St. 32 Mftifla mm v sitomu (tosta unr >ej - ^ - v jue stu, v pettK b, itoruaria 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L ten« tevzemS potideljek. vnk dan - utnf. Urednih AdlVega It 20, I. nadstropje. Doplf^ ~ j se poSUJaJa u se ne iprejemajoi, ne vraCaJo. — Od goro. u. urednik: Prof. F. Peric. — Ustnlfa^ % >d!nost. Tisk tiskarne Edinost. Mar >6 li ti rnaSs za mesec L 7.—, 3 pol leta L M.— in celo leto L 51.— inozemstvo mesečno 5 lir ve£j3\$eWfon nredniitra in uprave št. 11-Sf EDINOST številke v Trsta in okolid po 30 cent — Oglasi se rsCunaJo v llrokostl ese kotooe (77 jml) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent zahvale, poslanic« ta vabila po L 1.—, oglasi dtnamtk s«vodov po L 2 — Mali oglasi po 30 cest beseda, najnunl pa L X — Oglat naročnina ta reklamacije ae poiiljajo iskljnčoo uprav* fidinostt v Trata, alka s«. Fnnčiiks Asiikega Mev. 20, L nadatropla — TddM imjaHlii ta »>iai i II« Gentilejeva reforma da 9k"aBSki ^ rešetu Te dni se je senat — la «višja* polovica parlamentarne in ustavne ustanove Iteiije — rekli bi: izneveril svojim starim «dobrim>» tradicijam. Italijanska javmist si je člane isenata vedno predstavljala Le kot umerjene parlamentarce, zrele može, 4>ogate na letin, znanju in izkustvih. Senat je doslej zvesto čuval svojo tradicijo, da so njegove razprave vsekdar tekle mirno, dostojanstveno, umerjeno tv\ besedi m obl&i. slednjih razprav v zbornici v posebni spomenici, lci jo hof objavil «Semaine reli-gieuse*. Zastopniku lista «Excelsior» je izjavil Dubois. da se mora vladne sklepe preiac*-jati jako oprezno v svrho izogiba) nepotrebnih polemik. Razburjenje francoskih' katoličanov radi vladnega tsklepa, ki predvideva ukinitev poslaništva pri Vatikanu, je po mnenju kardinala Dubois a Kriza v čehoslovaški vladi PRAGA, 5. Mesto odstopi vš e ga ministra za socijalno politiko Habermana je imenovan za ministra seterjalne polif'ke soc. demokrat dr. Winter. Finančni minister Pečka namerava tudi odstopiti. Braun odklonil predsedstva v pruskem državnem zboru r. BERLIN, 5. Braun. ki je bil pretekli te- opravpceno iz sledečih razlogov: Francoski*den izvoljen za predsednika pruskega se čuva stroga tajnost. daljevala razprava o proračunu naučnega ________ _____ ministrstva. Sen. Rava se je zavzemal po»-j nebnih zavitkih, ki jih smejo odpreti v "so-sebno za ljudsko šolo. Fond za toi šolo bi boto dopoldne. Kaj vsebujejo ta pi*ma ise moral zvišati. Sen. Morello je branil gig^fe skrinjic, ni pač znano javnosti, ker Gentilejevo reformo, češ trditev, da re- - - forma ni za nič, ker jo -je zamislil filozof, ne drži. Prejšnja šiola ni biLa za nič; vzgojila je tepce (hrup, rapotanje). Ko je bilo treba, da se država postavi z legijo intelektualcev napram inozemcem, jih ni imela. (Protetsti. dolgo roptoifcanje in hrup). Govornik meni, da je govoril resnico . .. , . (hrup). Sen. Gredaro je izrazil zadoščenje, v rimskem senatu Polemike so ostre m 'da se MussoMndjeva vlada zelo zanima za odigravajo >se prerekanja ne le stvarnega, | ^ rMussoliuii: «Zelo se zanimam za to nmnolr lurli rveo.K'nt>.rfa 7nITk. lci filtnro » o . -l • .. ___ »i ___1M__! amoak tudi osebnega značaja, ki skoro ... t. . • > -t i . spominjajo na slične pnžore v p zbcirn^ci, kjer so gospictdje od man>e umerjeni, manje korektni in bolj temperamentni. Kaj je neki tal-o razburkailo sicer minno in gladko 'viodovje v senatu? Vrši ise jnazprava o šoli, na rešetca so vzeli Gentilejevo šolsko refermo! Ln rešetajo jo — temeljito. Predmet je torej to, ki zanima tudi nas v največji meri. Res je sicer, da so ckisl^j v senatu razpravljali o Genlile-jevi refermi tskioro edino le z ozirom na nje učinkovanje na ljudsko, srednje in visc-ko šolstvo v starih pclkrajinah. In znameni*'? dejstvo ije. da so dosle; .skoro »vsi gov»ormki to refi "trmo odločno odklonili kot neprimerno in škodljivo za razvoj in na- ________ mene šolstva! Kaiko bi šele govoril o je bila njegova reforma izrotčena senatorju «uspehih» reforme zastupnik narodnih CasatijvL Toda še potem, ko je odstopili, manjšin, če bi ga imeK v zbornici!I Malo