovila družba se ne zaveda resnosti časa in le malokdo žrtvuje kako malenkost in ie listo le zalo, da nekoliko zaduši glas svoje vesli.
Ali ni največja sramota sedanje dobe, da pleše imorita družba v vseh delih sreta dan za dnem ples na ognjeniku;' Skrajni egoizem je zaslepil liste, ki se ne zavedajo, da še nihče v zgodovini ni ušel kazni zaradi grehov, ki jih je delal na škodo svojemu bližnjemu. Eksistirajo pa še glasila, ki takim zupravljiveem in izrabljačem delavnega ljudstva dajejo polulio, češ. le uživajte, saj kes in pokora, o kateri govori papež, sta neumnost!
Smci|alR0 vino za slabokrvne .Soamoiec
Buiomat biiffet .Baj-Dam
m
Razstava
moderne oprem«' za spalno sobo, § katero elegantno opremite svoj dom. kakor tudi drugo pohištvo kupite po znižanih cenah pri
AVGUST CEHNE
Zg. Šiška Vodnikova cesta 122
Sprejmem tudi vsa pohištvena dela ter jih izvršim solidno po lastnih in danih načrtih.
Osebne vesti
lt srednješolske službe. Za profesorja v 7. pol. skupini je preveden g. Milko Jeglič na drž. učiteljišču v Ijjubljani.
Prvi kultu rnn-geodetski inžener. Na univerzi v Ljubljani je diplomiral iz kulturne geodezije g .Jenko Slavko iz škofje Loke. Mlademu inženerju, prvemu te stroke z ljubljanske univerze, naše čestitke!
—	Napredovanja v železniški služIli. Z reše-njem generalne direkcije so napredovali za uradnike VIL položajne skupine: za pristava Borisov Vladimir; za prometne uradnike: Janežič Karel, Božič Jožef, Ga 1 o vi č Janez, Strašek Jožef; za administrativne uradnike: Sponko Frančišek, Fertin Frančišek; za oficiale: Jakopič Ivan, Rostohar Ru-pert. Sluga Ludovik, Arzenšek Anton, Cuznar Julij, Herman Alojzij. Čop Franjo, Nabornik Henrik; za strojepisca: Gombač Olga; za prometnike: Legat Franc, Petrič Rudolf, Gros Ivan, Wolbang Arlur, Breskvar Aleksander, Zaletel Karel, Robič Rudolf, Razpotnik Anton; za vlakovodjo: Race Josip; za skladiščnika: Sok Franc; za nadzornika strojev: Curhalek Jožef; za strojevodje: Okorn Avguštin, Pišljar Franc, Kaeijan Ivan, Klembas Karel, Krem-žar Martin, dosedaj IX. j)oložajne skupine. — V IX. položajno skupino: za prometne uradnike: Sever S riderik, Bole Ivan, Femo Zdenko, Mihailovič Dragic, Justin Sava, Vukobratovič Branko; za oficiale: Strauss-Podsedenšek Ana, Meznarič Mihael, .ieretina-Krajšek Cirila, Prunk Marija, Kaulzner Frančiška, Pilih Marija, Belič Janez, Zornik Herman, Urh Maks, Steiner-Gale Rozalija, Petrič Marija, Zor Adolfina, Zuj .n Oton. Jeras Alojzija, Novak Roza, Topolovec Martina, Žvan Viktor. Ladiha Valentin, Bari Ivan, Jenko Robert. Pilaj Alojzij, Oulrata Karel; za strojepisce: Gajšek Julijana, Kneisel Marija, Gorjanc Marija. Poznič Pavla, Borštnar Franja, Okrupa Marjeta, Zupančič Marija, Suler Antonija; za prometnike: Lengar Anion, Ma-rolt Janez, Lovrič Anton. Verbančič Rudolf, šoberl Josip, Kolničar Lovrenc, Koren Ivan, Omahen Kranc, Hrvacki Franc, Butara Janez, Kinetec Hubert. Remec Jožef, Ajdič Karel; za blagajnike voznih li.sikov in prtljage: Tavčar Jožef, Brezovnik Frančiška, Vilhar Matilda, Petrič Mihaela, Babnik Marija, Bervar Alojzija. Tašler llermina. Pajer Krista, Lepšina Jožef, Rudič Štefan; za nadzornika proge: Farkaš Ferdinand, Čop Ludovik; za nadzornika brzojava: llešič Janez, dosedaj X. položajne skupine. — V X. položajno skupino: za pomožnega oficiala: Stropnik Marija; za pomožnega prometnika: Muller Rihard; za poni. strojevodje: Freitag Ivan in Pirkovič Ivan, dosedaj uradn. pripravniki.
V aktivno službo sta prevedena števši od 31. decembra 193>1 r ar.. peh. poročnik Peter Jen-gič m r oz. topniški podporočnik Ciril Petovar, števši od 12. junija 1930 leta.
—	Iz vojaSke službe. Po službeni potrebi je odrejen za knjigovodjo I. oddelka zavoda za izdelovanje voL obteke woa. preirr I. ra/.r. Franjo Meu.
= Imenovan je za vršilca dolžnosti šefa voj. dclegaciie pri direkciji drž. železnic v Zagrebu peh. polkovnik Franjo List.
Izpil je napravil za čin akt. in rez. poročnika bojnega broda 11. razr. poročnik fregate Bogdan Božič.
Ostale vesti
—	Akademski poklici«. V teku 24 dni, odkar je izšla la knjiga, se je prodalo 032 izvodov. Malokdaj jo pri nas kaka knjiga našla v lako kratkem času lako silen odziv med občinstvom — dokaz, kako potreben je tak svetovalec dijašlvu iu kako je znala naša javnost cenili idealne iu gmotne žrtve, ki so bile zvezane /, izdajo lega dela. Dovoljujemo >i danes opozoriti vse ,ki se za knjigo zanimajo, na to. da traja rok zn subskribcijo (28 Din) samo -c do vštetega petka 15. julija in da se bo od soboto (lii. julija) dalje dobivala knjiga samo po knjigarnah po 40 Din. Komisijsko založništvo je prevzela Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Slov. kat. akad. starešinstvo bo moglo knjigo nuditi po 28 Din samo tistim, ki bodo do 15. julija prišli osebno ponjo ali pa jo tako zgodaj naročili, da bo do tega dne naročilo v Ljubljani. Kdor torej be-reš te vrstice iu želiš dobiti knjigo po subskripcij--ki ceni, potrudi se v leh dneh dopoldne od It—11 ali popoldne od 2—4 v starešinske prostore na Miklošičevi cesti 7. oziroma naroči knjigo nemudoma po pošti!
D* J Ledeno kavo DAM
—	Izlet v Dolomite, ki ga jc prvič organizirala Prosvetna zveza iz Ljubljane, je izredno dobro izpadel. Na celotedenski vožnji ni bilo najmanjšega defektu, kakor tudi najmanjše vremenski- nezgodi-. Naravno lepote gorskih prelazov in čudovite skupine iglastih Dolomitov sii na slehernega izletnika napravilo iu zapustile iiliso. katerih tu- bo mogoče nikdar pozabili. Veličastni so bili pogledi iz. prelaza l alzarcgo na stene Col de l ana, na dobro ohranjene strelsko jarke in knverne, kjer jo trenker snemal najlepše prizore za liliii Planino v plamenih«. Na Stilfserjochu 27>(> ni so imeli izletniki priliko opazovati prehod najvišjo cesto v alpah. Semkaj prihajajo ljubit' smučanja, da si tudi v poletnih mesecih voščijo ta šport. ()l> cesti jc bilo na vrhu
— Počitniška kolonija Borcev in Stražark se
bo pričela v nedeljo, dne 31. I. ni. in ho trajala do vštetega 28. avgusta. Kraj: l.ancovo, 20 minut od Radovljice. Kraj je zelo primeren za igre in kopanje. Nadzorstvo dobro. Cene: za 4 ledno Din 280, za tri Din 220, za dva tedna Din 100. Namesto denarja se sprejme po dogovoru tudi enaka vrednost v živežu. Vsa pojasnila daje Vrhovni slan ZBS, Ljubljana, Posavskega ul. 0.
Otok
RAB
PansiOn
(s postrežbo in vsemi taksami)
75
Hotelir A. Machar
do 100«.
Hotel Brlstol Palače Hotel
Orsha
Vila Vilma
Koledar
Nedelja.. tO. julija: (8. pobinkoštna nedelja): Amalija, devica; Veronika Jul., dev.
Ponedeljek. 11. julija: Pij L, pajiež: Olga; Sa-vln, mučenee. Prvi krajec ob 4.07. Herschel nnpo-veduje dež in hladno vreme.
iVoui grobooi
V šinihelu pri Novem mestu je umrla splošno znana in priljubljena gospa Justina Pleško roj. Znane, ter zapustila ljubečega soproga in štiri nepreskrbljene majhne otroke. Pokojnica je bila blagega srca in nad vse dobra mati svojim otrokom. možu pa zvesta družica. Pokopana je bila v četrtek na šmihelskeni pokopališču. Počivaj v miru blaga gospa, preostalim naše globoko sožalje!
Mrda arabsua In ledena Hava
flutomaf buffet „Da) Dam'
m visoko snegu. Cesta ima |>oleg neštetih serpentin mnogo predorov in zavetišč pred plazovi. Krasna jo bila vožnja ob l.ago tli ( omo iu ob (.,irdskeni jezeru. Na tem |K>tu so si oglodali izletniki tudi Milan iu Benetke, kjer -o prenočili dve noči. Avtobus, ki ga jo dala na raz|M>bigo tvrdku Alp-avto iz Bleda, jc v so to progo (1400 k m) prevozil brez najmanjšega defekta in vestni šolor Anton Jerina, ji- <lo-sogol tudi neke vrste prvenstvo, saj je bil to prvi avtobus iz Jugoslavije, ki je prevozil Dolomite in Stilfserjocli. Ako sc priglasi dovolj izletnikov jo Prosv. zveza pripravljena izlet ponoviti s poče-tkom avgusta. Na ruizpolago jo še nekaj mest'za izlet na Poljsko t. j. Krakov, Volička in Čonstohovo. Vsa tozadevna iKijasniln daje tajništvo Prosvetne zvezo, Miklošičeva cesta 5.
—	Na dan sv. Mohorja in Fortunata, dne 12. t.
m. ob 7 zjutraj, daruje po običaju dubrovniških Mohorjanov g. prošt. don Ante Ziepopili sv. mašo za vse člane Družbe sv. Mohorja, kakor je lo tudi v Miiislu pravil Družbe. Naj bi se udeležili te sv. Maše in slovanske molitve na čast sv. Mohorja vsi dubrovniški, kot tudi vsi oni Mohorjani, ki se tega dne nahajajo v Dubrovniku.
—	Kresovanje v Splitu. Na predvečer praznika naših blagoveslnikov sv. Cirila in Metoda je priredila splitska podružnica CMD na lepem vrtu gostilne -Kumanovo« družaben večer, ki ga je otvoril predsednik inž. Goriup in poudaril pomen Ciril-Metodove, t. j. narodno-obrambne ideje. Ob lepi domači pesmi in prižiganju kresa se je v prijetnh mizah skladno dovršil večer, ki je v lepem tovari-dištvu združil splitske rojake.
—	Uredništvo dobiva dan na dan od staršev onih učencev, ki so bili do sedaj na bivši III. državni realni gimnaziji v Ljubljani, vprašanja: kam se bodo mogli lanski učenci vpisati, kako bo z vpisom učencev za I. razred, kje bodo delali popravne izpite, ko je gimnazija reducirana, več profesorjev vpokojenih in odpuščenih, kam naj se prijavljajo za izpite itd. Uredništvo na vsa ta vprašanja ne more dajati pojasnil, ker mu o tem ni nič pozitivnega znanega. Razumemo pa skrbi staršev in učencev, zlasti še onih, ki stanujejo daleč na deželi in imajo manj stika z Ljubljano in morajo skrbeti svojim otrokom pravočasno za stanovanje i. dr. Zato v imenu prizadetih staršev in učencev prosimo pristojne oblasti, da bi čimprej izposlo-vale potrebnih pojasnil in jih objavile.
—	V Službenih novinab št. 153 od 7. t. m. je objavljena »Naredba o izvolitvi in imenovanju zapriseženih sodnih cenilcev, njih nagraditvi in kako morajo postopali pri cenitvi.«
—	Vojaška godbena šola v Vršcu bo sprejela letos 40 gojencev. Kandidati morajo biti naši državljani in ne smejo biti mlajši od 14 in ne starejši od 16 let. Dovršiti so morali najmanj 4 razrede ljudske šole. Prošnje naj se pošljejo poveljstvu gornje šole najkasneje do 15. oktobra t. !. Ostali pogoji, med katerimi je nekaj zelo važnih, so razvidni iz Službenega voj. lista št. 23, ki jc interesentom na razpolago na vseli orožniških postajah in pri pristojnih voj. okrožiih.
—	V dekliškem zavodu Mladika v Ptuju pod vodstvom šolskih sester se prične s prvim septembrom štirimesečni jesenski gospodinjski tečaj, ki bo trajal od 1. septembra do 31. decembra t. 1. - nwiiin»ii n mii—■»»Murni—murnu
-i»pki«»nfce Siri aparati
za vkuhavanje sadja. — Zaloga-Juir Mleln Ljubljana. VVolfova 4
—	Vzrok ukinitve gimnazije v Koprivnici.
Kakor poročajo iz Zagreba, so nekatere občine v Podravini |>o popolnem ukinjanju realne gimnazije v Koprivnici jioslale brzojavno prošnjo ministru prosvete dr. Kojiču za vjiostavitev koprivniške gimnazije. Na prošnjo so sprejele tale odgovor: .Gospod načelnik! V odgovor na Vaš brzojav z dne 27. junija glede ukinjenja gimnazije v Koprivnici mi je čast, sporočili Vam, da je ministrski svet na svoji seji dne 17. junija sklenil, da se gimnazija v Koprivnici ukine zalo, ker so se na loj gimnaziji dogajale take stvari, ki se ne morejo trpeti pri uržavni ustanovi, najmanj pa v šoli. Gimnazija v Koprivnici je ukinjena za zgled ostalim gimnazijam ne s splošnim, ampak s |iosebniiiii odlokom. S leni se je bolel odreči, da bo v bodoče ukinjena vsaka šola, kjer bi se dogodilo kaj podobnega. Namesto gimnazije v Koprivnici je odprla polna gimnazija v Virovitici. Izvolite sprejeti ild. dr. Kojič, s. r.. minister prosvete..
—	Trije posktišeni vlomi v eni noči. V Trzinu so v noči od četrtka na petek vlomilci z vetrihoni odklenili vezna vrata v župnišču. A ker je bilo zno-Iraj zaprlo z zapahom, vrat niso mogli odpreti. Morali so oditi brez uspeha. V župnišču so slišali neko škrbljanje iu pritajeno govorjenje, a ker so mislili, da gredo mimo kaki ponočnjaki, se niso zmenili za to. šele zjutraj so zapazili, kaj se je nameravalo.
V isti noči so vlomili ludi pri županu v Trzinu, ri kuhinjskem oknu so odlomili kos železnega iž.a in se splazili v notranjščino; a uspeha tudi .nk.-ij ni bilo. Rili so prepodeni. — Veliko število delomržnih potepuhov — na dan jih pride po 10, pa tudi več — ki pod pretvezo brezposelnosti prosjačijo in ljudi strahujejo, od hiše do hiše, so za ljudstvo velika nadloga. Ako mu ne daš po volji,
Zdravilni llher otetov trapisrov lailca samo Din V— _ nutomat buffet , DaJ-Oam"
REK
— Velika goljufija pri Litiji. Oblasti so izdale le dni tiralico za trgovko Krančiško Podlogar-jevo iz, vasi Melščeva, Ivanče gorice 22 v občini Gorenji vasi v litijskem okraju. Podlogarjeva je namreč naročala pri ljubljanskih trgovcih blago, za poroka za plačilo pa je navajala Irgovko Ivano Turkovo iz Ambrusa in posestnika Ignacija Kavška iz Velikega Črneln. Illaga pa ni plačala, temveč je izkupiček porabila zase. Dne 3. I. m. je Podlogarjeva svojo trgovino zaprla in odšla neznano kam. Ljubljanske trgovce in svoja dva poroka jo ogoljufala na la način za znesek 8ROOO Din. Kdn bo škodo trpel, še ni znano, najbrže Irgovel. Podlogarjeva ima potili lisi za v Italijo in jo tja tudi najbrže odšla. Podlogarjeva je stara 81 let in jo močne postave in okroglega obraza. S seboj je vz--'a vso svoio obleko, lako da se po poli večkrn! bil W> Dreobleče.
I I ital I odušek:
Nedeljske misli
Danes — na osmo pobinkoštno nedeljo — beremo n evangeliju priliko o krivičnem oskrbniku. Meni pa so obstale misli pri dveh čudovitih stavkih iz berila pisma apostola Pavla Rimljanom:
•Niste prejeli duha suženjstva zopet v strah, ampak prejeli sle duha posinovljenja, v katerem kličemo: Aba, Oče! Sum Duh pričuje z našim du. hom, da smo božji otroci; ako pa otroci, ludi dediči: dediči božji, sodediči pa Kristusovi.
Neko sonce mora biti na našeip nebu, neka zvezda mora pasti v naše življenje. Drugače ne gre in ne gre. Drugače ne more berač čez prag, ne more delavec na cesto, ne izgubljeno dekle v zavetje, no mati od otrokovega groba. In najsi jc komu bogastvo pol sonca, ali kaj drugega kakor svetal utrinek, vendar bo srce neizpolnjeno, vendar bo srce iskalo in grabilo za drugo polovico sonca in zvezde.
Danes jc življenje tako prazno in grenko. Ali nam niso vsa sonca ugasnila razen božje ljubeznif Ali veste za zvezdo razen njef Zato pa je lako strašno, da so božjo ljubezen ljudje pozabili in zatajili. Da je nimajo in ne nosijo. In niti ne kriče za njo.
Pojdi po cesti, pa le bo strah praznote ljudi. Premisli: le debele ustnice ne znajo klicati Boga. Te bolne ustnice ga nočejo ogovarjati. Te trde, grde, divje ne znajo kričali za Bogom. Te prazne, tuje. puste, oskrunjene ne znajo kričati za Očetom. To je najbridkejie. Kakšen bo konec. Z njim se u r bomo varali kakor se z življenjem.
Odvadil sem se, tehtati človeka po dejanjih Morda je prevaran, morda izmučen, utrujen, bolan, obremenjen, zapeljan, neodgovoren. .4 da ne zna kričati po Bogu, da ga ne kliče več, ne ogovarja, da iz prepadov in krivic in izdajstev in nečistosti in ubojev ne vpije več za Očetom, v tem je obsodba. Kam hočemo'i
Otrokova duša je redno spremenljiva. Včasih jo moraš božali, da je ne ubiješ; včasih zapustiti, da je ne razvadiš; včasih udariti, dn je ne izgubiš. Zdi se mi, da ima svet dušo kakor olrok. Da so biti časi, ko mu je bilo treba trdih udarcev. Ko mu je bilo res treba vzeti studenec in ljubezen. .4 danes ga je treba božali, mu je treba bili dober, dober, do zadnjega daru ljubezni.
fie nisi doživelP Poljubi umazana usta, ki so klela, pa bodo molila. Pobožaj roke, ki so ubijale pa se bodo sklenile. Okleni so življenja, ki sc je. izgubilo, pa sc bo očistilo. To je smisel stavka: vsem vse poslali. Iles je včasih, kakor bi greha ne obsojal. kakor bi ga celo gladil in skrival in zagovarjal z ljubečo besedo. A lo je le videz. Vsaka ljubezen gre skozi greh do srca. Vsaka ljubezen srce budi, vsaka ljubezen mu jemlje tišino obupa, dokler ne zašepeta llogu: Očp!
Kako je sladka zavesi o božjem otroštvu! Ne
li takoj žuga s požigom. Ako mu ponudiš delo, sc izgovarja, da takega dela ni vajen; drugi zopet pravi: zakaj bom delal za 2 kovača, saj jih s tehtanjem dobim 8 na dan. — Ako merodajue oblasti ne posežejo vmes in ne odpravijo delomržnežev vsakega v svojo občino, bo še vedno hujše. — Naknadno se jo zvedelo, da so isto noč vlomili še v tretji hiši, pa ludi nič odnesli drugega, kakor nekaj kruha. Orožniki iz Mengša pridno zasledujejo vlomilce in pravijo, da so jim že na sledu.
—	Foto-revija. V Zagrebu je začel z julijem izhajati mesečnik »Foto-revija«, ki prinaša v svoji prvi številki poleg zanimivih in |ioučnih člankov še krasne reprodukcije fotografij. Vrh tega pa prinaša list v posebnem kotičku jioročila vseh do-
, mačih foto-klubov, kar je gotovo koristno in v in-| teresu razvoja domačega foto-aniaterstva. Cena i posamezni številki je 0 Din, pri celoletni naročnini | 5 Din, in je glede na tiskarsko izvedbo in kvaliteto papirja cena te revije prav nizka. Prepričani ! smo. da bo revija našla dosti prijateljev.
—	Perutninarstvo. Sestavil A. Slivnik, založi-j la Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v I platno vez. Din 50, broš. Din 40. — Perutninarslvo
je žalibog pri nas še vedno zelo zanemarjeno in pomanjkljivo. Pa saj do sedaj nismo imeli knjige loj enaki, zato perutninarstvo ni moglo napredovati, kakor bi bilo želeli. Knjiga, brez kalere naj ne bo noben perutninar, obsega 174 strani in vsebuje in nudi vse, kar mora vedeti in znati umen rejec perjadi. Vsebuje veliko slik raznih kurjih pasem in vrst. Razpravlja zelo važno poglavje o zdravju in boleznih perjadi. Knjiga bo izvrstno i služila vsem perutninar jeni tako meščanom, kakor j kmetu ter jo istim toplo priporočamo.
—	Sisačka mineralna voda se lahko pije, more pa se uporabili tudi za Sisaško jodno kopelj, ker
j zdravi arteriosklerozo, visok krvni pritisk, one-! nicglost, kronična vnetja dihalnih organov, astmo, bronhizem. živčne bolezni, kronične kožne bolezni, očesne bolezni, tuberkulozo v kosteh in členkih, j škrofulozo, revmatizem mišičevja & kosti, ženske ! bolezni, nepravilnost prebave, bolezni čreves in želodca, golšo, ledvični in žolčni kamen, bolezni spol-1 nih in inokračnih organov.
—	Pozor! Preskrbite se pravočasno! Zavarujte sebe in svoje domače pri -»KARITAS«-, posmrtnin-nke ni oddelku največje slovenske zavarovalnice, Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Sprejemamo
i le. zdrave osebe. Zalo ne čakajte na bolezen in na slarost. Zahtevajte pojasnila: Vzajemna zavarovalnica oddelek »KARITAS«, Ljubljana, tel. 2521, 2522.
—	Jed vam ne prija? Nimate teka! Uredite želodec in čreva. Fellerove Elsa-pilule 0 škatlic Din 30,— in Elsa Švedske kapljice 2 steklenici za Din 50,— vse že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eusren V. Feller Stubica Donja, EIsatrg 134. Savska banovina.
—	Pomanjkljivosti kože kot solnčne pege, mozolji. gube, lišaji ild. bi se morale zdraviti samo s sredstvi, katera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože je brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 10 Din 2 lončka I raji ko, j»o povzetju 10 Din več. Isto loliko stane Fellerjeva močna Elsa-pomada za rasi las. Oboje se naroča pri lekarnarju Eugen V. Feller. Stubica Donja, Iilsalrg 134. Savska banovina.
Lutzove peči so se pocenile! Ing. Guzelj, šiškn. Tel. 3252.
0 Hlektroinstalaeijc, dobave in vsa dela po-j oblaščenih elektroinženerjev po zelo ugodnih ce-| nnh prevzame Unitas — Civ. inž. F. Manda, šelenburgova ulica 7-1.
© Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8.
—	Gospodinje! Zahtevajte priznano najboljši Majarončkov kis.
—	Svojim hlagopokojnim boste postavili na grobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši iri naisolidnejši dobaviteljici spomenikov, kainnose-ško-kipnrski tvrdki Franjo Kunovar. pokopališče Sv. Križ. Ljubljana, telefon 27-87.
—	Franž-.fospfc gi-eneii-a poživlja presnavlja-nje in osvežuje kri.
Poizvedovanj
s,i>»n;i; ključev je naše! 'na Inka-»»nI v ! in-harlovi ulici. Lastnik jih dobi v ujiravi »Slovenca«.
Priznano ohosni sladoled
flutomaf buffet „0a|-Dam"
more bili drugače. Črne stene zlatti in življenju sveti. Našel sem človeka v najbolj podrli in zamazani hiši. Ustrašit sem se. On pa je Boga z Očetom ogovarjal in se je smejal in bil vesel. Stopi v ječo, bolniško sobo, na breg, od koder hoče obupanec n vodo, v vrtinec ccsle: če moreš povsod zapeti pesem o božjem otroštvu, da ji bodo vsi prisluhnili, ne 6 več ujetnik besnel, ne bo bolnik jokal, nihče ve bo šel v smrt, itgubljeni pa bo ie na poli proti domv. Ko bo srce začutilo, da nima Boga, ga bo ze imelo. Če se bo čutilo zapuščeno, bo že napolnjeno. Če zavriemo, bo že izbrano. Najgloblje, podlo bo najprej našlo besedo ljubezni.
O, ali nismo premalo lega poudarjali? Premalo ljubezni na ustnice nositi! Premalo božali, premalo ljubili, premalo peli?
Svet danes kriči in se bije in bori. Mi se moramo z njim in zanj borili in trgati, moramo grabiti in rušiti in zidali in bogatili... Sredi vsega pit moramo biti listi božji pevci, ki vsak krik človekov ujemo in ga ublaže v prosečo in trpečo molitev: Moj Oče!
Naznanila
Ljubljana
0 Služkinje! Po dveletnem službovanju imate j)0 zakonu poselskegu reda pravico vsako nadaluje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Nastop dopusta se lahko nastopi med šolskimi počitnicami ali sporazumno z gospodarjem. Poleg mesečne plače gre poslu za čas do|>usta doklada za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ki se mora v polnem znesku odšteti ob nastopu dopusta naprej. — »Po-selska zveza«.
0 Gospodinje pozor! Obveščamo vas, da so se služkinje preselile iz Marijinega doma. Kotnikov a ul. 8 v svojo lastno hišo >Služkin,jski dom«, Križev-niška ul. 2. Obenem sporočamo, da je posredovalnica za službe še vedno v »Poselski zvezi« na Miklošičevi cesti 22 v prvem nadstropju v palači Delavske zbornice, pač pa ima tudi posredovalno fili-jalko v »Služkinjskeni domu« v Križevniški ul. 2. Prosimo vse gospodinje, gospe in gospode, ki želijo pošteno, pridno služkinjo, kuharico ali gospodinjo, naj se obrnejo na »Poselsko zvezo«, Miklošičeva cesta 22-1. — Poselska zveza.
0 Promenadni koncert v Zvezdi priredi danes ob li godba Nar. žel. glasb, društva »Sloge«. Koncert vodi g. kapelnik H. Svetel.
0 Počitniški tečaj za dijake in dijakinje sred-! njih šol, ki Imajo popravne izpite, se otvori 15. ju-1 lija. Poučevali bodo profesorji posameznih strok j po 2 uri dnevno za predmet. Tečaj bo trajal do 24. avgusta. Prijave se sprejemajo samo do 15. julija. Natančnejše podatke daje in prijave sprejema iz, prijaznosti g. šolski sluga Janko Bombač, II. drž. gimnazija na Poljanski cesti v Ljubljani, duev-no od 8 do 10 v šolskem poslopju.
Snebcrjc-Zadobrova. Dne 31. t. m. ob 16 popoldne se bo vršil pri tov. Kr. Avšiču v Sneberjih okrožni koncert Pevske zveze ljubljan. okrožja. Na sporedu so najlepše pesmi naših skladateljev. Skupen nastop zborov se bo izvajal pod vodstvom zveznega pevovodje prof. M. Bajuka. Poleg tega bo nastopil vsak zbor zase in s tem se bo moglo pokazali, kako daleč smo tudi na deželi napredovali v pevski umetnosti. Zato pohitimo ta dan vsi prijatelji in ljubitelji petja v prijazno vas Sneberje, ki je dobrih Y> ure peš hoda iz Ljubljane; s Pečnikarjevini avtobusom pa imate vsako uro zvezo sem in tja.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon, Roden-stock. Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi'
iotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Maribor
Skoraj 13 milijonov v zrak
Ob zaključku prvi\ polovice letošnjega leta je izdala finančna uprava statistiko tobačne potrošnje v Mariboru. Kljub krizi in pomanjkanju na vseh plateh ne kaže omenjena statistika prav nobenega nazadovanja napram preteklim letom. Kvečjemu se opažu dejstvo, da strastni kadilci še neprestano presedlavajo z boljših na slabejše vrste, ki so cenejše. Kakovost postaja postranska stvar, glavno je, da se nekaj kadi.
Po količini prednjači seveda elegantna cigareta. Pa ludi drugih vrst tobaka se porabijo v Mariboru znatne količine in v tem na primer naše mesto znatno presega večja mesta v drugih, južnejših delili države, kjer prednjači že od nekdaj cigareta ter pipe, žvečenja in šnofunja skoraj ne poznajo. Potrošile so se tekom (i mesecev v Mariboru sledeče količine tobaka: neretvanski 200, zelski 080, savski 8360, amerikanec 100, banatski 30, dunavski 10.120 kilogramov. Med kadilci cigaretnega tobaka je odnesel rekord najcenejši savski — med pipnrji pa je najbolj priljubljen dunavski. Cigarete: dražje vrste beležijo neznatne številke: kolekcija luksuznih cigaret v komadih: 1000, karadjordje 7000, mi-
gnon 2350, vrbas 10.000, jadran 10.000, kosovo 5000, šumadija 23.000, vardar 1,100.000, drina 080.000, vrbas 71.000, morava 170.000, zeta 18,840.000, sava 16,680.000. — Prevladujeta očividno poslednji dve vrsti; pri vardarjih pa je opaziti, da pokajena količina zopet narašča na škodo ostalih vrst iste cene. Cigare: regalitas 5500, Irabuke 6400, britanike 3000, operas 32.080, kube 74.000, viržinije 61.000, mešane inozemske 570.000, kratke domače 93.000. Kakor razvidno, odnesejo mešane inozemske ogromen rekord celo nad popularnimi kratkimi, kubami in viržinkami. Nekaj cena, nekaj ime (dasi niso videle inozemstva), pa je stvar privlačna. Tobak za nos-Ijanje: 130 kg. Količina gine od leta do leta. Nfts-ljajo pač samo še slare korenine, ki pravijo, da jim šnofanec bistri možgane. — Tobaka za žvečenje se je porabilo 888 kg. K temu naj še prištejemo cigaretni papir: 148.000 komadov zavojčkov ga je šlo.
Ogromna je sedaj vrednost celokupne lobačue potrošnje. Znaša nič manj kol 12,972.555 Diu. Lep denar, če pomislimo, da gre v zrak brez vsakega haska in če ga primerjamo z vsotami, ki jih žrtvuje Maribor za druge polrebuejšc iu uujnejše namene.
Učite se pravilno solnčiti
. NIVEA-CREMO .h OLJEM
To se pravi, nikdar ne solnčite mokrega telesa in vedno poorej telo nadrgnite. S tem zmanjšate nevarnost bolečine povzročajoče solnčai ice, obenem pu dobite lepo zagorelo kožo, — tudi pri oblačnem vremenu. Nivea-Creme in Nivea-olje sta nenadomestljivi. Na celem svetu se ne dobi nobenega sredstva /a negovanje kože, ki bi vsebovalo euceril. na katerem temelji edinstveni učinek.
Nivea-Creme: l>ii\ 5'— do 22'—. Nivea-olje: Din 25'— in 35'—.
Jugosl. I*. Beiersdorf & t o. d. s. o. j. Maribor
Oklic
Nepričakovan obisk v županovi sobi
Maribor, 9. julija.
Na mestnem magistratu so imeli danes pred-poldne nemalo senzacijo. Ker je župan na dopustu ler odpadejo vsi sprejemi, je v županovi predsobi sedaj prazno in ni nadzorstva. Tembolj so se začudili uslužbenci, ko so nenadoma začuli iz te sobe otdoški vik in jok. Prihitelim se je nudila nenavadna slika. Na veliki mizi je ležalo komaj nekaj me- , secev staro dele, drugo pa, staro okoli jioldrugoga leta, je kobacalo po tleh. Oba pa sta se jokala na I vse grlo za mamico, ki ju je tako neusmiljeno pre- j pustila tujim nepoznanim ljudem. Po bliskovito se je razvedelo na magistratu o mladih gosth in od i vseh strani so nagrnile gospodične uradnice, ki so | zaman poskušale potolažiti mala kričača. Skraja so zaman premišljali, kam z obema otrokoma, končno pa so ju poslali v pisarno socialnega urada k gospodu Brandnerju. Tu se je zavzela za oba prijazna gospodična ter utešila, dokler ni prišla po olro-ka skrbstvena sestra iz mladinskega doma. Poizvedovanja so ugotovila, da je otroka odložil na magistratu deložirani delavec Malek, ki stanuje že skoraj mesec dni pod drugim obokom državnega uriosta. Malek je prišel z obema otrokoma na magistrat, da bi govoril z županom. Ko je izvedel, da je župan ua dopustu, je šel potihoma v predsobo ter odložil obe mali bitji ,sam pa naglo stekel po stopnjicah. Ker je očividno. da ubogi deložiranec, ki je povrhu brezposeln, ne more rediti obeh čr-vičkov, ju bo mestna občina obdržala začasno v mladinskem domu, kjer jima bo bolje in topleje, kakor pod mrzlimi oboki dravskega mostu. Nesrečnega očeta pa bodo te dni spravili izpod mostnega oboka v zasilno stanovanje v baraki Kraljeviča Marka ulici.	______
Kako postanem dober godbenik
To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil Mcinel & Herold v Mariboru št. 102-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi, začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico!
□	Mariborčan diplomiral. Na tehnični fakulteti ljubljanske univerze je položil diplomski izpit za iuženjerja kemije Škarabot France iz tukajšnje znane primorske rodbine. Čestitamo!
□	Predpriprave za slavnosti »Mariborskega tedna«, katerega program so prinesli v splošnem obrisu včeraj, se pričnejo prihodnji teden. Mesto Maribor si bo nadevalo novo lice — ulice bodo temeljito očiščene, po možnosti odstranjeno vse, kar škoduje le|x>ti mestne zunanjosti itd. Pozvano bo vse prebivalstvo, da sodeluje v predpripravah z mestno občino v cilju, nadeti Mariboru čini lepše in svečanejše lice. Največ predipriiprav bodo zahtevale gledališke predstave na prostem. Trg Svobode bo temeljito preurejen. Na južni strani se postavi lesena pregraja, v kateri bodo posamezni vhodi na gledališki' prostor. Ob zapadni strani se bo kmalu pričelo z zgradbo češke vasi v naravni velikosti. Pod kostanji bodo zrastle vaška cerkvica, krčma in hišica Marinke, vse tako naravno, da bodo imeli gledalci čisto druge vtise, kakor v gledališču. Ob predstavi bo seveda nameščeno polog cerkvice polno šotorov in pru-vih kramarjev, ker se godi dejanje ob času žegnanja. Na trgu bo 1000 sedežev in prostoja za 7000 stojišč. Za orkester bo napravljen poseben oder. V petek so preizkušali strokovnjaki trg z ozirom na akustiko. V komisiji, v kateri je imel glavno .besedo gledališki kapelnik g. Ix>jze Herzog, je bil ludi trobentač, ki je vzbujal še prav posebno pozornost. Trobenta I je namreč dimnikar, trobentač gasilnega društva. Tng je zelo akustičen ter bo prišel velik orkester 100 mož povsem do veljave. Tudi v mest- | nem parku in na Mariborskem otoku se prično t kmalu pripravljalna dela za ra>zne veseiične : prostore itd. Maribor bo toraj v kratkem podoben mravljišču — na vseh koncih in krajih i bodo delali, da dobi mesto čisto drugo z.u- j nanjost.
□	Smrt kosi. V dr. Ipavčevem sanatoriju v ] Krčevini je umrl znani in ugledni trgovec Koloman Kardoš iz Murske Sobote. Smrt ga je dohitela v najlepši moški dobi 33 let. Pogreb se vrši danes v nedeljo ob 11 dopoldne iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. — V splošni bolnišnici je ugrabila smrt posestnika Franca Kaca iz Dobrovcev; dosegel je starost 78 let. Blagega pokojnika je prepeljal mariborski pogrebni zavod včeraj na njegov dom v Dobrovce, od koder se vrši pogreb jutri na slivniško pokopališče. —■ Svetila pokojnikoma večna luč, preostalim naše globoko sožalje.
□	Prekrivanje frančiškanskih stolpov naglo napreduje. Severni stolp že ves blešči v rdeči bakreni barvi, ki se bo pa kmalu izpremenila v zeleno patino. Včeraj so se spravili kleparji na južnega. Od spodaj proli vrhu trgajo streho iz železnih pločevinastih plošč ter jo sproti nadoineslujejo z bakrenimi.
□	Vesti iz bančnih krogov. V javnosti so so pojavile vesti o tem. da tukajšnja podružnica Zadružne gospodarske banke ne sme več vršiti deviznih poslov. Resnica je, da podružnica Zadružne gospodarske banke d. d. v Mariboru tudi v bodoče vrši vse devizne posle potom svoje cenlrale in sicer. kakor doslej, kakor znano, nnjkulantneje. Hranilne vloge, za katere je podružnica popolnoma varna, spreioma Zadružna cospodarska banka pod ugodnimi pogoji ter te nove vloge vsak čas v polnem obsegu izplačuje.
□	Posestno gibanje. Tvrdka Kari Scherbaum in sinovi je prodala hišo Grajski Irg ti in 7, s parcelo vred za 800.000 Din. Kupec je odvetnik dr. Oton Blanke. Soprodana je pekarna v hiši št. <i z vsemi stroji, pritiklinaini, sestavnimi deli itd. — Itozman Anion, posestnik in gostilničar na Franko-panski cesti 29, je prodal svojo hišo s parcelo po-sestniku in gostilničarju Dominiku Gajšku v Slo-venjgradcu za 310.000 Din. — Sotlar Alojz, posestnik ua Tržaški cesti 17 je prodni tretjino hiše Linhartova ulica 22 (Tržaška 47) iu tretjino vrine parcele za 40.000 Din.
□	Sauatorij v Mariboru. Gosposka ulica 40. Telefon 23-58. Lastnik in vodja kirurg dr. Cernič. Najmodernejše urejen za operacije. Zdravilni aparati: Višinsko solnce, diatermija, tonizator. žarnica »llalac, emterocleaner. Zdravljenje z radijem (pijača in kopeli). Cene zmerne.
□	Društvo za zatiranje in proučevanje raku. Pripravljalni odbor omenjenega društva v Mariboru sklicuje za dne 13. t. m. ob 18 ustanovni občni zbor v mestni posvetovalnici. Vabijo se vsi oni. ki jim je na srcu blagor ljudstva, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora, na katerem se bo konstituiral odbor ter določile smernice delovanju.
