Ljubljana, sobota 30. januarja l9fl»XSI Cena cent. 80 UpravniStvOi Ljubljana, PoccmiHm ulica S. Telefoo II. «-22. 51-23. «-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. fncdoijcM ca 5 — Telefoo k. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Ralnni: a Ljubliansko pokrajino prt pofcoo-fekovoero zavodu h. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Cooti. Corr Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO Italije in inozemstva (m* CJtiiooe Pubbliriti Iraliana oglase b Kr. MILANO likt|i «i«k d a o easco pooadeljk« Nitoiaioi mata meaeino Lir 18.—» vključno « »Ponedeljkom )» aocat Lit 56.50.__ (Jiednittvo: Poccinijeva ulica te*. S. aaltfnn itev. 51-22 31-23. 31-24._ _Bokoptai »e nt vtažajo. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pet la pob- Hioti di provenienza italiaaa ad esteva: Uniooe Pobbtieiti Italiana S A. MILANO Osvojitev novih postojank na timišfcem bojišču Uspešni protinapadi v zapadni Tripolitaniji — Deset sovražnikovih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 29. januarja naslednje 979. vojno poročilo: V zapadnem odsekn Tripolitanije So se naše enote hrabro upirale neprestanemu britanskemu pritiska. S protinapadi so bili odbiti sovražnikovi oddelki, ki so nastopili proti neki naši iz-vidniški sknpini. Na tuniškem bojišču so sile Osi osvojile nove postojanke ter so jib trdno obdržale kljnb silovitemu protinapadu nasprotnika. Italijanski in nemškj lovci so v bo.tu sestrelili 7 letal, tri druga pa so bila razdejana na tleh. Nasprotnikovi bombniki So v več valovih bombardirali Sfax v Tunisu. Znatna škoda. Število žrtev se še ugotavlja. Angleška letala so metala rušilne ln zazidalne bombe na okolico Cefalnja in s strojnicami obstreljevala potniški vlak. Drugi strojniški napadi so veljali železniškim progam in vozilom v pokrajini Palermn in Cosenzi. Poročajo, da je v celoti osem mrtvih in devet ranjenih. Pri nasprotnikovem napadu na Sciclio (Siracusa) je bilo med prebivalstvom 18 mrtvih in 25 ranjenih. Porušila so se nekatera bivališča. Delo Kr. Akademije Italije Seji narodnega sveta Akademije je prisostvoval tudi predsednik ljubljanske Akademije Rim, 28. jan. s. Te dni je imela Kr. akademija' Italije svoje ob;čajno zborovanje za mesec januar. Vsi štirje razredi Akademije so pričeli proučevati predloge za akademske nagrade in so obravnavali važna vprašanja umetniškega m kulturnega značaja. V razredu moralnih in zgo lovinskih ved je podpredsednic De Stefano proslavil spomin Pietra Fedela. ki je nedavno umrl. °red-lcžena so bila razna poročila, med njimi zelo zanimiva, kakor n. pr poročilo Pan-talea Carabellesa o predmetnosti filozofije in Giuseppea Luglia o izkopaninah v Po-meu V razredu fizikalnih matematičnih in naravoslovnih ved je Gustavo Brunelli poročal o napredku pomorskih ved. Te dni se je sestal tudi narodni svet Akademije. ki je odobril nove delovne načrte. Med številnimi udeleženci je bil navzoč tudi predsednik akademije v Ljubljani nrof Milan Vidmar, ki ga je predsednik teder-zcni prisrčno pozdravil. Profesor Vidmar se je zahvalil za dobrodošlico in očrtai zgodovinske vezi med Italijo in Slovenijo ter 'zrazil globoko hvaležnost Italiji, ki je ohranila Sloveniji jez k in narodne tradicije. Nato je akademik Ussani poročal o delu narodnega sveta ter je predložil nove publikacije. Sledila je razprava, katere so se udelež'li Alberto de Štefani, senatorji G;ud-do Mazzoni, Giovanni Gentile, Tcurnon, narodna svetnika Di Marzio in Tallarico ter drugi. Izjalovljeni sovjetski napadi Odločna nemška in zavezniška obramba odbija na vzhodni fronti vse sovjetske množične napade Ustvarjajoča kolonialna politika Italije Berlin, 28. jan. s. Italijani so narod pionirjev, obdelovalcev in kolonizatorjev. pše Leo Bohmer v listu »Berliner Zeitung ara-Mittag«. Zaradi teh svojih kavosti so postavili zahteve na ozemlja Severne ln Vzhodne Afrike, in ne samo iz zemljepisnih demografskih razlogov. Italijanski narod je dokazal svoje sposobnosti v več kot 501etni dobi kolonialne zgodovine. V Libiji, kakor v Italijanski Vzhodni Afriki se je po osvojitvi in pomirjen ju pričelo intenzivno ustvarjalno in kolonizacijsko delo Italija ni nikoli nameravala brez obzira izkoriščati afriških ozemelj, temveč je hotela skrbeti za njih razvoj in kulturni dvig v najboljšem pomenu besede. Ni treba misliti samo na velikanski načrt cestnih gradenj v Abesiniji, na vodovode v libijski puščavi, treba je tudi premišljevati o zadržanju Italije do muslimanov v Severni Afriki in do domačinov v Etiopiji. Mo-šeje. bolnice in šole povsod pričajo, da je Italija povsod delovala kot prava zastopnica evropske kulture. Tej pametni kolonialni politiki primerja pisec predlog nekega angleškega poslanca, ki je hotel, naj se v Libiji nastanijo iz Evrope pognani Zidje. Tako pojmovanje zadostno dokazuje ponovno, kakšna je angleška politika do Arabcev kljub hinavskim zagotovilom Londona V kolonije, ki sta je oplodila kri in delo Italijanov, naj bi prišli Zidje, da bi bilo uničeno ne samo kolonialno delo Italijanov, temveč tudi domači arabski element. Gre resnično za tipično angleški predlog, zaključuje Bohmer, ki se zdi kakor maščevanje najslabše vrste spričo veličastnih del civilizacije Fa-Si-zma in italijanske kolonialne politike. Italijansko-nemška manifestacija vzajemnosti Rim, 28. jan. s. V nekem kraju rimske pokrajine je bila simpatična italijansko-nemška manifestacija, ki je znova potrdila med borči Osi obstoječo vzajemnost. Splošno poveljništvo Milice je organiziralo s sodelovanjem rimskega Dopolavora manifestacijo, ki je izrelno uspela. Več sto nemških in italijanskih vojakov ter legijo-narjev se je dobro uro prijetno zabavalo. Borci so znova potrdili svojo neomajno vero v zanago. V krajevnem gledališču je vojaška godba izvajala simfonično glasbo. Sodelovale so znane umetnice iz kinematografa in gledališča. Navzoči so bili zastopniki poveljništva Milice, Stranke in na-rodno-socialistične stranke ter visoki oficirji nemške vojske in Milice. Prireditev se je zaključila s petjem narodnih himen ob toplem odobravanju in vzklikanju Duceju in Hitlerju. Delegacija Stranke na svečanosti v Berlina BerHn, 29. jan. s. Odposlanstvo Fašistične stranke, ki je odpotovalo iz Rima. da izroči ob 10 letnici prihoda narodnega socializma na oblast v Nemčiji pozdrave in čestitke nemški tovarišem italijanskih črnih srajc, je davi dospelo v Berl!n. Na anhaltskem kolodvoru, kj je bil okrašen v italijanskih in nemških barvah, so pričakovali goste, ki jih je vcdil podtajnik PNF generaln' poročnik Tarab:ni. Kr. poslanik z mnogim; nameščenci poslaništva ter s starešinami Stranke. Bili so prisotni tudi mnogoštevilni faš:st'i 'n zastopniki italijanske kolonije. Od nemške strani so bili navzoči predstavniki Hitlerjevega kabineta državnj vodja Bcrman. poveljnik SS Himm-ler zastopniki vlade, Oborožen:h sil in narodne socialistične stranke, častno četo na kolodvoru sta tvorila četa GIL-a in oddelek nemških vojakov. Bukarešta, 29. jan. s. Ob 10 obletnici prihoda narodnosocialistične stranke na oblast v Nemčiji je nemški poslanik v Bukarešti Killinger priredil v dvorani zavoda za nemško-rumunsko kulturo sprejem, ki so se ga udeležile visoke osebnosti, zastopniki tiska in nemški novinarji, bivajoči v Bukarešti. Delovna mobilizacija nemškega naroda Zaposlitev vseh razpoložljivih sil za vojno proizvodnjo Berlin, 28. jan. s. Generalni komisar za delo Sauckel je izdal, poslužujoč se posebne oblasti, ki mu jo je dal Hitler, pravila za