ga razrvneti duhovi niso pustili v miru. Listi zrnja bi ostalo na reietu, vse drugo pa bi ga vedno napadajo, celo grotzilna amo- rS razpravo*). Gentile je napravil velika ? iS - napako, ker je hotel izvesti reformo v d nekdaj ^^^ ća/su. Šola je bolnik, ki potrebuje kure, toda korenik ji ne i smemo odrezali. Gentile je ufvtedel v 9cdi preveč filctzofije na škodo ekjsaktmiih ved. Ob 16.50 je bila seja prekinjena. Ko je predsednik ob 17.15 zopet otvoril sejo, je dal besedo bivšemu nauaneami ministru Gentileju. Sen. Gentile je uvodoma omeni1!, da bo govoril odkrito in iskreno, kakor je z vso iskren.oi5.tjo deloval 18 mesecev pri izvedbi svoje reforme. Alinistrskemai predsedniku je podal ostavko, ko je videl, da je radi »svoje reSorme pcistal nepopularen in hi tedaj njegova reforma veliko trpela, ako bi on ostal v vladi. Radi tega je bil Gentile zelo vesel, ko je zvedel, da šlo skozi kot — pleve. Ugotovil bi neoporečno! dejstvo, v4a je bil učinek Gentilejeve •reforme že v teh drneh letih njene veljavnosti naravnost porazen za nalogo ljudske šole toliko v učnem, kolikor v vzgojnam pogledu. Ugotovil bi, da je ta reforma dc*-segla le en pozitiven uspeh, toda sila žalosten: da je nrimreč skffllmo ozlovoiljila, užalostila in zagrenila dušo drugorodnih državljanov! Ta učinek je goftovo obžalovati tudi z vidika držarvnega interesa. Le par govornikov je bilo doslej, ki so vzeli to nebireči^o delo filozofa Gentileja nekaiko v oslaništva žalitev vrhovnega državnega zbora, je danes odkJoriil to imenovanje. Turški poslanik na francoskem zunanjem cerkvenega poglavarja, kajti desedaj ni! ministrstvu v zadevi grško-turške^a spora izpit iz medicine, je kriv le birokratizean. Gentilejeva reforma je omogočila ustanovitev kcnfesijonalne univerze (katoliške univerze v Milanu.) Reforma daje možnost ustanavljanja zasebnih vseučilišč. Gentileju je šlo tudi za -to, da omogoči poučevanje krščanskega nauka. Že pred 30 leti. ko še ni mislil, da bo kdaj odločal v tem vprašanju, je delal na to, da bi se bile šole odprle tudi katoliški veri, ki je vera italijamskega naroda. (Pritrjevanje). Seja je končala ob 19.15; prihodnja seja jutri ob 15. uri. Volilni shod NarotM bloka v Ljubljani - Dr. Pivko glavni govornik LJUBLJANA, 5L (Lir.) Nocoj se je vršil v dvorani «Und:tn>» ve!iik volilni shod Narodnega bloka, ki je zelo dobro uspel. Za glavnega govornika je bil določen kandidat dr. Ljudevit Pivko, ki je prispel z vlakom (ob 17. uri iz Maribora. Že na postaji ga je čakala ogromna množica ter mu priredila prisrčne ovacije, tako da je bil dr. Pivko ganjen do solz. Ob 18.30 se je vršil shod. Dvorana je bila polptalnoma natlačena; mnogo voli1 cev je moralo ostati na ulici. Število udeležencev se ceni na 5000. Zborovanje je vodil dr- Puc. Poleg glavnega govornica dr.ja Pivka je nastopil tudi kandidat Mo-horič. r Izreden optimizem ministra Žerjava BEOGRAD, 5. (Iz*v.) Minister Žerjav je danes zapustil Beograd in se pedal na pot proti Ljubljani, da se udeleži priprav za ♦volitve. Pred odhodom je izjavil, da ga je bivanje v Beogradu še bolj potrdilo v zavesti, da je zim aga Narodnegk bloka zagotovljena. Še nikdar da ni bil Narodni blok tako kompakten. Sedaj se je pričela prava konsolidacija države. V Beogradu se petsebno« zanimajo za izid volitev v Sloveniji. Konsolidacija države je že tako napredovala, da ne obstoji več vprašanja državnega edinstva in avtonomije. Volil ci v Sloveniji ne morejo ničesar izpre-meniti na tem; pač pa morejo izpremeniti svoje in odnoSaje svojih krajev do države. njega ministra urgirati obnovitev pred meseci pretrgamh trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo 'm Avstrijo. Avstrija je zelo intereskana na tem, da se ta pogajanja čimprej nadaljujejo. Odlikovanje Toma Zupana BEOGRAD, 5. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se odlikuje z redom sv, Save III. razreda motnsdgnor Tomo Zupan, bivši dolgoletni predsednik Družbe sv, Cirila ki Metoda. _ Herriotov posovor z aaaifšMIa 2eifopBikoni biLo ukinjeno še nobena poslaništvo, ne cia bi vlada, pri kateri je bilo poslaništvo akreditirano, zakrivila kakih neprijateljskih činov. Ves svet zna, da paipež ni napram Franciji ničesar zakrivil, kajti politika sv. stolice je miroljubna politika in potemtakem nalikuje v vsem pculitiki Her-riotove vlade. Ustanovitev posebnega zastopstva za alzaško-lotarinške zadeve pri sv. i3iJ0iIici in istočasna ukinitev francoskega poslaništva predstavljata procedura. ki ni niti jasna, nifti poštena in radi tega more le škiodati Franciji. Nemsko-frantoika trgovska pogajanja Trendelenburg izročil novo spomenico nemške vlade PARIZ, 5. Agencija Ha vas objavlja: Trendelenburg je izročil francoskemu trgovinskemu ministru Raynaldyju spomenico nemške vlade kot odgovor na francosko spomenico z dne 26. januarja Spo-, menica se ravnokar prevaja ter predlaga PARIZ. 5. Djevad Bej, turški poslanik v Parizu, se je danes mudil na zunanjem ministrstvu ter imel pogovor z Laroche-jem, ravnateljem urada za politične zadeve. Predmet razgovora je bil ffrško-turški s>"*or. Uvedba avstrijskega šilinga DUNAJ, 5. Vlada je odredila, da morajo zvezne železnice voditi od 1. marca ciaije i.ue računovodstvo in račune v avstrijskih šilingih. Angleški železničarji grozijo 9 stavko LONDON, 4. Tukajšnji železničarji grozijo s stavko. Dtružbe se branijo zvišati plače železniškim delavcem, ki se -sklicujejo na narašćajočfot draginjo. Stavki železničarjev se najsbrž pridružijo tudi londonski mehaniki. Plazovi zasuli 4 turiste GRADEC, 5. V Bschirw>eilbingerju so za-T . t- , -., , - . ~ suli včeraj plazovi četvero turistov, izmed do P^Gonjoga decembra, katerih sta se dva rešila po dolgem na-rirrt-emtakem U zahtevala Nemčija zase paru. Soprogo pollkovmka StegmuTlerja so uveljavljanje prednostne klavzule to je odkopali mrtvo izpod snega rešilni oddelki mmnnaliie pn,sto;fbme na vse izdelke, j Tajnik turistov*s>kega kkJba Plank se po-rrancoska delegacij pa ne more sprejeti £reša še vedno, nemških žalitev, ker bi s tem trpela v ve- Vprašanje sporazumnega aaTrlu za plačevanje dolgov in griko-tHrški spor PARIZ, 5. «Petit Parisien* pravi, da je imel Herriot včeraj dalj^ pogovor z angleškim poslanikom Čeravno ni bilo o pogovoru objavljeno rrttralna uradno poročilo. piše navedeni list« je vendarle upravičena domneva, da se je razpravljalo ra sestanku o državnih dolgovih, o grško-turškem sporu m o vprašanju koelnske cone. Kar se tiče daigajv, izjavlja «Petit Parisien*, obstoja vellika verjetnost, da .je liki men frameoska industrija. Francoska in nemška delegacija se ®e-staneta jutri ob 15. uri k plenarni seji v trgovinskem ministrstvu- Nov kurs omerlike zunanje politike Zedinjene države stekajo iz dosedanje izolacije WASHINGTON, 5. Značilno za sedanjo ameriško zunanjo politiko je, da stopajo Zedinjene države iz dosedanje izolacije in •skušajo vzpostaviti tesne lodnjošaje z drugimi državami. Ta razvoj potrjuje predvsem razgovor, ki ga je imel eden najvplivnejših Amerikancev, predsednik «Steel CooperaJion* Gary z dopisnikom «United Press». Gary predvideva, da bodin Zedinjene države -ofjačile svojo aktivnost v inozemstvu po 4. marcu, ko prevzame. Coolidge efektivno posle predsednika) Zedinjenih držav. Ravnotako prevzame imenovanega dne posle državnega tajnika Kellogg in ž njim bo posegala Amerika, kakor pravi senator Borah, v največjem obsegu v mednarodno politiko. Ne smemo sicer računati, da bodo Zedinjene države v doslednem času pristopile k Drušfem narodov, vendar pa bo novi politični kurs dovedel do zbHianja. Na največje težkoče utegne predsednik Ccolidge naleteti v senatu, ki hoče za vssako ceno ohraniti svoj prestiž. In to zadržanje senata prihaja do izraza predvisem Letalo v služIli zdravstva Pomoč mestu Noma na Alaski PARIZ, 4. List »Chicago Tribune* poroča iz Seatle-ja, da je prispelo v mesto Noma na Alaisiki letalo s tovorom, obstoječim iz protidavičnega cepiva. V mestu, ki je bilo radi silne zime popolnoma odrezano od ostaletgja sveta, je razsajala davica, na kateri je prebivalstvo kar cepalo. Ker so vsa zdravilna sredstva pošla, »s>e je bilo bati, da bo mesto izumrlo. Vodnik p90v Gunar Kasson je potoval s šamani 60 