□	Dvojna mera za mariborske kužke. V mestu Mariboru je že ukinjen pasji kontumac, v okolici pa še ne. Očividno so na odločilnem mestu na to čisto pozabili in zaradi tega se morajo okoliški cucki še vedno pokoriti na vrvici in z nagobčnikom, dočim njihovi srečni tovariši iz mesta lahko letajo prosti okrog. Ker ni opasnost stekline v okolici nič večja, kakor v mestu, bi bilo umestno, da se ludi tam kontumac ukine.
□	Lastni ženi odrezal nos. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal včeraj mariborski čevljar Anton G. Obtožnica ga obdolžuje, da je svojo ženo hudo ranil s čevljarskim krivcem. O dogodku smo že svoječasno poročali. Pripetil se je v magdalenski ulici v pozno nočni uri. Med ženo in možem je nastal po stari navadi prepir, ki je moža tako razpalil, da je zagrabil za čevljarski nož ter z enim samim
j zamahom zadal ženi na obrazu strašno rano. Rezilo ! je šlo preko nosu in lica do desnega ušesa tako glo-■ boko, da je nos kar visel. V bolnišnici so ženi rano skrpali skupaj ter je ostal nos cel. pozna se le vre-zina. Kljub temu srečnemu zaključku pa je zadeva z nosom prišla pred sodišče, ki je spričo raznih olajševalnih okolnosti sodilo milo. Mož je bil obsojen na sedem dni zapora.
Nesreča, ki nikdar ne miruje, ni prizanesla tudi miroljubnim Središčanom. Na Ciril-Metodov duu dne 5. t. m. je element ognja uničil devetorico sre-diških domačij. Vkljub obrambnim sredstvom, ki so jih z. nadčloveško požrtvovalnostjo nudili gasilci iz trga ler bližnje iu daljne okolice, se ni posrečilo rešiti prizadetim njih imetja. Tako da so ostali brez strehe, brez obleke, brez hrane, brez. krme in v posameznih slučajih brez potrebne živine. Ta nesrečni dogodek je tem žalostnejši. ker jih je Ogenj oropal letošnje itak prepičle krme in ker so njih zavarovalnine tako nizke, da se na uposlavitev domačij brez tuje pomoči niti misliti ne more. Obupni klici nesrečnih pogoreleev so odjeknili v srcih vsega socialno čutečega ljudstva, ki pa ob bednem stanju našega kmečkega prebivalstva ne zmore toliko, da bi vsaj nekoliko zamoglo olajšali breme težko prizadetih nesrečnikov.
V	to svrho stavil si je podpisani odbor /a nalogo, da zbira milodare dobrih src in z njimi pomaga prizadetim pogorelcem.
Apelujoč pod geslom: »Kdor hitro da. dvakrat da , se obračamo na cenjeno občinstvo s prošnjo, naj se z naturalnimi prispevki ali denarno pomočjo usmili brez strehe in sredstev ostalih Središča-nov in naj na la način pomaga lajšali gorje naših pogoreleev.
Prosimo N as, da naslovite svoje darove akcijskemu odboru za pomoč središkim |>ogorolcem ali pa upravi lista .Slovenec .
V	imenu prizadetih iskreno zahvaljujoč se priporoča :
Akcijski odbor za pomoč središkim pogorelcem.
Predsednik Zadravec Jakob, banovinskl svetnik. |H)dpredsednik Kolarič Anton, župan, tajnik in blagajnik Mlinarič Fran jo, upravnik pošte ter ostali odbor: Kanič Fric, Polanec Jurij, Ploh Franc in javora Ivo, vsi posestniki v Središču ob Dravi.
— Pri poapnenju arterij, možgan in srca sc z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
□	Velik požar na vrhu Kozjaka. Na vrhu Ko-
zjaka se je sinoči okrog pol 9 zvečer posvetilo nebo; ognjeni zublji so šinili v zrak in gorelo je kol velikanski kres. Požar je moral zagrabiti več poslopij, ker je bil sij tako močan, da se je videl na veliko daljavo. O požaru je bila obveščena tudi mariborska požarna bramba. Gasilci so se odpeljali z dvema brizgalnama do Bresternice, kjer so jim pa povedali, da je požar na nedostopnem terenu ter ni nikjer v bližini vode. Izvedeti se ni dalo, pri kom je gorelo. Tudi ob času našega poročila ni še prispela v dolino vest, koga je zadela bridka usoda pogorelstva.
□	Pod vozom. V I-Iotinji vasi se je hudo ponesrečil sin posestnika Marlin Primec. Konj se mu je splašil ter je voznik padel pod voz. Zadobil je nevarnejše poškodbe ua glavi in rokah ler so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	Legatov trgovski tečaj, Maribor. Vpisovanje Slovenska ulica 7. Dijaški internat.
□	Prsti ostali v skobelniku. V neki mizarski delavnici se je prigodila včeraj v Kušah huda nesreča. 31 letni mizarski pomočnik Anton Uruet je bil zaposlen pri strojnem skobelniku. Po neprevidnosti je zašel z roko v stroj in rezilo mu je posnelo palec in kazalec desne roke. Hudo ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	Srp v želoder. Po slučaju se je prigodila včeraj v Jablancah nevarna nesreča. Pri posestniku Grahorniku so na polju želi; med žanjicami je bila tudi poseslnikova pastorka, ki je v šali zamahnila s srpom proti Grahorniku ler ga zadela v hrbet. Ostrina pa je šla skozi obleko v živo ler presekala ranjenemu tudi želodec. Hitro je bila obveščena o nesreči mariborska reševalna postaja, ki je nevarno ranjenegH Grahornika prepeljala v mariborsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali.
Ptui
Ptujski sejmi. Živinski sejem v torek dne 5. t. m. je bil izredno dobro obiskan. Le redkokdaj je toliko živine na sejmu, kakor topot Prignanih je bilo 263 krav, 160 telic, 256 volov, 42 hrikov in 212 konjev, skupaj 935 glav. Prodanih je bilo jedva 256 glav. Cene živini so zopet padle. Tudi svinjski sejem dne 6. t. m. je bil precej dobro obiskan. Prignanih je bilo 243 svinj, prodanih pa komaj 90. Cene so ostale iste kakor dosedaj.
Tedensko službo gasilcev od 10. do 17. t. m. ima drugi vod, prva desetina in sicer četovodja Breznik in desetnik Zamuda. Reševalno službo ima šofer Pentekr in desetnik Mere, od moštva pa Hoi-ker in Somer.
Celje
3 Mestni avtobus javlja: V Logarsko dolino vozi Celjski mestni avtobus v splošnem po lanskem voznem redu. Iz Celja odhaja vsak dan ob 16.40 izpred kolodvora in prihaja v Planinski dom v Logarski dolini ob 20.20. Ob nedeljah tn praznikih pa vozi tudi zjutraj ob 4.30 iz. Celja izpred kolodvora in prihaja v Logarsko dolino ob 8. Izpred Planinskega doma v Logarski dolini s* vrača vsak dan redno ob 5.30 zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa tudi ob 6 popoldne. Kadar vozita zaradi velikega prometa po dva avtobusa, se vrača drugi po želji večine potnikov vpoštevajoč zveze z vlaki v Celju proti Zagrebu in Ljubljani. Cena je sedaj znižana v rednem obratu za celo progo iz Celja v Planinski dom v Logarski dolini na 50 Din za osebo, otroci od 4. do 10. leta plačajo polovico redne voznine, otroci do 4. leta so prosti voznine, ako ne zavzamjo nobenega sedeža. Za posebne vožnje je vrhu tega na razpolago 18 sedežen avtobus, katerega pa je treba par dni poprej pismeno ali brzojavno naročiti v pisarni avtobusnega podjetja v poslopju mestnega magistrata. Cena za ta avtobus je določena na 8 Din za prevožen kilometer, ob nedeljah in praznikih pa 9 Din. Vozni redi za vse proge se te dni razpošiljajo, dobijo pa se tudi v pisarni podjetja in v pisarni Tourist-Office v pavi-Ijončku pred kolodvorom.
0 Smrtna kosa. V petek 8. t. m. proti večeru je umrla na svojem stanovanju na Ljubljanski cesti št. 10 v starosti 26 let delavčeva žena Marija Vanovš-kova. — Naslednji dan, v soboto 9. t. m. zjutraj je umrla na svojem posestvu na Miklavževem hribu posestnica Charlotte Janičeva. — Isti dan je umrl v javni bolnišnici v starosti 58 let Josip Niesner, profesor na celjski rudarski šoli, stanujoč v Cankarjevi ulici. — Dušam pokojnih več.ni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje.
j0- V veliki trgovini, kjer se prodaja na debelo, kjer se po poŠti raz|x>šilja po celi Jugoslaviji in kjer se tudi ua drobno veliko proda, se vedno nabere velika množina ostankov, ki se potem po zelo znižani ceni prodajajo vsaki prvi teden v mesecu v trgovskem domu Stermecki, Celje.
13 Tatovi koles neumorno na delu. Zadnje čase postaja Celje očividno pravo torišče kolesarskih tatov, tako da se prijave zaradi kolesarskih tatvin množijo od dne do dne. Pri njihovem poslu pa jim pridno pomagajo lastniki koles s svojo malomarnostjo in nepazljivostjo, ker puščajo vkljub opeto-vanim svarilom s strani policijskih oblasti v poznih večernih urah svoja kolesa na prostem brez nadzorstva. V petek 8. t. m. je zopet bilo ukradeno nekemu gospodu izpred gostilne NVilson v Gaberju (zgodilo se je v večernem času med 8 in 9| dobro ohranjeno moško kolo, črno prepleskano in dobro ohranjeno znamke Waffenrad. Kolo, ki je vredno približno 700 do 800 Din, ima številko 3,109.754. Policija svari pred nakupom.
Hajdina
V »Slovencu« od srede, 6. t. m. je bil precej podrobno popisan nezaslišan zločin nad K moteč Marijo. Pogreb le nedolžne žrtve je bil v četrtek, 7. I. m. Najprej je bila sv. maša zadušnica. Sredi cerkve je bil |>oložen venec belih rož in bel trak z napisom: »Nedolžni žrtvi v zadnji pozdrav — uči-teljstvo in šolska mladina. Nato je šel sprevod iz cerkve na pokopališče. Mati je plakala na ves glas že na lej poti, a vsa obupana je kričala pri mrtvašnici, kjer je njena mrtva hčerkica, obsula z rožami, čakala, da jo poueso v liho samoto, ki je šum sveta ne drami več. In olroci so se solzili, ko so svojo vedno veselo lovarišico izza šolskih klopi spremljali proti zadnjemu domeku. Niti učiteljstvo se ni moglo ob vsem prizoru zdržati solz. in tudi g. župniku je srce nemirno utripalo, ko je govoril slovo in prosil Boga tolažbe za mater, za šolsko mladino in vse, ki jih je ta prežalostni dogodek tako hudo pretresel. Bog nas občuvaj stičnih nezgod^
Počitnice revnih mestnih otrok
Maribor, 8. julija.
Škofijski odbor Kat. akcije v Mariboru je v teh hudih časih pomanjkanja posvetil nekoliko pozornosti tudi ubogim mestnim šolarjem, ki doma često nimajo niti koščka kruha. Za počitnici iim je hotel napraviti nekoliko veselja. Potoni župri.j skih uradov in potom časopisja se je obrnil n? premožnejše kmečke gosjiodarje s prošnjo, da bi sprejeli med poletnimi počitnicami revne mestne šolarje na deželo. Odziv ie bil izredno razveseljiv Okrog 240 gospodarjev je poslalo odgovor, da so pripravljeni sprejeti po enega (nekateri celo po dva) otroka na popolno brezplačno oskrbo. Nato je odbor potom gg. katehetov začel zbirati otroke. Med malimi je zavladalo nepopisno veselje. Vsak je komaj fakal trenutka, da bi šel.
Delo jc v glavnem žc končano in je večina otrok že odšla. Večje skupine otrok odšle v župnije: Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Miklavž pri Ormožu, Križevci pri Ljutomeru, Svetinje, Sv. I omaž pri Ormožu, Kapela pri Radenjcih, Št. Vid pri Ptuju, Št. Janž na Dravskem polju, Sv. Jakob v Slov. goricah, Črešnievec pri Slov. Bistrici, Sv. Jurij ob Taboru, Videm itd. Največ otrok je šlo v Št. Vid, in sicer kar 30. Na drugem mestu je Št. Janž s 24 otroci. V druge župnije jih je šlo od 10 do 20. Spet v druge kraje pa so šle manjše skupine. Razen mariborskih otrok jc škofijski odbor odposlal na počitnice 20 otrok iz Celja in 50 otrok iz Hrastnika.
Na počitnice so bili poslani v splošnem največji reveži, ki doma ne poznajo izobilfh. Počitnice so velika dobrota zanje in za starše. Ves počitniški pokret pa je ludi v drugem oziru velikega pomena. Ako bodo mestni otroci hodili na deželo na počitnice, pride do ožjega stika med deželo in mestom. Tako bodo deželani bolj spoznali bedo mest, mestni otroci pa zdrave navade dežele. Letos je storjen prvi korak in upamo, da bodo v jeseni izrazili zadovoljstvo otroci in deželani.
Slovenjgradec
Tridesetletnico maSniitva je pretekli torek 5. t. m. obhajal g. Anton .lesenko, župnik v Št. Jan-žu pri Dravogradu. Slavnosti, katera se je pričela ob 8 zjutraj s slovesno sv. mašo, se je udeležilo 7 duhovnih sobratov. Simpatičnemu župniku in dobremu duhovniku kličemo: Še na mnoga leta!
Poslednji mož v Pamečah. Pameški gasilci uprizorijo danes teden igro ^Poslednji mož« na prostem pri Rotovniku. Začetek ob 3 popoldne.
Blagoslovitev zvona. Župnija Št. Janž pri Dravogradu ima danes prisrčen praznik. Dopoldne se vrši blagoslovitev tretjega zvona, popoldne ob 3 pa bo blagoslovitev nove motorne brizgalne tamo-šnjega gasilnega društva.
Lepo planinsko in narodno slavje na Uriiji gori. Tam na ponosni gori Uršlji, skrbni čuvarici Mislinjske in Mežiške doline in mejniku bivše zelene Štajerske in slovenskega Korotana, se je vršila od 4. do 5. t. m. lepa planinska slavnost, združena s proslavo naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. Mislinjska podružnica SPD je otvorila iz Slo-venjgradca preko Sel na Uršljo goro novo pot, ki je prav posrečena in s katero bo Ur.šija gora brez-dvomno dobila mnogo več prijateljev in obiskovalcev, kakor jih je imela do sedaj. Ta pot je za celo uro hoda krajša in neprimerno lažja in primernejša kakor prejšnja pot. Dočim se je stara pot vila na nekaterih mestih po zelo strmih klancih in pečinah, leži nova pot lepo položno po pobočju hriba, tako da lahko tudi vsak neturist prav z lahkoto pride na vrh gore. Zraven tega je nova pot ves čas mehka in brez večjega skalovja in pečin. Ves čas se vije po lepo senčnatem gozdu mimo izvira Kotuljšice, kjer je studenec z dobro in hladno vodo. Nižje pod studencem se odcepi nova pot na Rimski vrelec in Kotlje, ki je tudi mnogo lažja in krajša od prejšnje. To priliko je porabila moška podružnica Ciril-Metodove družbe in priredila skupno z. otvoritvijo nove poti na goro tudi slavnost našima blagovestnikoma. Zato se je odpravilo v ponedeljek veliko število Slovenjegrad-čanov na goro, kamor so odšli v večjih posameznih skupinah. Na gori pa so dobili tudi lepo število turistov od drugih krajev tako iz Guštanja ter drugih delov Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline. Ko se je napravila noč in so bili vsi turisti na gori, so se le-ti zbrali pred turistovskim domom, na balkon pa je stopil g. Kvac, ki je pozdravil vse turiste, proglasil novo pot za otvorjeno ter v kratkih in lepih besedah orisal lepoto naših planin kot simbol svobode. Nato so se vsi turisti podali na najvišjo točko gore, kjer se je prižgal 7 metrov visok kres. Ob kresu so zagrmeli topiči, igrala je godba na pihala iz Sel in vrstilo se je petje slovenskih pesmi, ki jih je zapelo pevsko društvo iz Slo-venjgradca. Ob kresu je imel govor g. Horvat, župnik iz Starega trga, ki je označil sv. Cirila in Metoda za apostola prave katoiliške in slovanske kulture. Predsednik Ciril-Metodove moške podružnice g. Grmovšek pa je označil oba apostola za pro-buditelja in buditca slovenskega naroda. Drugi dan so se darovale tri sv. maše, katerih so se udeležili skoro vsi turisti. Popoldne so šele jeli planinci v večjih skupinah zapuščati goro ter jo po novi poti mahnili na Rimski vrelec, kjer so se v letoviškem vrtu ohladili in okr®f)čali, ler jo odtod proti Slovenjgradcu, drugi zopet drugam mahnili na svoje domove.
Za počitnice
rabite hitro izvršen entel, ažur, mono-grame, okraske za obloke in perilo. Takoj jih dobile pri tvrdki
Malek & Miheš, Ljubljana
poleg bolela štrukelj

Nesreča z zarjavelo puško. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji leži 25-letni kočar Božič Alojzij, doma iz Tolstega vrha pri Orehovici. Mladega moža je prav nepričakovano zadela nesreča. Pred nekaj dnevi je v vinogradu pokosil travo in je potem pričel spravljati seno na podstrešje zidanice. Pri tem delu pa je našel pod streho zataknjeno staro zarjavelo. puško, za katero ni vedel, čigava je in kako je prišla tja. Potegnil jo je izza trama, jo pričel ogledovati in seveda tudi poskušal, če se da sprožiti. Pa je bil pri tem opravku premalo pazljiv. Petelin se je naenkrat sprožil, počilo je, on pa je zaječal in kri se mu je vlila izpod prstov na roki. Puška se je namreč vsled strela razletela in mu močno poškodovala roki.
Nesreča pri spravljanju ječmena. Mladi posestnik, 36-1 e t n i Dežman Janez iz Strelaca pri Beli cerkvi je vozil ječmen domov z njive. Bog ve, kako se ie zgodilo, da ie možakar padel pod težko naložen voz. čigar kolo mu je šlo čez levo roko in mu jo je strlo. Moral je iskati pomoči v bolnišnici.
Zahvala
Ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posameznemu za premnoge dokaze sočuvstvovanja o priliki smrti našega ljubega soproga oziroma očeta itd., izrekamo tem potoni vsem skupaj našo najiskrenejšo zahvalo.
Prisrčna hvala za prekrasne vence, kakor tudi za izraze sožalja.
Ptuj, v juliju 1932.	r> ii • rp
Rodbina i reo.
Proiesorski zbor rudarske šole javlja tužno vest, da je član tega zbora
IN G. JOSIP NIESZNER
danes, dne 9. julija 1932 ob pol 6 zjutraj umrl. Ohranimo ga v trajnem spominu!
Celje, dne 9. julija 1932.
PROFESORSKI ZBOR RUDARSKE ŠOLE.
Ropar na poštnega sla ujet
Maribor, 9. julija.
Svoječasno smo poročali o drznem roparskem napadu na poštnega sla, ki se je dogodil 1. julija na poti od Sv. Lenarta k Sv. Barbari. Na stezi, ki pelje proti Sv. Barbari skoz gozd, je pričakal sla z brkami in brado našemarjeni ropar ter ga napadel iz skrivališča. Vrgel ga je s kolesom vred v grmovje ter parkrat ustrelil iz revolverja, da ga je spravil v strah. Nato mu je vzel s silo poštno vrečo s pismi in 25.000 Din v gotovini ter izginil. Poštni sel je ves prestrašen prihitel v št. Lenart ter prijavil rop, nakar so orožniki in kmetje s puškami š!i za roparjem ter preiskali velik gozd Pučenco, toda ves trud je bil zaman. Zasledovalci so pa srečali štiri moške, ki so jim povedali, da so videli v gozdu trgovskega pomočnika Ivana lvanuša, ki je nosil neko vrečo
pod pazduho ter mislili, da je nosil kako blago za novo trgovino. Ropar je med tem nemoteno odšel od kraja napada v pol ure oddaljeni gozd v občini Selce, kjer je odprl vrečo ter pobral ves denar. Vrečo s pismi pa je zavrgel v gozdu. Vrečo so našli šele sedaj s pomočjo roparja. Ko je imel denar, je odšel k nekemu kmetu, ki ga je za 100 Din prepeljal v Ptuj. Kmetu je naročil, naj ga nikar ne izda in naj nikomur ne pove o tej vožnji. Iz Ptuja se je odpeljal na očetov dom pri Rogatcu, kjer je staršem pripovedoval. da je dobil denar za nakup zgodnjega sadja. Z doma je odšel v Zagreb, kjer je z denarjem zelo lahkomiselno živel. Pri kartanju ga je zalotil detektiv ter ga spravil v Maribor, od tam pa so ga prepeljali k Sv. Barbari, kjer je pod težo dokazov priznal ves napad v podrobnostih.
Letalo ameriških letalcev Mattern in Griffin, ki m islita prileteti okoli zemlje s 0 dnevih. Letalo ima
naslov -Stoletje napredka-
Demonstracije brezposelnih v Belgiji. V Bruxelle su so le dni demonstrirali brezposelni, ki so nosili pri demonstracijah napise: »Vojska lačnih zahteva dela
Smrtna nesreča v vodi
Slov. krajina, 8. julija.
Družino Kreslin Ignacija iz Gornje Bistrice je zadela huda nesreča. Izgubila je gospodarja — družinskega očeta. Nesreča se je zgodila v Murici pri Razkrižju. Kreslin se je peljal iz Razkrižja. Na vozu je imel tri polne sode. Poleg njega je na vozu sedela žena, dva otroka in neki sorodniki. Pot je peljala čez potok Murico, ki ima precej globoko strujo. Ko je konj prišel do potoka, se je nenadoma splašil in je poskočil. To se je zgodilo tako naglo, da ga Kreslin ni mogel zadržati. Konj se je zagnal proti vodi in je skočil v globoko strujo. Voz je potegnil za seboj. Z voza je padlo vse. Gospodar se je po nesreči zvalil pod voz. Nanj so padli vsi trije sodi. Ko so ga potegnili iz vode, je bil mrtev. Drugi so se po naključju rešili, le žena je dobila nekoliko hujše poškodbe.
Vest o žalostnem dogodku se je kmalu raznesla po vsej okolici. Z nesrečno družino sočuv-stvuie vsa vas.
rfi » • v
Trztc
Novo mašo bomo imeli v nedeljo 17. t. m. Prvič bo opravil ta dan sveto daritev g. Pavel Slapar. Govoril mu bo dr. Trstenjak.
Dela pri novem mostu čez Bistrico na cesti do železniške postaje vidno napredujejo in se že v idijo obrisi novega mostu.
Turisti radi posečajo naše goro. imajo pa to neprijetnost, da odhaja zadnji vlak iz Tržiča že ob šestih. Du se turistom olajša povrat v Kranj in Ljubljano, je uvedlo avtopodjetje Popi Goričan ob nedeljah in praznikih turistov-ski avtobus, ki bo vozil ob nedeljah in praznikih zvečer od Sv. Ane (gostilna Ankele) direktno v Ljubljano. Odhod od Sv. Ane ob pol osmih /večer. Ta zveza bo pač marsikomu prav prišla. Enako bo pripraven ta avtobus za one Tr/ičnne, ki se ob nedeljah radi zamude v Ljubljani, ko se bodo lat,ko vračali z njim ob pol enajstih i/. Ljubljane. Isto podjetje vzdržuje tudi zvezo s Celovcem iu sicer dnevno dvakrat. Cena i/. Tržiča v Celovec je samo 25 Din in 5 šilingov.
Litija
Trbovtie
Dolgove je treba prijaviti. Županstvo poziva j vsled naročila ministrstva vse, ki imajo dolgove, i izvirajoče iz poljedelstva ali živinoreje, da jih pri- ! javijo na občini do 12. t. in. v sobi št. 9.
Dobro so igrali. Dramatični odsek je uprizoril zadnjo nedeljo igro »Pri kapelici . Igralci so se tako vživeli v svoje vloge in jih tako živo podali, da so želi veliko odobravanja. Želeli bi jih tudi v poletnem času še kaj videli na odru.
Poročili so se: Laznik Venceslav mizarski pomočnik v Hrastniku z Bočko Frančiško, hčerko posestnika; Vučina Josip ,usnjarski pomočnik z Gosak Amalija; Pušak Martin, posestnik od Sv. Križa pri Litiji z Miklavčič Marijo; Janec Slavko, rudar z Gracar Angelo in Sušnik Anton rudar, z Močilar Jožefo. Obilo sreče!
Slovenske gorice
Sv. Lovrenc. Zadnji teden so hude bolečine na nogah zadržale našega sivolasega gosp. župnika zlatomašnika Jožeta Sinka v postelji. Cela župnija mu želi okrevanja in zdravja, da bi med svojimi ljubečimi ga župljani mogel obhajati svojo biserno maišo v šentlovrenški župniji, kjer deluje 44 let, preko polovice svojega življenja. — Adventisti se naseljujejo zadnji čas v naši fari. Tudi se pojavljajo agenti in prodajajo neke bukve. Ljudje jim obračajo hrbet in te bukve zavračajo. Ljudie pravijo: stara vera, stari Bog in — staro vino ie najboljše. — Hudo sušo imamo. Edino vinogradom še prija. Dobro bo obrodila letos vinska kapljica, če pojde po sreči. Ko bi le bilo mogoče vnovčiti. . ., ker bo sicer moral ubogi vinogradnik piti rujno vince v potu svojega obraza sam.
Laško
Od Laščanov visoko spoštovana »žlahta« je obhajala 5. julija izredno družinsko slovesnost. Ta dan je dopolnila gospa Ana Amon, roj. Lažič — vdova po nekdanjem županu Konradu Amonu — osemdesetletnico svojega rojstva, rojena 5. julija 1852. v Laškem. Pri tej tako visoki starosti pa je gospa še nenavadno svežega duha, živo se spo-
minja tudi najmanjših podrobnosti raznih dogodkov iz svojega življenja, tako slovečega slovenskega tabora v Žalcu (1868|, ki se ga je kot mlada gospodična udeležila. Tudi razne druge menjave ia razmere, ki so se ie tekom let na ta ali oni način dotaknile, še prav nič niso zabledele v njenem spominu, ve o njih govoriti, kakor bi se bile včeraj dogodile. Bila je učiteljica ročnih del okoli 45 let. S ponosom se lahko ozira nazaj na svoje delovanje kot učiteljica ročnih del, ker je znala vzbuditi v ženski mladini smisel in ljubezen za ročna dela, še zdaj jo pride marsikatera nekdanja učenka vprašat za svet, a gospa pa še tudi ima vse svoje učenke v spominu, četudi jih je bilo toliko. Zares spomin, kakor je malokomu dan, že celo v taki starosti. Tudi telesno je nenavadno krepka, le noga ji je pred dvema letoma odrekla službo, ko se ji je pri obdelovanju vrta zlomila; od takrat ne mora več zdoma, kakor le z veliko težavo po bergljah ali pa z vozom. Naj ii bodo tudi tukaj izrečen« najlepše čestitke z voščilom, da ji Bog da obhajati še devetdesetletnico.
Igra. Dramatični odsek Izobraževalnega društva v Laškem je v zadnjem času dvakrat uprizoril dramo »Ne pričaj krivo«. Obakrat ie bila nadžupnijska dvorana nabito polna. Pretresljiv« dejanja so diletantje mojstersko izvedli. Čestitamo fantom!
Prvo sv. obhajilo: Veliko je bilo v preteklem tednu veselja med našimi otroci, ki so prvič pristopili k mizi Gospodovi. Bilo jih je 85. Lep dan je to za župnijo, ne le za deco, temveč tudi za starše in druge, ki pribite k tej ganljivi slovesnosti. Nato jih je društvo »Blago srce« pogostilo na vrtu g. Tropa, za kar se izreka najlepša zahvala. Sledilo je skupno slikanje, končno je dobil vsak večjo spominsko podobo.
Gibanje ljudstva. V zadnjem četrtletju je bilo rojstev 31, poročilo se jih je 7 parov. Veliko je bilo letos v tem času smrtnih slučajev, namreč 33. Meseca maja so med drugimi umrli: Marija Zupan iz Tovstega, 53 let; Ljudmila Krajnc iz Rifengozda, 45 let; Ana Praprotnik iz Laškega, 31 let; Neža Zemljič iz Laškega, bivajoča pred leti v Limbušu, 62 let; Antonija Videčnik iz Rečice, 46 let. Vsled ošpic je umrlo 8 otrok.
Vdova slavnega nordijskega pisatelja in politika Bjornsona. ki je stara 97 let in katera se je pustila sedaj prvič po smrti svojega moža fotografirati pri nekem intervjuvu
Skoiia Loka
Vojni razpored. Danes dopoldne bo v Zvezdi v Fužinskem predmestju razporeditev vseh vojaških obveznikov iz našega škofjeloškega okrožja. Kdor bi zamudil, bo moral iti prihodnjo nedeljo na lastne stroške v Kranj k temu razporedu.
Škropljenje. Dasi že nekoliko primanjkuje vode v našem rezervoarju, bi vendar izrekli javno željo, da malo češče škrope naše ulice, zlasti trg sv. Jakoba in pot na postajo. Naj se voda prihrani bolj na ta način, da je posamezniki ne trošijo po vrtovih in drugod brez potrebe.
Javna morala. Zopet se je razpasla grda navada, da kopalci kar v kopalnih oblekah letajo po Puštalu in Karlovcu ter Fužinskem predmestju. To početje je proti vsaki morali in naj ga prizadeti zato opuste!
Himen. Danes se poročita gdč. Adela Homan 5n g. učitelj Jan^žič Jelo. Srečno!
»Sin belih višin« je danes v Društvenem kinu. Vabimo zlasti ljubitelje športa in planin.
tklovo mesto
Osebne vesti. Za davčnega upravitelja je napredoval g. Marijan Obersnu ki si je tekom let tukajšnjega službovanja pridobil vsled svoje kulant-
nosti vseobče simpatije. Iskreno čestitamo. _ Po
4-letnem službovanju na litijski pošti je prestavljena v Ljubljano I. poštna uradnica gdč Marica Štrukelj. S svojim ljubeznivim nastopom in usluž-nostjo v poštni službi napram občinstvu si je pridobila simpatije vseh onih, ki hodijo dnevno na pošlo po uradnih poslih. Po dolgih letih službovanja kot načelnik želzniške postaje Sava pri Litiji, je bil na lastno prošnjo v isti dolžnosti prestavljen kot načelnik postaje Polzela-Braslovče g. Aleksander Breskvar. V službi je vedno rad šel na roko vsakomur, v družbi pa je bil ljubeznjiv in šegav družabnik. Na njegovem novem mestu želimo vestnemu, toda ustrežljivemu uradniku obilo uspeha in zadovoljstva. Na Savo pa je bil premeščen kot po-stajenačelnik g. Urek Ivan, ki je svoječasno služb-boval kot prometnik na litijski postaji.
Litijska predilnica je vsled trenutnega zastopa v prodaji svojih izdelkov to soboto ustavila obratovanje za en dan v tednu ter upa, da bo ta ukrep v najkrajšem času mogla preklicati, tako da se ni bati, da bi redukcija delovnih dni še naraščala. Predilniški nadmojster g Donth se je del j časa mudil v inozemstvu, kjer je pribavil za litijsko predilnico neke nove stroje, katere so pri neki ustavljeni tovarni v Nemški Avstriji demontirali, ter prispo v kratkem v Litijo. Ko bodo ti stroji montirani, bo baje nekaj delavcev zopet reduci-ranih.
Razne nesreče. Podnebška Franceta, predilni-škega delavca, doma iz Tenetiš pri Litiji je neki kolesar tako nesrečno podrl na tla, da je dobil tako hude poškodbe, da je bil na odredbo zdravnika dr. Ukmarja prepeljan v ljubljansko bolnišnico. Učenec Wit\vieztky, sin predilniške delavke si je pri igri zlomil v stopalu levo nogo ter so ga istotako prepeljali v ljubljansko bolnišnico. V petek zve.er je 18-mesečni otrok železničarja Macidovška padel v krop in dobil po celem obrazu hude opekline. Z večernim vlakom so otročička stariši odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer upajo, da se bo zdravniški vedi posrečilo otročičku rešiti življenje. — Neka priletna ženska je v občini Gradišče obirala črešnje, pa je padla tako nesrečno la tla, da si je nalomila hrbtenico. Prepeljana je bila istotako v ljubljansko bolnišnico.
Naročajte .Slovenca*!
Brezposelni v Ameriki. V Severni Ameriki, kjer živi sedaj okrog 12 milijonov brezposelnih delavcev, je napočil za delavce strašen čas. V Ameriki ne poznajo nobenih podpor za brezposelne in zato si morajo brezposelni pomagati sami, kakor si vedo in znajo. Slika nam kaže brezposelne delavce, ki so se nastanili v velikih ceveh za kanale, tako da so varni pred dežjem in da imajo ponoči vsaj
skromno in trdo ležišče
Radio
Programi Radio-Liublfana t
Nedelja 10. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10.00 Nedeljske misli (p. dr. R. Tominec).
—	10.30 Pod Tatrami (Al. Turk). — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15.15 Cour-teliue: »Stalni gost« (Ljudski oder). — 16.00 Plošče (slov. glasba). — 16.40 Zabavni kotiček (Mirko Kra-gelj). — 17.00 Valčkova ura, izvaja salonski kvintet.
—	20.00 Duetni koncert gg. Riharda Zika (violina) in prof. J. Ravnika (klavir). — 21.00 Prenos Erich Hersejeve jazz kapele s Pare hotela na Bledu. — 22.00 Cas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Ponedeljek, ti. julija:
12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Francois Arouel Voltaire (p. dr. R. Tominec). — 19.30 Pot gline do kamenite posode (J. Žabkar). — 20.00 Večer solista Bogita Leskovica. — 20.45 Samospevi gdč. A. Kristanove. — 21.15 Salonski kvintet.
- 22.00 čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Drugi programi i
Nedelja 10. julija: Zagreb: 21.00 Radio orkester. 22.40 Radio orkester. — Milano: 20.30 Lirična igra, komedija. — Barcelona: 20.55 Plesna glasba. 21.25 Praga. —
Stuttgart: 21.00 Slavnostni koncert sodobnih komponistov. 22.45 Nočna glasba. — Toulousc: 20.45 Argentinska glasba. 21.00 Večerni koncert. 22.15 Popevke. 23.30 Plesna glasba. — Berlin: 20.30 »Nibe-lungi — lil. dan«. 22.00 Plesna glasba. — Belgrad: 21.10 Komedija. 22.00 Operetne arije. 22.30 Nočna glasba. — Rim: 20.45 Ojieretni prenos. — Bcromiin-ster: 20.00 Pester koncert. 21.45 Prenos konc. jug. akad. pevskega zbora »Obilic«. — Langenbčrg: 22.40 Nočna in plesna glasba. — Dunaj: 20.20 »Obisk o polnoči«, igra. — Budapest: 20.20 Koncert opernega orkestra. Ciganska glasba.
Ponedeljek, 11. julija: Zagreb: 20.30 Ruska glasba. 22.40 Plesna glasba. — Milano: 20.00 Plošče. 20.30 Orkestralni koncert. — Barcelona: 19.00 Trio. 19.30 Plošče. 21.05 Radio orkester. 21.10 Instrumentalni koncert. 22.15 Radio orkester. — Stuttgart: 21.10 Potpuri koračnic. 23.10 Nočna glasba. — Toulouse: 21.15 Popevke. 21.45 Harmonike. 23.00 Pestra glasba. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 21.10 Narodne pesmi in glasba. 22.30 Zabavni koncert. — Belgrad: 20.20 »Ri-goletto«, opera; plošče. — Rim: 20.45 Lahka glasba. — Bcromiinster: 20.00 Radio orkester. 21.45 Radio orkester. — Langenbčrg: 21.10 Večerni koncert. 22.30 Nočna in plesna glasba. — Praga: 21.00 Kvartet. 21.30 Pianinski koncert. 22.20 Plošče. — Dunaj: 19.45 Prenos koncerta akad. pevskega zbora z univerze Yale (USA); prenos z dunajske univerze. 20.50 R. \Vagnerjeve nepoznane skladbe. — 22.35 Plesna glasba. — Budapest: 20.15 Koncert vojaške godbe. 22.00 Pester koncert. Ciganska glasba.
Citate! jem lžSlovenca" za nedeljo
Maurice Renard:
Železno srce
Trgovec. Andrč Semeur sem. Ne morda romanopisec, še diletant ne. Če napišem to zgodbo, je to samo zato, ker me vedno nagovarjajo, naj to storim, kadarkoli zgodbo ustno pripovedujem.
Profesorja Krantza sem bil spoznal v tragični dobi svojega življenja, v času, ko me je neizrekljiva žalost, grozen strah, vsega izpre-menil. Bil sem mlad. posli so mi uspevali. Leto preje sem se bil iz ljubezni oženil in bil neizmerno srečen. Iznenada pa je Albana, moja žena. zbolela za strašno boleznijo, ki toliko cvetočih življenj uničuje.
Bilo je pozimi, ko so spoznali zdravniki bolezen in njeno resnost. Odredili so, da mora Albana nemudoma in za dolgo na jug. Odpotoval sem z njo v Nizzo in skušal svojo notranjost prikriti pod smehljajem.
Nekega dne nvi je dejal ženin zdravnik med štirimi očmi:
»Oprostite, če vam nekoliko odprem oči in vas prosim za majhno žrtev. Potrebno se nri zdi zaradi vaše žene in zaradi vas samih. Vaša žena neobhodno potrebuje popolnega miru. Tudi za vas je boljše, da ne drvite z zavezanimi očmi v največjo zmedo. Če ostanete tu in brez dela zasledujete potek bolezni, od katerega je odvisna vsa vaša usoda, potem vam ne jamčim za tri tedne odporne sile; oboleli boste še sami. Zato morate brezpogojno odpotovati in se na slepo vreči v svoje trgovske posle.«
»Pa če bi jo moral izgubiti?-' sem obupno vzkliknil.
»Pravim vam. da morate oditi,« je glasneje po vda ril zdravnik. »Nimate pravice, da kakorkoli že zmanjšujete naše ... nade.«
Z grozo sem opazil, knko se je obotavljal, predno je izrekel l>esedo »nade«. Zanj je pomenilo to naključje ali Previdnost. Molče sem ga predirljivo pogledal. Ta mož zame ni bil popoln tujec. Seznanila sva se bila že preje, iko je bil prišel zaradi nakupov v moja skladišča v Parizu. Tvrdka Semeur je še iz dobe mojega starega očeta specialna trgovina za opremo bolnišnic. Zdravnik v Nizzi je naročal pri meni — kakor mnogi njegovi tovariši v Franciji in v inozemstvu — različne potrebščine. Sprejel sem ga bil osebno in mu šel z nasveti na roko. To naju je zbližalo.
Mojemu vprašujočemu pogledu se je v zadregi izognil in dejal:
»Čez eno leto bo vaša žena še med nami in morda tudi še po mnogih letih . . .«
»Dobro,« sem se odločil. »Če je tako, potem se vam bom šest tednov pokoril. Jutri se odpeljem v Pariz, a želim vsak dan brzojavno poročilo o njenem stanju. Točno, iskreno, in če treba brezobzirno poročilo.«
»Zanesite se name,« je rekel in mi iskreno stisnil roko.