vpoklic mcških in žensk, ki lahko s .»vojim delom prispevajo pri obrambi nemške države. Na podlagi teh pravil se morajo vsi moški od 16. do 65. leta in vse ženske od IT. do 45. leta, kj »e nahajajo na nemškem ozemlju, vpisati v pristojni urad dela, brž ko jih urad pozove s splošnim pozivom na vse prebivalstvo ali pa osebno. Oproščeni so samo moški in ženske, ki so s 1. januarjem 1943. že delali vsaj 48 ur tedensko, ter delodajalci, ki zaposlujejo več kot pat delavcev, nadalje poljedelci in osebe ki so v javni upravni službi ter učenci in učenke višjih javnih srednjih šol ali zasebnih takih Sol ter duhovniki in tujci. Oproščene so tudi ženske z bolnimi otroki, ako otroci še niso izpolnili 6 let ali pa imajo najmanj dva otroka pod 14 leti. Na podlagi proučitve posebnih sposobnosti in zdravja posameznih bo določeno, v katerih odsekih narodne obrambe bodo zaposleni. Upoštevale se bodo družinske okoliščine, žena z enim otrokom do 6 let bo vpoklicana n. pr v službo za obrambo države šele potem, ko bodo vpokTcane in zaposlene vse žensk«, ki nimajo otrok. V mejah možnosti se bodo posamezne osebe zaposlevale po osebni želji. Berlin, 29. jan. s. Listi poudarjajo z velikim poudarkom odredbe generalnega ko. misaria za delo Sauckla, ki se tičejo mobilizacije moških in žensk, ki doslej še niso bili uvrščeni v vojno proizvodnjo ali vojnemu gospodarstvu koristno delo List' na kratko komentirajo nove odredbe, za katerih izvedbo je Sauckla poveril Hitler. Vsa Nemčija je zaposlena za dosego zmage, naznanja »Borsenzejtung« v glavnem naslovu. Nova zaposlitev narodnih energij za obrambo Nemčije v tem izrednem trenutku njene zgodovine je izraz trdne volje do zmage vsega naroda. Mobilizacija dela, piše »Deutsche All-gemeine Zeitung«, je politične in gospodarske važnosti in najboljši odgovor, ki se lahko da na splošni napad boljševizma. Namen novih ukrepov generalnega komisarja za delo je zagotovitev potreb vojnih potrebščin za fronto, kakor tudi proizvodov, ki so neobhodno potrebni za pravilen potek javnega življenja v notranjosti države. »Volkischer Beobachter« podčrtava zlasti načelo, s pomočjo katerega bo Nemčija dosegla svoje vojne cilje s totalno in brezpogojno zaposlitvijo svojih delovnih rezerv, v nadaljnjem pa poudarja, da bo mnogo dodatkov k zakonu o obveznem delu ublažilo njegovo ostrost. M°nakovo, 29. jan. s. O splošni mobilizaciji civilnega prebivalstva, ki je odrejena v Nemčiji zaradi vodstva vojne z železno odločnostjo, piše »Miiochner Neveste Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. jan. Vrhovno poveljništvo nemSke vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V trdi in odločni obrambi so zavrnile armade vzhodne fronte vse sovjetske množične napade in izvedle bojujoč se vse po-krcfte po načrtih. V Stalingradu so besne sovražnikove napade proti južni fronti zavrnili braniteljl kljub najhujšemu pomanjkanju in veliko-kratni premoči sovražnika. Masirani poskusi sovražnika za prodor na zapadnem Kavkazu so se zrušili pred nemškimi in romunskimi postojankami. Na področju Kubana in na stepi južno od ManJča so bili ustavljeni sovražni "klopni napadi. V protinapadu so nemške oklop-ne edinice razkropile divizijo sovjetske gardne konjenice ln neko pehotno edinlco. Na novo pripeljane rezerve so potisnile med Doncem in na področju srednjega Dona sovjetske čete proti vzhodu Močni sovražnike vi napadi proti zapad-nemu boku bojnega področja pri Voroneža so bili cdločno in krvavo zavrnjeni. Sever-nozapadno od Voroneža se nadaljujejo hudi in menjajoči se boji. Južno od Ladoškega jezera .le- sovražnik napadel samo na odsekn ene divizije in je bil po hudih borbah zavrnjen z velikimi izgubami. V Afriki so bile zavrnjene sovražnikove sile, ki so skušale napasti naše postojanke v zapadni' Tripolitaniji. V Tunisu samo bojno delovanje krajevnega p-mena. Nemška brza bojna letala so napadala oklopna Izvidniška vozila sovražnika in železniške cilje. Nemška in italijanska lovska ln protiletalska obramba je uničila 9 sovražnih letal. Boljševiki se poslužujejo nemških uniform Berlin, 29. jan. s. O vojnih metodah, ki jih uporabljajo sovjetske Čete za dosego vojnih ciljev za vsako ceno, poroča danes na kratko neki vojni dopisnik s fronte: Posrečilo se nam Je ugotoviti, :a~ike naloge, tako da bi bile starejše moči lahko povsod in uspešno izkoriščene za zgolj vojne nalnige. Podrobnosti te na-da''inje civilne mobilizacije bodo najbrž v kratkem znane, medtem pa oblasti hočejo, da bi ves narod razumel potrebo države, da se vsi. prav vsi popove j o k sodelovanju pri skupnih naporih. Že zdaj ce doznava, da bo eden izmed ukrerov uvedel obvezno delo v=eh državljanov brez razi ke, moških in žensk. Aktivna obramba Ko pišejo in govore o obrambi, ne mislijo seveda na pasivno obrambo, ki bi vso pobudo prepuščala sovražniku, temveč na superfativno aktivno obrambo, ki izkorišča vse ugodne čintelje. Voia"ki lcrtiik lista »Berimer Borsenzeituno« ven Schramm pojasnjuje to tezo v daljnem članku v katerem se sklicuje na neštete zgodovinske primere. Dinamika nemških oiboroženih sili, prežetih z narodno-soc'alističnim revolucionarnim duhom, je omogočila nemški vojski v napadu sijajne zmage. Toda to se je z'flO v tajnosti, niti ni mogoče povsod kjer koli bi hoteli, nastopiti presenetljivo. Poraženi so- vražnik se nauči, skušnje ga silijo k posnemanju in misli tudi na protiukrepe, seveda vse to le tedaj, če se že ob prvi odločilni bitki ne zruši, kakor se je to primerilo Francozom in vsem sovražnikom Osi do leta 1941. Če pa se vojna podaljša, presenečenje preneha. Vojna postaja nujno vse bolj sindi-ta In ker napad, ki nima na svoji strani presenečenja, vedno bolj naglo obrablja sile napadalca, mora ta spremeniti sistem lin se zateči k obrambi kot »fazi čakanja na sovražne napade«, kakor je to označil Clause-witz, da bi nato spet prešel v naipad, ko se številčna premoč sovražnika obrabi in nje-napadalni zalet paralizira po izčrpanju, skratka, ko njegov vojni s/troj začne kazati znamenja utrujenosti. Nemška vojska ima prednost v premoči svojih poveljstev in boljši izvežbainosti svojih čet, zate ni nikdar prepustila pobude sovražniku in tudi sedaj ga je prisilila, da je napadel v okoliščinah, ki jih ni sam izbral, temveč so mu bile vsiljene. Usodna evropska skupnost Res je, da ostane tudi v tem primeru njegova številčna premoč, toda spričo svetovnega strateškega položaja, spričo dolžine prometnih zvez in naraščajočega potapljanja sovražnega brodovja te svoje premoči sovražnik ne more praktično izkoristiti. Evropska obramba ne sloni samo na vojaških krepostih borečih se mnotžic in poveljstev, temveč tudi na delu ki popolni organizaciji ter vodstvu vseh sredstev, s katerimi razpolaga. Dovolj je. ako navedemo v tej zvezi utrdbe, ki so bile zgrajene na zapadu, kjer jih po epizodii pri EHeppu ni bilo treba več niti uporabiti, pa so praktično preprečile ustanovitev drugega bojišča v Evropi Zaradi njih je tudi sovražno letalstvo izgubilo velik del svoje učinkovitost.. Aksiom je že skoraj, da branilcev in njih obrambnega orožja ni mogoče uničita iz zraka. Ni pa treba še posebej omenjati, da bi obrambna taktika takoj prenehala, čim bi se sovražnik skušal izkrcati v Evropi. Obramba bi tedaj naenkrat postala zelo aktivna, in to po v naprej natančno določenih načrtih. Moč nemške obrambe pa je povrhu tudi moralnega značaja. Samo slepci in bedaki še niso doumeli, kje so sovražniki evropskega človeštva in kaj bi ti sovražniki hoteli napraviti iz Evrope. Bedasto bi