milj daleč, da bi našel dragoceno proticlavično cepiv©, toda dragoceno zdravilo je medpotoma zmrznilo in postali popolnoma nerabno. Mesto je prosilo po-toten brezžičnega brzojava za pomoč, ki je končno prišla potom letala. Trgovi i? a z dekleti 3700 deklet izginilo v enem letu iz Nemčije BERLIN, 5, Glasom uradne statistike šlezviške vlade je izginilo v enem letu 3700 deklet in žen iz Nemčije. Odvedene so bile v javne hiše in sicer v Francijo in Zedinjene države. Je to umazano delo organiziranih trgovcev z dekleti. Pred kratkim so aretirale oblasti na nizozemski mejii nekega trgovca z dekleti, ki je izpovedal, da je v teku enega leta -od vedel 50 deklet v starosti 17 do 18 let. DNEVNE VESTI Vatikan in Jugoslavija V razgovorih z raznimi krogi naših čitateljev , . - . . j- „ - . - . - *mo si prepričali, da je dal naš članek, ob- angleska Vlada sporočita Hernotu glavne j javljen pod tem naslovom pretekio sredo, povoda nekaterim nesporazumljenjem. Poleg tega je naš članek prišel v obliki, kakor je bU na-usnjen, v nasprotje z brzojavno vestjo iz Beograda, ki pravi, da je prijelo jugoslovensko ministrstvo od državnega tajnika Gasparija članek Hsta cOsservatore Romano* poudarjal stališča, ki ga zavzema Vatikan nasproti duhovščini sploh, torej tudi napram duhovščini v Jugoslaviji. Senatorju Mosconi-Ju Opetovano smo že omenjali knjigo, v kateri ta bivši generalni civilni komisar opisuje in opravičuje svoje nekdanje poslovanje v Jul, Boj za glasove ruskih priseljencev BEOGRAD, 5, (Izv.) Osrednji odbor ruskih izseljencev je objavil poziv na ruske izseljence, v katerem jih »vabi, naj ' olijo za Narodni blok. Poziv pravi, da je smernice sporazumnega načrta ter hotela zvedeti tudi njegovo isiaiiflče glede formulacije načrta za plačevanje dolgov. Kar pa se tiče držalvnega varstva« zastopate Anglija in Francija stališče, da se mora to , - .— . —r~---vra;„. . ' ; . —r------------- f ' Ai^JL,«: »rru^hnr. ^ssii t.__i obvestilo sv. očeta, da [e s posebno naredbo m ter označa tudi svoje nazore napram vprašanje Cimpre, ptm^no resiti. Lord zai)ranil voiilno akcijo d,uhov5č nž v Sloveniji manjšinskemu vprašanju. Seveda ne moremo Ureve je oni, ki aeia z vso vnemio na to. it,T vm(.bvan;o „ t« mi oritriati tt-m naborom da se rešitev imenovanega vprašanja pospeši. Prepričan je, da je za osiguranje končnega miru neobhodno potrebno zaupanje vseh evnopskiii držav in sicer na zanesljiv. Nasprotje in nesporazumi j en je je gospodarskem in poHtičnem polju. nastalo vsled tega, ker je v našsm članku, ka- Gotovo je, da je angleški poslanik lord teTi sc i® Pa n?na§al na naša prejšnja poro- — ---— - -----------r- —--------- • »..v ■ , - # ( K- >------—— —— ter sploh vsaxo vmešavanje v politiko. To vest ff11 pr^trjati tem nazorom na sploh, marveč kakor tudi svoja prejšnja o tem objavljena jih moramo odklanjati. Priznati pa moramo, brzojavna poročila smo prejeli od našega po-! da \č dotično poglavje, v katerem govori o sebnega poročevalca, ki je v vsakam pogledu naši narodni manjšini, delovalo na nas kot -----M------------------1- • f nekaka senzacija. Kajti doslej ni pokazal še noben italijanski visoki funkcijonar tolike mere pametne izprevidnosti in razsodnosti, da bi izjavil: to ljudstvo ima živo narodno zav<»sL Creve tekoin »včerajšnjega pogovora po^iflLa ° tej stvari, pomotoma izostal uvod. Na j "Javil: to ljudstvo ima živo narodno zavest, jasnil Herriotu stroje toaSevne vidike V! ja 1€ ^t»ca Popolnoma ljubi svo, Kzik, m ta čustva treba spoštovati! zadevi grško-turškega spora zastopate1 ^ ^ ^ ^ '^a hoteli dati. — -r? - „i.iiii- ■ - . i V uvodu je bilo namreč rečeno, da ie naše Anglija m Franc** stališč^ da morate vcsti< naniSajoče se na to ^^^ Slovenec ukreniti vse potrebne mere, da se -spor ne - poostri. Vprašanje francoskih dolgov in Zedinjene države PARIZ, 5. Bivši francoski poslanik v Washingtonu Jusser je prispel danes ob 12.30 v Pariz. Ob »avojera prihodu v Le Harvre je izjavil novinarjem, da prinaša iz Amerike vtis. da bo vprašanje francoskih dolgov napram Ameriki ugodno rešeno in da pride v kratkem do tozadevnega