Naslednje jutro sem držal besedo. A v Parizu nisem mogel prenašati muk, ki so čakale name. Vse stvari so imele zame mračno lice. Dan je bil siv, narava zmedena; ledena resnost je tlačila vse. V trgovskih poslih sem prepotoval sosednje dežele, ne da bi kdaj zgrešil vsakodnevno brzojavko, in približno vsakih štirinajst dni sem prihajal v Nizzo.
• Na enem teh poslovnih potovanj sem se seznanil s profesorjem Rrantzem v Berlinu. Bil je vodja nekega sanatorija druge vrste na Webrovi cesti. Našel sem tam dejansko popolnoma staromodno opremo, ki je bila vrhu tega še zelo zanemarjena. In v tem starofrankov-skem osredju sem naletel na ono nepozabno osebnost, katere obnašanje in celokupen nastop se je natančno zlagal z vnemarjenostjo, ki jo je obdajala.
Seveda se ni dalo tajiti, da je bil Krantz lep mož. Bil je v najzrelejši dobi in visoke postave. Gladko obrito lice so rezala molčeča usta in pod visokim, krasnim čelom so blestele neverjetno jasne oči. Kratki nos je bil krepak in čudovito oblikovan. Nedvomno so bile v tem obrazu najbolj privlačne oči in njihova okolica; kajti čelo, ki je gospodovalo nad
sanjarskim in umnim izrazom pohlevnega pogleda — to čelo je človeka nekoliko plašilo. Napravljalo je nekako zmeden vtis, kakor vse, kar je na skrajni meji lepote.
Tak je bil v svoji zunanjosti Krantz, ko sem se mu predstavil. Mož, ki je bil vedno popolnoma zatopljen v svoje misli in za vse drugo neprisoten. Gotovo bi ga bili spravili v zadrego, če bi ga bili iznenada vprašali, kakšno obleko ima na sebi in ali ima ovratnico zavezano. Malo kasneje sem zvedel, s kakšnim velikanom znanosti sem bil smel govoriti. Povabil sem ga na obed, kakor sem bil vajen ravnati nasproti svojim odjemalcem, ne samo zaradi kupčijskih koristi, marveč tudi zaradi izobrazbe in razvedrila.
Obed s profesorjem Krantzem je bil zame neizrekljivo pretresljiv dogodek in se ni dal niti oddaleč primerjati z mojimi dosedanjimi sestanki z znamenitimi zdravniki.
Temno je bilo. Mc.de so izpreminjale to berlinsko jutro v umetno noč. Vse stvari so bile videti kakor sence. Ta polnočni opoldan je še povečal mojo otožnost. Čakal sem na Krantza celo uro v znani restavraciji, v kateri sva se imela sniti. Slednjič sem mu telefoniral. Pozabil je bil name. Kmalu nato je prišel bežneua koraka, plah in docela - izgubljen v svojih mislih ... Po knežje zatopljen. Še na misel mu ni prišlo, da bi se opravičil. Nasproti obedu je bil popolnoma ravnodušen, mislim celo, da je bil jedel že doma — bogve. kako. Komaj se je dotaknil jedi in pijače in je v duhu cčito nadaljeval svoja znanstvena raziskovanja in razglabljanja.
Ko je sedel pred menoj, se mi je nasmehnil z vsemi svojimi prekrasnimi zobmi in me zamišljeno pogledal s pogledom, ki zajame človeka pač z očmi, ne pa z duhom. S svojimi besedami pa je namignil na meglo.
»Nu,< je dejal, »svet prestira tolika tema, da je nobena človeška luč ne bi mogla pre-dreti. in vsa jasnost razsvetljuje le sama sebe.«
Na te, kakor se je zdelo, preroške besede sem se mogel le otročje nasmehniti! Morda so bile odsev tiste globoke zalopljenosti, v kateri se je nahajal Krantz. A te besede so dale pobudo za obilico zamišljenih razmotrivanj; modroslovnih izlivov o zmislu življenja, o zadnji resnici, tako da sem slednjič začutil, kako zelo sva bila oddaljena od kliničnih oprem, najnovejših vzorcev tvrdke Semeur. Vprašal sem se, kako bi mogel pogovor napeljati v to smer. In vendar mi je bil v mislih čisto drug problem, popolnoma drugo vprašanje. Slednjič sem dejal, nekoliko v zadregi:
»Gflspod profesor, oprostite, da to omenjam, toda že nekaj mesecev živim v najtežji preizkušnji, in bojim se, da me čaka še huje.«
»Ali ste nesrečni?« .ie vprašal Krantz z j mirom zdravnika, ki se izvešča: Nič teka? Nespečnost? — »Kakoršnokoli gorje je že: mislite si, da je relativno.«
»Oh, nič bolj vsakdanjega kakor ta moja slvar,« sem dejal grenko. »Ljubezen ...« Ostal je hladen in napravil le iz vljudnosti sočutno kretnjo. Dovršil sem tise:
» ... in smrt.«
Ob tej besedi se v njem vidno nekaj iz-premenilo. »Oh,« jedihnil razburjeno: »Smrt.«
»Zena, ki jo ljubim moja žena, je zelo bolna.«
Ni poslušal: »Smrt! — Moj stari sovražnik!«
Po glasu tega vzklika sem spoznal zmoto v katero bi bil skoro zašel. Ena sama beseda je zadostovala, da se je bežna domišljija profesorja Krantza osredotočila name.
»Nobene nade?« je vprašal z nekim zanimanjem.
»Nekaj mesecev morda še. potem ...«
»Koliko mesecev?« je rekel Krantz in ne-; ka.j se je zasvetilo v njegovih očeh, čisto doli v votlinah.
»Tisti, ki bodo umrli še pred potekom enega leta,« je začel, »ti vsekakor ne morejo
Naprej ni več govoril. Nisem v stanju opisati, kaj se je godilo v moji notranjosti, kakšen pretres, kakšne nezaslišane, nejasne nade sem doživljal, kakšna neizmerna vedo-željnost je prevladala mojo žalost. Tistih par besed, ki so mu ušle, in vse, ker so mi bili pripovedovali o njegovem znanju, mi je vzbujalo slutnjo o veliki skrivnosti.
»Rotim vas, gospod profesor, kaj se bo zgodilo pred potekom enega leta?
Zdelo se je, da se je iznenada zopet spomnil moje navzočnosti, iu dasiravno me je Krantz neprestano opazoval, se je zdelo, kakor da bi se njegov pogled sklonil k meni iz neskončne višine.
»Ni bilo prav,« je dejal, »ne bi se bil smel izdati... zakaj le sem to storil...? Nimam se povsem v oblasti, morda delam preveč. A to mora ostati med nama. Prosim vas, da to opazko docela in popolnoma pozabite. Bila je samo pomota. Obljubite nvi, da ne boste o tem z nikomur govorili.«
Moja častna beseda. Toda povejte mi vsaj iz sočutja, kaj ste mislili!«
»Kaj pa mislite?-
Mislim, da tajno delate na kakoršnem-kcli velikem odkritju. Da bo v enem ledu to odkritje dovršeno, to sredstvo najdeno, ki naj mnoge ozdravi...
Priznati moram, da so te besede že presegale okvir mojih domnevanj. Izrekel sem nekaj, kar sem dotlej samo želel in upal; hotel sem profes! rja enostavno prisilili do priznanja.
Ozdravi? je pogasi rekel Krantz, »to ni pravi izraz, svoje stvari nisem čisto gotov. Upam In verujem. A do odločilnega trenotka, ko se bodo pota mojih raziskavanj od vseh meja znanosti strnila — dotlej.. .<
še eno leto,« sem dejal, nesposoben, da I bi obvladal svoje neizmerno razburjenje. »Ali I ne vidile možnosti, da bi preje dospeli na cilj? Če vam more korislili. samo recite in odprem vam pot do vseh možnih denarnih virov!«
Profesor Krantz je mirno pa odločno zmajal z glavo: »Vse imam, kar potrebujem. Sicer pa denar pri tej stvari ni odločilnega pomena. Čas in moji možgani — to sta činitelja uspeha. Edin nasvet, ki vam ga morem dati. je ta: Podaljšajte z vsemi možnimi sredstvi življenje, ki vam je tako drago.«
»Moj Bog, eno celo leto!« In nenadoma mi je prišlo na misel, da profesorja o Albanini usodi niti nisem zadostno obvestil. Če bi mi mor;.I sedaj priznati, da niti ni v stanju, da bi jo rešil! Drhte sem mu povedal svojo skrb.
»Čisto nebistveno,« je dejal. In s sko-roda porogljivim nasmehom se je pomaknil bliže I in mi pogledal v oči.
»Ne nameravam lečiti bolezni. Ne zanimam se za vzrok, samo za učinek. Kar hočem premagati, je smrt, smrt ob sebi. Ali slišite?«
Kako naj opišem svoje začudenje, da svojo grozo, ko mi je skušal profesor Krantz v nekaj stavkih pojasniti delo svojih noči. Nikdar še ni kak človek ptreinil za smelejšimi cilji. Prepa-den in bled, do globin pretresen, sem stal pred čudom, kakoršne nam od časa do časa prinaša napredek.
Spremil sem ga domov in šel z njim prav do njegove delovne sobe. Predno sem se poslovil, sem potegnil iz žepa čekovnico. Dovolite mi ...« sem dejal. »Saj veste, kakšno neprecenljivo vrednost ima zame osebno vaše delo. Prosim, ne odklonite.« Vzel je ček, ne i da bi se zanimal za vsoto, katero sem vpisal — ček. ki ga ni nikdar vnovčil. »Na svidenje, gospod profesor, ne pozabite prosim, mojega imena in naslova. Tu je moja posetnica. Kaj ne, da mi brzojavite, kakor hitro ...«
(Dalje prihodnjič.)
vec...«
Pohišiveno mizarsivo
Na zalogi razno pohištvo i v l/llnXiX izdelava po lastnih in po	IVUM^I^
predloženih načrtih. Podgora p.Št.Vid n.f.j.
Frank Buok:
Resničen doživljaj s
(Konec.)
Oni dan, ko sem legel, mi je Ali stregel. Sedel je poleg odprtega okna v moji sobi in Žvečil belet, neki indijski oreh. Malokdaj je bil brez tega orientalskega nadomestka za žvečilni tobak. Pljuval pa je venomer. Morda mu je to pomagalo misliti.
Zdel se mi je bolj slikovit kakor kdaj prej. Oblečen je Ml v nošo, ki jo je stalno nosil, razen, če je opravljal umazano delo. Obstojala je iz brezmadežno - bele, naškrob-ljene baje, srajce, ki je zelo »lična jopici pižame. Nosil jo je čez sarong ali krilo, ki je to pot bilo rdeče in modro in zeleno bogato prikrojeno. Na glavi je imel črno baržunasto mohamedansko čepico.
Bil je v zadregi zaradi tapirja. Njemu kakor meni je bil tapir popolen vzor miroljubnosti. Rajši je od borbe utekel, namesto da bi se vmešaval vanjo. Oni dan ie več povedal o lapirj.ih kakor o katerikoli stvari v teku vsega tetina. Ob navadnih okoliščinah je največ govoril s kretnjami — skomig z ramo, kretnja z roko, sunek z glavo. Nekaj izrazov v obrazu Je izpopolnilo ta njegov slovar.
Kljub temu, da se ni dosti brigal za pravilne besede, je govoril angleško čisto razumljivo. Večinoma pa je se izražal brez besedi.
Danes pa je vsekakor rabil besede, da 8i je razbremenil dušo — besede, zaokrožene
z vihanjem nosa. To je bilo njegovo priljubljeno izražanje, če mu kaj ni godilo, če sem ga n. pr. vprašal, kaj misli o živali, ki sem jo nameraval kupiti od kakšnega trgovca, je zavihal nos, če jo je smatral za reven eksem-plar. Če pa je videl, da je kupčija dobra, je žarel čez in čez. Brez besed.
Njegov nos je bil naguban kakor suha sliva, ko je oni dan začel razpravljali o tapirju. »Žival je obsedena od vraga, kar od cele tolpe vragov. Ognjevito je pljuval, da bi poudaril lo svoje mnenje. Ugibal je, kako so ti vragi prišli v tapirja.
Navadno se ni razburjal za vsako stvar. Vrhunec njegovega modrovanja je bil: Tidak apa. (kar pomeni v malajščini: Kaj za to? ). Z resignacijo je zrl v življenje. Zakaj bi vsako stvar tako natančno preiskoval?
Ko pa je razmišljal o tapirju, ki me je hotel uničiti, je napravil izjemo svojemu Tidak apa . To ni bilo vseeno. Tapir ni imel pravice clo takega početja. V življenju imamo zadosti opravka z živalmi in ljudmi, ki so naši očiti sovražniki. D« bi nas pa kdo nenadoma napadel, ki smo ga opravičeni smatrati za miroljubnega, to je preveč.
Skoz in skoz sva prerešetala tapirjevo pleme in izjavljala svoja važna in nevažna mnenja. Ali je ve in moje skušnje s tapirji so bile bogate. Nenavadno pa je bilo pri tapirju, živali, ki ima najmanj poguma, ki pa je ne-' prestano zasledovana, da bi navalila kakor je | name. »Mar ne misli tuan, du je žival obse-| dena od vragov ? Kako bi drugače tapir tako i ravnal?«
V	preprostem jeziku sem mu skušal razložiti, da se je žival tako obnašala, ker je v neprestanem strahu za svoje življenje. Utepla si je v glavo, da jo hočem pokončati, zato je skušala ona končati mene. Če bi tam bila re ,ka, bi drvela v reko, namesto vame. To je čisto enostavno.
Aii je vihal nos. ni mu ugajalo. Da bi ne hal z razpravljanjem, sem mu rekel, da ima morda prav: Tapir je obseden«.
Ali je žarel. Vedel je vnaprej, da bom uvidel njegovo trditev. Seveda je bil tapir obseden.
Pa vendar še ni končal.
Kaj se tuanu zdi pametno, peljati obsedeno žival v Ameriko? Mar se ne boji nepri-lik?«
To je šlo predaleč. Posrečilo se mi je, ga prepričati, da je dobro, če se obsedena žival spravi iz Indije, ki je že lako prenapolnjena z vragi — in sicer nemudoma. — — —
V	blagor svoje duše in tapirjevega hrbta, som se odločil, da ga zopet začnem mazali s cinkt vini mazilom. Priznam pa, da sem bil to pot previdnejši, in da sem to oskrbel izza plota. Okoli konca dolge police sem ovil cunje in jih dobro privezal. Poleni sem jih obložil 7. mazilom in s tem domačim aparatom sem temeljito mazal lapirjev hrbet. Zopet in zopet sem ponavljal to postopanje, ki je dobro uspelo, in koža se je kmalu zacelila.
Pai mesecev pozneje sem tapirja poslal trgovcu v Kansas City, ki ga je bil naročil za majhen zoologični vrt na zapadu. Tam je bil tapir zopel krotek kakor inačica. T. D.
Bama Sibirija
Dne 7. julija 1581, t. j. pred 350 leti, se je odigral pod Ivanom Groznim nedvomno najvažnejši dogodek v zgodovini ruskega imperija. Peščica Jermakovih kozakov je prvič potolkla na reki Turi večdesettisočno vojsko sibirskega carja Kučuma. Ta pomembna zmaga je zaključila od XI. stoletja dokazljivo prodiranje nekdanjega neodvisnega Novgoroda čez Ural in pričela poznejšo velikopotezno kolonizacijo. Ilusija je dospela do Tihega oceana in osvojila poleg Sibirije vso Severno Ameriko z Aljasko pa Kalifornijo. Zavojevanje Sibirije je v marsičem slično pravljičnim uspehom španskih klativitezov v Ameriki. Tudi tatarske puščice, sulice in oklepi niso bili kos Jer-makovim puškam. Kakor Meksika in Peru je dolgo pomenila Sibirija ostalemu svetu bogato. a skrivnostno, nepoznano in nevarno deželo. Stara moskovska »Knjiga glagolemaja kozmografija:« iz konca XVII. stoletja še vedno trdi v nasprotju z zgodovinsko resnico, da »nimajo ljudje v Sibiriji nobene vere in pis-menstva. ne poznajo kruha, živijo od samega krvavega in surovega mesa, so ribiči in lovci«. Sibirija je vabila trgovce in pustolovce samo kot dežela dragega krzna in ribjega /.oba«. Mroževa okla so imela veljavo slonove kosti. Sibirski sobolji, kune, bobri, gornostaji so grali vlogo zlatega denarja in celo odlikovanja. ki se je obešalo konju na uzdo. Sibirske veverice so veljale kol naš drobiž. Zlata ležišča, ki so močno vplivala na gospodarski raz-oj dežele, so pričeli izkoriščati šele v XIX. stoletju. Od XVIII. stoletja in do zadnjega časa je Sibirija tudi velika kaznilnica za politične prognance in navadne zločince. Njeno ime je pridobilo mrki zvok. A bodočnost bo nedvomno kmalu zatrla te spomine.
Sibirija ni nikoli poznala tlačanstva. Kot domovina svobodnih kmetov se je izredno brzo povzpela do nadebudnega razcveta, ki so ga zajezile, a ne bodo ustavile tudi sedanje sovjetske razmere. Samo mogočno omrežje sibirskih mlekarskih zadrug z milijoni članov je osvojilo pred vojno poleg notranjega ruskega tudi angleški in nemški trg. ne da bi govorili o izvozu masla v japonska in kitajska pristanišča z evropskimi kolonijami.
Znojii raziskovalec Nansen je leta 1913. s 1550 tonskim parnikoni »Correct« prvi zmagal dolgo, nevarno vožnjo iz Tronisoja na Norveškem do Jenisejska. Potoval je z ruskimi raziskovalci od 5. avgusta do 21. septembra in prešini veliko nevarnosti v ledenem Karskem morju, kjer sta se ponesrečili nekoliko let poprej ladji Rusanova in Brusi lova. Ta vožnja je pričela redni promet med Zapadno Evropo in Sibirijo. Nansen je bolel predočiti svetovni pomen Trnulčice-Sibirije in sklepa svoje spomine z besedami: »Sibirija je dežela bodočnosti. K tnalu bo prišel čas, ko se ho zbudila in uveljavila svoje velikanske zmožnosti. To je izven vsakega dvoma.« Menda nikjer na svetu ne sreča človek slične brezmejne daljave kakor v Sibiriji.
A. Botkin, eden izmed najboljših pozna valcev dežele, je popisoval v svojih jubilejskih predavanjih v pariškem zemljepisnem društvu in na londonski tehniki značaj posameznih sibirskih predelov. Ob Ledenem morju, nad katerim plapola skrivnostna severna zarja, se razprostira neskončna žalostna tundra, zmrznjeno tečajno močvirje. Potniki drvijo na saneh, ki jih vlečejo lahkonogi jeleni, in srečajo v puščavi, kjer ni na stotino kilometrov daleč nobenega človeškega bivališča, zapuščene nabasano polne sani potujočih trgovcev. Čakajo na pomlad in kupčujejo. Nihče se ne polasti dragocenih zalog blaga, odej, kotlov, vžigalic, smodnika. Samojed preprosto odgovarja na začudena vprašanja: »Bog obvaruj! Pri nas v tundri bivajo samo pošteni ljudje. In če bi kdo zašel v skušnjavo, bi kmalu vsi vedeli, kdo je tat.« Prebivalci severne nižave imajo dragocen nagon, ki ga je izgubilo kulturno človeštvo. Samojedska mladina, ki se zbira jeseni ponoči pod šotori, ima posebno igro. Oni, ki ga določi žreb, gre z drogom v roki več kilometrov daleč v noč, kroži kakor zajec, zapiči kol na oddaljenem kraju in se povrne. Drugi gredo iskat palico in jo naposled vedno najdejo. Kako je to mogoče v popolni brezzvezdni temi, kadar ne razloči človek niti lastne roke, to ne morejo pojasniti niti Samojedi sami.
Proti jugu rasle t a j g a , nedotaknjen temni pragozd, kjer gospodari medved in /.letijo podnevi potniku izpod nog velikanske uharice, ki počivajo v senci mogočnih meces-nov ali cedrov. Oblaki komarjev so največja nadloga za gozdne prebivalce. Losi, jeleni, volkovi, pokriti z debelo sivo plastjo krvosesov, tulijo kakor /.besneli, drvijo mimo ljudi, se valjajo po tleh in skačejo v reke, da bi usli neznosni muki.
Ob »svetem morju« Bajkalu. največjem sladkovodnem jezeru, razgraja pozimi pošastna »bora«, veter, ki strga kakor listič papirja železne strehe z vagonov. Led pod navpičnimi stenami je tako prozoren, da vidijo potniki na palubi ledoloma ribo, ki spi v globini. Valovi, ki jih dviga bora, zmrzujejo v zraku, in deset metrov dolgi ledeni curki kakor ščetine pokrivajo obalne skale. Na dnu jezera, v globini več kilometrov, kjer ima voda tudi poleti samo 2—3 stopinje toplote, živi »golomjanka« (Cal-lianyinus Baaicalensis), posebna vrsta ribe, ki je tako mastna, da skopni kakor sneg. če jo potegne ribič na površino. Poleti se kobacajo v vodi tuljenji, znamenitost celinskega jezera. Pozimi romajo po ledu neskončne karavane s kitajskim čajem. Tihotapci tvegajo življenje, da bi prinesli iz Kitaja nekoliko funtov lega čaja. Prehodili morajo do 80 km po ledu. Podnevi, kadar zrahlja navpično soln-ce led, spijo na deski, ki jo nosijo s seboj. Ponoči, ko led zmrzuje, korakajo naprej, že ca-
L R.:
D
vožnja
Frlaučku Gasil ma beseda
Zelezničarska služba je zvezana z romantiko in doživljaji, pišejo novelisti in jaz jim tega ne bom oporekal, ker nisem železničar, veni pa, da ako človek potuje tukaj po ameriškem kontinentu kot >kobo«, to je, da se vtihotapi na tovorni vlak, ne da bi plačal voznino (kar nas dandanes dela sto in sto tisoč) je zadeva res polna različnih doživljajev.
Ako te vjame železniška policija, te na sodni ji milostno pošljejo za ;!0 dni na ričet .
Ako ima človek smolo, se kaj lahko ponesreči, zgubi nogo ali pa ga povozi do smrti iu takih slučajev je na žalost zelo mnogo.
Posebne vrste doživljaj pa se je pripetil meni nedavno tega, ko sem se na neki postaji vtihotapil na enega tovornih vlakov in se skril v gondolo (v starem kraju ji pravijo »lora« ali nekaj sličnega) napolnjeno s starim žetezjem.
Prvih 16 milj je šla vožnja kaj gladko, četudi zelo počasi, ker gre proga celi čas v hrib. kakor n. pr. na Brenner-ju v Tirolah.
Na vrhu hriba je postaja, kjer se je vlak ustavil, začelo pa se je ono dolgočasno premikanje iz tira na tir, naprej in nazaj, ki vzame človeku vso dobro voljo.
Pa tudi nič t>i ne bilo čudnega, če Hi človeku polomilo par kosti, ko tako brezobzirno treskajo vagone.
Na enem stranskih tirov pa se je, sam ljubi Bog vedi kako, odpela gondola, v kateri sem bil skrit in začela polagoma voziti nazaj proti glavnemu tiru.
Eden premikačev jo je sicer vjel in bil takoj zaposlen z zavoro, a vse je šlo narobe.
Kosi železju so se zapletli v verigo, ki pritegne zavoro in vse prizadevanje piemika-ča, da bi zavrl, jebilo zaman.
Poklical me je sicer na pomoč, a oba skupaj nisva ničesar opravila, medtem pa je gondola že vozila s tako hitrostjo, da je 1 >i 1 skok iz nje nemogoč oziroma bi bil najbrž smrtonosen.
Na tej progi so inžinerji stlačili skupaj toliko ovinkov in mostov, da jih več sploh niso najbrž mogli nikjer dobiti in skrbeti me je začelo, ko mi je začol praviti, kaj naju Saka.
Vdal sem se v božjo voljo in pazil, kako bom skočil v slučaju, da se gondola iztiri.
Kamor sem pogledal, se mi je zdelo, da bo skok oziroma padec trd in strašen.
Ko je gondola vozila prilično eno miljo na minuto je premika? začel stokati in se poslavljati z »good-bv my home for ever^. (z Bogom moj dom za vedno) in kai kmalu bi bil še mene zbegal, da mi odpovedo živci kot so njemu.
Kaj kmalu smo dosegli prvi ovinek in bratci, — vrglo naju je po železju kakor sva bila dolga in široka. Z eno nogo sem prišel med dva kosa železa in nikakor je nisem mogel izpuliti, niti vstati; moj tovariš (tako ga hočem v bodoče imenovati) pa je napravil tako kisel obraz, da sem bil prepričan, da nima ene kosti več cele.
Na prihodnjem ovinku nama ni bilo treba več pasti ker še od prvega padca nisva vstala, a moja noga se je sama zopet oprostila in spravil sem se po koncu, pa tudi držal ?a ročaj zavore, da bi me s parom konj ne bil nihče odtrgal.
Ker sva dva ovinka prevozila, ne da bi se bila gondola iztirila, sva začela s tovarišem zopet malo upati, da mogoče le ne bo tako hudo, kot sva prvotno mislila.
In tako smo se bližali majhni postajici, kjer je pri kretnici delal oddelek železniških delavcev; eden delavcev je začel mahati z rdečo zastavico, da vstaviva in že sva s tovarišem tudi zagledala tablo z napisom: : znižati brzino na 5 milj na uro.«
Predstavite si ironijo! V najskrajnejšem trenutku, niti pol sekunde prehitro, je od-skočil mož z rdečo zastavo in se pokotal po nasipu, ostali delavci pa so se razkropili kot piščanci, če se pes zažene med nje. Ze v prihodnjem trenutku pa je gondola zadela v delavski vagonček, napolnjen z gramozom ter ga razbila na koščke, midva s tovarišem pa sva dobila vsak po par funtov peska in prahu v obraz.
Eno oviro sva odstranila iz tira in to še dovolj srečno, je lepo ponižno povedal moj tovariš, nakar sem jaz samo prikimal, zraven pa opazoval, da naša »barka« plove vedno hitreje.
Komaj par minut je poteklo odkar sva začela to divjo vožnjo, pa so se nama zdele že ure.
riniki imajo usmiljenje s tihotapci. Če se »ča-jenoša< ponesreči in izgine v luknjo na ledu, govorijo ljudje: »Doletela ga je sveža smrt. To je naša usoda...« Po hribu navzdol brzijo v jezero čudni studenci, ki ne zmrznejo niti v najhujši zimi. Votlo bobnenje podzemeljskih plazov je tako preteče glasno, da spominja na drdranje hitečega brzovlaka. Domačini kažejo pošastno globoko »sveto jamo«, ki baje vodi naravnost v »podzemeljsko kraljestvo«, odkoder bo prišel Buddha.
Zadnji sibirski predel, blagoslovljene Južne stepe z globoko črno prstjo, nudi slejko-
firej veliko prostora za poljedelce. Največje, eta 1908. zabeleženo število izseljencev iz evropske Rusije je znašalo 758.000. A Sibirija bo lahko sprejela še mnogo milijonov ljudi. Saj je štelo vse njeno prebivalstvo po podatkih štetja
Zapustivši to majhno postajo, je vozila gondola prilično 70 milj ua uro in to ravno,
ko smo se bližali najnevarnejšim ovinkom.
Misel za mislijo se mi je podila po glavi kako bo, če se gondola iztiri. Ako se zvrne na desno, bova s tovarišem pokopana pod starim železjem, ako gre na levo, se bova valila najmanj sto čevljev v globočino in gondola za nama; smrt na vse strani neizogibna.
Pa Bog naju je čuval in vse ovinke je gondola gladko prevozila.
Druga panika se naju je polastila, ko sva se bližala mostu pred prihodnjo postajo.
Most so delavci popravljali in predpisana brzina je bila pet milj na uro; gondola pa se na predpise ni ozirala.
Odtrgala je enega tramov, ki so ga delavci ravno pripravili, da ga postavijo na mesto kamor spada, ga vrgla visoko v zrak, da je pretrgal vse telefonske žice, na naju pa je priletelo tresak, dovolj za en teden kurjave.
Videl sem, da tovarišu ne manjka mnogo, pa Ihi od strahu omedlel iu, da ga malo potolažim, sem se začel nekako šaliti: -Danes se bom dovolj izuril, da grem potem pilotirat dirkalni avto, ako pridem zdrav iz tega.r
Ne vdajva se! Do sedaj je šlo vse po sreči!
Prihodnji problem je bil, kaj bo, če na prihodnjem križišču naletiva na kak avtomobil? Čudež bi bil, če bi tam ne križal kak avto, ko je cesta zelo prometna.
Kričala in drla sva se, kar sva mogla, vendar sva dvomila, da hi naju kdo slišni, in Bože moj ■— enega avtomobilov je gondola izgrešila komaj za dve yardi.
In prihodnje? Bližali smo se koncu lokalne proge in kaj bo, ko pridemo do zaprtih kretnic na glavni progi?
Zadnjih dvesto yardov lokalne proge je ovinek, pa kaj sva se midva še brigala za ovinke, ko pa sva jih že toliko prevozila.
»Proga je prosta,: — sem začel kričati tovarišu, ko sva jo prijadrala izza ovinka, in na glavni progi že vedo. da prideva.<
To ne bo mnogo pomagalo,« mi je odgovoril.
Ni mogoče prevoziti vseh teli kretnic, ne da tii se gondola iztirila in mislim, da sva za la svet opravila. Sapo sva zadržala, ko sva zavozila na prvo kretnico. Gondola se je stresla in zaškripala in že sem mislil, da je vsega konec, a preden sva vedela kedaj, sva bila na drugi kretnici z Istim občutkom, takoj na to na tretji kretnici in na glavnem tiru.
Mura! Zdelala sva. sem začel kričati, moj tovariš pa si je brisal potno čelo.
Gondola je vozila z isto hitrostjo mimo postaje na glavni progi vendar sedaj se nisva več toliko bala, da se gondola iztiri, ker glavna proga ni tako nevarna.
Telefonsko poročilo o pobegli gondoli je doseglo postaje ob glavni progi še ravno pred časom, preden je »leteči tram« pretrgal telefonsko napeljavo in ljudstvo je čakalo ob progi in postaji, da si napase radovednost.
Iz vseh tovarniških oken lik postaje nama je mahalo na stotiue rok v pozdrav, a nama s tovarišem ni bilo drugega mar, kakor da bi se gondola že enkrat ustavila.
Ljudstvo še ni nikdar videlo take hitrosti na tej progi!
Nedaleč od postaje napravi proga ovinek v obliki S in ob enem preneha hiti strma.
Ze na ovinku je gondola kazala znake utrujenosti, kmalu za ovinkom pa se je ustavila.
S tovarišem sva bila kaj hitro na tleh in se vlegla v travo ob progi. Umazana sva bila, da bi naju nihče ne spoznal.
Izvlekel sem uro in dejal: »Enaindvajset milj v dvajsetih minutah je po mojem mnenju rekordna vožnja«; tovariš pa je samo rekel »Mhm«.
Petnajst minut pozneje je privozil stroj in odvlekel gondolo zopet nazaj.
Železničarji so tudi mene povabili, da se peljem, dasi to ni dovoljeno.
Ljudstvo naju je gledalo kot junaka.
Jaz sem se hotel izmuzniti, da bi ne imel mogoče sitnosti s policijo, pa sem bil poklican v pisarno, kjer sem jih najprvo malo slišal za ukradeno vožnjo«, potem pa malo pohvale, ker sva s tovarišem vzdržala«, nato pa sem dobil prost vozni listek za eno divizijo to je okrog stoindvajset milj.
Še danes pa sem in vedno bom ostal prepričan, da srno se v »leteči« gondoli vozili štirje in to smo bili: jaz in premikač, ob najini strani pa dva angela varuha.
»Gustl, Gustl, ti s en bimbo, al ku-
ku b t reku, ke s Iku zarukan«, me je te dni nahrulu en star znane u tramvaje, ke srna se guncal gor preke glavn stanici, prou-zaprou se reče pajnhof. Veste, de se m jc fržmagal, če m en takla reče bimbo, ki je biu že vse u sojem žeu-lejn, sam tist ne, za kar je prouznprou pršou na svet. Jest ga puznam še, ke je biu pr lajčturnarjeh, pol sni ga pa kar naenkrat zagledu med slovenska družba. Biu je tud že komunist. Prouzaprou je biu že pr usti strankah, pr usak pa narmn pti leta. Zdej na vem, kam se je prštulu. Obrajhna ni inou nubenga ne na klubu!;, ne na sukn. Astn, ud enga taega s na morm j pestet ,de b m rek u bimbo, al pa še elu de. sm | zarukan. Jest sm že ud nekdaj tu, kar sm dons: i Sluvene. Kej druzga tud bt na morm, če sm u i 'blan na svel pršou. Če b pršou na Turškem na svet, b biu pa Turk in b tud Turk ustou. Tak ni ! nč prida, ke je usak dan kej druzga, kokr liolt i veter zapiha. Že u šul sma večkat mogl zažingat | tista »Črna zemla nej pugrezne tega, kdur ud-pada.; Pa še več drugeh lakeli, ke sm jh pa že ; puzibu. Asln pol na more bi edn, ke kej nase drži, ukol nč druzga. Vite. in en tnk, kokr sm reku. me nahrul in in prau, de sm zarukan. Veste, jest b mu prec ena taka prmazu, de b jn pounu. Pa se u tramvaje še ganet nism mogu. ke sma bli Iku natlačen, kokr sardele u škatl. Kondukter je mogu za tramvajnm leči, ko ni mogu več notr. Če b še en Člouk pršou, b mogu jt pa še furman dol. Astn m ni druzga kazal, kokr grdu sm ga pugledu pa mouču.
>Kua inc gledaš, kokr de b se za Krimnm bliskal?«, me je še naprej štenku in 5potu.< A t ni prou, če sni t reku bimbo? Sej s res. A nis res naumen, de se martraš in čečkaš u tak šprah, de le žiu krst na zaslop. Kdu pa še dons pu iblansk
guvari. Menda s use te leta našga napredka pire-spau. Sej nč na rečem, učas puveš kasna kroftna,
do čluveka kar za ušesem zaskeli, če za zastop. Kua pa nuca, ke nubcdn več kranjsk na zastop.
K um; je 'u /guvuru, sma <e pa že ustaul jireil auna staniea in sma se začel vt, basat. Kliku sma se vn basal, tu pa ni za pupisat. Tu b kvečem znou kušn mudern malar namalat.
»Gustl, za kua s me pa preh tku grdu pugledu, ke sm te reku bimbo?t me je spet začeu draiet, ke sma so iz tramvaja skubacal in stal na trdeh tleh. >Sej s res bimbo, ke s zastojn glava beleš. Ti b mogu pisni u volapilk al pa u espe-ranto, b le saj sm pa ke ker zastopu.
»Jest tku pišem kokr znam in kokr ine je mat naučila. Pa tud nečem drgač, zato ke kdur matom ježek zataji, la matere ureden ni.«
»Tu ni več mudern. Puglej, kuku Kustajnu-čani lajn pišeja. Ceu svet jh lohka zastop, zatu, ka sa use šprah c skp pumešane. Viš, u Kustajnuea b šou, pa b te navadi vornk pisal.«
Ki mam pa gnar, de b se hodu pu svet šprah« učit?«
Kar prošna ulož na »rpaflrKO Hasejir.TBo Ljubljana, al pa na "-Mestno načelslvo ,1>yftjhftHa Veš, je uboje prou, udkar mama autunumija,
štipendija ue dubu, de uš lohka ceu let štede-ru, pa še kej pr&paru s uš zraun. Če uš zmeri tku pisu, kokr du zdej, pa na uš nkamer naprej pršou. Pu men so špegli. pa uš tku vozu, de u vesele. Jest sm use, kar edn če.«
»Vem, vem, sej se puznava. Ki s pa zdej, ke nimaš nubenga prepričajna na sukn prpetga?«
»Zdej sm pr teb, kokr videš Kedr mam iz drugmu za upraut, pa negou propričanjne hitr na sukna nataknem. Sej jh mam tlela u varžet, de aam na vem kulk. Sploh za use putrebe.»
»Tu se pa men nč na dupade.«
»Dupade gor, dupade dol, želodce se pa le tku dobr zdi, de ni nkol nH krul. Kdur pa soj prepri-čajne u src nos, nainest na sukn, pa zmeri gor plača.«	F. G.
Ona: »Radovedna sem, če boni dočakala sto let starosti.«
On: »Nemogoče, ko pa hočeš biti vedno stara 26 let «
IVAN KRALJ
s« priporoČH za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA, Gregorčičeva ul 5 ali Rimska e, 2
ZIMA
za žimnice vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah vedno na zaloji samo pri
J. KNIFIC - tovarna za žimo Stražišče pri Kranju
Izdelujejo se nainovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko.
Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Knrlovska cesta št. 4. 191
VATA
za odeje in v tablah vedno v zalogi Tovarna vate A?beHer. Maribor
Zahtevajte vzorce in cenik
i/, leta 1916. samo 12,544.300 duš. Ko bo v bližnji bodočnosti Amerika končnoveljavno zaprla vrata emigrantom, bo pomenila Sibirija ed ino možnost za vse preobljudene evropske države. Njeni naravni zakladi so neizčrpni in večkrat celo nedotaknjeni. Mogočna ležišča pre rnoga segajo do površine zemlje, in samo slučajni lovci brskajo po njih, da bi spekli divjačino. Plemenite kovine in diamantna polja čakajo na rudarje. Studenci, ki žuborijo v nepro-dirnem pragozdu, presenetijo potnika z debelimi kepami samorodnega zlata. Nemci, Japonci in celo Kitajci bi se radi polastili tega skritega bogastva. Samo Sibirija bo omogočila gospodarsko vstajenje sedanje izsesane Rusije. Ta, kdor bo obvladal sibirske veličastne daljave, bo tudi odločal o denarnem ravnotežju vsega sveta.
Gf>. trgovcem in posestnikom se priporoča za vsa sedlarska dela Ima vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme, konjske plahte in vozne ter vse potrebščine. Spre-ema staro v popravilo — Točna postrežba. - Cene solidne.
VIKTOR KLEŠNIK
sedlar in iermenar Ljubljana, Poljanska uiti 19
Cenjenemu občinstvu se priporoča saditev grobov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke in nizke vrtnico različnih vrst, kakor tudi lavorje in druge rastline.
iPaveJ Šimenc, pokopališki vrtnar Sv. Križ-Ljubljana. Telefon 27-89 Cvetličarna Sv Petra c. 33. Telefon 26-54
, Velika zaloga svežega cvetja, kakor tudi drugih rastlin, šopkov, vencev in različnih aranžmajev.
Gradbeno podjetje
G.Tonnles d. as O as.
Ustanovil. 1846 UllD fOlUl Telefon 25-63 Dunajska cesta št. 25 Stavbarstvo, tesarstvo, gramoznica, opeka po konkurenčni cenil
Zopet došlo novo blago
po 6, 7, 8 in 10 Din meter. Oglejte si ga pred nakupom v Tekstilnem bazarju I. TRPIN, Maribor, Vctrinjska ulica 15.