tudi biilo misliti, da bi se boljševizem ko bi hotel zasužnjiti Evropo, ustavil na švedski meji, na Renu ali ob Švici. Evropa je danes skupnost, ki je povezana v isto usodo. Takšen je stvarni položaj. To morajo končno spre-videti tudi tisti, ki so še na drugi strani in mislijo, da je umestno čakati, da bi se odločili. _ Otvoritev , Co!ombarieu v Flrenad Prosvetni minister Bottai je te dn' prispel v Firenze, kjer je otvoril novo Kr. akademijo za moralne vede, ki se je prej imenovala »Colombaria«. Pri otvoritvenih svečanostih so bili navzoči Prefekt, akademiki, senatorji, rektor univerze in mnoge druge osebnosti. Otvoritveni nagovor je imel prof. SaJmi, za njim pa je predaval prof. Caselli o Danteju in Divini komediji. Eksc. Bottai je obiskal tudi razstavo Feli-ceja Carne v Michelangelov! galeriji. tvorov Ljubljani Uradno poročilo Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani o poslovanju cd 18. do 24. januarja pravi: Dne 18. januarja so bili številni vojaki pokrepčani v okrepčevalnici ustanove na glavni železniški postaji. Dne 19. t. m. so razdelili v okrepčevalnici na glavni železniški postaji med vojake 2000 razglednic ? znamkami in ekrepčali znatno število tovarišev pod orožjem, v kant'ni ustanove na Taboru pa ao razdelili med vojake razna živila. Dne 20. t. m. je bila v Kočevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, v okrepčevalnici na glavni železniški pestaji v Ljubljani pa so b'li mnogi vojaki pokrepčani. Dne 21. t. m. je bila v Ribnici filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, v kantini ustanove na sedežu v Ljubljani pa so bili mnogi vojaki obdarovani z živili. Dne 22. t. m. je poveljništvo 11. armad-nega zbora prevzelo zavoje, ki bodo darovani vojakom v imenu 4. Befane vojaka. V Kočevju je bila filmska predstava za pripadnike Oborcžene sile. Vodstvo ustanove se je dogcvorlo z direkcijo kina Un'on, da bodo odslej vsako s:boto v tem kinu predvajani italijanski filmi za Italijane, ki prebivajo v Ljubljani. Mnogi vojak' 90 bili nokrepčani v okrepčevaln'ci na glavni že-lezniški pestaji in obdarovani v kantini ustanove na Tabcru. Dne 23. t. m. so bili vojaki prav tako okrepčani in obdarovani, dne pa sta bili dve f Imski predstavi za pripadnike Oborožene sile, ena v Metliki in ena v Kočevju. V okrepčevaln'ci ln v kantini v Ljubljani pa so bili vojaki pokrepčani in obdarovani. Odobritev ljubljanskega mestnega proračuna Z odlokom dne 18. t m. Je Visoki komisar odobril proračun ljubljanske občine, v katerega so bile vnešene, kakor je bilo že objavljeno, spremembe, s katerimi se bodo zboljšale razmere cen na mestnih trgih. Bolniška pemeč delavcem, prihajajočim iz drugih pokrajin Kraljevine Visoki kom'sar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291, glede na sporazum, sklenjen dne 9. novembra 1942-XXI v Rimu med Fašistično zvezo industrijcev in Fašistično zvezo industrijskih delavcev in smatrajoč za umestno, urediti boln ško pomoč delavcem, prihajajočim iz drugih pc krajin Kraljevine, ki delajo na ozemlju Ljubljan sko pokrajine v službi nacionalnih podjetij, odloča: Fašistična državna zveza vzajemnih bol-nških blagajn industrijskih delavcev se po-oblašča,' da ustanovi v Ljubljani svojo poslovalnico, ki naj pobira prispevke, daje gmotne podpore in ima vobče na skrbi vse, kar je potrebno za izvrševanje sporazuma, sklenjenega dne 9. novembra 1942-XXI v Rimu med Fašistično zvezo industrijcev ln Fašist1 čno zvezo industrijskih delavcev glede bolniške pomoči delavcem, prihajajočim iz drugih pekrajin Kraljevine, ki delajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine pri nacionalnih podjetjih. Ta odločba stopi v veljavo dne 1. februarja 1943-XXL V Ljubljani, dne 27. januarja 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Denarni zavodi za Pokrajinski podporni zavod Ljubljana, 29. januarja. V želji, da bi prispeval k obširnemu podpornemu udejstvovanju Pokrajinskega podpornega zavoda Visokega komisarijata v glavnem mestu in na ozemlju pokrajine, je predsednik združenja kreditnih zavodov in zavarovalnic v Ljubljanski pokrajini izročil Visokemu komisarju nadaljnji znesek 19.050 lir, in sicer prispevek Ljubljanske mestne hranilnice z vsoto 15.000 lir, Riunione Adriatica di Sicurta. podružnica v Ljubljani, z vsoto 2000 lir, Občinske hranilnice v Črnomlju z vsoto 1000 lir in sindikata dirigentov z vsoto 1050 lir. S tem je bilo v celoti doslej nabranih 159.650 lir in je bila ta vsota zbrana s popolnim in prostovoljnim prispevanjem zavodov za podporni fond. Svarila Pripetilo se je že več primero/ pc trgovinah in drugih obratih, da so se neznanci izdajali za odposlance ali pooblaščence višjih uradnikov in dostojanstvenikov ter v njihovem imenu zahtevali raznovrstno blago. Na ta način so sleparji izsilili večje vrednosti ter oškodovali razne stranke, zato' pa svarimo vse prebivalstvo, naj nikomur ne verjame, da ga pošilja kak dostojanstveni«, in naj nikomur nič ne da, pač pa vsakega takega izsiljevalca takoj izroči policiji. Komunisti umorili mladega Poročali smo že o umoru mladega bo-goslovca Janeza Hočevarja iz St. Ruperta na Dolenjskem. Ko je bil na Novega leta dan na potu k svojim staršem, so ga pri Mirni zajeli partizani in ga umorili. Kakor se je sedaj izvedelo, so partizani istega dne in na istem področj-u umorili tudi mladega osmožolca Lojzeta Grozdeta. Študiral je v Ljubljani, doma pa je bil v Tržišču pri Mokronogu. Dne 1. januarja se je vračal iz Stične na svoj dom. Tudi on je padel partizanom v roke blizu Mirne. Priče pripovedujejo, da so ga odvlekli v neko gostilno, kjer so trdili o njem, da je bogoslovec. To dokazuje, da ga niso niti poznali in da mu torej niso mogli ničesar konkretnega očitati. Kljub temu so sklenili njegovo smrt ter ga vse popoldne zasramovali in mučili, dokler ni zvečer izdihnil. Pokojni Lojze Grozde je bil nadarjen, vedno odličen dijak ter pri vseh sošolcih in znancih priljubljen in cenjen. Bil je na glasu mnogo obetajočega pesnika. Njegove pesmice, polne idealnega zaleta, so žele priznanje in občudovanje pri vseh, ki so jih poslušali in brali. Komunistični zločin je oropal Slovence mladeniča, ki je vzbujal največje nade. Ko se je izvedelo za ta novi umor komunistov v okolici Mirne, se je ogorčenje prebivalstva le Se povečalo. Prelita kri kliče po zadoščenju in bodri ljudi, da se še bolj odločno posvetijo borbi za iztrebljenje zločinskega komunizma, ki prinaša narodu le nesrečo in pogubo. Uspeh Italijanskega predavanja na Dunaju Dunaj, 28. jan. s. Poseben uspeh je Imelo predavanje akademika Italije Eksc. Vicenza Ussania. Govoril je o Titu Livlju v Italijanskem kulturnem zavodu, kjer ga je poslušalo številno izbrano občinstvo. Bolgarske pokojnine borcem za Macedonijo In Tracijo Sofija, 28. jan. a. Parlament je izglasoval zakon o doživljenskih pokojninah za tiste, ki so si pridobili zasluge v borbi za osvoboditev Macedonije ln Tracije. Washingtcn terorizira države Južne Amerike Carigrad, 28. jan. a. »Tasviri Efkart žigosa v svojem uvodniku akcijo Zedinjenih držav, s katero hočejo prisiliti države Južne Amerike v vojno. Grožnje in izsiljevanje so običajno orežje washingtonske vlade za dosego njeni namenov. Pritisk Severne Amerike je vzbudil neugoden vtis v vseh nevtralnih državah. Gospodarstvo Naročite se na romane Dobre knjig*r 2e v jeseni smo ponovno opozorili na nujno potrebo, da se pred zimo vsa polja preorjejo in da se vrtna zemlja prekoplje, ne samo zaradi tega, da se olajšajo spomladanska dela, temveč tudi zaradi tega, ker