sporazuma, ki bo v veliko korist Franciji. S tem večjo pravico bi želeli mi, da bi bivši generalni civilni komisar v naši pokrajini ostat _______________ w _______5vest svojim nazorom tudi kot član senata, od 31. januarja zanikal. Nato smo povedali, kaj , a porabil priliko šolske razprave v senatu trdi «Slovenec» v svojem članku, ne da bi hoteli pri tem izrekati svojo sodbo. Smatrali smo to za potrebno kakor objektivni poročevalci, da si naši čitatelji lahko sami napravijo svojo sodbo. Ni bil namreč naš namen, da bi se v se-hovščini sploh, tudi napram duhovščini v Jugoslaviji. Kar se tiče stališča, katero naj bi bil zavzel Vatikan nasproti potikujoči duhovščini po naših poročilih iz Beograda in Ljubljane, se nam zdi stvar zelo verjetna, ker odgovarja stališču, ki ga je Vatikan opetovano zavzel nasproti italijanski duhovščini ob raznih prilikah. Mi smatramo tudi, da ni izključeno, da je zadnji ter razvil tudi pred to zbornico nazore iz svoie knjige. S tem bi storil le dobro delo, če bi pojasnil, da je ves sedanji upravni sistem napram slovanskemu prebivalstvu v navzkrižju z njegovimi nazori, pridobljenimi na podlagi lastnih izkustev na licu mesta, da je zlasti Gentilejeva šolska reforma ne le skrajno krivičen udarcc za to narodoozavedno ljudstvo, ne le nekulturna, ker ubija možnosti za resničen sulturni razvoj njegov, marveč tudi prava nesreča za razmerje med upravo in prebivalstvom, ker je od tega razmerja v visoki meri odvisna dobra in koristna uprava. Priprave za VIIL vsesoholskl izlet v Pragi Priprav č za veliki vsesc&olski izlet, ki se bo vršil v Pragi v juniju in juliju L 1926., so £e sedaj v polnem teku. Glavno vprašanje, ki £a mora rešiti pripravljalni odbor, je sokolski stadij, ker je sedanji stadij premajhen za tako veliko manifestacijo. Sklenjeno je, da se zgradi v strahovskih kamnolomih za Patrino ogromen nov stadij. Praška občina je že sklenila, da odstopi prostor državi za zgradbo stadija. 2e na spomlad se najbrže prične s prilagodovanjesn zemljišča. Sokolske organizacije so že izvolil* odbore in pododbore za pripravljanje izleta. Glavno delo se vrši sedaj v finančnem odboru, ki izdeluje načrt za financiranje izleta, za kritje potnih stroškov in ta preskrbo stanovanj iidetnik-om. Poleg tega se pretresa tudi vprašanje telovadnih vaj, posebno prostih. Za ženske vaje je bil sprejet program načelnice žižkovskega Sokola Bur-gove. Izdelan je tudi načrt za vaje naraščaja. Program za moške proste vaje se še poučuje na podlagi trinajstih predlogov raznih sokolskih jednot. Pripravljalni odbor pa smatra vse iz predloge za preveč komplicirane, vsled Česar je sklenil, da izdela dva samostojna načrta, katera se, preden se odbor končno odloči, praktično preizkušata. Ni še znano, koliko Sokolov se udeleži prostih vaj, a gotovo je, da ob njih število večje nego na zadnjem izletu, ko je znašalo 12,000 telovadcev. Novo bo na tem vsesokolskem izletu to, da se ga udeleži tudi srednješolska omladina, ki bo imela posebne tekme. Praški vsesokolski izlet bo istočasno izlet vseh jugoslovenskih Sokolov. Jugoslovenski sokolski naraščaj bo tekmoval s čehoslovaškim naraščajem. — Promocija, Gosp. Franjo Čibej iz Gorice je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije. — Trgovska zbore«ca in draginja. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je naložilo trgovskim zbornicam, da ustanovijo posebne urade, ki bodo zbirali podatke o draginji, katere potrebuje glavno statistično ravnateljstvo v Rimu. — Stanje vlog v poštni hranilnici v 1. 