Valentin Cestnih, Trn»ovlfe II
slro no niizaislvo
Izdeluje vsakovrstno pohištvo od priproste do naj. finejše izdelave ter vsa stavbno-mizarska del* po lastnih in r>o predloženih načrtih točno, solidno in po jako zmernih cenah. - Zahtevajte proračun« Velesejem paviljon
HIPE
hlgijenska posoda za kruh in pecivo v javnih lokalih se naroča pri
ALOJZ DERGANC
Ljubljana — Gerbičeva
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE 80LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NOD1 PO IZREDNO UGODNIH OKNAJB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
Pridobivajte novih naročnikovi
J0ZE MIHELIC in drug - LJUBLJANA
Dunajska cesta 41 Telefon št. 2777
klAnn«ahro Ir I innni.n i X. —I--- ----
i»h,|;mi oimi, i\i pi\.miiiboinivu, VUUU-
▼odne in strelovodne inštalacije
Pohištvo razproda "J-
|| jedilnice, spalnice, kuhinje itd.
|| ivan Napast, viharje o. nad Lj,
|| (črez železniško progo, pri kapeli, levo)
14480
R Z. Z 0. Z.
Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in špecerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prvovrstna moka iz milna rorgacs, DaCka Topola.
le stalno na zalogi.
ZENA IN DOM
Kdo vzdržuje družino?
Splošno velja za prehranjevalca družine mož, ki s svojim pridobitnim delom preskrbuje družini denarna sredstva. Žena, ki ne opravlja kakega pridobitnega dela, velja z otroci vred zgolj kot uživalka moževega zaslužka ali premoženja. Na deželi je seve drugače, dasi se tudi tam vpošteva v prvi vrsti moževo delo.
To naziranje je napačno. Vsako potrebno delo ima tudi svojo denarno vrednost, tako tudi delo v gospodinjstvu, v družini. Saj so plačane ludi pomožne moči: služkinje, postrež-nice, in potem vzgojiteljice itd. Samostojno delo gospodinje, njeno vodstvo v gospodinjski upravi, za katero nosi vso odgovornost, moramo v gmotnem pogledu ceniti vsaj tako visoko kakor delo vodilnih pomožnih delovnih sil — neglede na to, da predstavlja materina — ženina osebnost s svojimi vplivi, svojo požrtvovalnostjo in vestnostjo neprecenljive duševne vrednote.
Na deželi, pa tudi v delavskih in malomeščanskih krogih pa pomagajo v gospodinjstvu z delom ali svojim zaslužkom povsodi tudi otroci. Tudi njihovo delo ima seve večjo ali manjšo denarno vrednost. In kjer pomaga tudi mož. velja isto o njegovem delu.
V točnih številkah podati vrednost dela v gospodinjstvih in prispevkih zanje, je zelo zapletena zadeva. Nemška ženska akademija se je lotila tega vprašanja in izdala knjigo drče. Martens Edelmann: >Sestava družinskih dohodkov«, ki pa ne podaje povsem jasne slike in splošno veljavnih primerov. Na vsak način je pisateljica ugotovila, da prispevajo za vzdrževanje družine v znatni meri tudi žena in otroci. To se izraža v naslednjih številkah:
Po velikoniestnih dniž.inah prispeva mož za družino 47 odstotkov, v skupini manjših oboi n po 16 odstotkov. Zena prispeva 27 do 35 odstotkov, ostalo otroci. Do teh številk je prišla pisateljica po zelo zapletenih računih ter je pri vsakem družinskem članu vpoštevala glavni poklic, postranski zaslužek, delo v gospodinjstvu, dohodke iz rent itd.
Posebej je treba vpošlevati to-le: Mož in otroci obdrže del svojega zaslužka redno zase. Ta del znaša po mestih za može po 22 odstotkov. na deželi po 6 odstotkov, za otroke pa približno polovico toliko in čez. Žena pa le v najredkejših primerih ohranja kaj zase. Vrednost njenega dela prihaja večinoma v celoti v prid družini. Seve pri tem ne smemo prezreti, da se iz skupue blagajne tudi oblači in krije, kolikor mogoče, tudi druge svoje osebne potrehščine.
Dasi žena na splošno manj prispeva zn družino kakor mož. ima njen prispevek svojo posebno vrednost po tem, da se na ljubo skupnosti odpoveduje domalega vsem lastnim željam.
Zanimivo osvetljuje knjiga vprašanje pridobitnega dela zakonskih žena in mater. Nad neko določeno mejo, kjer ni mogoče več govoriti o nujni potrebi, je le redko najti zakonske žene z majhnimi otroci, ki bi redno opravljale polno poklicno delo. Tudi začasno ali nekajurno dnevno delo je v boljše plačanih delavskih družinah po mestih le bolj poredko. Družinski duh zmaguje nad pridobitnim duhom. Enako je število žena v pridoliitnem delu tudi po uradniških družinah tem manjše, čim višje dohodke ima družina.
Ce vse to pretehtamo, se nam pokaže stara resnica, da je v slogi moč — da temelji družina na gospodarski vzajemnosti vseh njenih članov, prav posebno pa na modrem vodstvu in požrtvovalni, blagi skrbi žene, matere.
Naša prehrana
Doba solate je na višku! Ne samo po letnem času in po propagandi za novodobno prehrano, marveč tudi po — gospodarski krizi, saj je solata še najcenejša, posebno tudi zato, ker je ni treba kuhati. Gospodinje naj le rade in obilo strežejo družini s solato (seve, če se družinski člani s tem strinjajo!). Le na to naj pazijo, da solato skrbno očistijo in opero, nazadnje pa polože za približno 15 minut v nepreslarao vodo, potem pa še enkrat splah-nejo v siveži vodi. Na ta način uničimo tudi razno zalego na listih, ki je s prostim očesom ne vddiimo.
Peteršilj, zeleno, korenje, rdečo peso, krompir, redkvico itd. zanesljivo osnažimo s krtačico, M jo uporabljamo samo v ta namen.
Človeška čreva so krajša kakor jih imajo rastiinožrci, zato trših delov rastlin ne morejo povsem izkoristiti. To je migljaj proti izključno surovi hrani, ne pa proti izključno rastlinski hrani vobče, ki je v posebnih slučajih zelo koristna in v nekaterih boleznih potrebna. Mesa pa ne smemo kar na splošno izključiti iz naše prehrane, dasi ga ne uživajmo preveč in ne redno vsak dan.
Vse jedi solimo čim najmanj in šele nazadnje, ko jih začinjujemo. Od dišav so v zmerni meri dovoljene: muškat, cimet, cve-5iči; gorčice uporabijajimo čim manj, popra pa najbolje nič. Tem obilneje pa uporabljajmo relene dišavne rastline: drobnjak, peteršilj, češenj, ki naj ne manjkajo zlasti na nobeni solati.
Cementni izdelki
stavbinska dela, nagrobni spomeniki, vodometi, cevi, vrtne ograje, okraski, kipi itd., najsolidnejša •zdelava, prvovrstni materijal. — TABOR J02B, Ljubljana, Rožna dolina, cesta VIII št 13.
Režimo vrtnice na dolgo
Marsikdo meni, da vrtnici prizanaša in ji koristi, če reže cvetove na čim krajših steblih. To je pa popolna zmota. Rezati moramo marveč cvetne vejice vsaj 20 cnt dolge. S tem drevesce aH grm izčistimo in enakomerno obre-žemo, tako da ima solnčna luč dostop v notranjost, kar je rastlini le v korist. Vrhu tega s takim rezom ugodno vplivamo na dviganje soka, ki krepko in enakomerno prešinja mladi les. Na ta način smemo v poznem poletju in prvi jeseni pričakovati še obilen drugi razcvet vrtnic. V ta namen moramo meseca avgusta primerno prikrajšati ludi vse nove od-ganjke vrtnic. Za rezanje cvetov so najbolj pripravne vrtnarske škarje.
Prostor je drag
Pod pritiskom razmer se večina ljudi po mestih vedno l>o!j omejuje tudi pri stanovanjskem prostoru. Vse se premika in preklada nizdol: kdor je imel preje stanovanje 5 sob, se zadovoljuje sedaj s 4 ali celo 3 sobami,
		
		
		
	-^	
l_.__________________		
kdor je imel prej trisobno stanovanje, se stiska sedaj v dvosobnem itd. Vrhu tega je v hišah zadnjih treh desetletij že stavbenik zelo skopo izmeril prostor, tako da je spričo našega načina stanovanjske opreme po naših stanovanjih večinoma stiska za prostor. Ob takih razmerah je treba pametno izkoristiti vsako ped praznine. Naša slik« kaže, kako moremo dobiti po tri velike zavešene police nad omarami. Tu moremo shraniti stvari, ki jih bolj redko rabimo.
Kako si pomagam?
Marmornate plošče, ki so postale motne, osvežimo, če jih odrgnemo s koščkom limone, ki smo jo pomočili v močno solno raztopino.
Posodo iz kositra in pločevine pomivajmo z vročo vodo in preslico. Se lepše se bo svetila, če dodenenio kropu poleg sode tudi žlico kuhin jske soli. Posodo denimo sušit na solnce.
Kavno goščo z velikim uspehom uporabimo za umivanje steklenic, ki izgube po njej tudi vsak neprijeten duh. S kavno goščo se dado lepo očistiti sajasti lonci in kožice.
Krompirjeve olupke posušimo — potem gore kakor trske!
Na kovinah ostanejo včasih po čiščenju s sidolom madeži; te z lahkoto odpravimo z bencinom, ki kovinam ne škoduje.
Jedilnik za julij
(Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.)
Ponedeljek. 11. julija: Kosilo: Borovnice. Bavarska krompirjeva juha. Ciganski golaž in kruhovi cmoki. Češnjev štrukelj. — Večerja: Krpice z gnatjo in salata.
Torek, 12. julija: Kosilo: Borovnice. Kru hov ponvičnik v juhi. Sočna pečenka s paradižniki, parmezanov kipnik in ocvrti krompirjevi ko-renjčki. Borovničev štrukelj. — Večerja : Rižev pečenjak in vkuha.
Sreda, 13. julija: Kosilo: Borovnice. Rezanci v paradižnikovi juhi. Naravni zrezki, pretlačen krompir in salata. Češki tolki. — Večerja : Kar-fiolna potica z rižem in salata.
Četrtek, 14 julija: Kosilo: Borovnice. Fižol v stročju na juhi. Pražena jetra s smetano in zdrobovi cmoki. Krhko cvrtje (flancati). — Večerja: Krompir s presnim maslom. Sadje.
Petek, 15. julija: Kosilo: Borovnice. Postni obloženi kruhki s sirom. Riž z grahom in salata. Cesarski pečenjak in vkuha. — Večerja: Sirovi cmoki in salata ali brusnice.
Sobota, 16. julija: Kosilo: Borovnice. Močnik v juhi. Govedina, kolerabna prikuha in pražen krompir. Mandeljnove plošče. — Večerja: Sesekljani zrezki in salata.
Nedelja, 17. julija: Kosilo: Borovnice. .Ie-trni kipnik v juhi. Francoska salata z oljnato omako. Pariški zrezki, pečen krompir, sirovi zapog-njenci in salata. Vkuha. Čokoladni zavitek. Sladoled. _ Večerja: Angleški zrezki in salata. Ocvrte rože.
Odgovori na vprašanja.
Grahov soparni kipnik: Četrt litra zelenega graha, 2 rumenjaka, 2 jajci, Vi« 1 mleka, sol, poper.
—	Grah skuhaj, pretlači, primešaj en rumenjak in celo jajce, prideni sol, poper in mleko, dobro premešaj in vlij v obrazec za kipnik pomazan z maslom in v sopari pol ure kuhaj. Ko je kuhano raz-režl na kocke in deni v jušnik, v katerem je že vroča goveja juha.
Češnjova pogača: Krhko testo: 14 dkg moke, 9 dkg presnega masla, 6 dkg sladkorja, rumenjak. Iz tega naredi krhko testo, speci v obrazcu za torte. Ko je pogača pečena, natrosi nanjo plast Češenj.
—	Na češnje nadevlji 14 dkg sladkorja, 4 rumenjake, sneg 4 beljakov, 8 dkg plškolnih drobtin.
—	Testo zopet previdno speci, s sladkorjem potresi in postavi na mizo.
Lepota in zdravje
Izpadanje las
Vzroki čezmernega izpadanja las so različni, v prvi vrsti slabo zdravje. Navadnim slučajem zelo lahko odponioremo s smotrenim negovanjem lasišča.
Na revni zemlji ne more zrasti obila žetev. Zato, predno poizkusiš zboljšati stanje las z zunanjimi sredstvi, skrbi za izboljšanje splošnega zdravja. V mnogih slučajih je dobro, da se daš temeljito zdravniško preiskati.
Pogostoina je vzrok redkih las napačno ravnanje z lasmi, umivanje las z ostrimi sredstvi, preveč kodranja z vročini železom in zanemarjanje lasišča. A tu je pomoč hitra.
Najvažnejši činitelj za zdravje las je dober obtok krvi. Masaža in krtačenje pospešujeta cirkulacijo krvi in krepita mišice okrog lasnih korenin. Različna sredstva so v rabi za pospeševanje rasti las. a velik del njihovega uspeha je posledica masaže, s katero se uporabljajo.
Dobro sredstvo proti izpadanju las je sledeče: 3.875 g cinchoma tinkture, 3.875 g rož-tnarinove tinkture, 3.875 g Per balzama, 23.25 gramov kastorjevega olja, 186 g lovorjevega ruma. Uporabljaj dva- ali trikrat na teden.
lasišče teinljito masiraj več minut. Zgornjo tekočino uporabljaj z medicinskim kap-ljalcem (steklena cev), majhno zobno krtači-co ali majhnim kosom vate, zavitim v redko koprčno (gaze). Pazi na to, da zmočiš vse lasišče.
Kadar masiraš lasišče, opri palca ob straneh glave nad ušesi. Razprostri prste obeh rok čez sprednji del glave. Sedaj goriudol masiraj del lasišča, ki je pod prsti. Ne drgni samo površja lasišča, ampak premikaj kožo samo. Potem masiraj teme in zadnji del glave na isti način nekaj minut.
Zdaj postavi prste desne reke vrhu glave in s prsti leve roke masiraj naprej iu nazaj od lasne črte (zadaj) gori do teniona in vseskozi po levi strani lasišča. Menjaj položaj rok in masiraj desno stran lasišča na isti način. Končno masiraj z vrtečo kretnjo z ol>e-nia rokunta naenkrat.
Taka masaža naj traja deset do petnajst minut.
Ne sme se pozabiti, da lasišče in lasje pravtako potrebujejo zračenja kakor vsak drug del telesa, in da so pretesni klobuki ali pokrivala zelo pogostoina vzrok izpadanja las. Cesaj lase, in če mogoče jih vsaki dan pol ure ali več izpostavi zraku (zračno kopelj). Ce solnce ni premočno kakor je ob najbolj vročih dneh, izpostavi lase solnčnim žarkom (solnčna kopelj).
l.asje, ki imajo premalo naravne maščobe (zelo suhi lasje), naj se ne umivajo več kakor je za snygo potrebno. Vsaka dva do tri tedne navadno zadostuje, da jih temeljito umiješ, dočim lasišče zvesto vsaki dan masiraj.
Za lase te vrste je koristno postopanje s toplim oljem enkrat na mesec in masaža z oljnatim mazilom ali s kakšnim hranilcem lasišča dvakrat na teden.
Vzemi enaka dela belega mineralnega olja in olivnega olja, nekaj kapljic katrano-vega ali smrekovega olja. Samo pristno olivno olje je tudi dobro.
Segrej olje in postopaj na sledeči način: Razdeli lase v sredi, potem zopet v pramenih po on palec delielih na vsaki stranu Z majhno krtačim (zobno) ali s kosmom vate, zavite v kopreno, enakomerno numaži vse lasišče z oljem. S konci prstov temeljito vtri olje v lasišče. Zdaj ožini majhno frotirko v zelo vroči vodi in v to zavij glavo. Te vroče ob-kladke večkrat ponovi.
Olje pusti ua lasišču 1—3 ure ali čez noč, če so lasje izredno suhi in krhki. Potem »i uinij lase na navaden način. Rabi dobro tekoče katranovo milo ali pristno francosko kastiljsko milo, narezano v re/.ine in raztopljeno v tekočino.
Mastne lase umivaj enkrat na teden. Po končanem umivanju vtri v lasišče nekoliko trpke lasne tekočine za krepitev lasišča. Sledeča zmes je prav dobra za mastne lase: 1.0 g salicilove kisline, 7.75 g kantaridove tinkture, 10 kapljic kapsicum tinkture, 300 g lovorjevega ruma, 30 g alkohola ali eau de cologne.
Zrači lase vsaki dan in ob rednih pio sledkih izpostavi lasišče solnru.
MODNE NOVOSTI
i.
.......H H rt m ]
1 1 ' $ S
t i; S1 (i
t i i- .• k <fi
Obleka za dom in poklic
Domača obleka (od leve na desno) iz	Moderna >dcčva« (druga in tretja slika)
pralnega blaga.	za vrt in dom.
Poklicna obleka: volneno krilo, bluza h pralnega blaga, odprt telovnik s kratkimi to kavi.
IVAN WOSTNER
LJUBLJANA - MOSTE, Zaloška cesta 21
splošno kleparstvo, inštalacija hišnih vodovodov, strelovodov, bakrenih kotlov in drugih kotlov za štedilnike itd. z najboljšo izvršitvijo in po možnosti najnižjih cenah.
PECI
ŠTEDILNIKI STENSKE OBLOGE
Keramični izdelki (vsa popravila po najnižji ceni).
Keramična zadruga r.i.i o.i. Ljubljana, Tesarska ulica št. 5 — Telefon št. 27-69
Mlatilnice ♦
s širokim bobnom in razne motorje nudi za bližajočo se žetev
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Naš domači zdravnik
M. D. Lj. — Česen vam je zoprn, a ga želite viivati že zavoljo svoje vetrovnosti in ker se bojite otrdevauja žil. Zares, v teb dveh primerih kaže. vži-vati česen, če vam ne gre v prvotni obliki, pa si napravite sam iz njega izvleček, ki vam bo menda vžiten in gotovo učinkovit. Na en liter pristnega domačega brinjevea narežite prav na drobno 100 g česna in zmes obeh držite na solneu, če ga Bog da, teden dni, sicer več. Vsak dan zmes dobro premešajte (zaprto steklenico preobračajte in pretresajte) in čez sedem solnčnih dni odcedite čisto tekočino v drugo steklenico in ta domač izdelek vživajte, po eno običajno čašico na dan. Če ste abstinent, kar je hvalevredno, kupite si kakšen kemični izdelek iz česna, ki jih je mnogo na prodaj; če so vam ti izdelki predragi, pa si namakajte česen na mleku, eden ali dva stroka, drobno zrezana na čašo mleka, ki naj se na hitro prevre in stoji dvanajst ur, tako se značilni okus razgubi, učinkovitost pa baje ostane, za kar seveda ne jamčim.
R. K. — M. Umetna prehrana dvomesečnega dojenca v poletni dobi je vedno sitna in kočljiva zadeva. Poglavitno je, da dobite zanesljivo mleko brž po molži v hišo, zakaj v poletni vročini se mleko silno naglo razkraja. Pripravite otroku hrano za ves dan skupaj, zmešajte sveže mleko z dodatno tekočino in sladkorjem v porcelanasti ali dobro emajliraui kangli s pokrovom in kuhajte v drugi posodi toliko, da vre voda približno pet minut. Potem postavite kanglo na hlad. Iz nje polnite dobro očiščeno steklenico zdaj še 6krat na dan (vsake tri ure), po tretjem mesecu zadošča 5 obrokov (na tri in pol, kasneje na štiri ure), ki so seveda večji, in mešanico v steklenici segrejete v topli vodi do mlačnosti (36UC). Za zdaj bo zadoščalo menda 7—8 dl (decilitrov) hrane, od te bodi 3 dl mleka in 5 dl dodatne tekočine, prihodnji mesec 4 in 4 dl, v četrtem in petem mesecu pa 5 dl mleka in 4 dl dodatka, v šestem 6 dl mleka in 3 dl dodatka, kar naj ostane tudi kasneje, ko začne dobivati otrok zakuhane juhe in kakšno redko mlečno jed. Kot dodatek vam svetujem redko zavrelico žitno kave ali riža ali ječmena ali zdroba (kar treba poprej dobro precediti), kasneje smete rabiti prav redko prežganko (iz pšenične moke ali krušnih drobtin), ki ne zaostaja za raznimi »otroškimi mokamit, ima pa pred njimi veliko prednost zanesljive svežosti. Za oslajenje rabite navadni sladkor ali še bolje, če imate sredstva, mlečni sladkor, ki ga dobite v lekarnah ali mirodilnicah (z izrecnim pristavkom: za dojence). Množina sladkorja naj znaša okoli 15% dodatne tekočine, to je na 1 dl (kar je 10 cg) 15 g sladkorja, natančno 3 običajne kock". Ako imate kaj sredstev, kupite si Saxhletovo pripravo, ki si jo laliko tudi sama sestavite. Mešanico mleka in oslajene dodatne tekočine razdelite že pred kuhanjem na 0 (ali kasneje 5) steklenic, ki tmajo poseben samozaporen zamašek, steklenice so v posebnem pločevinastem ali žičnem stojalu, ki se postavi v primerno velik kuhinjski lonec s pokrovom kuhat. Voda v loncu naj vre 5 minut, potem postavite vso pripravo na hlad in rabite steklenice po vrsti, zamenjajoč zamašek z običajnim cuzljem. S takim ravnanjem pripravljate otroku z najmanjšim trudom kolikor toliko zanesljivo hrano, ki seve
ne more nikdar popolnoma nadomestiti prirodne prehrane na prsih, a vendar preprečuje glavne nevarnosti umetne prehrane. Ako mogoče, preskrbite si mesto kravjega kozje mleko.
M. J. — Lj. Odprta noga. pravzaprav čir na goleni, je vsekakor bolezen, ki se da časih zelo težko in počasi ozdraviti; ozdravljenje take bolezni vendar ne more biti škodljivo za splošno zdravstveno stanje. Če v vašem primeru golen peče in v nji zbada, kadar se hoče čir zaceliti in če vse te neprijetnosti poležejo, kadar se začne iz čira močnejše izcejati rdečkasta sokrvca, dokazuje vse to, da je bolno žilje na goleni in da treba žil je zdraviti, nakar se čir zaceli sam po sebi. Krčne žile so navadno vzrok čirom in vnetju kože, zato se vsako smotrno zdravljenje čirov na goleni začenja z zdravljenjem krčnih žil. O vsem tem je bilo pisano na tem mestu že večkrat. Če se ni obneslo zdravljenje doma, poskusite na kožnem ali kirurškem oddelku kakšne večje bolnišnice, ki ima zadostno opremo (priprave za obsevanje in ogrevanje), vsekakor kaže nadlogo odpraviti še pred zimo, pozimi gre težje, posebno pri postarnih ljudeh.
M. O. — T. Rdeč obraz in mnzoljčast nos da sta znaka spolne zdržnosti? Kateri smotlaka ali nepridiprav vam je natvezel to bedasločo? Resnica je obratna! Lani je bilo večkrat pisano o teh lepotnih .iapakah in poudarjeno, da so prebavna motenja največkrat vzrok kožnim spremebam te vrste. Zaprtost je škodljiva in vse, kar odpravlja zaprtost, lepša kožo. Med tozadevnimi sredstvi uživa nek ugled »prašek dunajskih izvoščkov«. Držite se nekaj mesecev zgolj mlečne in rastlinske hrane in ogibljite se mesa, jajec in živalske zabele. Nos si otirajte zvečer s salicilnim cvetom, sicer mu dajte — mir!
Isti. Pomladiti se hočete? Za pomlajevanje ostarelih ljudi se dobe vporabna navodila v »knjigi o zdravju in boleznih< (izdala Mohor, družba), kako naj se mlade mladi, kakršen ste še vi, mi pa ni znano. Najbolje bo, da počakate toliko in pol jot še, kakor jih imate zdaj, in takrat začnete uspešno pomlajevanje od pravega konca.
Isti. Olepšanje zunanjosti, notranjost je zdrava, se vam zdi potrebno, ko ste že po svojih letih upravičen iu po svojih razmerah potreben, da si zberete družico, a tak, kakršen ste zdaj, se kar ne upate nikamor na oglede, boječ se, da vaša zunanjost oplaši vsako dekle. Ne poznam vas ne vaših narobo-lepot, toliko pa vem, da če bi bil v vašem gospodarskem položaju, v vaših letih in v vaši koži, posuti z vsemi lepotnimi okvarami, ki jih imate in si jih domišljate, bi imel že pred jesenskimi kvatri najmanj po sedem ponudb na vsak prst in bi med vsemi temi dekleti, moža željnimi, nalašč ne izbral najlepše, ampak najbolj skromno in to bi peljal pred oltar, če ne pred zimskimi kvatri, pa brž po Sv. Treh kraljih. Ne mislite, da je danes kakšna posebna umetnost dobiti nevesto po volji, prihajajo namreč, na svet tisti časi, ki pravi sv. pismo o njih, da bodo žene objemale štore...
Nekaterim vprašalcem. Kdor še ni dobil odgovora. potrpi do prihodnjič. Križ je s časom in prostorom!
Pravni nasveti
Zamotana pravda. .1. K. L. S pismeno pogodbo ste vzeli v najem del parcele proti letni najemnini 1C00 Din; ua to parcelo ste si sezidali hišo; pogodba je neodpovedljiva., dokler se plačuje najemnina; ker je za sedanje razmere najemnina po vašem mnenju prevelika, vprašate, kako bi se dala jiogodba razveljaviti, oziroma nn kakšen način bi mogli pripraviti lastnika zemljišča, da vam najemnino zniža oziroma svet proda. — Iz prepisa poslane pogodbe se vidi, da je bila delana pogodba po nestrokovnjaku in vas sedaj tepejo posledice to premalo jiremišljene pogodbe, če prenehate plačevati najemnino, vam najemodajalec lahko odpove. Po končanem odpovednem roku nastopi med vama brezpogodbeno razmerje: z vašimi sredstvi zgrajena hiša bo stala na tujem svetu. Ali vam bo uspelo, da bo lastnik zemlje moral odstopiti zazidano zemljo po običajni vrednosti, to bo mogla pokazati šele pravomočna sodba zadnje inštance. Svetujemo miren sporazum, ker je pravda negotova.
Planiranje vrla. F. S. V. Kupili ste hišo z vrtom, ki se vspenja po bregu in bi ga radi spla-nirali. Hrib je živa skala, povrhu pa plast zemlje. Vprašate, kako daleč smete kopati v hrib do me-jaševega sveta. — Kopati smete v hrib tako daleč, da ne zgubi sosedovo zemljišče potrebne opore. Dolžni ste postaviti novo ograjo, če bi poglobitev sveta povzročala za živino ali ljudi nevarnost, ki je ni bilo .dokler ni bil hrib odkopan.
Oreh na meji. F. S. V. Ob meji na sosedovem dvorišču stoji oreh, ki je nagnjen proti vaši hiši. Na eni strani tega oreha ima sosed jamo za apno, tako da drevo na tej strani nima korenin. Bojite se, da ne bi veter ali vihar drevo podrl, tako da bi padlo na vašo hišo. Vprašate, kdo odgovarja za škodo. — Opozorite soseda na pretečo nevarnost. Ako sosed ničesar ne bi ukrenil in bi drevo res padlo in poškodovalo vašo hišo, odgovarja sosed za vso škodo.
Nujni delež. A. M. C. — Oče je umrl letos, brez oporoke in brez premoženja. Svoje posestvo je izločil leta 1922 svojemu sinu, vašemu bratu. Od doma sta bili odpravljeni dve se.stri z doto, za tretjo sestro pa je bila dota vknjižena na jjosestvu. Vas in mlajšega brata so prezrli: za brata je oče plačal vožnjo v Ameriko, vas pa so z doma podpirali, ko ste študirali. Čez 2 leti je brat, ki je dom prevzel, umrl. Zapusti je vdovo in hčerko, kateri je oporočno zapustil domačijo, ženi pa dosmrtni vžitek. Vprašate, če lahko od nečakinje, Kot naslednice brata, zahtevate nujni delež j>o očetu? — Pravico imate zahtevati od dedinje vašega brata, ki je prevzel od očeta posestvo, dopolnitev nujnega deleža, če ste bili prikrajšani. Precenite izročeno posestvo v vrednosti leta 1922. Odbiti morate vse dolgove in bremena (n. pr. /Oelov prevžitek), ki jih je brat prevzel. K tej čisti vrednosti prištejte dote, ki so bile sestram izplačane, dalje stroške bratove vožnje v Ameriko in slroške vašega šolanja. Od te vsote znaša deseti del nujni delež posameznega otroka. V la delež uračunajte to, kar ste prejeli ob času šolanja. Kar ostane, to imate pravico zahtevati kot dopolnilo nujnega deleža še lekom 3 let j>0 očetovi smrti.
Zapuščina nečak, očeta jamči za alimente. T. V. L. — LTmrl je oče nezakonskega otroka, ki je zapusti! nekaj premoženja. Redno' je plačeval mesečne alimente za otroka. Otroku je prišla v prid tudi zavarovalna polico, ki je založena na sodišču. Vprašate, če je dolžna nadaljnje alimente plačati pokojnikova vdova. — Vdova pokojnika ni dolžna plačevati alimentov. Pač jia jamči za alimente pokojnikova zapuščina, njegovo premoženje. Ker ie bil nezak. nčo spoznan po sodišču za očeta in obsojen, da plača alimente, dokler se otrok sam ne more vzdrževati, sato se smatrajo ti alimeati kol
dolg zapuščine. Dolžnost plačevanja alimentov preneha tedaj, čim otrok umre ali je zapuščina izčrpana. Svetujemo, da se pokojnikova vdova kot dedinja dogovori z varuhom nezak. otroka v sporazumu z varstvenim sodiščem, na kakšen način se ima urediti nadaljnje plačevanje! Zavarovalna polica se ima uračunati za alimente. Vsled spremenjenih razmer lahko zahteva vdova nezak. očeta kot dedinja, da se nadaljnji alimenti primerno znižajo.
Odpustiter privatnega nameščeca iz službe, itd.
V. R. Pri lesni industriji zaposleni uradnik je bil v službi skoro pet let. Letos pred potekom petletne dobe službovanja je zbolel. Tekom zdravljenja mu je bila služba odpovedana in to po predhodni šest-tedenski odpovedi za 30. junija t. 1. Ali je podjetje upravičeno odpovedati v času zdravljenja v izvrševanju službe pridobljene bolezni? Kateri odpovedni rok bi prišel v poštev pri skoraj petletnem službovanju? Kateri zakon ali stari ali novi velja v tem slučaju? Koliko dojiusta in kateri prejemki mu pripadajo? — Vsekakor je uporabljati v predmetnem slučaju novi zakon o obrtih, ki v predhodnih odredbah izrecno določa, dn prejšnji zakon o trgovinskih pomočnikih iz leta 1910 preneha veljati, čim stopi novi zakon o obrtih v veljavo. Po tem zakonu ima službonajemnik do dovršenih pet let službe v slučaju bolezni pravico do plače za šest tednov, če bolezni ni namerno ali s hudo nemarnostjo zakrivil. Zaradi bolezni, ki ne presega časa, v kalerem ima pravico sprejemati plačo, se službo-jemnik ne sme odpustiti. Po preteku tega časa ni zadržka za odpoved. Kar se odpovednega roka tiče, se sme v tem slučaju službeno razmerje razdreti s jiretekbm vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovedi, ako ni dogovorjeno drugače, ali če ni krajevnega običaja, ugodnejšega za službojemnika. Do petih let službe ima službojemnik pravico na najmanj deset dni dopusta. V dopust se ne sme všteti čas, ki ga je službojemnik zaradi bolezni ali nezgode zadržan vršiti svojo službo. Glede prejemkov velja pogodba med službojemtiikom in gosjjodarjem.
Zakon o zaščiti kmetov in posojilnice. K. K. Posojilnica vas tirja in grozi s tožbo in prisilno prodajo. Vprašate, Če ne velja v tem slučaju zakon o zaščiti kmetov, po katerem se prisilne prodaje kmetove imovine do 20. oktobra t. I. ne smejo dovoljevati. — Vaša hranilnica je najbrž zadružna. Za terjatve zadružnih organizacij, ki so osnovane in poslujejo po veljavnih zakonih o zadrugah, predpisi zakona o zaščiti kmetov ne veljajo. Zato vas bo takšna hranilnica tudi v skrajnem slučaju lahko tirala na prisilno dražbo.
Molčeče podaljšanje zavarovanja. L R. Svoje poslopje ste imeli 10 let zavarovano pri neki zavarovalnici. Ta je pa lanske jeseni pogodbo sama za 10 let podaljšala in vam znižala zavarovano vsoto za 50% ter vam je jioslala j>olico in račun. Premijo za enajsto leto ste plačali misleč, da velja še za prejšnje leto. Tudi so v polici navedeni objekti, ki jih ni več. Radi bi se zavarovali pri drugi zavarovalnici. Ali vas more prva siliti, da ostanete se 10 let pri njej, ko se niste s f>ogodbo in podpisom zavezali in ste v nevednosti plačali premijo za eno leto? — Poleg izrecnega podaljšanja zavarovanja je možno tudi molčeče t. j. b takimi dejanji, ki po poudarku vseh okolnosti ne dopuščajo nobenega pametnega razloga, dvomiti o tem. če ste sprejeli polico in račun in plačali premijo za eno leto drugega desetletja, je iz tega možno sklepati, da ste pristali na podaljšanje. Tudi je bilo morda v prvotni zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da se bo smatralo zavarovanje zh podaljšano, če sc ns bo pred potekom prvotne zavarovalne dobe odpovedalo Tako podaljšanje more veljati za celo zavarovalno dobo, torej zopet za 10 let. V tem slučaju bi
bili morali pred potekom prve desetletne dobe zavarovanje odpovedati. Vse te okolnosti poprej premislite, pralno se spustite v eventueluo pravdo s trditvijo, da se zavarovanje ni podaljšalo. Glede objektov, ki jih več ni ,pa so vseeno navedeni v polici, obvestite zavarovalnico.
Državni vpokojenec in izvrševanje obrti ali služba pri banovini, š. ,1. L. Zanima vas, če more državni upokojenec z nepolnimi službenimi leti izvrševati kakšno prosto obrt in kako je v tem slučaju s pokojnino. Dalje, kako je z onimi, ki vstopijo v službo banovin. _ Po obrtnem zakonu jc dovoljeno izvrševati obrte vsakomur, kdor izpol-nuje pogoje, predpisane s tem zakonom. Če se pa upokojenci bavijo s samostojnim obrtom,za katerega opravljanje je jiotrebnu pooblastitev, odnosno dovolitev pristojnega oblaslva, ne dobivajo niti osebne niti rodbinske draginjske doklade, ne, glede na velikost dohodka, ki izhaja iz takega delu. Državnim in samoupravnim upokojencem, ki vstopijo v službo banovin in občin ali njih podjetij, se pa zmanjšajo pokojninski prejemki, izvzemši rodbinsko doklado in sicer: za eno četrtino onim, katerih mesečni kosmati dohodek od te zaposlitve znaša 600 do 1499 dinarjev; za eno tretjino onim, katerih mesečni kosmati dohodek znaša 1500 do 2409 Din in zu eno polovico onim, katerih mesečni kosmati dohodek od te zaposlitve znaša 2500 do 4999 Din.
Naročilo fotografskih slik. M. K. K. Fotograf, ki ste mu naročili slike vaše hiše, ima napraviti takšne slike, za kakršne sle se dogovorili ob naročilu. Če je prinesel drugačne ozir. pomanjkljive, niste bili dolžni jih prevzeti in bi lahko vztrajali na tem, da izvrši naročilo. Predno pa se spustite v kakšno pravdo, premislite, če se vam za takšne malenkosti izplača izgubljati čas.
Prezidava poslopja. V. R. Hlev nameravate prezidati v dvorano. Vprašate, če je treba prezidavo kje javiti. — Ne samo za nove zgradbe ampak tudi za vsa dela, s katerimi se izpremene konstruktivni deli. zunanjost in velikost obstoječih zgradb, kakor tudi njih namen, se mora izposlovati gradbeno dovoljenje. Napravite načrte ter jih v dveh izvodih predložite županstvu, ki ga zaprosite za stavbno dovoljenje.
Polnoleten. K. T. Ker se z domačimi ne razumete, bi radi odšli od domu. Oče pa vam preti, da vus bo dul v tem slučaju z orožniki nazaj pripeljati. Vprašate, če bo lo mogel storiti tudi jiotem, ko dovršite 21. leto starosti ter če bo mogel »kupiti varuška leta . — če morete živeti doma in če niste izučeni za kakšen drug poklic, le potrpite in ostanite doma, vsaj dokler je brezposelnost, posebno v mestih. Oče vam do 21. leta sicer more braniti odhod od doma; vendar če otrok želi izbrati drug, svojemu nagnjenju in svojim zmožnostim primernejši poklic, pa 11111 oče tega ne pusti, se more obrnili na sodišče, ki nato o tem odloči, oziraje se na stan, imovino in na ugovore očeta. Po dovršenem 21. letu v tem oziru ne boste več odvisni od očeta. Očetovsko oblast, kar vi napučno nazivljate »kupljenje varilskih let-t pa more iz pravičnih razlogov na očetovo prošnjo podaljšati tudi čez 21. leto otrokove starosti. To se more dogoditi v slučaju, ako se otrok, čeprav polnoleten, zaradi telesnih ali duševnih hib ne. more sam preživljati ali svojih stvari oskrbovati, ali, ako je zašel za časa nedoletnosti v znabie dolgove ali zakrivil tuke pregreške, zaradi katerih 6e mora še dalje držati pod natančnim očetovim nadzorstvom .
Iztirjanje dolga. D. A. Pred mescci ste posodili znancu vsoto denarja. Rekel je, da rabi denar za neko nujno plačilo in dn ga vam bo čez dve uri vrnil. Sedaj se pa ne zmeni za plačilo. Vprašate, če bi bila terjatev izterljiva. Dolžnik ima posestvo, na katerem je vknjiženo nekaj dolga. _ Če vam ne vrne zlepa, boste pač morali predlagati izvršbo, za katero pa morate imeti izvršilni naslov t. j. sodbo ali sodno poravnavo. Pozovite ga k sodišču na uradni dan in napravite sodno poravnavo, če dolg prizna, če ga pa ne prizna, boste morali tožiti. Ko boste imeli izvršilni naslov, predlagajte izvršbo s prodajo premičnin ali nepremičnin. Vendar, če je dolžnik kmet, vam prisilna prodaja vsled zakona o zaščiti kmetov, do 20. oktobra t 1. ne bo dovoljena. Lahko pa se za svojo terjatev vknjižite na dolžnikovo posestvo, da sle tako za vsak slučaj zavarovani, če vk 11 j i žene terjatve že sedaj ne presegajo vrednosti posestva.
Odjava motornega kolesa. F. K .T. 0 formalnostih pri odjavi motornega kolesa pač odloča oblast, kjer ste ga odjavili. Tam tudi vprašajte, na katere predpise se postopanje oblasti pri odjavi opira in kdaj so bili objavljeni.
K .F. D. Prečitajte odstavek »Iztirjanje dolga. — D. A. Isto velja v vašem slučaju. V vašem slučaju bi bilo mogoče na podlagi izvršilnega naslova (sodbe) predlagati prisilno upravo dolžnikovega užitka.	6
Zavarovanje. F. J. B. L. 1901 ste se zavarovali pri zavarovalnici v Pragi za 5000 zlatih kron. Letošnje leto poteče zavarovanje in vprašate, ali je dolžna zavarovalnica izplačati zavarovalnino v čeških kronah. — če ste od prevrata dalje zapadle
I premije plačevali v čeških kronah, oziroma v jugo-' slovunskih kronah po vsakoletnem kurzu češke krone, imate pravico zahtevati zavarovalnino brez nadaljnega v čeških kronah. Če pa ste plačevali premije v jugoslovanskih kronah odnosno v dinarjih, morate najprvo doplačati razliko v premijah z ; obrestmi vred in šele potem imate pravico za iz-jdučilo v čeških kronah. Če se v tem smislu ne bi mogli sporazumeti z zavarovalnico, jo morate pač tožiti po odvetniku.