je to važno za bodočo rast posevkov. Pri tem igrajo važno vlogo zemeljske bakterije, ki potrebujejo za življenje poleg toplote ln vlage dovolj zraka. Rodovitnost poljske in vrtne zemlje je v znatni meri odvisna od teh bakterij, ki šele omogočijo rastlini, da iz zemlje vsrka hrano. Naravna in umetna gnojila, ki jih dodajamo zemlji, koristijo rastlinam le tedaj, če v zemlji razpadejo. To razpadanje pa šele omogoCijo zemeljske bakterije, ki pretvorijo ogljikove spojine, fci se nahajajo v gnoju, v ogljikov dvokis in dušikove spojine v amonijak in salpeter. Le v tej obliki sta potem ogljik in dušik dostopna rastlini. Zemlja je tem bolj rodovitna. čim več ima zemeljskih bakterij. Zato moramo njih razvoj pospeševati, če hočemo doseči boljši pridelek. V prvi vrsti je potrebno, da se zmelja prezrači, kajti bakterije potrebujejo za razvoj in za življenje zraka. Ne zadostuje torej, da zemlji redno dodajamo gnojila, treba jo je tudi razrahljati, da pride v zvezo z zrakom Za razvoj zemeljskih bakterij je važno, da po možnosti dodamo zemlji dober kompost Sploh je treba kompostu posvetiti več pažnje. ker lahko s kompostom samim že dosežemo znatne uspehe. Posebno važen je kompost za delovanje zemeljskih bakterij in za razrah-Ijanje zemlje. Za pripravljanje komposta uporabljamo predvsem odpadke rastlin, ki se ne dajo pokrmiti, prav tako listje, hišne smeti, cestne smeti, pa tudi blato iz jarkov, iz ribnikov, lesni pepel, fekalije, in tudi šoto. Neprimerni pa so za pripravljanje komposta odpadki, ki se težko razkrojijo, na primer les, kosti, papir, veje, žaganje, jelovo igl-čje. milnica itd. Pri tem je zlasti tudi paziti, da ne pridejo v kompost bolni deli rastlin in semena plevela. Pri pripravljanju kemposta je treba paziti, da se odpadki ne nakladajo previsoko. Normalno naj bo kompostna kopica visoka le 50 cm. Ce nakladamo višje, potem primanjkuje nižjim plastem zraka za razkroj in delovanje bakterij. Prvo plast lahko naložimo neposredno na zemljo, ki jo očistimo. Zelene dele rastlin je treba pomešati z zemeljskim materialom, da se olajša in pespeši razpadanje. Isto velja za listje. Najbolje razpada listje sadni dreves. Med posamezne zelene plasti treba vedno naložiti nekaj zemlje. Paz:ti je treba, da se kopica preveč ne sesede, ker se s tem prepreči dovajanje zraka. Važno je tudi, da se doda apno. Kjer ni na razpolago apna za gnojenje, naj se nastrga cestno blato. Apno pospešuje razkroj in tudi veže kisline. Kopica komposta mora biti vedno dovolj vlažna. Zato je skrbeti, da se poleti ne osuši. Dobro je, če se kopica komposta poleti pokrije z zemljo in da se vsejejo rastline s širokim listjem, zlasti buče, ki obvarujejo kopico pred izsušenjem. Dobro pridelan kompost je uporaben že po enem letu. Dober kompost vsebuje dušik, fosforno kislino, kalij in apno in ima le malo manj gnojilne vrednosti kakor hlevski gnoj. Gospodarske vesti = Izmenjava dveh članOv pokrajinskega namestitvenega cdbora. Upoštevajoč, da dva sedanja člana pokrajinskega namestitvenega odbora nista več predsednika odsekov Pokraj nske delavske zveze, je Vise ki komisar za Ljubljansko pokrajno odločil, da se imenujeta kot člana p: krajinskega namestitvenega odbora Karel Rogi-na, predsednik odseka poljedelski delojemalcev, in Franc Majcen, predsednik odseka bančnih in zavarovalnih dele jemalcev, in s'cer namesto Josipa Langusa in Cirila Golmaierja. s Iz zadružnega registra. Vpisala se je zadruga »Sadjar in vrtnar«, nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Ljubljani. Zadruga bo vnovčevala v predelanem alt nepredelanem stanju sadje, vrtne ter poljske pridelke svojih članov ter jih predelovala, vrh tega bo nabavljala, predelovala in 'z-delcvala sadjarske, vrtne ter poljedelske potrebščine za svoje člane. Člani upravnega odbora so: Joško Vavpotič, uradnik, Vilko Ceč, faktor, Alojzij Catar, uradnik, Franc Garibaldi žandarmerijski narednik, in Anton Mihevc, mehanik, vsi v Ljubljani. «= Obvezni obdelovalni načrt za Srbijo. Srbska vlada je za leto 1942-43 sestavila obsežen obdelovalni načrt, ki obsega vsa področja poljedelstva in vsebuje predpise, po katerih so kmetovalci obvezani izpolniti ta načrt. Ze v jeseni je vlada izdala obsežne ukrepe za jesenska dela na polju. Poskrbela je, da so dobili kmetje potrebna semena in umetna gnojila, preskrbela pa je tudi najnujnejše stroje in orodje Da se doseže povečanje poljedelske proizvodnje je bila uvedena kmetijska delovna služba za vse prebivalce, ki so za delo sposobni pa nimajo lastne zemlje ali imajo premalo lastne zemlje. Doklej so bili taki prebivalci le deloma zaposleni V bodoče pa bodo uporabljeni tam, kjer je premalo delavnih moči za Kmetijska dela. Obdelovalni načrt predvideva prav občutno povečanje posejanih površin. Tako je predpisano, da se mora posejati s pšenico 500.000 hektarjev (za 5*/« več kakor v letu 1941-42), z ržjo 28.000 hektarjev (za 25% več), z Ječmenom 40.000 hektarjev (45°/» več) in s koruzo 825.000 hektarjev (17% več). Z ovsom posejana površina se bo zmanjšala za 6000 na 74.000 hektarjev. Površina posajena s krompirjem je bila že v prejšnjem letu znatno povečana in je lani dosegla 40.000 hektarjev, za letos pa je predvidena površina 50000 hektarjev. Površina, ki jo je moral vsak posameznik posaditi s krompirjem, je točno predpisana ne samo za velike posestnike, temveč tudi za srednje in majhne posestnike. Nadalje predvideva obdelovalni načrt, da se mora v letošnjem letu posejati s sladkorno peso 16.000 hektarjev, s krmilno peso 5000 hektarjev in z raznimi drugimi krmilnimi rastlinami 71.000 hektarjev. Srbsko kmetijsko ministrstvo polaga posebno važnost na povečanje pridelovanja krmilnih rastlin. Zlasti je predvideno pridelovanje krmil na površini pašnikov, ki so doslej nudili le majhen donos. Površina, ki jo je treba posejati z lanom ln konopljo Je povišana na 10.000 hektarjev, za kulture tobaka pa je določenih 9000 hektarjev. Za pridelovanje sočivja, ki se je prav tako že lani znatno povečalo, je predvidena površina 40.000 hektarjev, medtem ko je površina vinogradov omejena na največ 60.000 hektarjev. Po načrtu bodo morali kmetje gojiti tudi vmesne rastline, zlasti sončnice in buče. Vlada pa je prevzela skrb, da bodo kmetje imeli na razpolago potrebna semena. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra, Tvrdka Gusel Leopolda nasledniki, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo, družba z o. z. v Mariboru se je spremenila v javno trgovinsko tvrdko (esebno jamčeči družabnik' so: Ivan Plečko, Avgust Ketiš, Zofija Gusel, mladoletni Leopold Gusel in mladoletna Sofija Gusel; tvrdko pa zastopata Ivan Plečko in Avgust Kefiš). — Tvrdka Radio Maribor, družba z o. z. je prešla na edinega družabnika Josipa J3n-šekoviča, ki jo bo vodil pod lastnim 'me-nom. = Neresnične vesti o devalvacij! kune. O priliki povratka Iz Berlina je hrvatski zakladni minister dr. Košak podal zastopnike m tiska izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da so bili njegovi razg-ovori v Berliu posvečeni gospodarskim ln finančnim vprašanjem kakor tudi vprašanju prehrane. V mejah vojnih možnosti so bila ta vprašanja rešena s konkretnimi sklepi. Le nekateri preblemi, katerih rešitev zahteva več časa, bodo razčiščeni pri poz-nejš h pogajanji. Glede na tendenčne govorice o devalvaciji kune je hrvatski zakladni minister izjavil, da se o vprašanju tečajne spremembe kune ni razpravljalo odkar je bilo v maju leta 1941. določena čvrsto tečajno razmerje med kuno na eni stra_ ni ter