1924. Položaj vlog v poštni hranilnici je bil do 31. decembra 1924. sledeči: Vloge so znašale 3.458,450.240.71 lir, dvignjene vloge so dosegle svoto 2.899,884.283.97 lir. Prebitek znaša torej 558,565.956.74 lir. — Dodatna valutna pristojbina, ki se pobira od prisiojbin na telefonske pogovore z inozemstvom in od pristojbine, ki se mora plačevati jugoslov. poštni upravi za pogovore z Zadrom, je zvišana od 1. februarja dalje od 370% na 385%. ■— Obisk beneških dijakov v Trstu. S par-nikom «Du:no» je prispela včeraj popoldne v naše mesto večja skupina dijalcov trgovske visoke šole «Ca Foscari» v Benetkah. Dijaki, kakih 150 po Šetvilu, med njimi tudi kakih 30 dijakinj, so se izkrcali na pomolu «Bersa-glierii>, kjer so jih sprejeli dijaki tukajšnje univerze «Revolte!lla». Po sprejemu, ki je fcil prisrčen, so se vsi skupaj podali v mesto pre- f>evajoč razne dijaške pesmi in veselo kram-jajoč. Vsi dijaki so imeli karakteristične dolge in koničaste čepice, okinčane z raznimi emblemi in smešnimi priveski. Gostje so se nastanili deloma v hotelu ^Metropole*, deloma v hiši izseljencev paroplovne družbe «Cosu-Jich» pod Skednjem. Mudili se bodo v našem mestu par dni in si bodo te dni ogledali tudi Postonisko jamo. Benečanski dijaki so sporočili tržaškemu županu pozdrave beneškega župana, in danes ali jutri bodo sporočili koprskemu županu pozdrave vdove Nazaria Saura. — Odlikovanje Nhiaća in PaMća. Delegacija jeruzalemske patrijarhije je ministrskemu predsedniku in vnajemu ministru dr. Ninčiču izročila red sv, groba. Z istim redom druge vrste so bili odlikovani šef kabineta vnanjega ministrstva Vukčevič, šef kabineta ministrskega predsedstva Hristič, šef protokola v vnanjem ministrstvu Novaković in svetnik Antič, — Castiglioni in polom dunajske Depozit ne banke. Pred par meseci so posebno finančni krogi po vsem svetu govorili samo o Castiglio-niju, dotlej najbogatejšemu Avstrijcu, ki je znal povojno konjuktur-o naravnost mojstrsko izrabiti v svoje svrhe. Prišel pa je polom, ki je Ca-stiglionija strmoglavil in ga skoraj spravil na beraško palico. Njegov padec pa je imel za posledico polom večjega števila denarnih zavodov, pred vsem Splošne depoiitne banke, pri kateri je bil Castrglioni poprej generalni ravnatelj. Proti Castiglioniju je uvedlo sodišče kazensko postopanje, ker je z raznimi nečednimi manipulacijami povzročil polom Depo-zilne banke. Sedaj je predlagalo državno pravdništvo na Dunaju v sporazumu s preiskovalnim sodnikom, naj se kazensko postopanje froti Kamilu Castiglioniju ustavi. Glede poloma Splošne depozitne banke je namreč preiskava nedvomno ugotovila, da je bil zavod, ko je Ca-stiglioni zapustil svoje mesto kot generalni ravnatelj, aktiven in zmožen življenja in da se kasnejši polom ne more pripisati njegovemu poslovanju. Poslovanje zavoda pod njegovim naslednikom, se bo posebei preiskovalo. Postopanje proti Castiglioniju, ki ie bilo uvedeno na podlagi ovadbe interesentov na špiritu, zlasti Bondyja in Ledererja, se je tudi ustavilo, ker ne zadeva Castiglionija nikaka krivda. Bondy ie že tekom preiskave brez pridržka umaknil svojo ovadbo. Kakor se govori, se je Castiglioni sedaj finančno popravil, ima sicer ogromne izgube, posrečilo pa se mu je z lastnimi močmi rešiti del svojega ogromnega premožerija. Castiglioni je še v Nemčiji udeležen pri večjih finančnih podjetjih. Društvene vest« — Repriz a ^Pogumnega krofaČk*». V nedeljo, 8. t. m, ob 3. pop. ponovi «£italnica» pri Sv. Jakobu imeniteo pravljično igro *Po-gumnega krojačka*. Za mladino )2 ta igra pravi božji kruh in 'kdor hoče napraviti svojemu otroku posebno veselje, ga pripelje v nedeljo v Delavsko konsumno društvo. A ni pisana samo za otroke ta igra, ampak za vse tiste, ki se lahko uživajo v pravljični svet, 2cjer je vse mogoče. — Pri igri sodeLttje ves obširni ensambel »Čitalnice*. Igro režira g. Terčič. — Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10-13 v dvorani, — S. K- Val - Barko vije. V toTek, 10. februarja, se bo vršil sestanek hazenašic. K sestanku so vabljene tudi one gospodične, ki bi-se rade vpisale. — Magdalenska podružnica Sol. društva. Vsled občnega zbora, £ci se bo vršil danes zvečer ob 8. uri v prostorih konsumnega društva na Kolonkovcu, odpade redna odboTOva seja magdalenske podr. šol. društva, katera bi se ime'a vršiti danes zvečer. — KJrb rfevtičnrh dijakov. Tisti, ki bi se želeli udeležiti smučarskega izleta v Cortino d'Ampezzo, so naprošeni, da se javijo prej ko mogoče tov. tajniku. Dan izleta se javi pozneje. — Mladinsko «h«Hfo «Promta» - Trst priredi v soboto, 7. t m., ob 20. v dvorani DKD družinsko zabavo. — Ker je obče znano, da