Zapuščina. B. F. J. Umrl je oče vaše žene, ki 1 je bil v drugič oženjen. Zapustil je sedem zakon-' skih otrok, enega nezakonskega otroka in ženo-ma-I čeho. Komu pripada zapuščina, ker je umrl mož brez oporoke? — Od zapuščine pokojnika se bodo odbila vsa bremena in terjatve, h katerim spada tudi pravomočno prlsojenu alimentacija za nezakonskega otroka in tako dobljena čista zapuščina pripadli zakonitim dedičem. Žena pokojnika bo na-sledovala eno četrtino, a vsi zakonski otroci skupaj tri četrtine zapuščine, dočim nezakonski otrok kot : dedič ne pride vpoštev. Na enega otroka torej pride | */s» čiste zapuščine. — Upravičeni ste kot terjatev i prijaviti pri zapuščinski razpravi na sodišču tudi I vse izdatke, ki ste jih imeli za pokojnika v zadnjih treh letih.
Nujni delež. F. K. T. Oče je zapustil posestvo, vredno pol milijona dinarjev mlajšemu sinu. Ostalim dvema je zgovoril po 5000 Din v denarju, hrano I stanovanje in obleko, a vam isto, samo brez obleke. J Oporoka je bila napravljena pri notarju. Po vašem j mnenju je bil oče slaboumen. Vprašate, če lahko tn oporoko ovržete, ker ste prikrajšani. — Dvomimo, dn bi vam uspelo oporoko ovreči iz razloga, da ni bil oče pri polni zavesti; nobeden notar ne bo zapisal oporoke, ki bi jo hotel očitovati slabo-umneŽ. — Pravico imate zahtevati od mlajšega brata dopolnitev nujnega deleža, če mislile, da to, kar vam je oče zapustil, ni vredno niti ene osmine čiste zapuščine. To pravico lahko uveljavite še tri leta jio očetovi smrti.
Vknjizeni prevžitek. K. L. Kot rejenka ste ostali v službi v imoviti hiši in služili dvema gospodarjema samo za hrano in obleko. Ko je zadnji gospodar umrl brez oporoke, so Vam dediči priznali dosmrtno hrano in stanovanje nn posestvu. Dediči so poleg hrane dajali dnevno še pol litra vina. Kmalu so dediči posestvo prodali; kupec je odbil od prodajne cene 50.(XK) Din za vaš vžitek in vam dajal hrano brez vina. Po kratkem času pa je ta kupec prodal posestvo, sum pa je prevzel nase vašo obskrbo in si je zato pridržal 50.000 Din. Vprašate, kako bi dobili zopet svoje, od dedičev priznano vino in kako bi se rešili nezaželjenegn skrbstva predzadnjega kupca. — Poglejte pri sodišču, kjer se jo vršila zapuščinska razprava, kakšne pravice so Vam dediči priznali in v kakšnem obsegu je vaš vžitek nu j>osestvu vknjižen. če so Vam dediči pred sodiščem priznali dnevno tudi pol litra vina; vendar pa je ta pristavek pri vknjižbi vžitka izpadeL potem imate od dedičev pravico zahtevati pol litra vina dnevno. Od kupca posestva imate pravico terjati vžitek le v onem obsegu, kakor je vknjižen. Za vžitek torej odgovarjajo dediči in lastnik zemljišča, kjer je vžitek vknjižen. Ako je zapisan vžitek v naravi, smete le iz važnih razlogov zahtevati denarno nadomestilo.
Oporoka. V. 11. P. Posedujete hišo, ki je vknjižena le na vaše ime. Živite sami z ženo, otrok nimate, pač pa številno sorodstvo. Vprašate, koliko pripada po vaši smrti ženi, če umrjete brez oporoke? Dalje vprašate, če je lastnoročno pisana in podpisana oporoka s taksno znamko zu 3 Din pred sodiščem veljavna? — Če umrjete brez oporoke, je vaša žena zakonita dedinja do polovice vaše zapuščine. ker nimate svojih otrok. Drugo polovico zapuščine pa dobijo kot znkoniti dediči: vaši starši ozir., če so že umrli ,njihovi potomci, to so vaši bratje in sestre, odnosno njihovi potomci. Lastnoročno napisana in podpisana oporoka je veljavna brez takse. Glavno je, da v poslednji volji napišete, koga imenujete za dediča vaše zapuščine. Taksiranje oporoke se zahteva naknadno po izvršeni zapuščinski razpravi in izterja od glavnega dediča.
Zapuščinska zadeva. F. K. M. Sestra vaše žene je umrla pred dvema mesecema, brez potomcev in brez oporoke. Vse imetje je podedoval mož, ki je pa umrl čez teden dni brez oporoke in potomcev. Posestvo žene je mož že pred enim letom izročil svojim sorodnikom, denar pa naložil v hranilnico. Vprašate, če ima vaša žena pravico do dediščine. — Iz vašega opisa sledi, da je mož kar tako podedoval imetje svoje žene, ker v enem tednu po smrti ni bila še nobena zapuščinska obravnava končana! Svetujemo Vam, da takoj priglasite sodišču svojo ženo kot dedinjo r» umrli sestri in prijavite tudi imetje, ki ga je pokojna sestra vaše žene imela. Sodišče bo moralo izvršiti zapuščinsko obravnavo po pokojni sestri vaše žene. Ker je umrla brez oporoke, so zakoniti dediči zapuščine do polovice mož pokojne, do druge polovice pa starši pokojne in njih potomci in med temi je vaša žena. — Po smrti moža pokojne sestre vaše žene pa nima vaša žena nikake dedne pravice.
KOLESA
delave.
nova in rabljena vedno na zalogi in vsi nadomestni deli. Cene nizke. Popravila prvovrstne iz-
Mehanična delavnico
STANE RAROŠ
Ljubljana-Moste Društvena ul. 2
Povodom 20 letnice
obstoja svoje tvrdke bom prodajal
ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom
Ivan Pakiž
Ljubljana, Pred Škoflio 15
Stole, mize in klopi
zaklopne, železne, izdeluje najceneje po dogovoru J. ZOR K O, ključavničar, Ljubljana, |	Glince, cesta II št 6.
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno

.......t..........

stare VREČE
nove Al.GREBF.NC, Ll. Dunaiska 36
i
MIRKO KOSIRNIK
ključavničarstvo autogenična varilniea Ljubljana VII, Frankopanska ulica št 26 Telefon št. 34-77.
II
TAPETNIH
otomane i. t. d. vsakovrstna dela
ANTON KOLESA LJubljana, Florijanska ulica štev. 23
SODE razne velikosti nudi po
m-wm~M nizkih cenah sodarski mojster
Kosirn;k Slefan
Ljubljana VIL. Vodnikova 18
Narofolte .Slovenca*!
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 lju-traj do pol 1 popoldne in oa 2 do 6 popoldne Teleionska štev 3030.

A ^^
Na polju
Solnca smehljaj se razlit je čez polje. Ptički veselo iz sanj so planili, murni prilezli iz luknjic samotnih, z rožami se poljubili...
Klas se je v vetru zazibal in vzdihuil: Že me bolijo utrujene rame. Kje je ženjica? Naj pridi, naj pride —■ in breme mi težko odvzame!
M. K.:
Kako so nastale kresnice?
Nekoč zdavnaj je sredi neskončnega neba gorela zvezda, ki ni bila nič kaj zadovoljna z opravilom, ki ga ji je določil ljubi Bog. Strašno se je naveličala takole dan za dnem kukati skozi nebeško okence in razsvetljevati črno noč. Kar na lepem jo je obšla neutešljiva ž.e-lja, da bi se spustila /, višine in ro.nala križem kražem sveta To hrepenenje je bil zbudil v njej oblaček, ki je neke noči priplaval mimo in se ustavil tik okenca, skozi katerega je zvezda kukala v svetlo noč.
»Dober večer, zvezdica!« jo je pozdravil in se ji prijazno nasmehnil. »Ali ti je kaj dolgčas?«
»Seveda mi je!« je odgovorila zvezda in zazdehala. »Takole opravilo je strašno enolično in puščobno. Venomer zijati skozi okno in svetiti — kdo se tega ne bi s časom naveličal?!«
»Saj te nihče k temu ne siti,« je dejal oblaček.
»Kako da ne?« ga je zavrnila zvezda. »Ljubi Bog je zelo strog in se prav nič ne ozira na to, ali se nam ljubi venomer čepeti na oknih ali ne. Moramo!«
»Potem te res pomilujein,« je sočutno dejal oblaček.
»Jaz pa te zavidam za zlato prostost,« je vzdihnila zvezda. »Ah, kak« fepo mora biti, takole svobodno plavati po širnem nebu Greš, kamor se ti zljubi. Nihče ti ne ukazuje. Nihče te ne kara. Me pa smo kakor priklenjene vsaka na svoj prostor in sveti Peter nam včasih celo s palico zažuga, če za hip zamižimo in zadreniljemo ... Strašno jc takole življenje!«
Oblaček je bil nepridiprav. Zato je previdno zamolčal, da tudi on nima takšne prostosti, kakor bi si bil kdo mislil. Ne samo enemu gospodarju — kar dvema gospodarjema se mora pokoriti: zdaj ga nažene južni veter proti severu, zdaj spet severni veter proti jugu. Nikoli ne plava samo za zabavo in kratek čas po širnem nebu...
Pomaknil se je še bliže k njej in ji jel zapeljivo šušljati čudovito lepe reči o naši zem Iji. Da je tam sama zlata prostost doma. Da tam vsaka božja stvar počenja, kar hoče. Da tam ne poznajo ne žalosti ne skrbi. Da je tam smeha in židane volje, koliko si ga kdo zaželi. Da živijo tam ljudje — čudovito blagi in plemeniti. Da se iskreno ljubijo med seboj in sploh — tako krasno je na zemlji, da se ne da lega popisati v treh debelih urah! Vsekakor stokrat lepše je na zemlji gotovo, kakor v nebesih ...
Takšne in podobne reči je oblaček čaral zvezdi pred oči. Vsekakor velik pesnik je moral biti, kajon, da je znal žalostno resnico tako čudovito potvarjati in slikati življenje na temlji v tako čudovito lepih barvah ...
Z. zamaknjenimi očmi ga je poslušala zvezda in hrepenenje v njej je rastlo z vsako sekundo. Postalo je slednjič tako mogočno in silno, da ji ni bilo več obstanka. Kar koj se je odločila in storila, kar ni dotlej še nobena zvezda pred njo.
Tebi nič meni nič je zaprla nebeško okence, ko se je prisrčno poslovila od potepuškega oblačka, in pogumno stopila pred prestol ljubega Boga.
»Majhno prošnjo imam do tebe, ljubi Bog!« je dejala.
»Prošnjo?« se je začudil Bog. »Kakšno prošnjo pa? Kar izreči jo!«
»Dovoli mi, da odpotujem na zemljo!« »Kaaaj?« je zategnil ljubi Bog in jo na moč presenečeno pogledal. Kar verjeti ni mogel lastnim ušesom... »Ali sem slišal prav? Nisi zadovoljna z opravilom, ki sem ti ga določil?«
»Nisem!« je odkritosrčno priznala zvezda in mu kljubovalno zrla v oči.
»In zakaj ne?« jo je dobrohotno pobaral
ljubi Bog.	.
»Zato, ker nisem! Sama ne vem, zakaj,« je neprijezno odgovorila. Bog se je razsrdil. »To je očitna nepokorščina!« je netnilostno zagrmel nad njo. »Zahvali Boga, da ni svetega Petra v bližini! On bi te že naučil pokorščine in ti pregnal muhe iz glave! Ampak jaz se ne bom razburjal in si grenil življenje zaradi tebe. Pojdi, kamor te žene srce. Ampak to si zapomni: vrnitve z zemlje v raj ni! Za vse večne čase boš morala na zemlji ostati. Bridko boš le obžalovala svojo lahkomiselnost!«
Zvezda pa poslednjih besedi ljubega Boga sploh ni poslušala več. Satno to je slišala, samo to je razumela, da sme odpotovati na zemljo.. Divja radost jo je obšla. Nevljudno je pokazala Bogu hrbet in brez pozdrava zletela k nebeškim durim.	,
»Kam?« jo je pobaral sv. Peter in jo strogo pogledal.
»Na zemljo!« je kratko odgovorila in mu pomolila pisano dovoljehje ljubega Boga pod nos. »Evo ti potrdila!«
Sv. Peter je ošinil z očmi pisanje in kar skamenel od začudenja. Kar je pomnil, še ni-ioli se ni bilo zgodilo, da bi gospod Bog izdal takšno dovoljenje. In sploh ... saj mu tega niti treba ni bilo! Vse do tega hipa je vladala v nebesih takšna slepa pokorščina, da nikomur
niti v sanjah ni prišlo na misel, kršiti pravila za mir in red.
Zvezda je izkoristila osuplost sv. Petra in jadrno hušnila skozi napol priprte nebeške duri na prag. Razpela je zlate peroti in se spustila navzdol. Kar sapo ji je jemalo, tako je letela vedno niže, vedno niže k zemlji. Tačas ie slonel na oknu samotne hiše kraj vasi bled deček. Zamaknjeno je upiral sanjave oči v nebo, ki je bilo čez in čez posuto z zvezdami. Ko je zagledal padajočo zvezdo, je oklenil glavo in ves zavzet vzkliknil:
»Mama, tnama, pojdi gledat! Zvezda se je utrnila!«
»čudo božje!« se je pokrižala mati in prestrašeno strmela v smer, kjer j bleščeča bo*ja lučka zatonila. Bila je to prva zvezda, ki se je do tedaj, odkar je stal svet, utrnila z neba.
»Kje sem?« je polglasno zamrmrala zvezda, ko ie vsa onemogla in komaj še živa priletela nekam na zemljo.
»Na leskovem grmu,« je zamomljal neznan jlas poleg nje.
Zvezda se je začudeno ozrla tja, odkoder je prihajal glas in zagledala čudno bitje.
Bil je stric polž. Na leskovi veji je imel pripeto lično hišico. Zvezdavo je kukal iz nje v božji svet in kar nekam sveže in budno migal z rožički, čeprav je bilo že pozno.
»Kdo pa si ti?« ga je boječe vprašala zvezda.
»Jaz?« je bil skorajda užaljen stric polž. »Odkod pa si, da me ne poznaš?« In je ponosno poinignil z rožički in se pobahal: »Jaz sem hišni posestnik in modrijan — stric Slinar!«
Za zvezdo je bilo vse to strašno tuje. Zmajala ie z glavo in ugibala, kaj neki pomenita besedi »hišni posestnik«. Kaj pomeni beseda »modrijan« je že še za silo razumela. To besedo je že nekajkrat slišala v raju. Saj je bil ljubi Bog največji modrijan ... Ampak hišni posestnik — ne, le kakšno opravilo imajo tak-šnile hišni posestniki!?
»Zdaj, ko sem se ti po vseh pravilih olike predstavil jaz, se spodobi, da se mi predstaviš tudi ti,« je zdajci prekinil njen molk stric Slinar in si jo zvedavo ogledal od nog do glave. »Saj si takšna kakor kakšna zvezda«
»Saj to tudi sem!« je pritrdila zvezda in se samoposestno vzravnala, »še pred nekaj minutami sem slonela na nebeškem oknu in kukala na zemljo.«
»Ali je mogoče?« se je zavzel stric Slinar. »Čudovito! Po kaj pa si prišla na zemljo?«
»I, kar tako sem prišla — za zabavo in kratek čas!« je lahkomiselno povedala.
»Hm, hm,« se je mnhoma zresnil stric Slinar in zamišljeno zmajal z glavo. »To se mi pa ne zdi povsem v redu, draga moja. Mai bi bila gori ostala! Svet pa res ni vreden, da si ga hodi človek iz nebes ogledova' Ni vse tako lepo na zemlji, ne, kakor se ti morda zdi.«	(Dalje prih. nedeljo.)
Starcitovo slovo
Objel je daljo vetra dih in šlo čez njo je kakor vzdih:
— O zbogom zdaj, mladost! Roko podajani v grenko ti slovo. Poslednji moj iskren pozdrav ovenča naj do te ljubav. O, težka je ločitev, ko duš« vsa za te gori in sladka so voščila, ki jih srce ti govori — — a ve, da so zaman, zaman, že tone za gorami dan — —: »O, da bi se vrnila!«
Labod, ščuka in rak
Labod je plaval na reki blizu brega. Sklonil je glavo in gledal v vodo. Tam okoli je plavala ščuka, ko jc zagledala laboda, je vprašala: »Bodi tako ljubezniv in mi povej, kje bivaš, kadar reka zamrzne?« »Čemu bi to rada vedela!'«« »Tudi jai/. bi šla rada kam ua zimo, zakaj pod ledom je malo zdrav zrak, še čudno, da ne poginem.«
»Na zimo letini v gorke kraje in ostanem tam do pomladi.«
»Vzemi me s seboj.« je rekla ščuka. »Zakaj ne? Če hočeš, pojdeva skupaj.« Pogovor jc slišal rak in dejal: »Vzemita s seboj tudi mene!« »Lahko greš z nama, bo krajši čas. Ča-kajta, na jesen vama bom povedal, kdaj od-letim.«
Minilo je leto in prišla je jeiscn. Ubod jc poklical ščuko: Hoj. čas jc leteti na jug. Pripravita sc z.a jutri! Po južini se odpravimo na pot.«
Ščuka je to povedala raku. Rak je premišljeval in potlej odgovoril: »A kako bomo živeli, sestra, med potjo: brez živeža: Vzeti moramo s seboj nekaj hrane, da bi jo imeli do tjakaj.«
»V kaj naj jo denemo?« jc vprašala ščuka. Rak je svetoval: »Vzemimo voziček, naložimo nanj živeža, vpreizimo se, pa bo šlo. Poprosimo še laboda, da bi nama pomagal. Bomo trije.«
Rak in ščuka sta poiskala voziček, naslikala iz trave podveznice (vrvi) in čakala na laboda. Drugega dne je priletel in rekel: »No, ali sta pripravljena? Jaz že letim!«
»Pripravljena, pripravljena, samo pomagaj nama potegniti voz, bodi tako dober. Vpre-zimo se vsi trije, pa bo.« »Prav, dajta meni vrv!« Labod jc vzel podvcznico v kljun, rak je prijel drugo s kleščumi in ščuka tretjo z zobmi.
Potegnili so, a ne premaknili. »Kaj je to? Kaj pa zdaj?« Saj vendar ni to tako težko! labod hoče zleteti. Ra,k vleče nazaj.
ščuka vleče vo« v vodo.
*
Kdo izmed njih je kriv, dragi moji? Težko je reči. Voz pa še dandanes tam stoji.	(Prevel J. G.)
Iznajdba gumijastega
obroča za kolo
Du
je tišč hi
se Ne
Gumijast obroč za kolo je iznašel Anglež n lop. kako? Na zelo preprost način. Ko jo nekega dne stal pred svojim vrtom, prišel mimo mlad dečko, ki je z rokami •hI svoje nerodno kolo dalje, namesto da se bil peljal na njem. Dunlop se je začudil: »Zakaj se ne pelješ s kolesom, dečko?« »Oh,« mu je potožil fant, »na trdem tlaku kolo tako strašno trese, da me že vse boli. morem več...«
Tedaj je prihlačal iz vrta Dunlopov vrtnar. V rokah je držal konec gumijaste cevi za škropljenje rastlin in ves zaskrbljen povedal:
»Poglejte, gospod Dunlop — cev ima spet novo luknjo! Zdaj lx> pa res treba kupiti novo. Ta ni več uporabna za škropljenje.«
Ob pogledu na raztrgano cev se. je v Dunlopov i glavi nekaj posvetilo. Oči so mu obviscle zdaj na dečkovemu kolesu, zdaj spet na cevi.
»Ha!« je slednjič dejal in si porniel roke. »Sijujna misel!«
In se je kar koj lotil dela. Z vrtnarjevo pomočjo je ovil dečkovo kolo z raztrgano cevjo — iu iznajdba gumijastega obroča je bila gotova.
Dečko jc sedel na kolo in njegovemu začudenju ili bilo ne konca ne kraja, ko jc videl, kako mirno in lahkotno teče zdaj kolo po kamenitem tlaku...
Tako je srečno naključje pomagalo Dun-lopu do imenitne iznajdbe in mu prineslo slave in bogastva.
ZA BISTRE GLAVE
............ MM............................................""......'»»,"■">..............
Rešitev izpolnjevnlke
Vse kakor dn presipal škrutec bi vreče s čarninii cekini — tajinstveno šumlja studenček skoz les sumotni na planini.
Ob njem pa v zgodnjih jutrih vile — meglice bele — rajajo, s koraki polžjimi se bori — puščavniki — sprehajajo.
Iz jelševja pa nekajkrat sam gozdni mož Grdavž pokuka. Gorje pastirčku, ki še spi! Za nos ne.milo ga pocuka ...
Pravilne rešitve ni bilo do četrtka nobene. Zato topo t tudi nagrada odpade.
Zlogovnica
Če — lo — ko — 5ti — ksem — ni — kit — Za — bom — si — ve — me — stno — jaj
—	ce — oj — 110 — dno — sja — ce — soln
—	soln — jaj — ce — soln — lo.
Sestavite iz teh zlogov prvo kitico znane narodne pesmi. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 14. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
V cerkvi
Cerkovnik je opazil v cerkvi poleg nabiralnika za milodare drobno deklico, ki je na vso moč jokala.
»Kaj pa ti je, punčka?« jo je vprašal. »Zakaj jokaš?«
»Vrgla sem v tale avtomat dinar — čokolada pa noče priti ven!« je punčka med solzami iz-jecljala.
Vsak pol
Mama (vga prestrašena): »Za božjo voljo. Tonček, pa vendar nisi pogoltnil vseh gumbov, s katerimi si se igral?«
Tonček: »Ne, mama. Polovico sem jih dal Micki!«	.
STRIČKOV KOTIČEK
.............................................................i............i............i......i
"5I1). Dragi Kotičkov striček! — Joj, koliko časa se že pripravljam, da bi I i pisala. Vedno mi je silila v glavo misel: Saj Kotičkov striček ne mara priprositih deklic, on ima rajiši gosposke mestne frajlice... Ampak zelo sem se motila. Prepričala sem se, da odgovarjaš tudi priprostim deklicam. To se mi zelo dopade in Te moram prod vesoljnim svetom pohvaliti.
V Št. Vidu imamo zastavo. Je zelo lepa. Pridi si jo v nedeljo 26. VI. ogledat. Te bomo z. veseljem sprejeli in toliiko zabavnega Ti bomo povedali, da se boš smejal na dolgo im široko.
Lep pozdrav od Mile škofic, učenke I. razr. ni. š. v št. Vidu nad Ljubljano.
Druga Mila! — Hvala Bogu in sreča junaška, da si sainu spoznala, kako krivično si me obsojala, ko so mislila, da imam rajši gosposke mestne frajlice, kot »priproste« deklice. Tvoja pohvala pred vesoljno javnostjo mi od sile dobro de. Siccr bo ta ali ona »gosposka mestna frajlica« prekruto užaljena, ko bo či-tala črno na belem, da ji ne dajem prav nobene prednosti, ampak da so mi skromne punčke
z dežele še skoraj bolj pri srcu--ampak r.ič
za to! Kaj bi se hlinil in se klanjal pred elegantno mestno obleko kakor kakšen mestni škric, ko že zda v nuj dobro vem. dn je oblc-ka pogostokrat samo — slepilo zu oči. Za najlepšo obleko se lahko skriva nu j h udobnejše srce in nasprotno utripa za na jpriprostejšo obleko dostikrat srce, tako dobro in zlato, na ne odtehta milijon najdragocenejših oblokl
Rok za ogled zastave sem žal zamudil. Sicer pa — kakšno zastavo prav za prav imate? To povej! Med zastavo in zastavo je velikanska razlika. Nekatere zastave imajo takšne barve, da jih moje oči uc prenesejo, nekatere pa za čuda blagodejno vplivajo name. Ne vem, zakaj. Bom moral stopiti h kakemu strokovnjaku z.a očesne bolezni iti ga pobarati, kako in kaj je s to čudno rečjo.
Lejx> pozdravljena! — Kotičkov striček.
320. Dragi striček! — Tudi jaa Ti danes pišent. Prej sem hodil v šolo na vadnico v Ljubljani. Pa je bil očka premeščen v Zagreb in zdaj moram hoditi tukaj v šolo. Učim se šc dokaj dobro, samo hrvatski jezik mi še ne gre dobro in grdo pišein.
Vsako nedeljo komaj čakam na Tvoj kotiček. Zelo bi bil vesel, če bi me vtaknil vanj. Danes Te lepo pozdravlja tudi moj brat, Veš, on je šc majhen in šc ne hodi v šolo, ampak citati že zna, zato ved no čitava skupaj Tvoj kotiček.
Vinko Sterle, učenec II. razr.
v Zagrebu.
Dragi Vinko! »Kolikor jezikov človek zna, toliko mož velja,« pravi slovenski narodni pregovor. Zato se kar krepko loti hrvatskega jezika in se ga nauči tako, da ga boš znal kakor očenaš. Ampak, glej, da pri tem ne pozabiš govorice, ki ti jo jn mati kakor dediščino zapustila. Kakor svetinjo jo moraš čuvati v najsvetlejšem kotičku srca in jo negovati kakor žlahtno rožo skrben vrlnar. Prav nobene čast ni, če se človek nauči magari deset tujih jezikov — svoj materinski jezik pa pri tem zanemarja in sčasoma povsem pozabi. Takšen človek je podoben iskalcu biserov: v potu svojega obraza nabira drobno, neznatne bisere na dnu morja, najdragocenejši biser, ki ga že ima, pa vrže od sebe ...
Bog vaju živi oba — Tebe in bratca — vria fanta slovenske fare! — Kotičkov striček.
231. Predragi Kotičkov striček! Večkrat sem Ti že pisal, pa menda ne znam tako lepo napisati pisemce, da bi bilo dobro za kotiček. Veš kai? V nedeljo je na Breznici nova maša, ki jo bo darovat g. Slamnik iz Žirovnice. Jaz sem ministrant in bom zato gotovo deležen te slavnosti. Vabim tudi Tebe, da se skupaj udeleživa slavnosti. Ze lansko leto si mi obljubil, da prideš gledat, kje se je rodil naš največji j>esnik Prešern. Torej pridi vsaj ropot! Ti bom med drugim pokazal tudi žensko, tel zna prerokovati srečo. Povedala jo bo tudi Tebi. fle prideš.
Te iskreno pozdravlja Tonček Mulej, uee-nec IV. razr. v Vrbi pri Breznici.
Dragi Tonček! Vidiš, takole jaz vse na svetu zamudim. Tudi ta lepa prilika, da Te obiščem, je šla rakom žvižgat. Pa to mi še ni tako hudo, da nisem bil na slavnosti, ko bi bil itak g. novomaS-niku najbrž nezaželen gost, ampak to mi je gromozansko hudo, to, da je ona ženska zastonj čakala name z zvrhanim košom sreče. In sreče meni tako manjka, žalostna mi majkal Daj, daj, skoči k oni ženski, če je še živa, in jo pobaraj, kako in kaj je zdaj 7. mojo srečo. Ali jo se hrani zame, ali jo je že drugemu prodala? Če jo ima šo kaj, naj mi jo pošljo po pošti! Ampak preveč draga ne sme biti, kajti sicer iz kupčijo no bo nič. Je moj moš-njioek zadnjo časo sirašno shujšal...
Pozdravljen, gorenjske faro sin! — Kotičkov striček.
POTE NASE ZEMLJE
Dr. R. Andrejka:
Od Sušaka cJo Crikvemce
Božjepotna cerkev s frančiška nskim samostanom na Trsatu.
Sušah
Mesto Sušak, poglavitno izhodišče Slovenije in zapadne Hrvatske na naš Jadran, je imelo 1. 1921 &5Š9 prebivalcev, danes jih šteje 15.000. Že v tem se kaže na zunaj ves veliki napredek, ki ga je napravil v letih po ujedinjenju. Pred 30 leti je bil še dokaj neznatno predmestje Reke, ločen od nje le po rečici Rečini, ki izvira par kilometrov severno v globoki soteski izpod kraških pečin. Napredek v prometu se kaže vsepovsod (industriji papirja in likerjev, milarne, usnjarne), zlasti pa v pristanu Barošu, ki ga loči 4 m visoka železna ograja od sosednih reških ulic. Pristan je vedno natrpan naših in tujih ladij, medtem pa samevajo ogromne pristaniške naprave na Reki.
Za Slovence in posebno za Ljubljančane je poleti najugodnejša zveza s Pečnikarjevim avtobusom, ki odhaja vsak dan ob 5 iz Ljubljane (hotel Union) čez Vel. Lašče, Ribnico, Kočevje, Brod in Delnice ter prispe na Sušak pred 12. uro, odhaja pa iz Sušaka proti Ljubljani ob 3 popoldne. Vožnja je nad vse zanimiva.
V zadnjih letih se je Sušak lepo razvil in moderniziral. Dovozna cesta v pristan od hotela Kontinentala se je tlakovala; široke asfaltirane pločnike ob Rečini senči že dokaj razvit drevored, uredila in razširila se je vozna cesta na Trsat, ob kateri nastajajo lepe nove hiše in vile. Mesto raste v hrib. ker se proti obali ne more razvijati. Ves dokaj razsežni prostor od kolodvora na Brajdici do morja je namreč eno samo veliko skladišče lesa.
Na Sušaku je sedež Jadranske plovidbe v lepi štirinadstropni palači Hrvatske štedione na Jela" čičevem trgu; tam je tudi potovalna pisarna »Put-nika', kjer se dobe vse potrebne informacije in tudi vozni listki za železnice in parobrode.
Sušak je sedež okrajnega glavarstva in okrajnega sodišča, glavne carinarnice in drugih državnih uradov. Mesto ima realno gimnazijo, krasen ženski licej in trgovsko akademijo; v zadnjih letih so se zgradile v njem tudi vojašnice. Za tujce skrbe mo-der.ii in lepi hoteli Kontinental (na Jelačičevem trgu). Jadran, Reš in Pečine, zadnji trije ob obali, vsi /. lastnimi kopališči, ki pa zaradi strme obale v njih ni plitve vode.
Čar sredozemskega rastlinstva pozdravlja tu iz vrtov lepih vil prvič potnika in mu razgrinja lovore. cvetoče oleandre, glicinije, palme, granatna jabolka itd.
Kdor hoče s pridom porabiti čas 2 ur ki, ga ima od 1 do 2, ko odhajajo parni ki za proge na Crikvenico, Baško in Rab, pa tudi za Oinišalj, Ma-linsko, Krk in Aleksandrovo, naj se popelje z avtobusom (odhod vsakih 30 minut iz Jelačičevega trga za ceno 3 Din) na Trsat, čigar starodavni grad in romarska cerkev pozdravljata z višine 135 m. Kdor pa hoče delati pokoro za svoje grehe, naj le gre v poldnevni vročim onih 412 — Lavtižar (v knjigi Pri Jugoslovanih 1903) jih je naštel celo 464! — kamnitih stopnic, ki začenjajo tik za palačo Hrvatske štedionice pod železniškim viaduktom ter drže mimo Bačičeve vile strmo navzgor. Opravil bo temeljito pokoro.
PE^ION-RESTAraCSIfl itmi KRANJSKA GORA
Novo zidana in novo opremljena. Najmodernejši komfort — tekoča topla in mrzla voda — kopalnice centralna kurjava — W. C. — Speci-jaliteta: Raznovrsni mlečni proizvodi vedno na razpolago.
T rs a i
prastara p red rimska naselbina, in Gradišče, ki so jo že Rimljani poznali pod imenom Tarsaticaum (ali ni čudna sličnost slovanskih korenin zlasti v primeri s Trstom?), je Slovencem poznana in priljubljena božja ]H>t. Cerkev in frančiškanski samostan sta iz 14. stoletja. Ustno izročilo pripoveduje, da so dne 10. maja 1291 zjutraj zagledali trsatski drvarji na ravnici blizu trsatskega gradu siromašno hišico v obliki cerkve, ki je prej ta večer ni bilo tam. V njej so našli križ in podobo Matere božje, a tedanji hudo bolni trsatski župnik je še tisti dan ozdravel, razen tega pa mu je bilo razodeto, da so hišico prinesli angeli iz Nazareta v Trsat.
Marijina hišica je ostala na Trsatu tri leta in sedem mesecev, a dne 10. decembra 1294 je bila na isti čudoviti način v Loreto na vzhodni obali zgornje Italije. Na Trsatu pa je bila na mestu, kjer je stala Marijina hišica, v začetku 14. stoletja zgrajena kapela, ki se je polagoma razširila v današnjo cerkev. Zlasti sta v 15. stoletju mnogo k temu pripomogla trsatska kneza Nikolaj in Martin Franko-pan, ki sta tudi naselila na Trsatu frančiškane.
Na prošnjo Frankopanov kot patronov cerkve, je poslal 1. 1367 papež Urban Trsačanom nadomestilo za izgubljeno Marijino hišico čudodelno podobo »Matere milosti«, o kateri pripoveduje domača legenda, da jo je naslikal sam apostol sv. Luka. V resnici je ta lepa, na cedrovem lesu naslikana podoba bizantinsko delo. Kroni na glavi D. Marije in Jezuščka sta dar vatikanskih kardinalov iz leta 4715, ko je bila Mati božja na Trsatu svečano kronana.
Trsatska cerkev je zidana v romanskem slogu. Nad trojnim vhodom v pročelju petero oken; na trikotnem slemenu nad njimi se vzdiguje ne previsoki zvonik. Notranjosti cerkve se poznajo poznej-Se dozidave. Poleg glavne ladije je samo ena stranska ladija na evangeljski strani; na listni strani je pa ni.
Svetišče je ožje ko glavna ladija, oddeljeno od nje z visoko, umetno izdelano železno ograjo. M. B. na Trsatu, daleč vidna na morje, je posebna pri-prošnjica mornarjev. Zato je po cerkvenih stenah vse polno zaobljubljenih slik, ki kažejo nevihte na morju in smrtno nevarnost, iz katere so bili rešeni mornarji. Tudi znani raziskovalec severnega tečaja, W e y p r e c h t, ki je odkril s Peyrujem vred Franca Jožefa deželo, je podaril cerkvi tako sliko.
Frančiškanski samostan, ki se drži cerkve, je zgrajen v 2. polovici 17. stoletja. Stari samostan je 1. 1629 do tal pogorel; požar je tedaj uničil dragoceno samostansko knjižnico. Mnogo zaslug za zgradbo in ureditev novega samostana si je pridobil tedanji provincijal, goriški Slovenec, M. Kumar.
V arkadah samostana so slike iz življenja Zve-ličarja, v refektoriju in v 1. in 2. nadstropju pa vrsta dragocenih slik priznanih slikarjev.
Poleg romarske cerkve stoji ob strmih pečinah, ki padajo v sotesko Rečine, prastari trsatski grad, najstarejše naselje vinodolske kneževine, ki je obsegala ves zgornji Jadran ter otoke Čres, Krk in Rab. Tu so gospodovali mogočni knezi Frankopani, čijih spomin živi še danes po vsem hrvatskem primorju. Njih najizrazitejši predstavnik je Fran Krsto Frankopan, ki ga je dal dne 30. aprila 1671 obglaviti avstrijski cesar Leopold 1. v Wiener Neustadiu zaradi poskusa odcepiti hrvatske in ogrske pokrajine od cesarstva.
Trsatski grad v sedanji obliki je bil zgrajen že v 14. stoletju na temeljili rimskega gradišča. Sedanja lastnica je grofica Ana Nugent, potomka stare irske plemiške rodbine, ki so bili v svaštvu s Frankopani. S starega grajskega stolpa je oča-rujoč razgled po vsem Kvarneru na Volosko, Opa-
tijo, Lovran in istrske gorske mogočnike Učko goro (1396 m) in Berguta (908 m), na otoke Čres in Krk,na morske ožine Mala iu Velika Vrata in Tjesno, na Hrvatsko Primorje do Kraljeviče ter na mesti Sušak iu Reko. Zanimiv pa je tudi pogled v globoko sotesko temnozelene Rečine, kjer so daleč navzgor še sušaške iu reške tvornice, dalje na reški Kras z Rišnjakom (1528 111), proti kateremu se vije Lujizina cesta (zgrajena od 1802—1812) do Mrzlih vodic (927 m), dočim sopihu vlak po neskončnih vijugali mnogo južneje nad dolino Drago proti Hrcljinu, obide zaliv Martinšico ter jo krene odtod ua Plan. kjer doseže železnica najvišjo točko (nad 800 in).
V trsa Is k eni gradu hranijo različne zanimivosti iu starine, slike Paolo Veronese, Antomarija, Amer-linga, vojne trofeje, vojno posteljo, na kateri je baje spal Napoleon, ko je bil na Trsatu (?). V grajskem dvorišču je mrtvaška kapela v obliki grškega svetišča. Nad stebrov jem je na pročelju napis: Mir junaka. Vhod stražita dva bronasta baziliska, delo kiparja Fernkorna. V mavzoleju je pokopana Nugentova rodbina, med njimi maršal Nugent (t 1862) in njegova žena. Bivši gospodarji gradu, knezi Frankopani pa so našli svoj zadnji mir v grobnici trsatske cerkve.
OmišaSj na Krka
je oddaljen od Sušaka 45 minut s parobrodom. Hoteli in vile so zgrajene na obali ter posedujejo lastna kopališča. Kopanje svobodno. Vodovod in električna razsvetljava. Krasni izprehodi in izleti v okolico. — Nedaleč od Omišlja je malo mestece Njivice, prikladno zlasti za one, ki žele popolen mir.
'"formacije daje kopališko poverjeništvo
Radio-aktivno termalno kopališče ogljikove kisline termalno kopališče na prostem
RlftlSKE TOPLICE
Dravska banovina Sezona od 1. maja do 15. oktobra
Indjkatljii: revmatizem, i&ias, ženske bolezni, pomanjkanje leka, ar terioskleroza itd.
1'cnzlo isko cene v glavni sezoni: Din 70 — dnevno. — Prijave pri vseh uradih „Puluika"
Izčrpni prospekti brezplačno potom kopališke uprave
Rimske Toplice
Povrnivši se na Sušak po isti poti ali če je še kaj časa, po trsatskih stolbah, (krasni razgledi po mestu!) bi se lahko popeljali, ko bi ne bilo tako malo času, z avtobusom nad obaljo »Pečnic« za 3 Din v pol ure oddaljeni globoki zaliv Martinšico, ki je bila nekoč važna kot karantenska po-staja ladjam, danes pa je bolj poznana po svojem morskem okrevališču za otroke. Redni parniki ne pristanejo tod in je za one, ki gredo v Martinšico na morje, pot po avtobusu najbolj pripravna.
Sploh je avtobusni promet s Sušaka dobro organiziran. Gibati se more seveda le v vzhodni smeri, ker zapira zapadno stran (n. pr. za izlete v naš Kastav) italijansko ozemlje, čeprav ga je od Reke do Voloskega le ozek pas. Domačini na Sušaku uživajo ugodnosti obmejnega prometa v 10 km pasu, torej tudi do Opatije, a tujec mora imeti, če hoče tja ali na Reko, redni polni list z vizi obeh držav.