italijansko l'ro in nemško marko na drugi strani. Na podlagi poznavanja valutnih razmer in plačilnih odnošajev z inozemstvom je izrekel svoje prepričanje, da tako vprašanje tudi v doglednem času ne more biti predmet psgajanj. = Uvedba dednih kmetij na Francoskem. Francoski uradni list je te dni objavil zakon, ki na novo ureja dedno pravico za kmetijo. Po novem zakonu se lahko vsaka kmetija, ki je dovolj velika, da prehrani družino, na predlog proglasi kot nedeljiva in jo potem lahko podeduje le v celoti upra-veCini dedič. Nedeljivost se proglasi za pet let, potem pa se mora podaljšanje na novo predlagati. Zakon tudi urejuje način odpravnine, ki jo mora plačati prevzemnik posestva ostalim dedičem. Kmetijski minister bo za posamezna področja države določil minimalno površino za take dedne kmetije. — Povišanje glavnic francoskih bank. Pariaki zavod Banque de Pariš et de Pays Bas, ki spada med največje francoske banke, 'je že leta 1941 izvedel povišanje glavnice cd 300 na 450 milijonov frankov, sedaj pa je sklenjeno povišanje na 675 m kjonov frankov. Pričakovati je, da bodo v kratkem zvišali glavnice tudli trije ostali veliki zavodi: Credit Lvonnais (pri katerem ima upravni svet že pooblastilo za povijanje od 400 na 1000 milijonov), Comptoir d'Escom-pte (ki ima prav tako pooblastilo za povišanje od 400 na 787 milijonov frankov) :n Societe Generale (kjer je bilo že izvedeno povišanje od 625 na 700 md'i*vyv Iren-kov) __ Odrezki januarskih živilskih nakaznic Trgovcem in pekom sporoča mestni preskrboval ni urad. da bo odrezke anuarskih ' živilskih nakaznic sprejemal tako, da pridejo v ponedeljek 1. februarja na vrsto trgovci z začetnico A, v torek 2 februarja z začetnico B, v sredo 8. februarja z začetnicami C do F, v četTtek 4. februarja z začetnicama G in H, v petek 5. februarja z začetnicama I in J. v soboto 6. februarja z začetnicami Ka do KI, v ponedeljek 8. februarja vsi nadaljnji z začetnico K, v torek 9. februarja z začetnico L. v sredo i0 februarja z začetnico M, v četrtek 11 februarja z začetnicama N in O, v petek 12. februarja z začetnico P, v soboto 13. februarja z začetnicama R in S, v ponedeljek 15. februarja z začetnicama S io T. v torek 16. februarja z začetnicama U in V, v sredo 17. februarja z začetnicama Z in 2. peki pa v četrtek 18. februarja z začetnicami A do J, v petek 19. februarja z začetnicami K do P in v soboto 20. februarja peki z začetnicami R do Z. Trgovce in peke opozarjamo, naj oddajajo svoje odrezke samo ob določenih dneh od 8. do 12. ure v II. nadstropju Mestnega doma, ker jim bo sicer otežena nabava blaga za mesec marec. Vsi trgovci in peki morajo oddajati vse svoje odrezke natanko sortirane, t. j. vsako vrsto blaga posebej v zavitkih, kjer je poleg žiga tvrdke treba navesti števiio odrez-kov in množino blaga v kilogramih. Odrez-kom morata biti priložena dva izvoda natančnega seznama vseh oddanih odrezkov, ki ju mora podpisati trgovec ali ptk ter po-trd ti z ž gom tvrdke. Na seznamih za moko, riž in testenine mora biti pritlsnjen žig tudi v levem zgornjem kotu. Maščobne odrezke morajo trgovd oddati cele. Morebiti prerezani morajo biti spet zlepljeni v cedoti z od jem vred Mfseca januarja se je delila slanina, maslo in olje po že objavljenem razmerju. Sezname za maščobne i sladkorne odrezke je založilo Zdnužonje trgovcev ter naj se trgovci poslužujejo samo teh Odrezki za fižol, sol, parmezan, mehki »ir «n marmelado morajo biti na pr6tbnem seznamu v dveh izvodih. Ta živila morajo biti obračunana natančno po razporedu, ki ga je objavil Prehranjevalni zavod Visokega komisariata. in se glasi: Črka A živilske nakaznice 300 g fižola črka B živilske nakaznice 600 g soli, črka C žalske nakaznice 60 g parmezana, črka D živilske nakaznice 150 g mehkega sira. (JMb št 15 dodatne živilske nakaznice 1000 g marmelad©. GMc VII dodatne živilske nakaznice 1000 g marmelade Odrezke nakaznice GM 15 m VII za marmelado je treba lepiti ločeno kliub temu. da je enaka količina. Ker se sladkorni odrezki navedene živilske nakaznice glase na 100 g ter ie množina dodatnega sladkor' a tudi 100 g. opozarjamo trgovce, naj te množ ne ločijo ter vnesejo iodatni sladkor po 100 g v seznam med d®-iatne odrezke Dodatne odrezke po 400 g sladkorja naj pa v seznamu od-ezkov vnese neposredno pod 100 g dodatnih odmerkov. « MoCa, »1 Neme priče ljubljanske preteklosti: Krekov trg Ali nI škoda? V mesecu aprilu leta 1909. je bila trgo-vnska gremlalna šola izločena iz Mahro-vc ga zavoda. Preselila se je v prvo deško ljudsko šolo na Ledini ter je bila podrejena samostojnemu vodstvu. Toda ko je bil c grajen 1931. leta v Gregorčičevi ulici Trgovski dom. je dob'ln šola v posebnem j j -:;dku na njegovem dvorišču svoje mo- j c: no urejene učilnice. Posle Jnji ravnatelj Mahrovega zavoda je | t že omenjeni Artur. in to do konca prve ] f lovne vojne. V pritličju Mahrove hiše je bila na levi c ani velikega vhoda, preden se je prese-1 Erjavčevo cesto št. 19 dvorazredna : stna nemška šola. Nad njenimi prostori i orverr, nadstropju pa je bil nastanjen : ?bni nemški vrtec za štiriletne do šest-1 '.ne otroke (prejlcone že izza njegove i anovitve v letu 1884. ali vsaj kmalu po r ?j) do leta 1898. ko mu je preskrbela s rjimi sredstvi lasten dom v Streliški i ci št. 14 Kranjska hranilnica, prednica šolanje Hranilnice Ljubljanske pokrajine. I '-store, katere je zavzemala rečena nemška šola, je dial hišni lastnik v najem ljub-1. -mskemu poštnemu in brzojavnemu uradu š 3. ki iih jp obdržal najmanj dvajset do pot in dvajset let, oziroma do časa, ko je \ premeščen v veliko mestno stanovanjsko hišo na Poljanski cesti št. 15, zgraje-ro leta 1929. Na desni strani hišnega vhoda je imela pisarniške prostore zavaro-v ina družba Riunione Adriatica di sicur-tš«. dokler jih ni premestil njen glavni zastopnik Ivan Perdan v svojo hišo, o kateri f vorimo pozneje. Poleg ali na hišnem oglu je bila trafika in loterijska zbiralnica (ko-lektura) od ljudi stavljenih številk. Obe-dve je oskrbovala soproga upokojenega stotnika Franca U r b a s a, čigar brat Anton je bil ljubljanski kanonik in stolni dekan. Izredno velika soba je Imela spredaj pregrajo, zapirajočo »uradni« prostor trafike od onega za loterijske posle. Na pre-graji so bile navedene na lepenki ali pa kar na deskah številke (»numare«) v vseh možnih varijacijah ali spremembah. Zraven je visela vrečica z devetdeset številkami, iz katere so potezali srečo loveči ljudje številke in jih nato stavili. Prav tam je gorela »večna« lučka, da so lahko pri njej prižigali kadilci proizvode iz blažene travlce. Nadalje je bilo v poslovalnici precej ptic, tako zaprtih v gajbici kakor prosto letajočih. Pri peči je sedel v vozičku stari gospod stotnik, kateremu sta delala druščino bel koder in črn maček, docela nič se meneč za ptičji zarod. Pred vhodom v »dom sreče« je bila na levi plati deska z izžrebanimi številkami tekočega tedna, na desni pa je bil upodobljen živo pisan širokohlačni Turek s sila velikimi čibukom, da je tem nazorneje opozarjal na prodajalnico tobačnih izdelkov. — V hiši. toda v njenem traktu v Kopitarjevi ulici, je prodajal mlevske izdelke Janez N. Jerman, hišni posestnik ln neposredni sosed štrukljeve gostilne v ozki Dolgi (zdaj široki Dalmatinovi) ulici, v hišnem delu, obrnjenem proti Ljubljanici pa so imeli svoje prostore Franc Slovša ln Franc Ja-ger, mesarja, kakor tudi Kochlerjev izkuh, po domače »česenblrt«. Pred Mahrovo hišo so prodajali prejšnje čase na stojnicah krznarji kožuhe, kučme in krznino