isti dan ne priredi nobeno drugo slovensko društvo take zabave, smo trdno uverjeni, da se ugledno občinstvo v velikem številu udeleži naše prireditve. — Pogrebno po4pori> društvo t Bazovici ima v nedeljo, 8. t, m,, ob 16. svoj redni občni zbor pri G.K.D. s sledečim dnevnim redom: pozdrav predsednika, poročilo načelstva, volitev novega odbora, slučajnosti. Po izčrpanem dnevnem redu se bodo vpisovali novi člani. Odbor. — M. D. "Zarja* - Rojan. Danes ob 20. od-obrvoa seja starega in novega odbora. — — Družabni večer se bo vršil dne 7. t. m. v MičeLovi dvorani v prid vdovam in sirotam uslužbencev openskega tramvaja. — S. D. «A prihodu parnika «Helouan:> sta dVa policijska agenta prevzela v svoje varstvo nekega potnika« ki je bil aretiran tekom vožnje na parnikti. Slo je za 25-letnega natakarja. Tita An* drei iz Benetk. Arbdrei je pred kratkem v hfcltehi «Danrefr», kjer je bii nameščen, ukradel zneisek 40.000 lir. Hotel je zbe-žajti s plencm na varno*; s tem namenom se je ukrca! na parnik «Helouaiix>, da bi odpotoval v Aleksandri)o. Toda policija je zvedela za to in spkciročila radjotelegra-fičnim potom kapitanu parnika nalog, naj aretira begunca. Ko je parnik priplul v AJeksandrijo, je kapitan izročil Andraža tamošnjemu italijanskemu konzulu, ki ga je dal nato prepeljati v spremstvu policijskih agentov v Trst, kjer je tat končal svoje doživljajev polno potovanje v zaporu v ulici Coroneo. V kratkem ga bodoi izročili beneški policiji. oslandi radi sokrivde pri kvalificiranem ropu. Zaslišanih bo 8 prič.. Obtožence zagovarja uradni zagovornik odv. Diblas. Dne 14. februarja proti Mihaelu Medeotti radi sramotenja oblasti. ZaliSanih bo 5 prič. Obtoženca zagovarja odv. Paglilla. Dne 16. in 17. februarja proti Bevilacqua Olindo radi ubijstva. Zaslišane bodo 4 priče. Obtoženca zagovarjata odv. Severini in odv. St urani. Dne 18, in 19. februarja proti Josipu Fi-lipčič radi ubijstva. Zaslišanih bo 13. prič. Obtoženca zagovarja odv. Paglilla. Dne 20. februarja in naslednje dni proti bratom Alojzu in Viktorju Stanič radi ubijstva in drugih prestopkov. Zaslišanih bo 15 prič. Obtoženca zagovarja odv. Bassi. Brezposelnim Goričanom se potemtakem obeta zopet pTecej zanimivo razvedrilo, s katerim si bodo preganjali dolg čas in ob katerem bodo trenutno pozabil ina zvoke praznega želodca. — P. P. Z. Te tri črke sicer niso privabile v soboto v Trg. dom tako nmogobrojnega občinstva, fkakor bi ga opravičeno lahko pričakovali, toda oni, ki so prišli, se gotovo prav nič ne kesajo. Pač pa sa lahko kesajo vsi oni, ki bi lahko in niso prišli, kajti na PPZ je trajala globoko do jutra sama neprisiljena, prisrčna in obenem dostojna zabava, tako da bo morala pustna kronika odstopiti PPZ eno iz samih častnih mest. _ Repriza »Pohujšanja«. Repriza Cankarjevega -Pohujšanja v dolini šentflorijanski« je privabila navzlic prvemu lepemu dnevu po celem tednu dežja na Svečnico popoldne v Trg. dom toliko poslušalcev, da so napolnili do poslednjega kotička obširno dvorano. IgraJo se je pri reprizi ravno tako dobro kakor pri premijeri, le s to razliko, da je tretje dejanje, ki je bilo pri premijeri morda najbolje, izpadlo pri reprizi nekoliko slabše, to pa predvsem radi nezgode z zastorom in radi slabe intonacije «Sv. Alojzija», himne doline šentflorijan-ske. Glede igralcev naj omenimo, da je bila Mervičeva pri reprizi mnogo boljša nego pri premijeri, medtem ko je bil naopai g. Gomišček pri premijeri jako dober, pri reprizi pa precej slab zlodej. G. Terčič pa je obakrat dobro pogodil svojo vlogo, *akor jo je dobro pogodilo, to več to manj, tudi ostalo igralsko osobje. _ „Noč metuljev*. Pod tem imenom se bo vršila v soboto, 7. februarja, velika mašterada •Dramatičnega društva® v Gorici v vseh prostorih Tugov. doma. Kdor se hoče v tem Pred-pustu enkrat pošteno zabavati, ne bo zamudil te lepe prilike. Maškerade «Dram. društva* so znane. Kdo n. pr. se ne spominja lanskoletne? Kakor smo izvedeli, ne bo letošnja prav nič zaostajala za lanskoletno, celo, sodeč po vseh velf! ... . . _ Podmelec. Predstava .Kmetske čitalnice.