Ko bi ne hoteli do Kraljeviče iz Sušaka tudi
z avtobusom podjetja »Tapred«, ki vozi trikrat na dan do Crikvenice.
Na vsak način pa je priporočljiva avtobusna vožnja do 18 km oddaljenega Bakra; za izpremembe se odtod lahko povrnemo s parnikom, ki odhaja vsak dan ob 19 iz Bakra na Sušak, že za to, da spoznamo ves bakarski zaliv, ki ga imajo za najimenitnejšo luko na Severnem Jadranu
Me*to Sušak: Spodaj na desni Rečina. Trg pred mostom je Jelačičev trg, ki ga na levi obdaj« palača I. Hrvatske štedione, na desni pa štirinadstropni hotel Kontinental. Spredaj na levi lesno skladišče Brajdica; na desni skladišča in hangari pristana Baroša, ki ga pa na sliki ni več videti,
______w
Zgodovinski grad v Žužemberku
Bral sem, da bo v Žužemberku koncert. Žužemberk pa koncert to je nekaj posebnega, sedel sem na kolo in hajd v metropolo Suhe krajine. Nisem je še videl in razočaran se nisem mogel na-čuditi lepoti krške doline. Presenetil me je tudi nastop pevskih zborov in ogromna množica ljudstva, ki je napolnila veliko nekdanjo grajsko dvorano. Kako napačne sodbe imamo dostikrat o kraju in ljudeh. Reči moram samo: »Vsa čast pevcem in poslušavcem, ki tako goje in radi poslušajo lepo pesem !<
Stari grad mi pa kar ne gre iz spomina. Kako veličastna slavba, pravi srednjeveški viteški grad, sezidan na strmi skali, pod katero vali Krka svoje peneče valove čez slapove in vrti celo vrsto mlinskih koles. Grad je bil sezidan v romanski dobi in nosi znake gotice in renesanse. Ogromne okrogle stolpe pa je sezidal cesar Ferdinand 1. 1533, da bi Turkom zaprl pot po krški dolini. Kakšna škoda, da ta kulturni in zgodovinski spominek tako žalostno razpada. Trgovcem in veleposestnikom gnije les v skladiščih, ker ne gre v denar, a ta krasna stavba se bo porušila, ker ni lesa za popravo strehe. A ta stavba je tako povezana z zgodovino našega ljudstva, da nam ni v čast, če jo pustimo, da se poruši. _ Tu se je odigrala ona družinska žaloigra med očetom in nezakonskim sinom, katero omenja Valvazor iu jo je popisal Detela v povesti »Takšni so«. Tu se je zbrala četa hrabrili Dolenjcev in pod vodstvom Turjačana, ki je bil lastnik gradu, sood-ločila 1. 1593 velepomembno bitko pri Sisku, kjer so čutili Turki kranjsko pest in so s Hasanom vred vtonili v Kolpi ali pa padli pod meči Slovencev, V zahvalo za zmago, ki so jo priborili na dan sv. Ahacija 22. junija, so bližnjo cerkev v Trebči vasi posvetili temu svetniku. Preje je bila posvečena sv. Nikolaju. — V tem zidovju je predikant Krištof Slive širil protestantsko vero od 1. 1580 do 1600. Osvojil je cerkev sv. Jakoba in sv. Nikolaja v trgu in lam napravil protestantsko pokopališče, dokler ni bil na povelje deželnega sodnika 1. 1600 aretiran in prepeljan na ljubljanski grad. Tu je stanoval kranjski deželni glavar Volk Engelbert Auersperg in je bil tako grad deželno središče. Tu se je 1615 rodil vsemogočni minister Ivan Vajkard Auersperg, brat prejšnjega, ki je več let vodil usodo vse Evrope. Bil je vzgojitelj Ferdinanda IV. in prvi minister cesarja Ferdinanda III. in Leopolda I. Bil je tako mogočen, da so ga dežele Štajerska, Koroška in Kranjska naprosile za >patrona in pokrovitelja« dežele pri cesarju in so mu zato plačevale letno Štajerska 4000 gl., Koroška 2500, Kranjska 3000 gl. Po smrti brala, deželnega glavarja Volka Engelberta, je postal on lastnik žužemberškega gradu. Častihlepje ga je zapeljalo. V politiki je začel podpirati francoskega kralja Ludovika XIV. glede delitve španskega kraljestva pod pogojeni, da
K*zvaline Frankopanskega gradu na Trsahk
HOTEL CENTRAL
Kompletni pension 55-60 Din. — Dunaj., domača, mad/arska kuhinja.
ga ta priporoči papežu, da bi postal kardinal, dasa ni bil duhovnik in je imel družino. Hotel je postati kljub temu kardinal in je aspiriral celo na papeško tijaro. Ko je cesar zvedel za njegove spletke, ga je odslovil. Naselil se je v Žužemberku, v tem sivem gradu in nekdaj najmogočnejši minister v Evropi je lovil ribe v Krki in hodil na lov. Umrl je 13. novembra 1677 in je pokopan v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Kako lepo zgodovino ima za seboj to sivo zidovje, a danes se ruši in ni daleč čas, ko bo sredi prijaznega trga samo še ostudna groblja, polna kač in modrasov. — Toliko je danes brezposelnih, ali ni mogoče, da bi zaposlili par sto brezposelnih delavcev in prihodnjo zimo bi imelo že najmanj dvajset družin streho in prijetno stanovanje, Slovencem pa bi ostal ta lepi zgodovinski spominek na davno minule čase. Prosimo vse oblasti, kakor tudi sedanje lastnike gradu, ki so potomci onih slavnih prednikov, ki so neštetokrat vodili naše očete v zmagovite boje proti krvoločnemu Turku, da store vse, kar je mogoče, da rešijo grad popolnega razsula, dokler je še čas.
Sadni nahupovaSci
verzirani, se sprejmejo proti jamstvu pri »Gospodarskem društvu«, Maribor, Mlinska ulica št. 8. _ Poslati samo pismene ponudbe.
in stekla vsakovrstna, brušena in nebrušena, po naročilu izgofovi A. VRHOVEC
Ljubljana - Za gradom št. Q
APETIT
Vam želimo; ako bi pa Vaš želodec ne bil v redu, ako prebava ne bi bila laka. kakršna bi morala biti. ako imate občutek prenapolnjenosti v želodcu, potem ... nekoliko Elsa-pilul in mulo Elsa-bvedskih kapljic! To pomaga, izvrstno prija in Vi se hitro zopet počutite dobro!
Danes ve že vsak. dn je telesno zdrav,e, živ-ijenska in delavna sposobnost odvisna od zdravia prebavnih organov, želodca in čreves. Pogosti glavoboli, pomanjkanje apetila. vzdigovanie. občutek odvratnosti od jedi, večno nera/.poio-zenje in zlasti neredna stoliea, v=;e to so znak' pokvarjenega zdravja prebavnih oreanov
Elsa-Švedska Tinktura (švedske kapljice) s svojim finim aromatičnim okusom uvauredno ugodno deluje na želodec, aeetit in pre'avo 2 steklenici Din 50—. 4 steklenice Din 92—.
Fellei jeve odvajalne nlsa-idlule sigurno in hitro delujejo, seveda popolnoma mirno, ne dražijo čreves in omogočajo lahko slolico 0 škatlic Din 30,— 12 škatlic Din 50.—. Vse z zavoi-nino in poštnino pri lekarnarju Kugen V Feller, Stubica Donjn, Elzatrg 134 (Savska banovina).
Odobreno po mlnlRtr. soe. pol in nnr zdravi« Sp h*. 509 z dne 24. mar,-,a 1352.
lINSERIRAITfc V »SLOVEM U<d
KULTURNI OBZORNIK
Potrebno pojasnilo
Včasih je pojavijo na straneh naših političnih | listov stvari, o katerih razpravlja pri drugih na. ! rodib literarni zgodovinar. Sicer imamo tudi pri J nas nekaj zanesljivih delavcev na tem polju, toda nekateri časnikarji ne berejo njihovih del in rajši iščejo sami »resnice* o teh vprašanjih, kar bi bilo hvalevredno, če se ne bi skrivala za tem pogubna samovoljnost; kajti zgodovina književnosti je prav tako »stroga« znanost, kakor so vse druge, dasi nima enotne od vseh priznane metode, kar je pač usojeno vsem znanostim, ki raziskujejo družabne in duhovne pojave. Neko skupno metodo pa imajo tudi te znanosti. Zahtevajo namreč od raziskovalcev vsaj relativne resnice, to se pravi, mogoče je I predmete teh znanosti proučevati s stališča raznih ' svetovnih nazorov, vendar mora vsak znanstvenik ! rravično ocenjevati tudi one dobe, pojave oziroma J osebnosti, ki so se rodile in živele v drugačnih življenjskih okoliščinah in hrepenele po duhovnih , in socialnih vrednotah, ki jih morebiti on ne pri- j znava več. Zgodovina literatur ima svojo upraviče- , nost le takrat, kadar sicer rešeta v smislu nekih do-ločenih načel polnoto kulturnega dela človeštva, j naroda, dobe ali osebe, vendar hrepeni, da najde ; plodno zrno v vesoljstvu, celotnosti, življenjski pi- ; sanosti vseh pomembnih literarnih del in njihovih individualnih in socalnih povzročiteljev. Kakor j je predmet literarne zgodovine brezmejen, tako I breamejen, v celoto hrepeneč, vse razumevajoč in j vse odpuščajoč mora biti tudi duh literarnega zgodovinarja.
Toda omenjeni članki niso imeli tiste ljubezni, ki je potrebna, da spremeni vsaj v relativno resnico to, kar beremo v zapuščini naSih kulturnih očetov, temveč napisani so bili zato, da pričajo za neke stvari, ki so ljube enemu ali drugemu izmed nas, nikdar pa jih ni mogel v sedanji resnosti občutiti — človek preteklih dob, katerega brezdušno kličemo za pričo aših domnev.
Samo v eni stvari smo lahko brez skrbi. Naši možje prejšnjih časov so gotovo čutili brezkompromisno in požrtvovalno ljubezen do naroda in jezika. Te, semoramo učiti od njih danes vsi. Seveda so bila tudi med njimi razna mnenja o kulturnih, političnih in sociabiih vprašanjih, morda so tudi oni sopovzročili našo trenotno zmedo, ker so nekateri prevečkrat javno razpravljali o literarnem jeziku in narodovi usodi, ne sicer, da bi se zares bali zanjo, temveč iz neke puhle manifostacijske težnje, saj sicer ne bi mogli nihati med srbohrvaško in rusko rešitvijo jezikovnega problema, čeprav so vsi čutili nepremagljivo poslanstvo, ustvarjati do smrti v narodnem jeziku in posvečati vse sile razvoju narodne kulture.
Saj niso mogli drugače, kakor ne more drugače danos nobeden živ član našega ljudstva. Kulturno delo vendar ni nič drugega, kakor odziv na tajni poziv, ki ga slišimo iz notranjosti sebe in našega občestva. Požrtvovalno kulturno delo naših očetov je bilo odziv na klic naše zemlje, ki je sicer ravno tako božja, kakor so vse druge, vendar kliče na« z drugačnim, lepšim, vabljivejšim glasom, kakor druge. Njihovo literarno delo je odpev pesmi našega ljudstva, bratski odgovor na ljudski krik v trpljenju, veselju in hudodelstvu. Razne poti so sicer kazali narodu, niso se strinjali v sredstvih in leki-h, ki so jih nudili, toda osredotočena, skupna in enotna je bila njihova želja — rešiti in dvigniti rod in dom. Nam pa ni dovolj, da smo dvignili pesti v sedanjih socialnih in kulturnih bojih, hočemo zmede, krvave vojne celo med našimi duhovnimi očerti, oni naj podpričajo naše krivice, oni naj odgovarjajo za naše napake, oni naj zakrijejo naše pregrehe.
Njihovi boji — niso naši boji. To, kar počenjamo mi, je napak. Življenje teče. Država, ki je nastula radi relativno enakega junaštva Srbov, Hrvatov in Slovencev je plodna mati vsem našim kulturnim stremljenjem. V njeni kulturni zgodovini že živi delo vseh naših prednikov, v njenem političnem okvirju bo vzcvetela, ko se otresemo naših tragičnih napak, iz katerih hočejo nekateri po sili napraviti naše arodne kreposti, duša naših narodov v neslutenem cvetu. Toda kdor hoče poravnati svoj sedanji kulturni dolg z nekimi slučajnimi mnenji ali pa tudi z resničnimi vrednotam] naših prednikov, ne prizna pa njihove neumrljive vrednosti, ki je obsežena v delu za individualne narodne kulture, ta dela krivico prednikom in — državi.
Za nas je edino potrebno, da v tuljenju viharjev, Id divjajo po domovini, napnemo ušesa, da zopet zaslišimo pravi glas, ki kliče iz naše zgodovine, da ujamemo in dojamemo glas naše zemlje in naših očetov. Ta glas nam ne bo pripovedoval samo o njihovih medsebojnih bojih, o hudih prepirih, o sovraštvu in preganjanjih! Naši predniki 60 že odpasali orožje. Odložimo ga tudi mi, — vsaj takrat, kadar se bližamo svetišču našega slovel va.
Veliki od pomnenja sovražni narodi odlagajo meče, ker nočejo izkrvaveti v medsebojnem boju. Doklej boš vihtel narod ič, z lastno roko nož zoper lastno srce?
Te misli mi je pripovedoval pred nekoliko dnevi človek, ki ga nisem poznal, ker ni doma iz Ljubljane. Nato pa mi je poka7.nl časnik, v katerem pišejo, da se zgodilo to-le strašno hudodelstvo: »Še nedoetojneje pa je, da si njegova (Levstikova) dela lasti danes tisti tabor, ki ga je gonil ko zver od Olomuca preko Dunaja in Ljubljane v Trst, mu etregel po časti, kruhu in življenju.« (Jutro št. '49, 28. VI. 1932.)
Tema me je pobila, ko sem prečita] te besede. Vem namreč nekoliko, kakšna jebila Levstikova Življenjska pot. Ni ml bilo neznano nepojmljivo dejanje ljubljanskega kateheta Antona Globočnika. ki ga je ovadil radi Pesmi ravnatelju olomuškega bogoslovja. Niso mi sicer do dobra znani nagibi, ki so ga vodiili k tej grdi ovadbi, zdi se mi, da je bilo zanj odločilno ono nesrečno pedagoško načelo v presoji literarnih del, ki je zavedlo marsikaterega dobroniislečega človeka v literarni zločin. Vem pa ludi, da je to preganjanje Levstika in njegovih Pesmi nehote sprožil duhovnik Janez Je-Jene, ki jih >e rab'! M Snlskn člivo pri ponUn «tn-venščhie na lj. gimnaziji. Res je, da je olomouški
ravnatelj Becalt odpustil Levstika iz bogoslovja, potem ko ta ni hotel ničesar slišati, da bi svoje pesmi preklical, vendar mu je naklonil razmeroma lepo potnino 100 gld., dočim mu je plačal tiskar in založnik Blaznik za Pesmi le 35 gld. honorarja. Znano mi je, da je takratni mariborski gimnazijski katehet Davorin Trstenjak hrabro branil Levstikove Pesmi in ni maral ničesar slišati, da bi jih dal zapleniti, kar je storil na pr. lj. ravnatelj Nečasek. Za Levstikove Pesmi so se l. 1854 poleg dijaške mladine borili: d\ihovniika Jelene in Trstenjak, profesorji Dežman, Petnizzi in Reichel. Poslednja dva sta bila tujca.
Tudi Levstikov poznejši življenjski boj nam spričuje, da njegovi zoperniki nikakor niso bili člani nekoga enotnega tabora. 0 priliki njegove borbe za kritiko sta na Blehveisovo pobudo naj-jačje pisala zoper njega duhovnika Hicinger in Trstenjak. dočim je Levstikovo hrbtenico zlomil mehki posvetnjak Janežič, ki se je zbal za svoj Glasnik. V Trst je zvabila Levstika Cegnarjeva nejasna obljuba uredništva slovenskega časnika, nekoliko morda tudi neredno in počasno plačevanje liberalnega graščaka Vilharja, pri katerem je bil pred odhodom v Trst doonnči učitelj. Zoper plačano Levstikovo tajnikovanje pri Slov. Matici je na občnem zboru 1. 1865 dvignil prvi prolesl Mla doslovenec zdravnik Vošnjak. Njemu je javno pritrjeval mariborski odvetnik Burger. In I. 1S70. so Levstika obsodili za vladnega podmičenika in narodnega izdajalca lastniki Slovenskega naroda z besedami prijatelja in učenca — urednika Tomšiča, ker se je predrznil pokazati v Pavlihi karikaturo in politično nedoslednost — Mladoslovenca odvetnika Zamika.
Toda vse to in še mnogo drugega je dognala naša literarna zgodovina. In vendar si naš žurnalisl še danes upa v ciničnih, nečloveških besedah po-tvarjati zgodovino,
Levstik je bil silna in neugnana osebnost, ki je rušila vse. kar je bilo gnilega in bolnega. Zalo si ga ne more »lastiti* nobeden tabor, kajti baš on je ]K)diral vso zasmrajeno taborsko življenje na levici kakor na desnici. In zato se je v njega zaletaval vsakdo, ki je bil slep za njegov reformatorski značaj, kakor ludi za cilje njegove neprestane borbe. Saj je že časovno nemogoče, da bj si njegova dela lastil danes oni tabor, ki ga je baje v življenju preganjal. Kdaj je že smrt izmirila vse le ljudi! Mislim, da danes pač ne bi smeli dvomiti, da so Levstikova dela last vsega slovenskega naroda, kljub temu če jih je trenotno založil Peter in ne Pavel.
Gctovo si niso lastili Levstikovih del kranjski Nemci in nemškutarji, čeprav jih je prvi založil v devetdesetih letih Nemec Bamberg, ki Je založil n. pr. ludi Gregorčiča, Stritarja, Zupančiča, Aškerca in druge. Tudi sedanja založnica, ki se je lotila tega posla polem, ko je Tiskovna zadruga z vsemi svojimi literarnimi svetniki odklonila celotno izdajo Levstikovih spisov, kar ee je še menda ponovilo, ko je propadla v isti založbi nameravan« antologija iz Levstikovih del ali kaj, ni mislila na nič drugega, kakor da bi podala slovenskemu čitatelju po zmerni ceni — avtentičen Levstikov lekst. In o njeni vnemi in širokogrudnosti pričata glede na vsebino in ceno kljub nekim pomanjkljivostim prva zvezka. In vendar čitamo v omenjenem časniku tako absurdno trditev, kateri vsaj na videz veruje del napredne javnosti. Zakaj vendar ne vr-žete v srbsko javnost pretresljive vesti, da se hoče g. Geza Kohn polastiti srbohrvatske književnosti in jo posemititi! To bi vam bili hvaležni!
Ali ne podpira založniška podjetnost vsega literarnega dela? Po vsem svetu so te stvari že jasne in dognane, le v našem zastrupljenem vzdušju še morejo kliti laki strupeni očitki, kakršen je zapisan v omenjenem listu. Zajezite nekoliko struge plitvega žurnaliztna a la Življenje in svet in poplavo prevodov in poglejte v slov. literarno zakladnico in si »prilastite« poleg vzornih izdaj Jurčiča, Tavčarja in Podlimbarskega še marsikaj, kar bo v hvalo založniški vnemi in v korist bravca. Toda zapomnite si, da slovenska književnost ni zaslon za nobeno politično častihlepje in zuplotni-ško ovaduštvo, temveč svetišče, v katerem moremo in — moramo skupno po naše častiti Duha.
Groteska kot osnova Krleževe#a osnovnega dela
»Povratak Filipa Latinovicza« je naslov najnovejšemu delu prvega med sodobnimi hrvatskimi književniki, Miroslava Krleže. (Knjiga je izšla kot, II. zvezek »Sabranih djela M. Krleže«, založba »Minerva«, Zagreb.) Kot »roman iz našeg savremenog života« označuje založba ta spis, čigar dejanje se odigrava z nekim mučno zvitim ritardando v malem hrvatskem mestecu »Ko-stanjcvcu«, daleč od »kaptolske« železniške postaje, in nudi v svojem bistvu snov, ki bi drugemu pisatelju utegnila zadoščati komaj za novelo. Gosti se okrog usodna žene Bobočke. nekdaj soproge ministra, zdaj kavarniške blagajničarke, na prvi videz nedolžnega — zase morda tudi zares takšnega stvora, zakaj človeku, ki je tako legitimiran, kakor se je Krleža potrudil predstaviti to štiridesetletno damo, je kljub vsem dejstvom le stežka mogoče pripisati zlonamernost; imenovati bi ga moral nedolžnega razdiralnega duha, ker je neodgovoren. No, in drama je v tem, da se pred našimi očmi odigra v Kostanjevcu nekakšno predzadnje dejanje nedovršene žaloigre, ker umori junakinjo Bobočko njena najbolj slepa in zato tudi najbolj prizadeta žrtev, Baločanski, nekdanji finančni magnat, ki je sebe spravil v ječo in svojo ženo v grob, da bi enkrat dal duška svoji lastni volji, ki je po njegovem mišljenju uklenjena v vsestranske dolžnosti. Svojo lastno voljo pa uveljavi z neumno zaljubljenostjo v ta — kakor smo slišali — tako komplicirani in neodrejeni ženski stvor, imenovan Ksenija ali Bohočka, na tak način, da razmeče svoje lastno in še tuje imetje. Žalostno smrt te bridke nimfomanske ženske svarilno oznanja samomor njenega starega prijatelja, duhovitega Gruzinca Sergija Kiriloviča Kyrialesa, dvakratnega doktorja, dermatologa, pronicavega graditelja znanstvenih, materialističnih fantszmov. Ost s ne ta kot ne-izpeljani potezi iuonvec Baločari-ski in Filip, po katerem nosi roman — ali k^r je
že ta svojstveni spis — svoj naslov. Ras ja namreč, da predstavlja spis neke vrste katarzo v življenju dekadentnega slikarja Filipa, ki po enajstih letih prihaja iz Pariza na daljii obisk k svoji materi, nekdanji trafikantinji, zdaj posestnici dveh ali oelo treh hiš, ki ga je bila sedmošolca pognala zdoma, ker ji je izmaknil stotak in ga zapil In zapravil v družbi nečednih žensk. Sprva je videti, kakor da prihaja Filip k svoji stari materi obložen s tovorom neštetih nikdar pojasnjenih zagonetk, med njimi zagonetko njegovega lastnega rojstva, da bi izzval nekak obračun h la Leone iz drame »Gospoda Glembajevi« (ta Leone in Filip imata marsikatero potezo svojega značaja tako sorodno, da bi človek menil, kakor da je ta dekadent iz Glembajevske rodbine prišel pod psevdonimom igrat svojo žalostno vlogo v tale novi Krležev roman, le da ga je pisatelj zdaj napravil za takšnega slabiča, da ni zmožen kakega pomembnejšega dejanja ali kake večje odločitve, niti kadar ga vse izziva k odporu, tako, da ni on vodja dejanja, marveč se zliva dejanje čoz njega nemočnega). Proti vsemu pričakovanju se pa zasuče proti sredi knjige stvar v začarani krog Bobočke in se motovili v tem krogu do kraja, tako da objasnitev z materjo, ki je brez vsake nujne zveze kakor prilepljena na kraj knjige (kot poslednji izraz avtorju priljubljenega »ri-tardanda«), izpade bledo, kakor sitna dolžnost pisateljeva napram tehniki pisanja ali kakor že. Osrednji del spisa tvorijo štiri historije. Prva je Filipova, druga jc Bobočkina, tretja Baločanskije-va, četrta Kyrialesova. To je četvorica, v kateri se skuha kostanjev-ika žaloigra. Izčrpen pu je tudi popis življenja in delovanja Silvija Liepacha plemenitega Kostanjevičkega, to pa nemara zato, ker ima presenečeni čitatelj priložnost slišati prav tik pred zadnjo stranjo v že omenjeni disputi med materjo in sinom, da je — česar res ni bilo moči zlepa slutiti — le-ta Filipov oče. Nekakšni daljni sorodniki Glembajevih so ti ljudje, mislim, po položaju in pa po notranjosti. Morda so tudi »sa-vremeni život« — saj ima Bobočka pravo, kada tvrdi, da je največe prokletstvo našeg suvremenog života ovo sistematsko uništavanje svega, što je u nama neposredno, duboko, fantastično« — iz-vzemši zadnjega, zakaj tega vsaj v Krleževi sliki sodobnega življenja ni ravno premalo. Že iz povedanega pa je gotovo vsaj oddaleč slutiti, da je bistvena osnova Krleževega dela groteska.
Kdor bi čital ta poglavja, nasičena z. detajli nekega neznosnega življenja, ki ga vidi Krleža prav v vsem in povsod, bo jasno spoznal, da tlači avtor s svojimi analizam^ s svojimi neobjektiv-nimi in kakor od nekega nihilističnega duha naii-
Mlado polje se je kopalo v jutranji rosi, solnce je pomežikovalo skozi rahlo megleno tančico, ki je |M>kojno ležala prek ravni. Na obzorju »o se očrtavali rahli obrisi samotnega hrastovega loga, nebo pa je bilo še bledo modro.
Iz svežega raz.ora se je dvignil zajec in v lahnem drncu odšel na polje. l.ož, ki ga je zapustil, je bil samo zasilen, poiskal si je zavetja pred dnem, pa ga je kmalu predramila bližnja cesta, ki je oživela s prvimi žarki. f'ez polje je Sel, parkrat poslal, sedel in plaho premotril okolico, nalo pa i nadaljeval svojo pot. Tam. kjer se je pričenjala I glinasta poljska meja, je bil ob samotnem grmu
njegov lož. Bilo je malo v bregu, tako, da je imel razgled na vse strani, hrbet pa mu je za silo krilo gosto grmovje. Počasi je prišel do svojega grma, postal, nato napravil velik skok v stran in drugega v lož — naredil je pentljo, ki ga je že mnogokrat obvarovala pred zasledovalci. Pritisnil se je in le vešče, vajeno oko ga je ločilo od okolice, oči pa
so plaho zrle v mladi dan.
* * *
Solnce se je poslavljalo in s poslednjimi žarki zlatilo božjo stvarnico, ko je naš zajec zapustil lož in šel ob meji previdno na deteljo. Ob robu njive je obstal, pustavil možička. se umil in pričel večerjati, Ko se je začelo temniti, se je naenkrat pojavila na njivi temna senca, se uslavila In zrastla v drugega zajca. Kmalu sta oba odšla proti nizkim hrastovim gozdovom. Dolgo sta sta tekala sem in Ija, kmalu se jima je pridružil še tretji.
Znanec z mejice je bila zajka, oba oslala samca- Prišli so na rob gozdne jase, oprezovali za hip s široko odprtimi očmi, nato pa sta samca zaplesala svalovski ples. Objemala sta se in se pretepala in praskala, da so leteli na vse strani kosmi dlake, ko pa ,je imkukal mesec iznad mogočnih borova, ki so stali na robu hrastovja, sta bila samo še dva. Tekmec je premagan odšel, na gozdni jasi pa je bil svatovski ples in svatovanje do jutra ...
• • ♦
Ko sc je mesec drugič pomladil, je lož ob meji oživel. Zajka je imela ob meji dva drobna debelo-glava mladiča. Počasi sta drobljanca raslla in živela le ob materinem mloku. V toplih nočeh sta že delala svoje prve izprehode, vendar ni njun svet segal dalje kakor do roba njive, kjer se je košalila koruza in do grmovja, ki je straži 1 njun z volno obložen domek.
Neke noči pa ni bilo zajke več domov. V večernem mraku je šla čez njive na deteljo, ko je je prišla na poljsko pot, ni opazila temnozeleno žarečih oči muca, ki mu je postalo polje drugi dom. Brezskrbno, saj ni nič videla nič slišala, je postala na robu njive, kjer je hotela zavili proti domu. Krivi mucov hrbet se je sprožil in ostri kremplji so se zasadili v sivorjasti zajkin hrbet. Glasno je zavekala od strahu in bolečin, pa se pognala v divji beg. Jezdec se je je pa trdno držal in njegovi zobje so na vratu opravili svoje delo. Kri je brizgnila v jasnordečem curku in živalica se je po par skokih zgrudila v sveže razor«. Mucu so se
čenirai opazkami na desno in na levo ter v doljjih razpravah o vsakojakih dialektično obdelanih »problemih« življenje, ne le vse svoje osebe in tistega dela njih telesa, ki ga z medicinskim izrazom naziva filoveSki -cerebrum«, marveč tudi samega sebe in svoje lastno delo v grotesko. Zakaj če in v kolikor jc moči istovetiti redke Filipove upore proti temu sistematičnemu razkrajanju in uničevanju smisla življenja, z avtorjevimi lastnimi upori, se izkažejo kot groteskni in smešnejši od vsega, kar je s tolikim trudom in s toliko marljivostjo v vsem svojem spisu obsipaval s smeš-nostjo. V tej »blatni panonski zemlji.., kjer smrdi od stoletne gnilobe, vražjeverstva (tudi vera ni nič drugega kot vražjeverstvo in služabniki cerkve so — menda po neki marksistični ideologiji, sami pohotneži) in zabitosti, se brodolomec Filip od srca navduši edino le, ko zasliši nad seboj motor letala, ki plove na progi London—Bagdad—Bom bay. In kadar Filip brani svojo eksistenco (slikarsko on, pisateljsko Krleža), povzdigujoč svoi talent v nadnaravno sfero ob.iževanja vrednih pojavov — ali ni to groteskno?
Nemogoče je na tem ozkem prostoru zavzemati stališče napram umskim zablodam, ki jih — i majhno verjetnostjo, dasi je v intektualnih krogih tega gotovo tudi nekaj — avtor kar na debelo in nu gosto podtika svojim grotesknim romanskim figuram. Pač pa je treba občudovati sposobnost tega pisatelja, ki ume s toliko veščino uprizarjati pred našimi očmi kiklopske kombinacije, čigar »cerebrum« je tako oster instrument, kakor pri malo katerem človeku, in resno spominja na onega nesrečnega padovanskega meščana Franceuco Spiera iz Pregljeve tolminske novele. Razdiralni duh, ki vidno deluje v Krleži, ima svoje globoke zgodovinske korenine, in nalezovanje umiranja neke civilizacije, kateremu smo gotovo dan današnji priče, mora nujno delovati groteskno. To pa zaradi tega, ker rabelj, ki s peresom zbada v to umirajoče telo, ne le ne postavlja osnov novega telesa, marveč ne vidi niti tega, da človek novega človeka ustvariti ne more, marveč da se samo njegovo telo presnavlja.
Tehnika, ki jo Krleža uporablja, je izostrena in sigurna kakor pravilno zastavljena matematična naloga. Kolo dejanja teče po svoji logiki gladko in svojega smotra gotovo. Pa še to: v groteski, v kateri je prikazan ta svet, je le malokatera stvat neresnična (izvzemšl nekatere stvari, ki jih avtoi dosledno in zlonamerno docela neobjektivno prikazuje), a malokatera tudi, ki bi ne imela smisla in pomena. Le da Krleža pri svoji tenki analiz pozablja sintetizirati, ali pa tega ne more. s, i.
junak
zasvetile oči v divjem zmagoslavju in pohlepu po svežem mesu, nato pa so pričeli beli zobje trgati
toplo, kadeče se meso ...
• • •
Mlada zajčka sta se kmalu navadila samostojnega življenja in potepanja. Vsak večer sta šla na pašo, nato na kak krajši potek. Po poljih sla hodila, komaj odrastla, sama nevedoča, kaj iščeta.
Šla sla v lepem večeru prebujajoče se jeseni čez vse jKilje in zavila ob meji nizkih smrek in grmovja. Kjer je bil presledek, je manjši skočil skozi, pa zavekal in obvisel v zanki. Divje je skakal in se otepaval žice, pa vse zaman. Vedno trši in bolj dušeč je postajal objem. Že tako velike, oči so se izbuljile, še parkrat je zacepetal in, uboga zajčja para je obvisela v zanki. Njegov bratec, ga je še neitaj časa boječe ogledoval, se mu narahlo približal, nato pa v zmernem drncu brezskrbno od-brzel naprej.
• * •
Edini od družiniee iz mejice sredi polja je ostal zajček. Mlad neizkušen, vendar objesten in predrzen. V deželo je prišla jesen s svojimi krasotami in gozd si je nadel najpestrejšo obleko, grmovje in drevje je bilo obloženo s pisanimi sadeži, kmetje na polju pa so pospravljali pridelke. Zajec sj je izbral lož sredi repnega polja. Kmetje so prišli že čisto blizu do njega, glasno se pogovarjajoč in puleč repo. ko se je šele dvignil, napravil par skokov in obstal, nezaupno motreč ljudi, nate pa si je mislil, da je bolje, da je kar najdlje o« človeka, in odšel v hrastovo šumo.
Zvečer je šel spet na polje, se lotil v zeljnikn lepe glave in šel ob inejici proti hribcu, ki se je nalahno dvigal iznad polja. Ob robu šume si je poiskal za lož pripraven prostor in legel.
Jesonsko nebo je Irudno odprlo svoje sivo oko. narahlo je rosilo. II hribčku sta priflla lovca, se postavila vsak na en konec in spustila psa. Počasi, previdno je sledil pes našega zajca, nato pa obstal. Še par korakov je napravil, preden je zajec planil med grmovje in skočil na piano. Rahlo se je posvetilo in počilo. Okoli zajca je završalo, pa ostal je zdrav. Tesno je pritisnil ušesa in se pognal v divji beg. Šo enkrat js počilo — tudi
drugič zaman, odnesel je zdravo kožo.
• • «
Vrhovčevi so šli na polje po zelje in repo. Spremljal jih je zvesti čuvaj, ki pa ni bil nikdar na verigi in ki je čuval raje zajce po grmovjn kakor hišo gospodarja. Velik, volčjaku podoben pes je bil Fidek, le, da je imel konice ušes po-vešene, po telesu pa velike bele lise. Nekaj časa je ostal pri vozu, nalo pa se potepel. Kmalu je našel zajčjo sled in šel za njo. Naenkrat je za-beskal in že je planil naš znanec v mogočnem skoku s toplega loža. Gonja je šla po polju, čez grič in spet na polje. Razdalja med psom in zajcem se je obupno krčila, še par skokov in Fidek je hlastnil po zajcu, ta pa je skočil v stran in pes se je v svojem zaletu zaletel daleč naprej. To je porabil zajec in jo ubral v nasprotno smer. Svojo zvijačo je še parkrat ponovil, dokler se ni
Fidek ves upehan vrnil domov, • * •
Prišla je zima in z njo za zajca nove teznv* in nadloge. Iskal si je borne hrane in zavetja pod kozolci in mejami. Parkrat si je komaj rešil življenje pred rjavo dolgorepo tetko in pred svinčenim zrnjem lovcev.
Oddahnil se je in z njim vsa narava, ko se je jel tajati ledeni oklep matere zemlje. Tedaj ga je prevzelo čudno čustvo, da je vse noči prelekal in si iskal družbe. Našel jo je. Spet je sijal bledi mesec, ko je on prvič svatoval. Proti jutru sta šla oba z zajko proti stari mejici. Vodil jo je. V tre-notku, ko je dospel do meje, se je pognala s snežene lise nanj drobna, vitka, bela živalic«. Zajcu se je iztrgal iz grla grgrajoč glas, pognal se je. z belim jezdecem na vratu, v beg. Planil je skozi grmovje, Um mu je odletel hermelin s hrbta, zajec pa je lekel z zevajoSo rano še do ceste, kjer je obstal.
Tam ga je zjutraj naSel delavno hiteč v tovarno. — »Dober bo,r si je mislil, saj nulokda' jem meso .. ,<
* • •
Prvi zvončki so radovedno pokukali i z tal in prisluhnili dnljni, rahli pomladni pesmi, v ložu pod mejo pa so zagledali svet miarii zajčki — sinovi plahega junaka.	Joža IierforL
na koži, zlasti na ramah, hrbtu in nogah naslikane metulje v živih barvah. Nohte na nogah pa imajo poslikane z živo rdečo oarvo. Komentar je uepo-trebent
Že Grki so poznali nego telesa. Bili so prvi, ki so družili izobrazbo duha s telesnim delom — gimnastiko. Od njih smo podedovali tudi mi ime gimnazije, ki seveda danes služijo vse drugemu namenu kakor pa pri starih Grkih. Rimljani so prav tako poznali izrek: »Zdrava duša v zdravem telesu« in pri njih je kult telesa prešel končno v skrajno degeneracijo in nemoralnost. Sploh opažamo v zgodovini čuden pojav, da narodi, pri katerih zavzema kult telesa vedno večji in neutemeljeni obseg, čudovito hitro izgubijo življensko silo. Višek telesnega kulta je bil tem narodom hkrati začetek propada. Nikakor nočemo trditi, da je to v nujni zvezi, vendar da misliti.
Ce mi danes nimamo takih gimnazij kakor Grki, ima vendar naša zdrava mladina, ki sedi po šolskih klopeh, na razpolago zadosti primernih na-
Moderno kopališče na Bledu. - Za nas navadne r.emljane je blejska voda nekoliko draga. Če si je kdo ne more privoščiti, naj se pa zadovolji kar z domačo. Bo prav tako zdrava, kakor blejska.
činov, da si okrepi svoje telo s športom, ker ga pač ne more z delom, kakor si ga mladina na kmetih. In oe gledamo danes mi z gotovega viška na stare narode in se morda čudimo njihovemu pretiravanju, ne pomislimo sami, da bodo čez stoletja gledali zanamci na nas mogoče prav tako začudeno, kskor gledamo mi nazaj v pretekla tisočletja. Naj premisli vsak, ki je že videl današnji moderni šport, če bi naši sedanjosti delali krivico zanamci, če bi pisali o njej nekako tako-le:
Svet ovna vera 20. stoletja
(Razprava iz 30 stol. po Kr.)
Evropsko-ameriškega kulturnega kroga tiste dobe ni obvladoval krščanski verski nazor, kakor smo smatrali doslej. Tako pri izobražencih kakor tudi pri širokih ljudskih masah je krščanstvo stalno izgubljalo tla in se puščalo počasi, a vztrajno Izpodrivati od novega verskega gibanja, ki ga je tudi v resnici popolnoma izpodrinilo. Ta nova svetovna vera — dali ji bomo ime, ki so ga že tedaj prevzeli vsi evropski in ameriški jeziki kljub temu, <Ta je ta beseda anglosaškega korena, namreč: šport.
Bistveno znamenje vsake nove vere je vedno nek nov simbol. Zanimivo je opazovati, da je v tO. stoletju še vedno vladajoče znamenje križa, ki je bilo simbol krščanstva, začelo vedno bolj izginjati, prav tako kakor nekateri novi simboli, ki so se zlasti v nekaterih pokrajinah pojavili, tako n. pr. srp in kladivo ali sveženj palic (znak fašistov). Vsi ti simboli so se morali umakniti novemu znamenju. Predmet novega kulta in češčenja je pa postala žoga. S svojo obliko krogle je postala naj-brže simbol v končnem zaključenega neskončnega In bila hkrati znak najbolj popolne oblike ali, kakor so to z izrazom tedanje?« časa imenovali, — odlične forme.