sploh ter nudili naprodaj žeb-ljarji, kovači, ključavničarji, kleparji i. dr. lastne ali pa od drugod dobljene izdelke. Po odpravi sejmov je bilo tu nekaj časa kupčevanje z drvmi in raznimi poljskimi pridelki bolj na debelo. In ko smo se seznanili s prednjimi podatki nekoliko obširneje z Jackovo odnosno Mahrovo hišo in z vsemi kolikor toliko zanimivimi podrobnostmi, nanašajočimi se nanjo, moramo navesti le še to, v čigavo last in posest je prehajala ta hiša po državnem prevratu, izvedenem leta 1918.. in za kaj vse približno so se od tedaj uporabljali njeni pripravni prostori. Ker je bil prisiljen Mahrov trgovinski učni in vzgojni zavod, seveda samo z nemškim nazivom Handels-Lehr- und Erziehungsanstalt, takrat spričo nenavadno izpremenjenih okoliščin, opustiti, bolje ukiniti nadaljnje poučevanje o trgovinskih vedah popolnoma, je prodal Artur Mahr hišo dne 28. februarja 1919 Francu V o k a č u ter se preselil v Graz. Od Vokača Je kupila hišo dne 19. januarja 1928 Slovenska banka, d. d. v Ljubljani, ki je odlično preuredila vso desno stran hišnega pritličja za svojo opra-vilnico. Naposled si je pridobila hišo na javni dražbi mestna občina ljubljanska, na katero je bila pravnoveljavno prepisana v zemljiški knjigi dne 25. avgusta 1937. — Od prestanka Mahrovega učnega zavoda dalje »e Je nahajalo v hiši že neverjetno veliko sedežev raznih trgovinskih in za- (K smrti umetnika Smrt umetnika, kakor je bil pokojni Vavpotič, nam daje priliko razmišljati, ali je bila njegova smrt res nujna, neizogibna. Njegove bolezni nisem poznal natančneje, ker ga nisem poznal kot bolnika in sem zvedel o tragičnem izidu njegovega obolenja šele iz časopisov, kakor mnogi drugi, ki so me tozadevno po njegovi smrti izpraševali. Govorilo se je in pisalo, da je podlegel vnetju možganske mrene kot posledice svoie ušesne bolezni. Ali je to res ali ne. ne vem. toda ta prilika naj bo novod za razmotrivanie. ki se naj ga posebno oni. ki zbole ali bolehajo na gnojnem vnetju srednjega ušesa, zapomnijo in ga upoštevajo O tem sem že večkrat pisal, pa so bolniki brezbrižni toliko časa. dokler jih ne začne kaj boleti ali dokler ne naston* nenadoma katastrofa. ko ni več pomoči Zato ie opozarjanje na velike nevarnosti, ki pretijo tako bolnim. ponovno potrebno in smatram kot šef ušesnega oddelka za svojo dolžnost vedno znova in znova opominjati tozadevno obolele. Piše se o vseh mogoč;h boleznih. Nedavno sem čital v časopisu o vra-ničnem prisadu, kakor da bi bila ta bolezen bogve kako pogosta, ne berem pa skoro nikoli o bolezn h, ki močno posegajo v zdravstvo ljudstva, kot so n. pr. ušesne in nekatere druge bolezni, o katerih bi bilo že davno nujno govoriti. Pri gnojnih vnetjih srednjega ušesa razlikujemo, ako navedem le glavna nevarna obolenja, dve vrsti, in sicer tako zvrano akutno in kronično. Akutna vnetja začnejo večinoma z velikimi bolečinami, dokler ne predere gnoj ušesno mreno. Tako boleče začetno vnetje privede bolnika prav hitro k zdravniku, ki prebode mreno. če narava sama ni že bobnič preiedla. Komaj pa so .glavne bolečine poienjale. ima bolnik že svoje muhe in dostikrat ne verjame, če po tri-, štiri- ali pettedenskem gnojenju, ki ne poneha, zdravnik predlaga operacijo, posebno takrat, kadar je kost za uhljem, ki večinoma oboli obenem s srednjim ušesom, na pritisk s prstom boleča Ker pa kost sama na sebi ne boli. smatra bolnik že za zadosten vzrok, da operacijo odkloni Ze marsikak bolnik je to odklonitev plačal s smrtjo Večinoma začnejo iztok in drugi bolezenski znaki proti koncu tretjega ali četrtega tedna po-jenjavati, kar je znak. da ima obolenje tendenco, samo se pozdraviti. V nasprotnem primeru pa je operacija neizogibna. Pa tudi. če iztok sam na sebi poienjuje ali sploh pojenja, nekateri bolniki še niso izven nevarnosti, če se posluh kmalu ne izboljša ali če obstoji glavobol ali kak drug bolezenski znak še nadalje. V takem primeru gre za posebno vrsto nevarnega vnetja, ki more še po preteku mnogo tednov izbruhniti z vso silovitostjo na dan: zato mora biti bolnik stalno pod kontrolo. Vnetje povzroča tako zvani streptokokus ali pneumokokus mucosus, nevarna bakterija, ki ji je treba priti z operacijo do živega Kronična gnojenja iz srednjega ušesa imajo slabo dišeč iztok, in če gnojenje po daljšem ali krajšem konservativnem zdravljenju ne poneha, tedaj je to znak. da kje v globini razpada tkivo ali slušne koščice ali kost; najrajši takrat, kadar gre za tako zvani ušesni holesteatom, ki kakor rak čimdalje bolj raste in se razvija in uničuje zdravo kost. dokler ne doseže kak važen del ušesne okolice, bodisi možgansko mreno, največje v glavo in iz nje vodeče žile, ali notranji del ušesa: labirint ali kak važni živec. Zato je pri teh boleznih zdravljenje neobhodno potrebno, takisto tudi operacija, posebno tedaj, kadar bolezen preide na imenovane dele. Preden vse te komplikacije nastanejo, so operacije nenevarne, vsaj pri nas nobeden tako operiran bolnik ne umre. Pa tu- družnih firm, potem pisarn različnih javnih to zasebnih uradov, trgovin, obrtniških delavnic, shramb za raznotere življenjske potrebščine in še mnogo podobnega. Precej tega in onega ima zavetje v obš rnem poslopju še slej ko prej. akoravno uporablja sedanja njegova gospodarica že pretežno hišne prostore in prostorčke za svoje čedalje mnogovrstnejše potrebe in namene. A kdo bi vedel morda že danes reči, kakšna utegne biti nadaljnja bodočnost te hiše! Najbližja soseda bivši Mahrovi je hiša (št. 11) dedičev po Ivanu P e r d a n u, trgovcu s špecerijskim in kolonijalnim blagom in več let predsednikom trgovske in obrtniške zbornice in deželnim poslancem, umrlim dne 4. decembra 1899. Tudi o njej je moči zapisati marsikaj zanimivega in vrednega, da se otme pozabi. Alojzij Potočnik Ivana Vavpotiča) di ob komplikacijah imamo lepe uspehe; nedavno smo imeli med petimi operiranimi vnetji možganskih mren tri (3) ozdravljene primere, kar je uspeh, s katerim se moremo ponašati pred komer koli. Toda kolikor prej posežemo operativno vmes, tem sigurne je smemo pričakovati uspeh. Vselej, ko imamo kak smrten primer, je krivda za to na strani bolnika. Podlegel je zakadi svoje zanikrnosti, ne pa zaradi operacije, kar tolikokrat beremo v časopisih. Naj še navedem, da je ušesno zdravljenje včasih dolgotrajnejše in da ni možno bolnika ozdraviti po dveh, treh ordinacijah. V bolniških zavarovanjih večkrat slišimo očitke, češ trikrat sem bil že pri vas, pa še nisem zdrav. Pri zadnjem, pred nekaj dnevi operiranem primeru sem zdravil pacijenta tri mesece in ker se stanje Dri bolniku zlepa ni zboljšalo, sem ga radikalno operiral. Pri operaciji se je videlo, kako potrebna je bila. saj je kost pregnila tudi že do možganov in do glavne žile, tako da moremo reči. da bi bolnik brez operacije gotovo kmalu podlegel, medtem ko se mu sedaj že dobro godi. Naj to opozorilo zadostuje. Povrnimo se nazaj k Vavpotiču! Vsakega, tudi še teko malo pomembnega člana človeške družbe je škoda; življenje vsakega človeka je dragoceno ne samo zanj, temveč tudi za druge. In nebroj interesov je zvezanih z vsakim življenjem. Vzemimo, da bi Vavpotič res podlegel taki bolezni. ne da bi se bil zdravil — ali ne bi bila nepopravljiva škoda, brez potrebe izgubiti teko velikega umetnika, kakor je bil pokojni Vavpotič. Skoda za narod, za Severna Afrika: lztovarjanje goriva s velikih italijanskih prevoznih letal svojce in za prijatelje. On pa ni bil samo umetnik, ampak tudi oseba, ki je v družbi mnogo pomenila po izrednih lastnostih. Mnenja