« ki se je vršila dne 1. februarja, se na splošno žeKo občinstva ponovi v nedeljo. 8. februarja ob 3.30 popoldne na istem, a povečanem prostoru. Slavno občinstvo .e vabi. da nas v m-ko lepem Wevi* poseti. ker bo preskrbljeno posebnoza bolj oddaljene - da ^Prostor, v čemer pri radnji predstavi čakovano vel&e udeleže prirediteljem ni bilo mogoče vse« njoditi. — Odbor. njegova pisma, članke, skratka vsa njegova na papir položena dela. Zbirka bo obsegala 26 monumentinih zvezkov in bo tvoriJa nekaj izrednega na polju glasbenih izdaj. Prvi zvezek, ki je izšel, vsebuje dela iz Smetanovih mladostnih let do 1. 1843., torej do skladateljevega 19. leta. Knjiga ima 130 strani. Urejevanje te ogromne izdaje je prevzel najboljši poznavaleh Smetanovih del prof. Zd. Ne-jedly, ki je posvetil temu skladatelju vse svoje življenje t*r zbral vse njegove skladbe — do najnovejših, glede ikateiih se je mislilo, da jih niti več ni. Tudi v grafičnem -pogledu je uspel prvi zvezek izvrstno, kar pomeni novo zmago češke tiskarske umetnosti. Posebno so se posrečili tipi not, ki spominjajo s svojo barvo in obliko na najpopolnejše stare izdaje. Tisk je popolnoma čist in jasen, na najboljšem in močnem a vendar mehkem papirju. Največja zasluga za tehnični in grafični uspeh gre znanemu češkemu slikarju Franč&ku Kysela, ki je naslikal tudi naslove in okraske. Prvi zvezek je izšel v 1000 izvodih, in sicer na podlagi naročil iz ČehoslovašC333 do 0 0343 ; Dunaj od 0.0340 do 0.0350 ; Zagreb od 38 70 do 39 —. VALUTA; Avstrijske krone od 0G338 dc 0.0348, dinarji od 38.G0 tlo 39.— ; dolarji od 23.95 do 24.05; novci po 20 frankov od — do 93.— funt šter-llng od 114.110 do 115.10. Benečij.-dte obveznice 81.25. Mali oglasi KREPKEGA kovanega vajencp, poštenih starišev, sprejme Ivan Sček, kovaški mojotei v Vipavi. 182 IZGUBLJENA je bila v Gorici od Kavalina do trafiki Marc, listnica z večjo svoto denarja. Pošten najditelj naj jo vrne v goriški upravi, kjer dobi najdenino. 183 MESNICA, središče Postojne, s tremi koncesijami, dve za okraj, dara v najem do po-nedeljlia. Perdan, Postojna 136. 183 DEKLE, vešče vseh LIšnih del. želi mesto pri kakšni slovenski družini le za po dnevu. Matičič L., Via PanfiJo Castaldi 11. 178 dABICA. avtorizirana, sprejema noseč«. Zdravnik na razpolago- Dobra postrežba. Govci slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 FOTOGRAFSKEGA vajanca sprejme ntelit «Helios» v Idriji. 17'/ Znanost In umetnost PRVIVELJ£ žgSivS^*" NOT Kakor i« splošno znano, je imela Nemčija od nekdaj neka£& monopol tiskanja mimkali). Nemška založništva iz Lipskega in drugih n^st so bila takorekoč brez konkurence. Tudi Cehoslovaška je bila glede tiskanja not navezana do sedaj na Nemčijo. Istočasno pa so si Cehi od osvobojenja dalje neprestano prizadevali, da bi ss ▼ tem pogledu osvobodili od nemške odvisnosti s tem, da razvijejo to industrijo ▼ svoji lastni državi. Toda tiskanje not je zelo komplicirano delo, ki zahteva veliko spretnost in poznavanje raz^h tiskarskih tajnosti, kateri pa so Nemci skrbno skrivali. Vendar je bil čeSki trud £ (P kupuje % 1 Zlatarna ALBERT POUHf ^ Trst, Via Ma zini 46 m dP'fciP'iifli dP%#«i #%df» tii* ti t* Vipavsko, istrski refošk in kratki teran. N2 deb lo in za družine V!a Cunicofi 3, na drobno in za družine Via Giulian! 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (74) FR. $TR&i4CAR. ALOJZIJ POVH ; urar In zlatar Ptazza Gariboldi 2, L o. TeL 3-Z9 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Je, da se preprifa o cenah. 62 Najvtiie cene plačujem za sožs kun, zlatic, lisic, tflhurfev, vider* jazbece v, mačk veveric, krtov, divim In domačih zajcev. D. WIND$PACH Trst, Via Cesare Banuti it. 10 Ik nadst*., vrata 16 <*a Sprejemajo se pošiljatve po pošt1' V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga oz. hči m svakinja Glzela Urši* rol. Plšianc danes, ob 20. uri, previđena s tolažili sv. vere, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. . . Pogreb drage pokojnice se bo vršil v petek, ob 4. uri popoldne. ZAGREB, 4. februarja 1925. . B|I- (166) Žalujoči družini: Ur SIC in PIScanc.