Iz izkopanin, dobljenih pri izkopavanju na etarih evropskih in ameriških kulturnih centrih, izberemo lahko žoge vseh vrst in vseli velikosti ter Izdelane in najrazličnejšega materijala. Razumljivo je, da smo iz teh kvalitativnih in kvantitativnih razlik med temi predmeti, ki bo pa bili med seboj podobni drug drugemu le po zunanji obliki, sklepali na večje število verskih ločin ali sekt te športne religije. To domnevo so nam potrdila tudi odkritja sportno-verskih spisov iz tistih časov, katere se nam je posrečilo po velikanskem trudu razbrati
Odgovarjaoč splošnemu značaju tiste dobe, ki je delila človeštvo po njegovem kapitalu, posesti in dohodkih, so so razlikovale tudi športne sekte med seboj po svoji finančni moči in iz te izvlrajo-čega socialnega položaja njenih vernikov. Vsem skupna je bila le verska ceremonija igre z žogo, ki je imela izredno stroge predpise. Močne raz-
like med raznimi kulti pa so povzročila pomožna sredstva oziroma orodja, ki so jih uporabljali pri svojih svečanostih.
V manj premožnih slojih je bila po večini razširjena verska ločina, ki je bila prav radi tega najmočnejša in ki bi jo lahko nazvali nogo-žogarji, roko-žogarji in rugby-žogarji. Ta je častila žogo brez vsakega pomožnega sredstva ali orodja, le s telesom ali pa s posameznimi udi, in je skušala vedno zagnati žogo v svetišče premaganega nasprotnika. Najbrže se poznajo pri tem še pradavni vplivi predzgodovinske naravne vere, ki je temeljila na boju med poletjem in zimo. Prav posebna vrsta te ločine pa so bili takozvani vodo-žogarji, ki so častili žogo na podob?n način kakor neke vrste dvoživke v vodi.
Bogatejši srednji sloji so pripadali večinoma dvema sektama takozvanih tenis-žogarjev ali pa hockey-žogarjev. Tudi ti so častili misterij žoge z vso vnemo in udanostjo, čeprav so bile pri njih žoge mnogo manjše kakor pri prvih, kjer je bila velika oblika žoge preračunana na surovo primitivnost široke mase. Niso se je več dotikali s telesom, ampak ji stregli s |>osebnimi orodji, z neke vrste loparjem, ki so ga nazivali racket, in z debelo kljukasto palico, ki so jo imenovali hockey palico.
Prav posebno poplemenitenje pa so dosegle najbolj odlične verske ločine takozvanih golf- in polo-žogarjev. Žoga je postala pri teh še manjša. Orodja pa, s katerimi so ji stregli, so se pomnožila. Pri skrivnostni ceremoniji golfa je vernik rabil celo vrsto različnih palic, ki mu jih je nosil poseben ministrant. Vrh tega je pri tej svečanosti bila potrebna prav natančno obdelana zemlja, na kateri so bili postavljeni posebni žrtveniki. Najod-ličnejša vseh iger pa je bila hrez dvoma polo, ki je uporabljala poleg orodij še živali, bodisi naravne, ki so jedle oves, ali pa umetne, ki so jih gonili s pedali ali pa z bencinom. Verniki so na teh živalih sedeli, oboroženi z dolgo kladivasto palico, ter so bili najbogatejši na, svetu.
Najbogatejši Zemljani tiste dobe pa so imeli posebna božja pota, kamor so romali in na majhnih mizicah častili prav majčkeno žogo. Razvaline takega templja ogledujejo še dandanes naši potniki. Imenoval se je tedaj Monto Carlo. Obred so imenovali ruleto in pri tem obredu so darovali božanstvu žoge ogromne denarne žrtve. — Kako je bilo vsesplošno čaščenje žoge, naj dokazuje še to, da se je mladina že sama v zgodnji mladosti vadila v tem kultu z malimi žogami, ki so jih tedaj nazivali frnikule.
Pri vseh ločinah je veljalo pravilo, da se udeleži verske svečanosti lahko vsak vernik. V resnici pa se niso držali tega načela. Le izbran zbor enako oblečenih svečenikov je navadno častil žogo po
Poleti si napravijo nekateri kar sami krasna letovišča. Morda vse leto štedijo, da prištedijo za šotor, s katerim gredo poleti v naravo, navadno v bližino kakega jezera. Pri nas je znan zlasti Bohinj kot središče takih taborišč. Človek gospodari, kuha, se zabava in spi v hotelčku, ki si ga je sam postavil in če se dobro razume s kmetom, na čigar svetu je postavil svojo poletno vilico,
se mu godi kakor v raju.
Zdrava duša v zdravem telesu
Mladi in stari imamo prav gotovo zadosti najrazličnejših panog športa, s katerimi lahko okrepimo in utrdimo svoje telo. Vendar se mnogokrat zgodi, da zlasti mladi izrabljamo te športe in pozabljamo končni namen športa. Prav gotovo spada mod najlepše, najbolj zdrave in najcenejše športe plavanje in veslanje. Pa je že križ s plavanjem, še bolj pa z veslanjem. Ljudje smo skoraj pozabili, da poleti lahko plavamo in da plavamo zato, da si utrdimo telo. Velika večina nas plava zato, ker se kopljemo, in tu grešimo kaj hudo. Z veslanjem, ki pa spada že bolj k tistim, ki lahko utrpijo malo več drobiža, je pa taka, da navadno ne veslamo zato, da bi tudi naše telo imelo kaj od tega, ampak zgolj v svojo zabavo. Vrh tega nas pa še slane.
Ce človek gleda poleti obrežja naših rek in jezer, vidi, da je v njih precej živo. Ljubljana sama da kako vročo pasjo nedeljo kar 20.000 kopalcev, ki se kar naselijo navadno za ves dan bodisi v Sori v Retečah, bodisi v Mednu, Tacnu, na Ježici in v Tomačevem ob Savi, nadalje ob Ljubljanici, ki je polna kopalcev skoro od Ljubljane do izliva v Savo. In prav tako je z drugimi rekami in potoki. Mariborčani imajo svoj Felberjev otok, Novo-meščani čudovito, a zahrbtno Krko, Bohinjci in Blejci svoja jezera, Cerkničani pa suho lužo.
Kopanje je postalo naroden šport In vendar kopanje ni šport. Kopanje je mnogokrat zdravju bolj škodljivo, kakor si mislimo. Ljubljanski zdravniki so že večkrat napisali, še večkrat pa povedali svojim bolnikom, da je Sava najboljša mati revma-tizma. Mladi tega ne verjamejo. Ko so pa stari trideset, petintrideset ali štirideset let, pa to občutijo, seveda ostane Sava kljub temu nedolžna. Pa čh je že Sava bolj nevarna kot druge vode, tedaj niso nenevarne ludi druge reke in potoki, če človek ne zna pametno uporabljati lepih in vročili popoldanskih dnevov. In kar marsikdo ne ve, je to,
da je kopanje dopoldne in popoldne proti večeru bolj zdravo kakor pa kojDanje v uajvečji popoldanski vročini takoj po kosilu. Kopanje s polnim želodcem se nič kaj dobro ne pri leže človeku in zato je boljše, da se človek koplje tik pred obedom.
Posebna specialiteta kopanja pa je solnčenje. Le malokdaj je moda pametna in tako tudi v tem slučaju. Mladina danes misli, da je lepo, junaško in zdravo, če je ožgana bolj kakor najbolj črni Culukafri v Afriki. To naj pomeni zdravje. In vendar temu ni tako. Solnčni žarki so človeškemu telesu lahko mnogo in tudi zdravilni so, če lahko prodrejo v telo. Seveda pa ima navadno človek tudi lahko dobrega preveč in to ne de več dobro. Mati narava je sama bolj pametna kakor mi ljudje in se zato prevelikih dobrot sama ubrani. Ce je preveč solnčnih žarkov, porjavi koža, ki zapre dostop zdravilnim ultravioletnim žarkom v telo. Pravilno solnčenje je vedno tako, da človek nikdar ne porjavi preveč, kajti le v tem času koža še prepušča ultraviolotne žarke.
Pravilo pri kopanju naj bi bilo vsakemu tako: Kdor se hodi kopat, naj se nauči plavat, in kdor zna plavati,, naj plava toliko časa, dokler mu to prija, oziroma, dokler ga ne zebe. Predolgo ostajati v vodi, ni zdravo, zlasti za take ne, ki ne znajo plavati. Zakon pa naj bodi vsem: nikdar ne uganjati v vodi neumnih in nepotrebnih šal, ki so navadno take, da človek na kakršenkoli način Igra potapljajočega se kopalca. S tem se razvadi druge, in če pride rosen slučaj, nihče no verjame, da gro zares, in nesrečnež utone. Tudi to se je zgodilo.
Zato torej pazimo, da ne bomo dosegli s kopanjem vprav nasprotnega in uničevali svojega zdravega telesa, ki je nujno potrebno, če hočemo | v njem imeti še zdravo dušo.
Na plezalni turi v planinah
Morje! Vsak kdor ga še ni videl, ga želi vsaj enkrat videti. Kdor ga je videl, bi se rad v tej pasji vročini v njem kopal. Premnogim bo ostala le neizpolnjena želja.
strogih pravilih, katerih natančno izpolnjevanje je nadzoroval poseben nadsvečenik. Množice vernikov pa so gledale te misterije in so sem in tja prehajale v zborno petje, ki se je včasih spremenilo v fanatično kričanje, zlasti tedaj, kadar je ceremonija dosegla svoj višek. Zlasti o takem navdušenju pišejo še stara poročila iz tistih časov in v njih zasledimo, da je tekla včasih radi nesporazumov pri razlagah gotovih dogem celo kri. Prav tako posnemamo iz teh poročil, da so nekateri svečeniki bili izredno priljubljeni, in kadar so cmi nastopali pri svojem oeremonijelu, jih je navdušeno zasledovalo včasih celo po stotisoče vernikov.
Ko se človek 30. stoletja potaplja ob teh ostankih 20. stoletja za tisoč let nazaj v zgodovino, pač ne more drugega, kakor zmajevati z glavo in reči: Hitreje, kakor se vrti zemlja, se spreminja človeštvo.
Najlepše bivanje v naravi pa nudijo zlasti mlademu človeku naše prelepe gore. Kamniške planine so kakor pravi raj in od koče do koče skoraj ni več hoda, kakor nekaj ur. Triglav s svojo družbo gorskih velikanov vsako leto že teže vzdihuje pod težo turistov, ki ga tlačijo v zemljo. Turistika dobiva pri nas vedno več prijateljev in !e malokdo, ki enkrat okusi sladkosti gora, zapusti svoje strme prijatelje. Sicer hodi večina vedno po varnih in markiranih potih, kjer se človeku v resnici ne more zgoditi nič hudega. Vsak, ki ne pozna gora j do dobra, naj se dobro drži ; takih potov, o katerih ve, da ! ga bodo gotovo privedli brez težav in nezgod na vrh. Niso še vsi, ki lezejo v gore, plezalci, niti niso vsi plezalci pametni plezalci. Radi verjamemo plezalcem, da človek čisto drugače vidi, čuti in sliši goro, če
gre po njej tako, kakor mu
veleva oko in kakor ga vabi vrh. V naših planinah je že padlo toliko žrtev in te žrtve niso padle radi strahote in nevarnosti naših gora. Skoraj v vseh slučajih je bila glavni vzrok nesreče neprevidnost in mladostna predrznost. Kdor ljubi naravo in kdor ljubi goro, ta bo posvetil planinam in sebi, kadar bo hodil po njih, toliko pozornosti, da bo prišel nazaj okrepljen, srečen in zadovoljen, ne pa polomljen. — Eno napako pa imajo morda zlasti tisti, ki hodijo vedno po markiranih potih in ki mislijo, da so junaki, ko so prinesli svoje gojzerje mogoče 1000 m visoko
na svojih nogah, in da smejo zato izropati ubogo goro prav do zadnje bilke in do zadnjega cveta. Kakšna revica je samo Šmarna gora spomladi, ko znosijo Ljubljančani v eni sami nedelji za polne vozove cvetja z njene zelene trate. Pravi turist bo imel vedno večje veselje nad redko planinsko cvetko, ki bo rastla med kamenjem, če jo bo pustil neodtrgano, kakor, če jo bo zataknil za klobuk.
Za smeh
Veliki reveži pa so tisti, ki nimajo tekoče vode. Ti si morajo pomagati na presneto zvite načine. Končno pa tudi vodovodna cev in iz nje pršeči curek prav tako zaležeta, kot skok v mrzlo Savo.
V Angliji so pogruntali novo modno norost, ki je našla seveda med bogatini že lepo število posnemovalcev. Bogate žene in dekleta prihajajo v kopališča, zlasti pa v moderno urejeno veliko ko-
Pooblastila za vinotoče pod vejo
Ban dravske banovine je na podlagi paragrafa 437 odstavek 2, zakona o obrtih predpisal dne 27. junija naredbo o izdajanju pooblastil za točenji! vina lastnega pridelka (vinotoč pod vejo). Naredba je stopila v veljavo i dnem razglasitve v »Službenem listu dravske banovine , torej 9. julija, naredba se glasi:	...	, $ i. Pooblastila za točenje vina lastnega pri. delka se smejo izdajati samo vinogradnikom, ki izpolnjujejo pogoje S 179. obrtnega zakona ter so vredni zaupanja in zanesljivi.
Pooblastila se izdajajo samo vinogradnikom, ki se preživljajo pretežno iz donosov vinograda, ki jim je vinogradništvo glavni poklie in ne gojijo
šmarnice.	..... • •
Takega pooblastila pa ne more dobiti oni vinogradnik. ki premore več kot 3 ha vinograda.
" g o. Vino lastnega pridelka se sme točiti samo v krajih, kjer je bilo to doslej dovoljeno, to pa v občini, v kateri se je vino pridelalo. V mestih, trgih, zdraviliščih in letoviščih točenje ni dovo jeno.
§ 3. Pooblastila za vinotoče pod vejo izdajajo pristojna obča upravna oblastva prve stopnje po zaslišanju gostilničarske družbe. Prošnji za pooblastilo je priložiti potrdilo občine, da prosilec izpolnjuje pogoje te naredbe.	.... „,„,.„
Vinotoč se sme dovoliti za največ tri nie»eie v letu.
$ 4. Če se točenje vrši v lastnikovih prostorih, mora lastnik skrbeti za čistost in zdravstveno ureditev prostorov in opreme ter za potrebni red, mir in varnost. Če pa se točenje vrši na prostem, je skrbeti, da kraj ne povzroča javnega zgražanja, ne ovira javnega prometa, ni v bližini šole, bolnišnice ali cerkve in je zdravstveno primeren; tudi na prostem mora skrbeti lastnik za Čistost in zdravstveno ureditev opreme ter za red, mir in varnost.
V	vinotočih pod vejo je lastniku prepovedano dovoljevati igre, godbo ali ples, dolžan je tudi za-braniti vsakršno razuzdanost. Osebam pod 18 leti starosti ali notoričnim pijancem ne sme postreči s pijačo.
V	vinotoču se sme postreči samo z vinom lastnega pridelka.
§ 5. Vinotoči lastnega pridelka smejo obratovati le do 20.
$ 6. Izjeme od določil te naredbe sme dovoliti ban v posameznih primerih.
(i 7. Izdano pooblastilo se sme takoj preklicali, če se pojavijo take nerednosti, da lastnik ni več vreden zaupanja in ni zanesljiv.
§ 8. Prekrški te naredbe se kaznujejo po določilih § 397. obrtnega zakona. To tem določilu se kaznujejo ludi oni, ki bi na drobno točili vino brez pooblastila ali pa bi ga prekoračili
Selitev industrije
V znani nemški reviji »Die Bank« čitamo zanimive podatke o uspehih onih industrij, k. so se vselile v kako državo radi tamkajšnph visokih zaščitnih carin. To je poučno tudi za nas, da vidimo, kje ne bi mogla uspeti naša akci|a za okrepitev domačega trga.
Kakor znano je pred leti ustanovil znani tran-coski avtomobilski industrijec Andre Citroen v Angliji svojo lastno tovarno avtomobilov, da se izogne preteči angleški carini na uvoz motornih vozil. Sedaj pa čitamo v angleških listih, da se bridko pritožuje nad slabimi izkušnjami, ki jih |e s tem imel. Angleži ne kupujejo njegovih voz, čeprav jih izdelujejo angleški delavci in po ogromni večini iz angleškega materijala. Citroen si razlaga to dejstvo s tem, da ga je pripisovati gospodarskemu nacionalizmu, da Angleži predvsem kupuiejo res angleško blago. Toda to ni nacionalizem na gospodarskem polju, ravno nasprotje. Dejstvo je, da publika, ki je preje imela raje uvoženo znamko, ne kupuje več rada onega proizvoda,, ki se izdeluje v okviru domačih carinskih meja. lo izkušnjo doživlja tudi Nemčija, saj je znano dejstvo, kako je postala majhna priljubljenost nekaterih predmetov, odkar gredo na trg pod firmo; izdelano v Nemčiji, pa je vendar predmet iste kakovosti, sploh isti kot inozemski, razen označbe in izvora. Kdor se je zaradi katerihkoli razlogov navadil na inozemski proizvod, smatra isti predmet, doma proizvajan za falzifikat, kakor hitro dozna, da blago ni bilo izdelano v inozemstvu. Kupci se ne ozirajo dosti na argumente, kot so n. pr. izboljšanje plačilne in trgovinske bilance, zaposlitev domačih delavcev itd. Če se odloči potem še za domač proizvod, potem kupi samo popolnoma domač proizvod pod domačo firmo, Citroen naj pomisli, da je v Angliji izdelan Citroen vendar nekaj drugega kot njegov popolnoma enak francoski voz.
Če je kakšna inozemska marka posebno dobro vpeljana, potem je treba v slučaju izvoja to obdržati kot n. pr. za Anglijo in Unijo označba Made in Germany.
Nov nadzorstveni svet Poštne hranilnice. V
nadzorstveni svet Poštno hranilnice so postavljeni za člane (v oklepajih namestniki): ing. Dobroslav 'Ratajac, pomočnik prom. min. (Dragutin Vojinovic, višji svetnik gl. žel. ravn.), Ljubomir Vidakovič, penzionist (dr. Ivan Kavčič, višji svetnik prom. min.), Stanoje Nedeljkovič, pomočnik fin. mm. <Vlastimir Glišič. načelnik car. oddelka), Svetielav Ojorgjevič, višji monop. svetnik), dr. Ljubiša Mikic, svelnik fin. min.), Milivoj Pilja, načelnik trg. mm. >(dr Avg. Pavletič, inšpektor trg. min.) in dr. Vilko Baltič, drž. svetnik v pok. (Miloš Štibler, msp, agrarne banke). Iz tega je razvidno, da se ni izpolnila znana zahteva slovenskih pa tudi zagrebških gospodarskih krogov, do dobe svoje zastopstvo v nadzorstvenem svetu Poštne hranilnice, ki ima največ prometa pri ljubljanski in zagrebški
podružnici.	. .
Konkurz je razglašen o imovini Pisk Marije, trgovke v Lopati (prvi »bor upnikov 23. julija, terjatve jc prijaviti do 27. avgusta, ugotovitveni n aro k 12. septembru). Nadalje je razglašen konkurz o imovini Lotarja Martina, nc-iprot. trgovca in posestniku v Loki 338 Trbovlje (prvi zbor upnikov 26. julija, terjatve jc prijaviti do 2. avg., ugotovitveni narok 5. septembra).
Likvidacija: Izvozna zadruga jugoslovanskih vin, r. z. z o. z., Maribor.
Predlog za klirinško poslovanje na zagrebški borzi. Sen/al zagrebške borze g. Axelrad, je predlagal tajništvu zagrebške borze, du naj sc uvode klirinško poslovanje na zagrebški borzi. Zaradi uvedbe deviznega kliringa s Češkoslovaško, Švico in Avstrijo jc borzno poslovanje postalo minimalno, /uradi tega bi bilo treba uvesti zasebni kliring med uvozniki in izvozniki. Najprej bi se naj dovolilo trgovanje na borznih sestankih s terjatvami v kliringu, vsaj v svrlio klirinškega obračuna, lo jc dovoljeno drugod, pa bi moralo biti dovoljeno na borzi, ki je zato najbolj ipoznana. V okvirju likvidacijske blagajne bi se lahko osnovalo mesto za evidenco in razvoj kliringu, kar bi bilo enostavneje kot ipu da to izvršuje inozemska institucija: Zadruga jiigoslovansko-uvstrij-ske zbornice. Tajništvo borze bo sto]>ilo v zvezo z Narodno banko glede tozadevnega sporuzuma.
Nova samoponiočua zadruga. Število lako-zvanili samopomoči)ili,zadrug še vedno narašča. Sedaj je bila v Ljubljani vjiisajia zadruga »Bodočnost«, rcvg. zuv. zadruga z o. z. Sedaj imamo lepo število takih zadrug in bi bilo potrebno, tla ban sika uprava čimprej izda vzorna pravilu zu registrirano pomožne blagajne, ki bodo odgovarjala duhu času. Zahteve, ki jih jc tozadevno postavila naša jav nost, so itak znune, in s (sodelovanjem zavarovalnih strokovnjakov bi banska uprava morala to urediti čimpreje. V novih pravilih pa naj bo določeno tudi stalno in res učinkovito nadzorstvo nad poslovanjem teJi blagajn.
Nova delniška družba. Trgovinsko ministrstvo je odobrilo osnovanje Prve jugoslovanske tvornice radiatorjev in kotlov v Velikem Bečkereku. Glavnica družbe znaša 3 milijone Din (3000 delnic). Plačati je treba takoj samo 30%. Kot aport dobi tvrdka Budinski 1200 delnic za izvršitev zgradbe in instalacije tovarne.
Parafinska tovarna stekla, ki je lani v oktobru ustavila delo, je te dni začela zopet obratovati. Zaposlila bo 250 delavcev in bo delala prav za prav v zmanjšanem obsegu.
Borza
Denar
Dne 9. julija.
n .11
Ta leden je bil devizni promet manjši kot prejš-znašal je le 1.4 miilij. Din v primeri s 2.2, 1.6, 2.1 in 2.2 niilij. Din v prejšnjih tednih. Poleg tega je bilo v valutah zaključenih ta teden 75.000 Din v šil, in 25.500 Din v pengih, skupno torej O.t milij. Din.
Curili. Pariz 20.15, London 18.375, Nevvvork 513, Bruselj 71.25, Milan 2(5.17. Madrid 41.60, Amsterdam 200.925, Berlin 121.70, Stockholm 94.50, Oslo 90.75, Kopenhagen 99.50, Sofija 3.72, Praga 15.17, Varšava 57.45, Atene 3.30, Carigrad 2.30, Bukarešta 3.05, Helsiogfors 7.70.
Živina
Mariborski sejem dne 8. julija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 270 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 70— 100 Din, 7—9 tednov 150—200, 3—4 mesece 250— 300, 5—7 mesecev 360—400, 8—10 mesecev 450— 500, t leto 600—650, 1 kg žive teže 6^-6.50, mrtve 9—10. Prodanih je bilo 170 svinj.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 79 kg 127.50—130, okol. Soinbor 78 kg 127.50—130, sred. 79 kg 127.50—130, 76 leg 12750—130, potiska 79 kg
Rontgenotoški oddelek v ljubljanski bolnišnici
Vodja: primarij dr. Kunst
R8ntgenovo žarke, ki so imenujejo r>o iznajdi-telju prof. Konradu Rontgenu, uporablja zdravniška veda že kakih 35 let, deloma za preiskavanja-, deloma z.a zdravljenje različnih bolezni.
Rčintgenovi žarki se pridobivajo iz visoko napete elektrike, napeljane v brezzračen prostor in sicer tako, da sta oba pola elektrike vcejena v stekleno cev in se s konci ne dotikala. Tako nastali žarki se brez posebnih priprav z očesom ne vidijo in se njih navzočnost sploh ne čuti, kajti valovna dolžina teh žarkov je tako majhna, brzina pa tako velika, da ne povzroča v človeškem organizmu prav nikakih občutkov.
Bil jc gotovo le slučaj, da se je ua mizi, kjer je eksperimentiral Kiintgen, nahajala snov, ki se pri navzočnosti teh žarkov svetlika in teh snovi ee še danes rontgenološka Znanost poslužuje, kadar z žarki pregleduje bolnika. Drugi učinek rontgeno-vih žarkov obstoja v tem, da vpliva na folografično ploščo, oziroma film prav tako kakor luč in to seveda tudi skozi zaprto kaseto. Ta druga lastnost rOntgenovih žarkov se uporablja v medicini za slikanje udov in organov človeškega telesa.
Tretja lastnost teli žarkov pa je biološka, to je vpliv na človeški organizem, zlasti na bolezenske pojave našega telesu. Ker gredo rontgenovi žarki skoraj neovirano skozi vsako telo, je jasno, da se da ž njimi vplivati na različne organe in bolezenske tvorbe v notranjosti našega telesa.
Iz gori navedenih lastnosti je razvidno, da so deli uporaba rontgenovih žarkov v medicini v tri svrhe in sicer v pregledovanje, slikanje in obsevanje. Za vsako našteto uporabo imamo posebne stroje in priprave, ki omogočajo hitro in popolnoma varno obratovanje.
Rontgenološke metode so danes v medicini zavzele tako važno mesto, da jih noben zdravnik ne more pogrešati, v bolnišnicah pa jo ronlgenologija postala najvažnejši in najzanesljivejši diagnostični pripomoček.
Moderno urejen rdnlgen je danes merilo za znanstveni nivo doličnega zavoda. Naša bolnišnica v tem oziru nikakor ne zaostaja za inozemskimi klinikami.
Spori
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 17. t. in.
celodnevni kolisurski izlet v Županovo jamo pri Grosupljem. Obenem se vršijo medklubske dirko na progi Ljubijuna—Grosuplje—Višnja
gora—Stična—Grosuplje—Ponova vas, kjer jc cilj. Vozi se v 3 skupinah: I. Glavna dirka; 2. Juniorska dirka; 2. Dirka novincev. Zbirališče izletnikov, kakor tudi slart dirkačev jc na Dolenjski cesti pri km 3. Odhod izletnikov je ob 8. uri zjutraj, sturt dirkačev pa točno ob II. Obenem se sporoča, da plačajo udeleženci pri ogledu jame samo polovično vstopnino.
Darovi
Priporočamo Vam	1,01
najboljše šivalne stroje
in kolesa
Adler -
GKITZNEH
Švicarski pletilni stroji
DUBIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
Teler. št. 2913	za vodo. Telof. St. 3913
Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo.

Povodom 20 letnice
obstoja svoje tvrdke prodajam samo še do 10. avgusta 1932
ure, zlatnino, srebrniuo, dragulje z 20% popustom
Ivan Pakiž
Ljubljana, Pred Škofijo 15
UMETNO VRTNARSTVO
nagrobni venci, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončenice itd.
ČEH, Ljubljana Vil, Gasilska c. 14
V počeščenjc spomina f g. Igu. Ileršiča daruje Stolni Vinc. konf. rodbina Kurentova 100 Din. Bog plačaj!
130—132.50, ladja Tisa 79 kg 132.50—135, ladja Be-gej 79 kg 130—132.50, ban. gornja 78 kg 122.50— 125, par.' Vršac 78 kg 122.50—125, oves bač., sr„ si. 140—112.50, koruza bač., sr., gar. kval. 108—110, bač. gar. kval. okol. Soinbor 110—112, ban. gar. kval. 106—108, sr. gar. kval. okol. ftid 110—115, moka bač., ban. št. Og, Ogg 200—210, št. 5 180— 185, št. 6 165—170, otrobi bač., sr. juta vreče 90— 95. Tendenca čvrsta. Promet: 40 vagonov.
Zahvala
za številne ljubeče dokaze sočutja, kateri so se mi izkazali ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda
Marka Cuiiea
Zahvaljujem se vsem, ki so mi skušali nuditi tolažbo v veliki boli. Prav posebno se zahvaljujem Kovinarski zadrugi za udeležbo pri pogrebu. Hvala za vence in cvetje.
Maribor, dne 9. julija 1932.
ŽALUJOČA SOPROGA.
GRADEC lendplatz 1
Telefon: 30-77
HOTEL
GOLDENER ENGfr
v neposredni bližini glavnega kolodvora in mestne železnice; popolnoma novo urejen. V sobah tekoča topla in mrzla voda, kopnlnica, centralna kurjava. Prostor za vozove. Zbirališče iiiozcinccv. Govori sc tudi slovensko. Za poset sc priporoča
JOS. STELZER, lastnik.
ZAHVALA. Vsem, ki so se nas spomnili ob priliki, ko nas je za vedno zapustil naš predobri soprog, oče i. t. d., gospod
Ivan Tavčar
hišni posestnik	'
in nam lajšali bridko bol, se najiskreneje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, cenj- družinam Čik, Volbcnk, Steržinar, Krnic in Llndič, nadalje Sav. Met. Radnika za prekrasni venec, Lazarju za njegov neumoren trud, godbi »Zarja , g. Krulcu in njegovemu zboru za ginljivo žalostinko, tovarišem pokojnika, kakor tudi vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na zadnji poti, ler vsem darovalcem vencev in cvetja. Prosimo, sprejmite naš prisrčni: Bog plačaj!
Ljubljana, dne 10. julija 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
iiiLinni j
^bTS?!^ S" l^lg®
nO ®go si
re«6- g;
-
2.2 a-s £ts3 •S^jct) gcag
.S . fc> * I «
rfsžstis
o I o I .3 j
g I <9 1 O <u g> j o d : *u
« ;;(N ti"
> (M-S eo « ..
TJ s? --
o f, _r\ > •s ^ sp *
N -TCO "T O
al12*8
saiSSJ
.S .O 'S S d £ ca S°o;=:
a Š5 > ®>.;cj jj
S Q .9 3 5 -^Pa 155
•Sša« i
79
Roland Dorgeles:
Leseni križi
• E, in kaj pa mi? Ali zame ni nič? Pa si dobro pogledal?... Kajpak, takle poštar v svojem toplem gnezdu... Ta žvižga na vse.«
Tisti, ki niso nič prejeli, so malodušno odhajali in da bi utolažili svojo onemoglo jezo, so se grdo-gledo ozirali na furirja, kakor da bi v resnici domnevali, da meče njihova pisma proč.
»Nič ne maraj, svoja pisma ti ta vedno dobi, svoja.«
Gilbert je bil srečen. Ko je prejel svoj zveženj-ček, jc takoj opazil široki Suzyn ovitek, ki je molil izmed drugih. Od sreče je zavalovalo v njem'.
Sedaj, ko je imel pismo v žepu, se mu ni več mudilo, da bi ga čital; ni hotel izdati vse svoje sreče naenkrat. Užival ga bo od besede do besede, počasi, ležeč v svoji luknji; zaspal bo z njihovo sladkostjo v duhu.
Na temnem polju, med vozmi, ki so obtičali v blatu in so jih kuharji preklinjaje vlekli iz njega, so se sklicevali ljudje. Okorne postave, zavite v šator-nino ali grobo prepasane ovčje kožuhe, čudne sence, natovorjene s tornistrami, skodelami in čutarami. Da bi zavarovali jedačo, so pokrili posod je, kakor so mogli: z vogalom dežnega plašča, koncem oglavnice ali časniškim papirjem. Deževalo je vedno huje, vedno srditeje, v vetru je sunkoma pljuskalo. Praske-talo je na čelade in teklo v zatilnik, vzlic robcem., zamotanim okrog vratu. Mrazilo je.
»Naprej, tretja k
Jelonosci so odrinili, stotnija za stotnijo, v dolgih, omahujočih vrstah. Med zamolklim hrupom se je črna ravan izpraznila, sence so izginile.
V črevesju je segalo blato do kolen. Voda je tekla od vsepovsod. Bredli so po glenastem potoku in zastavljali korak v stopinje prednikov, da se ne bi pogreznili, skakali od luknje do luknje. Slišati ni bilo drugega kakor mlaskanje nog po glenu in pa mrmranje moštva, ki se je upogibalo pod bremenom. Ilovica jarkovih sten se je oprijemala komolcev in kosi blata so čofali v vinske keblice ali v jedačo.
Čim dalje so šli, lem globlji je postajal blatni potok. Noge so oklevaje iskale mesta, kamor bi stopile; potem napačen korak in že se je mož pogreznil do kolen v močvaro. Zmočiti pa se itak ni mogel še bolj, in s krepkim ^Vražji drekk se je skobacal dalje. Šale in kletvine so letele vsevprek.
»K polkovniku pojdem, da mi pošlje semkaj mojo ženo.«
»Da, ali si bral, da v Parizu po gledališki predstavi ni več dobiti voz?«
»Nič ne maraj, barometer kaže lepo.«
Za vsak korak je bilo treba napora, težki vojaški čevlji so zastajali v lepkem blatu in vzlic dežju je bilo treba večkrat počivati. Z usločenimi hrbti, tiščeč roke na toplem v žepu, so si ljudje oddihavali. Previdnejši niso nikoli pozabili na svoj kvartin; šel je iz rok v roke in vsak je zajel požirek iz platnenega vedra ali pa se okrepčal s toplo kavo iz čutare.
Otopeli zaradi dežja v jarkih niti streljali niso. Padla ni nobena granata. Nic drugega ni bilo slišati, kakor sopihanje jelonoscev. Od časa do časa je srečala utrujena čela drpgo, ki je šla v nasprotni smeri,
ali pa premeno. Potem je nastal med obema vrstama trmast boj, ker se nobena ni hotela umakniti. Častnik z nizdol potegnjeno oglavnico je kričal povelja, katerih ni nihče poslušal. Med obema krdeloma so se križale žalitve:
»Umaknite se!... Nemarne r...! Saj vidite, da smo obloženim:
»Ne moremo. Zadaj so bolničarji. Sij blede rakete, katere luč je vodenela v dežju, je za trenotek odkrila oddelek, ki je bil obložen z orodjem. Potem se je vse zopet pomešalo. Do glave oškropljena z blatom so se križala moštva in šla pre-klinjevaje drugo mimo drugega. Zadnji so začeli zabavljati.
»Ne tako hitro, spredaj!... Povejte naprej, nc dohajamo.. x
Na prihodnjem ovinku sc je oslepela kolona iz-nenada ustavila pred novo oviro. Samo prvi so vedeli, kaj jc, vsi drugi so videli samo vrsto usločenih hrbtov, ki se je izgubljala v noč. Premrle roke so postavile breme na tla.
Kaj pa je? Ali gremo ali ne?« Od spredaj je prišlo povelje: »Umaknite se, ranjenec.«
Blatni jarek jo bil komaj širok za ena nosila; treba jo bilo napraviti prostor za nosilničarjr. Ljudje na koncu vrste so se morali umakniti nazaj do prvega vzporednega jarka; mlaskaje so gazili blato. Nekateri so po vseli štirih zlezli v luknje ob straneh, drugi, ki takega zavetišča niso našli, so postavili kruh in
lvAfi A<1	Mo <\l>/\/l inol.n I»-» .-. X n r<nmi IVA/TU 01 « lurtMrii
puouv«j*z lici uinni jui rvn m n\j nuuu jivgnuu rv v ik->rv u,
krčevito se oprijemajoč lepke strmine, ki sc je pod rokami posipala-
Mali 001 ast
V malih oglasih veljo vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50, Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko.
IUBI
Vsnkn beseda 1 Din
Prodajalka
z dveletno prakso išče službe. Nastop takoj. Ponudbe na upr. lista pod »Izvežbana« 10243. (a)
Mizarski pomočnik
z večletno prakso, zmožen samostojnega dela — išče službe. Franc Peter-nel, Škofia Loka 12. ta)
Prodajalka
starejša moč, v večji trgovini na deželi, želi pre-meniti službo takoj ali pozneje. Najraje na podružnico; prevzame vse delo tudi sama. Naslov v upr. lista pod št. 10252. (a)
Polir
išče službo, eventuelno gre tudi za preddelavca ali skladiščnika. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro V 77/10.330. (a)
Organist
dober pevovodja, ki ima veselje do organizacij — išče mesto na deželi, kjer bi opravljal tudi kmetska dela, najrajši kot hlapec v župnišču. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Veselje« št. 10.339. (a)
Ključav. pomočnik
vešč tudi pri parnih kotlih, išče mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 10.329._(a)
Dekle
začetnica, vešča pisarniškega dela, dobra strojepiska, stenopiska — išče mesto. Celje, Ljubljana, najraje Maribor. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru.	(a)
iliižbodobe
Vsaka beseda 1 Din
Trgov, pomočnica
se sprejme v trgovino z mešanim blagom, katera zna tudi šivati in pomagati pri gospodinjstvu. • Ponudbe pod »Pomočnica« št. 10.137 na upravo »Slovenca« Maribor, (b)
Knjigovodja
in kontorist, vešča slov. in nemščine, z znanjem stenografije, se sprejmeta. Ponudbe pod »Veletrgovina« št. 9975 na upravo »Slovenca«.	(b)
J" i	mmmmm^m^^mmm^mmmm.
Trgovskega potnika
solidnega in treznega, dobrega prodajalca, ki zna samostojno upravljati avtomobil, sprejme Veko-slav Kramarič, Ljubljana, Poljanska cesta 3, trgovina razglednic in pis. papirja en gros.	(b)
v teh težkih časih se more še najlažje dobili z ustanovitvijo domače pletarne. Mi damo vsakomur tekote delo, ker smo cdjemalci za pletenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek za pletenje kar dokazuje mnogo zahv3lnic. Pišite št danes po gralis-prospekte tvrdki omača Pletaraka Indnitri-ji, odd 7, I o s i p Kalil, Maribor, Trubarjev« 2.
Hlapca
poštenega, pridnega, takoj sprejmem na kmetijo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.279. (b)
Izurjeno pletilko
za stroj št. 10 iščemo za Dubrovnik. - Javiti se je osebno v ponedeljek v trgovini Kos, Ljubljana, Židovska ulica 5. (b)
Zastopnika
(krajevnega), ki govori tudi nemški, sprejmem za prodajo perja proti visoki proviziji v vsakem večjem mestu Slovenije. Pismene ponudbe lin Adulf Wolkenstein, Čonoplja — Dunavska banovina. (b)
Dobro šiviljo
iščem na dom. Ponudbe pod »Šivilja« 10.277 na upravo »Slovenca«. (b)
Prikrojevalcc
z večletno prakso v konfekciji želi premeniti službo, Ponudbe pod značko »Prikrojevalec« 10.211. (b)
Dekle
pošteno in marljivo, katera bi poleg postrežbe gostov opravljala tudi lahka hišna dela — iščem. Prosilka naj se predstavi v pisarni Zadruge gostilničarjev v Mariboru, Ve-trinjska ulica 11/1. (b)
Deklica
14—17 let stara se sprejme za poljsko delo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(b)
Gospodična
z dežele, poštena, ponižna, krščanska, trgovsko izvežbana, 30—34 let stara, se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.327.	(b)
Dekle
za kuhinjska dela, ki zna tudi šivati, se sprejme. Florijanska ulica št. 16, Ljubljana.	(b)
Službo
prodajalke ali skladiščnika dobi, kdor vloži 10.000 Din v gotovini proti garanciji. — Ponudbe pod značko »Služba« na upr. »Slov.« v Mariboru, (b)
I
Vajenci
ii
Vsaka biseda 1 Din
Vajenec
za trgovino se sprejme takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.177. v
Učenec ali učenka
z znanjem nemščine — se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 9383.	(v)
Trgov, vajenca
s prim. šolsko izobrazbo sprejme takoj v špecerijsko trgovino Viktor Šo-ber, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4.	(v)
St. 12.