sem. da bi mogel tak človek še desetletja živeti sebi, svojcem in narodu v čast in korist Ali ni škoda? Zato pozivam končno še enkrat: ne omalovažujte nobenih gnojenj kjer koli, najmanj pa gnojenj iz ušes! Dr. Pogačnik Josip, šef primarij. Gotski relikviarij - nov mik kapitlfa Novo mesto, 28. januarja. Kakor smo že zabeležili v našem listu, je pri restavracijskih delih na novomeški kapiteljski cerkvi g. Jože Gregorič odkril pri vratih v »hištrno« v pritličju severnega trakta proštije reliefno obdelan kamen. predstavljajoč bradato moško glavo, za katerega je naš domači strokovnjak prvotno domneval, da utegne biti sklepnik z oboka prvotnega prezbiterija kapiteljske cerkve. V tem prepričanju je g. Gregorič ukazal ob koncu novembra plastiko odko-pati. Namesto v reliefu izdelanega domnevnega sklepnega kamna pa so zidarji izluščili iz zidu polnoplastično, doprsno figuro bradatega moža. ki je bila na debelo prevlečena z beležem in barvo. Ko so plastiko očistili beleža, je g. Gregorič ugotovil, da gre nedvomno za srednjeveško figuro svetnika, katerega identitete pa danes ni možno ugotoviti. Pravokotna vdolbina, ki jo ima svetnik na prsih, priča, da je poprsje služilo za reli-kviarij. Poprsje je iz rumenega peščenca in 40 cm visoko. Gleva je obrnjena strogo frontalno, dolga brada pada na prsi vse do pravokotne vdolbine za relikvije. Dolgi, na koncu polžasto zaviti la«;e m-dajo globoko na hrbet. Figura je brez pokrivala, prav tako ni označen «w,p.Ski nimb, teko da le omenjena vdolbina za rerkvlje dovoljuje trditev, da gre za svetniški kip. Obleka, kolikor je vidna, pada v širokih vzporednih gubah. Figuro so poškodovali zidarji, ki so jo neznano kdaj vzidali v zid, in sicer je mečno odbit nos in hudo poškodovan del okoli ust. Dobro pa se vidi, da so dolgi brki viseli ob bradi na vsaki strani ust. Gre za izrazit tip relikviarija v obliki doprsne figure svetnika, ki je bij običajen v romanski in gotski dobi in se v pozni renesansi in baroku vedno bolj izgublja. Čeprav je kip močno poškodovan, nam način obdelave las nudi trdno oporišče za njegovo datiranje. Brada in lasje so obdelani v vzporednih kosnvh. ki so na koncu zaviti v izrazito polžastih zavojih. Posebno značilna je obdelava las, ki se lahno valovito spuščajo s temena, njihovi kosmi so na koncu svedrasto zavit: in dekorativno položeni na hrbtu drug ob drugem. Tak način obdelave las in brade je značilen za gotsko plastiko od konca 14. stoletja do nekako srede 15. stoletja. Ker pada zidanje kapiteljskega prezbiterija prav v te čas, moremo sklepati, da se nam je v tem poprsju neznanega svetnika ohranil kos prvotne cerkvene oprave, kajti nedvomno je. da je relikviarij stal po takratni navadi na oltarju. Poprsje moramo torej datirati v tretje desetletje 15. stoletja, okoli L 1429., ko je bil posvečen novi prezbiterij. tb katerega veliki oltar je bil relikviarij verjetno izdelan. Kapiteljska cerkev je s to najdbo pridobila novo kulturno-zgodovinsko zanimivost, ki bo prav lepo izpopolnila že doslej zbran material za bodoči lapidarij. ki bo nameščen v vhodni veži v kripto. Kip vzbuja toliko večjo pozornost, ker je edina v Novem mestu ohranjena statuarična plastika iz gotske dobe. Naš neumorni umetnostni zgodovinar g. Jože Gregorič je kip ne samo odkril, temveč ga tudi izkopal in podrobno razčlenil. Pravljica eikasle Človek je globoko v svojem bistvu vedno kes otroka, lačnega čudovit h dogodivščin in neznanega mu sveta, lačnega bleska, barv. čustvenih vzgibov. In kaj je opereta drugega kakor pravljica za odiasle? Bolj kakor kc.ka druga opereta jc Lehar-jeva opereta »Deže'a smehljaja« pravljičen svet. ia] ne manjka v niem pravega kitaj skgga princa in princese in hudega sovraž-n ka lepe deklice Liže. krutega Čanga In menda ga ne bo mladega dekleta v gledališču. ki bi se v svojih mladostnih željah ne prenesla v lik Lize in si zaželela bajnega princa iz vzhodnih dežela, o katerem sanja vsako dekle in ga doživi na podoben način kake,ir Liza — s sladkostjo in z razkošjem prvega spoznanja im bolečino ter razočaranjem ob razhodu ... * Librctista Lohner in Herzer sta postavila na oder nasprotje med dvema miselnostima: evropsko in kitajsko, med belim in rumenim plemenom. kot njihova zastopnika pa dva potomca najvišjih plemišk h rodbin, to- rej po evgeniki čistokrvna im najizbranej?a noiitelja vseh značilnih lastnosti njunega družabnega reda in njunega pojmovanja, obeh kultur in civilizacij. Čustvo ljubezni, ki je skupno vsem plemenom in nadvlada vse predsodke, združi Evropejko, komteso Lizo. in kitajskega princa Sou-honga v zakon, ki jc srečen vse dotlej dokler ne vznikne konflikt med njunim osebnim čustvovanjem in družbenim redom, tradicijo. In tu so razlike, razumske zapreke in umetne pregrade, ki jih je ustvarila človeška družba kot neomajno normo Tu trčita dve pojmovanji: princu je prepovedano imeti kot glavno ženo — belo ženo Večtisočletna tradicija vladarske hiše Mandžujev in z njo zvezano pojmovanje časti je neomajno. Za Evropejko pa ie zoper čast in ponos njene plemenite rodbine, da bi bila ena izmed petih žena Konflikt časti in ljubezni dolžnosti to sebičnosti, razuma m krvi. Kaj bo zmagalo? Strast vzkipi, dvoje ranjenih src je v agoniji, dva užaljena ponosa se vzpneta, ranjena do globin, m dve vroči, ptemeneči srci stre — tradicija, dvoje mladih, kipečih življenj se odreče drugo drugemu, dva človeka se uklonita demonu-zmaju in plemiškemu grbu, idoloma, ki so ju ustvarili njuni predniki. * ln kljjib temu, da si razmežen od očarljivo opojne glasbe — ali pa morda prav zaradi nje — se vprašaš: v čem ie ta usodna raznoiičnost plemen? V srcih — v čustvih —? — Nel Toda kje? Zgolj v razumsko zgrajenem, privzgojenem pojmovanju življenja in njegovih zakonov1-. Ta L eh ar jeva glasba ima čarobno moč in poje brez vsakega besedila citat iz knjige modrosti. »... Največja pa ie ljubezen ...« im je žalostna, ker je drugače ... * V novem gledališkem listu za »Deželo smehljaja« je pojasnilo o b'stvu razlik med tehtno operno tvorbo in lažjo pa vrst j o glasbene umetnosti — opereto, ki ga je napisal ravnatelj Ukmar Veličina čustvenih konfliktov in vzponov v operi, ki sega v skrajne izrazne dimenzije, m bolj površinsko, manj problematično operetno glasbo je dojmljivo izražena In nehote se vsiljuje človeku v misel primerjava Klabundovo dramo »Praznik cvetočih češenj«, katerega motiv je porabil skladatelj \Veimgartner za opero (ki bo verjetno prišla prihodnjo sezono na spored), pozna menda vse gledališko občinstvo. Opera ima naslov »Va3ka šola«. S primerjavo »Praznika cvetočih češenj« in »Deželo smehljaja« je možno ugotoviti resničnost razmotrivani v Gledališkem listu. Razlika med veličino konflikta v operi in opereti ? Operetna libretista sta se zadovoljila z ljube žensk o-družaibnim konfliktom o užaljenem ponosu in pojmovanju časti. Precej vsakdanja zadeva med zaljubljenci. Če bi ne bilo v Klabundovi drami literarne vrednosti besedila in bi bu konec igre takrat, ko se spoznata in vzljubita in-kognito živeči princ in ministrova hči. ki je pripravljena žrtvovati zaradi svoje podobnosti svoje življenje zanj in bi dobrohotni pisatelj napravil tu happy end bi bilo to lepo in opereti prav prikladno dejanje. Toda opera zahteva do skrajn.h možnosti razvit čustven vzpon: dekle pade kot žrtev ljubezni do domovine in princa To je že stopnja više in končno najvišje do zmage nad tradicijo časti in dolžnosti do odklonitve žrtvovanega življenja, do rtsignacije na vladarsko čast. do najmočnejšega