„Slovenec" le velik po ftfatelishem kroga in po inserdlskem uspehu!
V vseh kupnomočnib krogih dobro znana manufnkturna in galanterijska trgovina »Pri Zmajskem mostu« IVANKA ŠTRUKELJ, Ljubljana, Resljeva c. 2, nam piše:
>Na Vaše cenjeno vprašanje Vam sporočnmo, da smo z inser-cijo v Vašem cenjenem listu izredno zadovoljni. Inseriramo ie delj časa in smo torej imeli dovolj prilike prepričati se. da ie »Slovenec« velik po čitateljskem krogu in po imercijskem uspehu.«
Zaslužek
Vsaka besed« 1 Din
Proviz. zastopstvo
prevzame potnik, ki že potuje za domačo tovarno z lastnim avtom po Sloveniji in Hrvatski. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samo provizija« št. 9874.	(z)
Vajenca
za fino usnjato galanterijo sprejme Jos. Slatnar, Levčeva 8.	(v)
Načrte
in proračune, nadzorstva, obračune in cenitve za vsakovrstne stavbe sprejema v izvršitev poobl. ing. Peruzzi Stanislav v Ljubljani, Rimska 16. (z)
Provizij, zastopnike
agilne, za prodajo novosti, iščem. Visok zaslužek. Ponudbe na: Videm-šek, Maribor, Koroščeva št. 36.	(z)
Mizarskega vajenca
sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost ima, kdor se je te obrti že učil. - Lužovec Franc, mizar, Poženk 28, Cerklje na Gorenjskem.	(v)
Učenka
za modno in konfekcijsko trgovino se takoj sprejme pri tvrdki Belihar & Ve-iepič, Ljubljana, Dunajska cesta 35 b. Predstaviti se osebno.	(v)
Takoj se sprejme
pridna, poštena učenka s potrebno šol. izobrazbo, za večjo mešano trgovino na Gorenjskem, z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na upravo pod »Dobra raču-narica« 10260.	(v)
Učenca
s predpisano šolsko izobrazbo — takoj sprejme modna trgovina T. Eger, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2.	(v)
Trgovskega vajenca
boljših staršev, s primerno šolsko izobrazbo — sprejmem v manufaktur-no trgovino. I. Preac, Maribor, Glavni trg. (v)
Učenka
za mešano trgovino v večjem kraju na deželi se sprejme. Predpogoj je izvrstna računarica, zdrava, močna, ki ima res veselje do trgovine. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 10.151. (v)
Učenko
z dobrimi spričevali sprejme šivilja. Naslov v upravi »Slovenca« 10.326. (v)
Učenec
se sprejme za soboslikar-sko in pleskarsko obrt. Rožna dolina cesta XV it. 9. Ljubljana. (v)
Vsaka beseda 1 Din
Posojila daje
brezobrestno za odkup dolga in nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Iščemo poverjenike.	(d)
Pešite se dolgov
poslavite si lasten dom z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva ccsta 15 a. (d)
Posojila brez obresti
za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Išče potnika!
(d I
Dijaki
Vsaka beseda 1 Din
Pridni dijaki
od prve do četrte šole se sprejmejo. Naslov v upravi »Slovenca« 10.295. (D)
Dijakinjo
sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v upr. lista pod št. 10240. (D)
Stanovanja
Vsaka beseda 1 Din
IŠČEJO: Majhno stanovanje
snažno, išče gospodična-uradnica v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 10.148. (c)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami takoj oddam. Marija Legat, Zgor. Šiška 1%.	(č)
Stanovanje
se takoj odda. — Naslov v upra«i »Slovenca« pod št. 10.274.	(č)
Stanovanje
dve sobi, kuhinja in pri-tikline, oddam v Štepanji vasi št. 112, Kodeljevo. (č)
Letoviške sobe
s kuhinjo se oddajo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.105.	(s)
Soba
poleg sodišča, prazna in separirana s stopnišča, pripravna za pisarno, se odda. Tavčarjeva ul. 11, I. nadstr., levo.	(s)
Opremljena soba
»e takoj odda. Rožna dolina cesta 6 št. 4. (s)
umm
Vsaka beseda 1 Din
ODDAJO: Lokal
za pisarno ali trgovino oddam takoi ali pozneje. Vprašati: D. Rovšek, fotograf, Kolodvorska 35, n
Izrabite
redko priložnost! Veliko drevesnico, dobro vpeljano, oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Plantaže pri glavni banovinski cesti. Kulture pripravljene za prodajo. Samo resni interesenti s kapitalom pridejo v poštev. Obrniti se na drevesnico Josip Rosenberg, Maribor, (n)
Staro znano gostilno
,»Pri Piemontezarju«	v
Kranju dam v najem	ali
na račun. Ponudbe	na
Alojzija Šumi, Kranj,	(n)
1 sobno stanovanje
s kuhinjo se odda. Kodeljevo - Ob Mladinskem domu 7.	(č)
Zakonski par
išče s 1. ali 15. avgustom eno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čisto« št. 10244.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
obstoječe iz treh sob in dveh kabinetov, kopalnice in drugih pritiklin, v sredini mesta, se takoj ali z avgustom odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.081. (č)
Stanovanje
v novi vili na Prulah se j odda 1. novembra. Pogoj vnaprejšnje plačilo 20.000 Din. Ponudbe na upravo j pod »Udobno stanovanje« ! št. 10.118. (č)
Katera gospodična
čiste preteklosti, z nekaj kapitala, ali obrtnica bi poročila 33 letnega gospoda z nad 100.000 Din prihrankov, kateri si želi ustanoviti lasten dom. Dopise s sliko na upravo »Slovenca« pod »Skupna sreča« št. 10.336. (ž)
Pouk
Matematiko
nemščino prihaja na dom poučevat odličen dijak. -7 Din na uro. - Damjan, Moste, Zvezna 35, (u)
Oblastv. koncesijonirana šoferska šola
J. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite.
Ljubljana, Dunajska c. 31
Stanovanje
I' komfortno, 3Vi sobno — oddam avgusta v Ljubljani blizu Rožne doline. — i Ponudbe pod -Solnce in zrak« 10.113 na upravo Slovenca«.	(č)
Dve parketirani sobi
kabinet, kuhinjo in pri-tikline oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.331.	(č)
Stanovanje
soba, kuhinja, parketira-no — oddam zakoncem. Rožna dolina V/33. (č)
Trisobno stanovanje
odda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6 — telefon 2605.	(e)
Stanovanje
soba s kuhinjo — se odda. Orlova 21.	(č)
Dvoje stanovanj
eno- in dvosobno, 30 minut od pošte, poceni oddam. Vprašati: Dunajska c, 9/II., levo, vrata 5. (č)
Trisobno stanovanje
5 minut od postaje Gorenja vas-Reteče se odda v najem. Naslov: Rant Janez, Reteče 6, p. Škofja Loka.	(č)
Stanovanje
soba in kuhinja, se odda za 250 Din. Dam tudi nekaj vrta. Selo, Koroščeva ulica 3.	(č)
Stanovanje
s tremi sobami se odda. Stari trg 24/11.	(č)
Stanovanje
sobe in kuhinje, pripro-sto, takoj ugodno oddam. Naslov v upravi lista pod št. 10246.	(č)
S 1. avgustom
se odda stanovanje, obstoječe iz sobe, velike kuhinje in kabineta, mirni stranki za 700 Din. - Pojasnila v trafiki Klander, Kolodvorska ulica 8. (č)
Stanovanje
opremljeno, sončno, 2 sobi, kuhinja, shramba, klet, pralnica v podpritličju se odda z avgustom v novi stavbi. Mirje 2,	(č)
Krasno stanovanje
solnčno, v novi hiši: dve sobi, kabinet (event. kopalnica), predsoba, kuhinja in pritikline, dve verandi, parket, elektrika. Vse pod enim ključem. I. nadstropje. Isto v pritličju. V podpritličju soba, kuhinja s pritiklinami. Moste, Tovarniška ulica. Vse oddam s septembrom. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10,219. (č)
Stanovanje
nova hiša, celo I. nadstr., soba, kabinet (parket), kuhinja ter ostale pritikline, solnčno, suho, oddam za avgust za mesečno 500 Din. Vodovodna cesta 48.	({)
Dvosobno stanovanje
zračno in snažno, takoj poceni oddam mirni stranki. Ugodno za upokojenca. Sp. Radvanjska cesta 37, Maribor.	(č)
Stanovanje
z vrtom, blizu Ljubljane, oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.114.	(č)
Več pisarniških sob
v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 odda takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. (n)
dobro obiskana se radi odpotovanja
da v na|em
z vsem inventarjem
norita Jurgec
Kacijanarjeva ulica 15
Claribor
Več stavbnih parcel
ter popolnoma urejeno vrtnarijo z rastlinjakom prodam. Poizve se pri g. J. Kralj, Predovičeva ul. št. 34, Moste.	(r)
Inženjerska pisarna
.Unitas', Ljubljana, Šelen-burgova ul. 7 I., posreduje nakup in prodajo rabljenih strojev. Evidenca priložnosti. Prodamo: razne stroje za les, kovine, gospodarske in mlekarske stroje, stroje za brezalkoholne pijače, vijake, itd. Kupimo velika vrata, metalno stružnico, elektromotorje, diname.	(r)
Letoviščarji
Pension 35.— Din, kopališče prosto - Hotel Rajh, Ormož.	(r)
Objave
Vsaka beseda 1 Din
»ORAHOL«
varuje polt pred škodljivimi vplivi solnca in zraka. Ne samo, da preprečuje bolne otekline, ampak varuje tudi kožni pigment, da se ne pokvari. Solnčne pege popolnoma izostanejo, barvilo potem-njuje in cela polt dobi zdravo, bakreno rjavo barvo. - Pri nakupovanju je treba paziti. Obstoja samo en .Orahol' tovarne RAVE. Cena stekleničici 6 Din v lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
PLETILN1 STROJI »DIAMANT«
najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovnjaško tvrdka Franc Meglic, Ljubljana, Karlov-ska cesta 22.	(o)
Kovačnico
s stanovanjem oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.300. (n)
Trgovino
kompletno, dobro upelja-no, dam v najem v Trebnjem št. 17, nasproti farne cerkve, 5 minut od kolodvora.	(n)
Kmečki mlin
na vodo s 4 pari kamnov s stanovanjem za mlinarja, hlevom za par glav živine in nekaj polja — odda takoj v najem Marinka Andrejčič-Hočevar, Zg. Brnik, p. Cerklje pri Kranju.	(n)
Majhen lokal
in dve sobi s kuhinjo, se odda v najem v Celju, Gosposka ulica 3. Natančnejši podatki pri Ivanu Krošelj, Ljubljana, Šmar-tinska 15.	(n)
Trgovske lokale
dam takoj v najem. Alojzij Repnik, Cerklje št. 94 pri Kranju.	(n)
Trgovina
na lepem kraju pri farni cerkvi — se da v najem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(n)
I
Vsaka beseda l Din
V času draginje
dobite cenene slike za legitimacije, potne tiste, dopisnice — takoi. Sest autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomeyer — Maribor, Gosposka 39. (r)
Posestva
Vsaka beseda 1 Din
Več parcel
po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ip)
Stavbne parcele
v prekrasni legi ob vodi, pripravni za kopališče, so ugodno naprodaj v Škofji Loki. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.152. (p)
Trgovska hiša
nova, na prometnem in v industrijskem kraju radi bolezni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.108. (p)
Ob Sori
od Medvod do Škofje Loke kupim parcelo oziroma vrt, Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Razgledna točka in kopalna točka« št. 10.106.	(p)
Kdor želi
v Mariboru
ali v okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostil no itd., naj se obrne na znano
Posredovalnico »RAPID«,
Maribor, Gosposka ul. 28. Lastni avto za ogled na razpolago.
Parcela
1400 m5 naprodaj blizu Martinove ceste. Vprašati v Ilirski ulici 21, pri hišniku.	(p)
Majhno posestvo
kupim na ravnem v kamniškem okraju za približno 25.000 Din. - Terezija Rozman, Belnek 29, Moravče pri Domžalah. (p)
Nova hiša
enonadstropna, naprodaj v predmestju Ljubljane na lepem kraju. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.298.	(p)
Lepo vilo
visokopritlično, podklete-no, 4 sobe, parket, elektr., odprta veranda, studenec, senčnato dvorišče, hišica za hišnika, park, vrt, njiva, saaonosnik, stavbišča, skupno 5300 m3 ograjenega sveta, proda — Viher, Slov, Bistrica.	(p)
Prodam posestvo
obstoječe iz stanovanjskega in gospodarskega poslopja, vrta, sadonosnika in njive, radi družinskih razmer. Povpraša se pri lastniku Simonu Brunčič, Sp. Breg 3 pri Ptuju, (p)
Nova hiša
visokopritlična, štiristano-vanjska, naprodaj v pred-predmestju Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.299._(p)
Tik Ljubljane
naprodaj nova visokopritlična hiša; elektrika, vodovod. Poizve se: Ljubljanska ulica 37, Zelena jama.	(p)
Kupim vilo
do 300.000 Din ali parcelo, - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Vila 300« 10.286.	(p)
Več parcel
po 500 m- ali večji kompleks poleg kolodvora v Dev. M. v Polju prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.285. (p)
Posestva, hiše, parccle
najbolj ugodno proda Re-alitetna pisarna Grašek, Ljubljana — Kolodvorska št. 24.	(p)
Prodam hišo
vzamem tudi knjižico. — Šolska 7, Pobrežje, Maribor.	(p)
Novo hišo
prodam. Solnčna	lega. Vprašati v upravi	»Slovenca« Maribor.	(p)
Hišo z vrtom
prodam. Potrebno 70.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljanska okolica« 10.334. p
Kupim hišo
v Ljubljani ali na periferiji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Sto« št. 10.335. (p)
Stavbne parcele
za vile, sredi mesta, ob Erjavčevi cesti in Nunski ulici naprodaj. Parcel je osem v izmeri po 840 m'. Samo pismene ponudbe na Jean B. Pollak, Ljubljana, Erjavčeva c. 12. (p)
Posestvo v Mariboru
Obstoji iz stanov, in gospodarskega poslopja ter iz majhne industrije. Približno 3600 m5 prvovrstnih stavbenih parcel, se po zelo nizki ceni proda, ali pa zamenja za posestvo na deželi. Stanovanjsko poslopje z vrtom se proda tudi posebej. Posredovalci dobrodošli. Pojasnila daje M. Obran, Maribor, Loška ul. 15. (p)
Parcela
v Dravljah nasproti tramvajske postaje je naprodaj. Pojasnila se dobe pri Mar. Ravnikar — Dravlje št, 29.	(1)
»POSEST"
Realitetni pisarna, družba z o. z.
LJUBLJANA 2SHRS
- PRODA:-
Hišo, 3-nadstropno, dobro ohranjeno, tri dvosobna stanovanja in lepe kleti, strogi center, 190.000 Din. Hišo, novozidano, tri dvosobna stanovanja, 700 m' vrta, Moste, 130.000 Din. Hišo, leseno, 2 enosobni stanovanji, kuhinje, 150 m: sveta, pri Dolenjskem kolodvoru, 38.000 Din. — Hišo, novozidano, 2 dvosobni stanovanji, pritikline, 400 m- vrta, Rožna dolina, 105.000 Din. Hišo, pritlično, dve dvosobni stanovanji, 2000 mJ zemljišča, pod Dolenjskim kolodvorom, 110,000 Din. — 2 hiši s tovarno za konzerviranje sadja, nedaleč od centra, 190.000 Din. -Hišo, novozidano, 4 sobe, kuhinja, pritikline, lep vrt Trnovo, 135.000 Din. — Stavbiščl 500 in 600 m1, Kodeljevo, a 36 Din m!. Poleg lega večje število hiš, vil, gostilniških in trgov, objektov v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, stavbišča v centru in vseh predmestjih v veliki izberi in ugodnih cenah.	(p)
ALBIN ŠSFRER, PUŠKAR
L3UBUANA, GOSPOSVETSK A CESTA 12
Polog restavracije »NOVI SVET« — Tele!. 38-49
Orožje, slreljivo, lovski in ribarski pribor. — Lastna delavnica za vsa v to stroko spadajoča popravila.
Montiranje daljnogledov.
Kavarne, restavracije!
Naprodaj so po nizki ceni tapecirane klopi, mize, lambarije in bifet. Kavarna Krapš, Ljubljana, Tabor. Vprašati pri hišniku.
(D
Nov« hiša
petstanovanjska, ob Dunajski ccsti, naprodaj. — Poizve se pri Stirnu na Ježici, kopališče. (p)
Hišo z vrtom
prodam. Primskovo 45 — pri Kranju.	(f)|
Pritlična hiša
z malim vrtom, v bližini Škofje Loke, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.193. (p)
Stavbni svet
7500 m\ blizu nove cerkve v Šiški — naprodaj. Cena 80 Din za mv. Posamezne parcele se ne prodajo. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »7500/10.218«. (p)
Hišo ali parcelo
tik Kranja prodam. Peter Grilc, Klane 18, Kranj, p
Binokeij
na prizme, rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod "Binokelj« 10.117 na upravo Slovenca«, k
Vsakovrstno
&npn!e
Do najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana. VVolfova ulica 5t. 3-
mmrn
Vsaka beseda 1 Din
Dirkalni konj
Englez«, polnokrvni, poceni naprodaj. Pečovnik, Tržaška c. 23, Vič. tj)
Zajci bober reksi
zelo poceni naprodaj. To-mačevo 57 — Anžin, Moste.	lil
Hiša za penzijonista
z nekaj zemlje, 25 minut od Rogaške Slatine, naprodaj za 25.000 Din. Podrobnejše informacije pri Jožefu Sket, Ceste, Rogaška Slatina.	(p)
Hiša
zidana, z njivo in nekaj zemljišča, v Podblici na Gorenjskem, naprodaj za 11.000 Din. Pojasnila daje Okrajna hranilnica in po-cojilnica v Skofji Loki. p
Naprodaj
velika trgovska hiša v trgu Središče ob Dravi in velik umetni mlin na Bregu pri Ptuju. Informacije daje Mestna hranilnica, Maribor, (p)
Gostilna
dobro idoča, pekarna s 7 orali zemlje, v Podleh-niku pri Ptuju, takoj naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Marjbor. (p)
Lepa nova hiša
t gospodarskim poslopjem in kozolcem, sadovnjakom in nekaj dobre zemlje, naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji sredi vasi Gomilsko v Savinjski dolini. Hiša bi bila prikladna zlasti za upokojenca. Natančnejše podatke daje »Žalec, poštni predal št, 9«,	(p)
Dve stavbni parceli
z materijalom, na lepem kraju, primerno za leto višče, naprodaj. Naslov
upravi bor.
»Slovenca«
Mari (P)
Posestva ali hiše
od 35.000 Din dalje prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. (p)
Gostilne ali trgovine
prodaja Posredovalnica 'Maribor, Sodna ul. 30.
Vsaka besed n 1 Din
Zlato in srebro
vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (ki
Vrednostne papirje
kupuje Komanditna družba M. Jankole, Šelenbur gova 6/II.	(ki
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA GIH KOVIN - Ljubljana Ilirska ulica 36, vhod Vidovdanske ceste pri gostilni Možina,
Suhe gobe
• ponudite tvrdki
FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska ccsta št. 67 (nasproti mitnice)
Kupim
rabljeno Bcrklovo tehtnico do 20 kg, v brezhib nem stanju. — Klammer Cerknica.	(k)
Moško kolo
kupim. Ponudbe z naved bo cene na upravo Slo venca« pod zn. »Nizka cena«.	(k)
Pisalni stroj
Erika, dobro ohranjen, in Berklovo tehtnico — ku pim. Ponudbe na upravo
Tovorni »Ford«
700 kg nosilnosti, dobra guma, brezhiben motor, ugodno naprodaj. Garaža
Express«, Ljubljana, Vegova ulica.	(f)
Motorno kolo
175 cm' malo rabljeno, brezhibno, poceni naprodaj. Garaža Express, Vegova 8.	(f)
Nov bencinmotor
5 IIP se po zelo znižani ceni proda. Balkan, Maribor, Aleksandrova 35. (f)
Motorno kolo
»Ariel«, s prikolico, 600 cm', nov, model 1. 1932 ugodno prodam kompletno s svetilko. I. Pregrad Zagreb, Vrhovec 23. (f)
Lep bikec
čiste monlafonske pasme, pet tednov star, naprodaj.
ljana.
Hotel Slon«, Ljubil)
Avlo ali motociket
rabljen, najboljše kupite ali prodaste potom avto-tvrdke O. Žužek, Ljub-ana, Tavčarjeva U. (f)
Vsaka beseda 1 Din
Krasen avtomat
igra 24 komadov, za nizko ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(S)
Harley Davidson
nadomestne dele za modele 1920-1927 po nizkih cenah odda O. Žužek Ljubljana, Tavčarjeva uli-
n.	(f)
I
Pohištvo
i
Vsaka beseda 1 Dlu
Poceni naprodaj
popolnoma nova in kompletna hrastova jedilnica. Tržaška 4, prodajalna, (š)
Vsaka beseda 1 Din
Novi obrtni zakon
se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Selenburgova 6/11. (ll
Ženini, neveste!
Pohištvo za vsako ceno, ugodnost v plačilu, Vam nudi, samo Franc Zupan, Ribno 54, Bled I. Pišite dopisnico, da Vam pošljem ponudbo.	(š)
Pohištvo
postelje, omare, zofe, mize — vsled selitve ugodno naprodaj. Lingarjeva ulica 1, III. nadstropje — desno.	(š)
SPALNICE
od Din 2000 — dalje;
KUHINJE
od Din 1000 — daljo izdeluje mizarstvo
GOL3AR 30S1P
Gosposvetska 13 (Kolizej) dvorišče
Vsuka besedu 1 Din
Kupim avto
boljše znamke, 4-sedežen, malo rabljen, ne čez 25 tisoč km, Ponudbe pod »Takoj« 10.189 na upravo »Slovenca«.	(f)
»Renault« automobile
pivovrštne, osebne, tovorne, vse rezervne dele debro ohranjen Fiat 503, nudi najceneje Sikor, Ce ?ta na Rožnik 19. (f)
»PUCH« motorna kolesa
od 3000 Din dalje, vulka-nizira avto-, motorne in dvokolesne plašče po nizki ceni. - Alojzij Ussar, Maribor, Trg Svobode 2.
Več molorjev
novih tip od 2800 Din na prej, dvokoles od 1000 D naprej, šivalnih strojev od 1500 Din naprej in otroških vozičkov raznih modelov poceni naprodaj ludi proti hranilni knjigi F. Batjel, Ljubljana, Kar-lovška cesta 4.	(f
Ford in Essex
limuzini, malo rabljeni — proda Florjančič, Nunsk ulica 3.	(f)
Dvotakten motor
naprodaj za vsako spre jemljivo ceno. Florjančič, Nunska ulica 3.	(f)
Bcncin motor
z vozom 5—6 ks, pripra ven za mlatilnico ali ža go, poceni naprodaj. Ga »Slovenca« št. 10.068, (k)ljevica 164, Ljubljana
»I«
Confekcija — moda
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra ccsta št. 14, Ljubljana.	(1)
Postelja
radi selitve poceni naprodaj. Naslov pove uprava Slovenca« pod 10.272. (1)
Otroški voziček
še dobro ohranjen, za 250 Din naprodaj. - Prisojna ulica l/I., hodnik. (1)
Nagrobne slike
spominske, vžgane na porcelan, vzdržne proti vsakemu vremenu, vseh oblik in velikosti in po vsaki sliki, naročajte pri Kune Franc, fotograf, — Ljubljana, Wolfova ul. 6. Zahtevajte cenik. (t)
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ — Zagreb, Uica 82. Kemična čistilnica peria.
Štedilnike
raznih vrst; vrtne, balkonske in stopnjiške ograje, dim. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani.
Zltisrsha dela
vseh vrst Vam solidno in ugodno izvrši stavbno podjetje
IVAN VIŽ1NTIN
Ljubljana, Močnikova ul (zadaj za vojaško bolnico)
Malinovec
pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi
na malo in veliko v lekarni dr.G.PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. 6
Mlatilnice,
kosilnice »Deering«, čistilnike, slamoreznice, ge-plje, trijerje in druge poljedelske stroje kupite zelo ugodno pri tvrdki Fr. Stupica, železnina — Ljubljana, Gosposvelska cesta 1.	(1)
Ročni voziček
na dve kolesi takoj naprodaj. Ogleda se: Gerk-man, Cankarjevo nabrežje 1.	(1)
Hladilna omara
naprodaj na Sv. Petra ce-sti 43._(1)
Orodje
za modelnega mizarja in strugarja poceni p-odain. Oblak, Vič, Glince jesta XIII št. 11.	d)
Šiške (ježice)
ca, 8000 kg, lepe, suhe, zdrave, po ugodni ceni proda Martin Plut, Črnomelj.	(1)
Pletilni stroj
8,60 poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slovencu« pod 5t. 10.275 |1)
Konjskega gnoja
več voz takoj naprodaj. Izve se v trgovini Osvald Pengov, Karlovška cesta št. 19.	(1)
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje št. 5, I. nadstr.	(1)
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	ID
' Šivalni stroj
za 600 Din naprodaj. —
Pred Škofijo 21, III. nad. levo.	(D
Damske obleke
od 50 Din naprej, dekliške in fantovske od 20, 40 Din nudi tvrdka Beli har & Velepič, Ljubljana, Dunajska' cesta 35 b. (1)
Moško obleko
dobro ohranjeno, prodam za 300 Din. Naslov pove uprava pod št. 10,237, (I)
Moške obleke
in perilo kupite po znižanih cenah pri Ivanu Kro-šelj, Ljubljana, "Šmartinska cesta 15. "	(!)
Trboveljski
portland cement na drobno in vagone — kupite dobro pri Jos. Jagodic Celje.	(1)
Biljard Seilert
že rabljen, v prav do brem stanju — naprodaj Kavarna Slon« — Ljub ljana.	(1)
»Singer« šivalni stroj
dober, naprodaj. Cena nizka. Sv. Petra cesta št. 47.	(I)
Bučno olje
najboljše pri Pestotnikii, Sv. Petra cesta.	(1)
Rolleiflex 11 3 X 8,
popolnoma nov, prodam najugodneje. Zglasiti se je pri vratarju tovarne Saturn, Moste.	(1)
Modroce
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje
Ignacij Narobe
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu)
KruSno
moko
in vse mlevske izdelke vedno iveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubhana. Stari trg št. 32
podfetje
Soboslikarska,
pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tet. 30-68. (t)
Joughurt
sladka smetana (Schlag-obers), stolčena, z rdečimi jagodami, izvrstna, se dobi samo v Mlekarni, Dunajska cesta 17 (Me-diatova hiša).	(t)
Hodroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške ..izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
Gradbeno
SRŠEN
LJUBLJANA. ZG. ŠIŠKA, KOSOVA L LICA ŠT. 201» • TELEFON 25-"t
Izvršuje vsakovrstne zgradbe, solidno in po primerni coni. — Stavbni materijal na zalogi. — Načrti iu proračuni po prevzetju dela brezplačno.
Dobra, praktična vrata sn okna ss1 "'ts:
ijemu! — S'se izdelke stavbnega mizarstva v vseh poljubni h oblikah po
S; strojno mizarstvo Alojzij Trink
LJUBLJANA LINHARTOVA l LICA ST. 8 - TELEFON JS-Bti.
Gredbeno podjetje SRH. I/10!C JOSIP, Ljubljana Vil
(ŠIŠKA) Celovška cesta 80
TEHNIČNA PISAEMA
Načrli, proračuni, skice za vso vrste zgradb in notranjo opremo, pre. skrba parcel-stavbišč, nadzorstvo zgradb iu parcelacije zemljišč i. t. d.
Gasilci!
Slavnostni kroji, dobro ohranjeni, po 300 do 400 Din naprodaj. - Goričan, Bežigrad 18.	(1)
Couch zoie
v modernih najnovejših oblikah pri Avgust Kobilica, tapetnik in dekora-ter, Ljubljana, Dvorakova ul. št. 3, dvorišče. Prvovrstni izdelki, cene nizke.
1. toOS, toMuo Maribor, JMsandrova c. 13
Nahup in prodaja
ml ter jute
Ml
Stepančič Ivan
(Tita), zidarski mojster v Št. Vidu n. Lj. 16, se priporoča za napravo načrtov, proračunov, izvrševanje hiš itd.	(t)
Kopalne obleke
in vsakovrstne pletenine poceni izdeluje pletarna Javornik, Maribor, Vo-jašniška 2. Sprejme se vajenka.	(t)
SODE
vsakovrstne izdeluje najboljše kvalitete in l«» jako nizki ceni. — .*»od 5tt hI, nov, hrastov les. senmen)ain tudi seo vino ali klane hra-ttove dogc
P1RC IVAN-sodarstvo
ORAVLJt: S>9. p. at. Vid nad Ljubljano
Ponudbe za klani les sprejemam
Stavbeno podjetje FRANC MARIMCIC
Vič-Glince (Tržaška cesta 15) pri I jahljani
izvršuje vsa stavbena dela vsakovrstnih slavb po solidni nizki ceni. — Izvršujejo se tudi vsakovrstni načrti.
vodovodne inštalacije, kritje leso, cementnih streh, napeljavo in preizkušnjo modernih strelovodov izvršuje najceneje in prvovrstno
• KARMELJ JOSIP*
Ljubljane*, Stari tr?j 11/et (drugo dvorišče desno)
Šivalni stroj
znamke Pfaff«, skoraj nov, po^lobljiv in z lesenim stojalom, naprodaj. Zrinjskega cesta 3/1 — desno.	(1)
(f)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje iu najceneje tvrdka Kar! Prelog, Ljubljana, Zidov-
Za setev
prodaja ajdo, koruzo, grahoro, rdečo deteljo in lucerno
po najnižji dnevni ceni
FRAN POGAČNIK
Ljubljat/.a, Dunajska c. 67
(nasproti mitnice)
Čevlje
zalogo in prodajo prevzamem v Ljubljani. Ponudbe pod »Garancija« štev. 10.044 na upravo. (t)
Ključavničarstvo
Priporočam se za vsa klju-avničarska dela, strojna in stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo točuo in solidno. Vekoslav Lnvren-čič, Ljubljana Vil, Celovška cesta 50.	(t)
TAPETNIK
FRANC ZALAZNIK
St. Vid (garaža Magister), izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, solidno in po nizki ceni.
ska ulica in Stari trg. (1) Popravila se sprejemajo
Trajno kodranje
samo 100 Din. Poljubna frizura, petmesečna garancija. - Frizerski salon Hutar«, Trbovlje II, poleg pokopališča.	(t)
Posteljne mreže
podložene s peresi in navadne, izdeluje najceneje po naročilu tvrdka Alojz Andlovic — Komenskega ulica 34, na Ledini. Sprejemajo se tudi popravila.
pri Iv.Schumš
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
KaSo
ješprenj, ajdovo moko vedpo svežo oddajo no debelo veletrgovina
A. VOLK. LJUBLJANA
Helijeva cesto 24.
Trajno kodranje
Samo šest minut ostanete pod najnovejšim z avtomat. hlajenjem opremlje nim aparatom. - Damski salon »Fanči«, pasaža pa lače .Viktorije', Aleksandrova c. 4. Odprto ludi ob nedeljah dopoldne, (t)
ZADRUGA KNJIGOVEZOV ITD. v LJUBLJANI naznanja, da je umrl njen član in odbornik, gospod
Kad Pošokar
poslovodja Knjigoveznice Učiteljske tiskarne«
Pogreb se je vršil v soboto ob pol 6 popoldne s Karlovske ceste 15 na pokopališče k Sv. Križu. Slava njegovemu spominu! Ljubljana, dne 8- julija 1032.
Ivan Dežman, načelnik.
li
Polrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iti znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mama, sestra in leta, gospa
Marjeta Mlakar
roj. Korošec
trgovka
danes, v soboto, dne 0. julija 1032 ob 7 zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, v 50. letu starosti, Bogu vdana zatisnila oči.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil iz hiše žalosti v ponedeljek, dne II. julija ob pol 10 na farno pokopališče. Lesce (Gorenjsko), Madfson U. S. A., Bled, dne 9. julija 1932.
Hermina, Justina, Anica,
ncer
in Janez Korošec, brat.
Vrsta 2944-00 žepa. Otroški 49 —. ženski 34-38 Din 59—, moški št. 39-46 Din 69 -.
Sandali ne žulijo ne nog ne žepa. Otroški št. 22-26 Din 39 -, št. 27-33 Din 49 -. ženski
Vrsta 2145-09
Lahki in ' ni ženski čevlji i z sivega platna z zaponk	žnim gumijastim podplatom.
Za mai	.( veliko zadovoljstva.
Vrsta 1805-61
Naši gumijasti kopalni čevlji Vas najbolje obvarujejo, ko hodite po razžarjeneni pesku in ostrem kamenju. Lahki so in udobni.
NOČEmO LENARITI, HOČEmO DELHTI.
Trudimo se, da dovršeno postrežemo svoje odjemalce Izdelujemo obutev za vsako vreme in vsak poklic. Izpopolnjujemo kvaliteto obutve. Za isti denar, ki ste ga preje izdali za en par čevljev, kupite sedaj pri nas obutev za celo družino. Naša obutev je delo jugoslovanskih delavcev in iz usnja domačih tovarn
Lufov vložek Din 5'—
Vrsta 3661-00
Otroški visoki čevlji iz rujavega ali črnega boksa s trpežnim usnjalim podplatom. Isti v raznih kombinacijah za isto ceno.
Vrsta 2927-15 Okusni moški polčevlji iz rujavega ali črnega boksa z močnim usnjalim podplatom. Udobna oblika daje čevlju posebno eleganco.
Vrsta 0167-00
Čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplatom in peto. Za dober materijal jamčimo. Ža delo na polju in vsak štrapao
Vrsta 4435-05
Ženski platneni čevlji v sivi barvi z gumijastim prožnim podplatom. Praktični so za vsakdanjo nošnjo. Otroški Din 39"—.
Za gospodinje: Za vsakdanjo vporabo udoben čevelj iz boksa, gospodinji.
Vrsta 3945-03 praktičen, močan in ki je potreben vsaki
Vrsta 1037-22
Moški polčevlji iz črnega ali rujavega boksa s trpežnim gumijastim podplatom. Praktični /.a vsakdanjo nošujo
Vrsta 3967-22
Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa z gumijastim podplatom, ki izdrži trikrat toliko kot usnjat podplat.
Pri nas dobite dobre in cenene nogavice: Moške Din 5'—, otroške Din 7'—t ženske Din 19—.
Najvarnejše in najboljše naložit« troj denar pri
Lludshi posojilnici
refi. /adr. i n. L f CClfll re# ™dr 1 n 1
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarj«T
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge )amči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov i. vsem svojim premoženjem
Mestna Hranilnica lfublfanska
razpisuje mesto volonterja-pravnika (moško moč). Zahteva se: Jugoslovansko državljanstvo, neoporečno življenje, do-služeni kaderski rok. dokazilo o zdravstvenem stanju in dokazilo o uspešnih pravnih izpitih
Prednost imajo pravniki, ki se morejo izkazati s prakso zlasti v zemljeknjižnih poslih.
Nekolkovane, lastnoročno pisane prošnje z dokazili je nasloviti pismeno na ravnateljstvo MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE do 24. julija 1932.
Ravnateljstvo.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
8013
Pozor, znižane cene mesu l
Govedina pitanih volov in teletina prvovrstnih telet — in sicer:
Govedina I. vrste kg 10 Din II. vrste kg 8 Din Teletina I. vrste kg 10 Din II. vrste kg 8 Din Stojnica pri Zmajskem mostu in mesnica Janševa ulica 15, Bežigrad. Priporoča se I. M 0 L L E R.
An
IVAN KRAVOS, Aleksandrova c.13
ure
popravlja, prvovrstno strokovno delo — nitka cena
Korošec frane - Ljubltano
Sv. Petra cesta št. 55 (dvorišče levo)
OLTARJE
prenavlja, popravlja, izdeluje in vsa kiparska dela po lastnih in po danih načrtih Nizke cene
REIIJEFE PORTRETE
LJUBLJANA - MOSTE
Pokopališka ulica št. 5
FRANC BERGANT - dravlje
poleg nove šole Zg. Šiška pošta S». Vid nad Ljubljano vis-a-vis .Remize '
izdeluje vsa mizarska dela po lastnih in po podanih načrtih - točno, solidno In nizke cene.
SEDLAR - LIČAR
nutomobllov Č\BMAN VIKTOR — LJUBLJANA
Trnovska ulica 25 naznanja ceni. interesentom, da izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela strokovnjaške, solidne izdelave — in nizke cene
Žgano slikarstvo
izdelki domače umetne obrti. Naročila izvršujem točno in solidno, nizke cene. Mih/n Horval, Jesenice.
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu najvljudneje naznanjam, da sem preselil svojo delavnico z Bleivveisove ceste št. 52 na Dunajsko cesto 36, dvorišče (Jugo-avto), ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost.
Bogel Franc,
kleparstvo — vodovodna inštalacija — izdelovanje kovinastih krst in vložkov. Delo solidno! — Cene nizke!
<
Z •o O
h-<
iO
1M
tU g
IA
O a
NAZNANILO OTVORITVE I
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril moderno urejeno
MODNO TRGOVINO
na Celovški cesti št. 56 Za obilni obisk se uljudno priporoča
JANKO HAM

Ker bom v vsem blagu sortiran, bodo cenj. odjemalci prvovrstno postrežem._
modni trgovini
Ljubljana VII
Celovška c. 56
r\ rn Z m
U)
O
r-
O Z rn
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzaiemna zavarovalnica
Ljubljana
▼ lattoi palači ob Mikloiifevi in Mn,arykovi centi
PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zagreb, Starčevičev trg 6; Sarajevo, Aleksandrova cesta 101; Split, Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2.
Posmrtninski oddelek »KARITASc sprejema v zavarovanje zdrave od 7 do 80 let stare osebe. Glede pojasnil se obrnite na Vzajemno zavarovalnico, oddelek »KARITAS«.
PRVA JUGOSLOV. ŽIČNA INDUSTRIJA
RKv
•W<

priporoča raznovrstno žično pletivo za ograje in luknjaste pločevine kakor tudi uložke za postelje in transportne trake iz žičnega pletiva. Teleton 117.
IVAN NOVAK
splošno strojno mizarstvo
Vižmarje p. Št. Vid nad Lj.
Naročila »e sprejemajo po lastnih in po podanih načrtih
Kdor hoče biti solidno postrežen. naj se oglasi pri
M. JANKOVIC
L3UBLD ANA. RIMSKA CESTA štev. 19
KLEPARSTVO. KRITJE LESOCEMENTNIH STREH. INŠTALACIJE STRELOVODOV VSEH SISTEMOV
O
stavbno, pohištveno In umetno mizarstvo s stronim obratom
p. $t. Vid 0 nad LJ ubllann
Trata
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA
1'ELIiFON STE V. 2057. 2470. 2979
D* D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta w)
PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj. Slbenik, Maribor, Kočevje, Celje, Sombor, Djakovo, Split.
Izvršuje vse bančne posle najkulantnefe
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu In inozemstvu
Za Jogoalovaniko tlakama t Ljubljani: Karel Ce*.
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
****************** *********** ************** ***********
•J',adnik: Franc Kreinžar,