čustvenega zagona, do zvestobe v ''jubezni tudi preko smrti — do spoznanja človečnosti Ravno ker je Leharjeva »Dežela smcfc-ljaja« po svoji glasbeni vrednosti visoko nad drugimi operetami in je nekje na meji med operetno in operno tvorbo (saj se vzgieduje v kompozitorskem pogledu na Pucciniju in drugih, njemu sorodnih tvorcih), siii v premišljevanje, koliko delj bi lahko seglo dejanje s tem, če bi Liza vztrajala preko predsodkov pn princu z njegovo žrtvijo prestola ali v skupni smrti? In vendar — še bi ne bila opera. In tu se prične tisita ne;zrazljiva skrivnost prave umetnosti, ki kljubuie vsem definicijam. Maša Slavcev a. KULTURNI PREGLED Roman o Viitcensu Belliitlfii Arnalda Fraccarolija spis o skladatelju Vincenzu Belliniju, objavljen v slovenščini z naslovom »Nestanovitno srce« (4. zvezek »Dobre knjig e«), je značilen proizvod tistega slovstvenega tipa. k-; je dosegel v novejšem času vprav konjunkturni razmah: življenjepisnega romana Biografski podatki so pisatelju samo gradivo, ki ga uporablja in razpleta po potrebah pripovedne umetnosti, teko da zažive pred bralcem ne samo glavni junaki in druge osebe, marveč tudi okolje in doba, kakor je sploh pravilo pri pisanju romana Arnaldo Fraccaroli ni hotel prikazati samo skladateljskega razvoja tega korenitega zastopnika italijanske glasbene romantike, marveč je položil težišče v oris Bellinijeve človeške osebnosti, v razvoj njegovega značaja, v razplet njegovega čisto osebnega, intimnega življenja. Pri tem je pisec brez tiste teoretske razlage, ki se ji gotovo ne bi hotel in mogel izogniti znanstveno usmerjen življenjepisec, samo z vnanjimi potezami naznačil zvezo med Bellinijevo osebnostjo in njegovo glasbo. Fraccaroli je v tem pogledu vprav tipičen pisatelj romaniziranega življenjepisa Pripoveduje bralcu o Bellinijevih življenjskih izkušnjah, o njegovem nestanovitnem erotičnem življenju, o vnanjih pogojih in okolnostih nastajanja njegovih opernih skladb, o uspehih njihovih krstnih predstav in vprizoritev v raznih slavnih gledališčih, o razmahu in blesku Bellinijeve slave in naposled o skladateljevi nekoliko skrivnostni in vsekako prezgodnji smrti v Parizu. Skladateljevo razg!bano življenje je nedvomno nudilo na prereK uporabne snovi za takle življenjepisni roman, vendar nam n'č ne kaže, da oi pisatelj hotel seči globlje v psihologijo te nedvomno zanimive osebnosti, ki se je vzporejala ob romantičnih vzorih svojega časa. Ni se pomudil s temeljitejšim prijemi pri intimni drami njegovega življenja nič dalje, kakor je bilo treba za prijetno in bleščečo površino življenjepisnega romana. Z drugimi b«Harr)i: nrioovedovalm nagib, ki hoče pred vsem drugim bralca zagrabiti tako. kakor pri kakršni koli fiktivni osebi ali fantazijskem okolju, je bil mnogo močnejši od izrazito zgodovinskega hotenja, kj mu je smoter kar moči objektiven oris oseb. pojavov in dogodkov. V tem pa so vrline in pojmanjkljivosti ne samo Fraccolijevega dela. marveč sploh življenjepisnega romana, tega značilnega proizvoda naše dobe in ene izmed reakcij na današnjo krizo individualizma. Zakaj, ni 11 tako podrobno seciranje osebnosti, to zvedavo brskanje med tolik;mi podrobnostmi zasebnega življenja, obnavljanje vsega, kar je bilo značilno za človeško osebnost določenega umetnika, heroja ali učenjaka, — ni li to kljubovalen odgovor tistim, ki bi hoteli tipizirati, tako rekoč mehanizirati sleherno človeško osebo, vzeti ji pravico do čisto individualnega izživljanja, napraviti iz nje samo bitje v velikem termitskem roju?! Pisatelji in či-tatelji življenjepisnih romanov — in prav posebno čitatelji ker jih je zelo mnogo — glasujejo zoper poizkuse materialističnega kolektivizma s tem. da posvečajo vso svojo skrb in zanimanje izrazito osebnim, intimnim, in subjektivn!m sestavinam človeškega življenja — vsemu tistemu, kar se ne da razložiti z občim redom, z zakonitostjo prirodnih in gospodarskih pogojev. Medtem ko ima tako zanimanje za življenjepise svojo psihološko upravičenost, ostaja še vedno vprašanje, ali je življenjepisni roman s svojo zmesjo dogna-nega in fiktivnega, resničnega in fantazijskega posebno priporočljiva pot k spoznavanju velikih osebnosti in k razumevanju globin in višin njihovega življenja? Če izvzamemo načelne pomisleke, ki nam j h vzbuja slehern tak poizkus, v katerem se — brez Goethejevega tankega čuta za odgovornost — mešata »Dichtung und Wahrheit«. je takle življenjepisni roman prijetno čtivo. Fraccarolija resda ni moči postaviti med prve mojstre te slovstvene zvrsti; nedvomno je izkušen, vešč pripovedn'k in kaže, da dobro pozna občinstvo ter mu skuša kar moči ustreči Takoj v začetku nas postavi pred dogodek. ki je vzbudil veliko zanimanje v si-cilskem mestu Cataniji: za sveti večer igrajo v cerkvi skladbo sedemletnega dečka Vincenza Bellinija. čigar oče in ded sta znana muzika Citatelj razume, da Je te izredni talent pojav dednosti, a ne pisatelj in ne bralec ne razmišljata o tem, zakaj treba je opisati življenje v sicilski provinci in osvetliti z raznim anekdotiČ-nim gradivom njegova mlada leta. In vidimo ga. kako raste v muzika in v lepega fanta z deškim obličjem, ki bo tudi pozneje prikrivalo njegova prava leta; potlej ga spremljamo v Neapelj, kjer se šola na konservatoriju in se počasi seznanja ne samo z glasbeno tehniko in z metodo kom-poniranja, ki jo je prej zgolj nagonsko posnemal, marveč tudi z gibanji in gesli razgibane dobe. V velikem gledališču San Cario sliši Rossinijeve opere, med prijatelji in v knjigah ujame ideje mladega, romantično nastrojenega rodu, vname se celo za karbonarsko gibanje, zasluti v času revolucionarno vrenje, ki prehaja tud: v glasbo. Najsi mu ravnatelj Zinga-relli zabrusi v obraz, da ni rojen za glasbo, se ne ustraši, marveč sledi zvesto svojemu notranjemu »daimonu« in se razvija v zgodaj doraslo stvarjalno osebnost. Z Maddaleno Fumarolijevo doživlja svojo prvo resnično ljubezen, a stre tudi prvo žensko srce; poslej so mu ženske večidel igrače, zakaj Bellinijevo srce je »iz masla« in se jame topiti pod vsakim močnejšim pogledom lepih ženskih oči. V Neaplju doživi velik uspeh s svojo prvo operno skladbo, stopi v ospredje glasbenega življenja in gre sedaj nezadržno 1» poti. ki jo osvetljuje njegov genij — k vrtoglavemu vrhuncu evropske slave. — Po neapeljskih uspehih se nastani v Milanu. kjer mu pesnik Romano pripravlja libretta za nove opere, triumfira v »Scali« z »Morskim razbojnikom« in »Tujko«, doživlja ljubezenska pustolovstva in svojo veliko ljubezen do tuje žene, lepe Giu-ditte Turinove (še dve drugi Giuditti se vpletata v njegovo življenje), triumfira v Benetkah in v drugih italijanskih gledališčih — skratka: živi. ustvarja, se navdušuje in navdušuje druge. Sicilski temoernr-vent: ognjevit, a nestanoviten; egotistična stendhalljanska na-tura. zmes racionalnega in čustvenega, strasti in špekulacije, naravnega ln umetelnega ognja Bellinijeva operna glasba pomeni nov slog in mladi skladatelj se dviene oh H^k Donfzett.iiu w,-»~«?n11u. Opera »MeseCnlca« in nato »Norma« po- vzdigneta še bolj Bellinijevo veljavo. Ko se po dolgih letih vrne na rodna sicilska tla, ga sprejemajo kakor kralja (Bili so časi, ko je umetniška slava še kaj veljala). A tudi Bellini občuti moč predsodkov in zavisti ter muhavost publike, zlasti po krstni predstavi »Beatrice di Tenda« v beneškem gledališču »Fenice«. Zateče se v London, kjer se zaljubi v znamenito pevko Malibranovo in doživi nekaj novih triumfov. Nato m na«=el: v Parizu, kjer je Rossini vodil Italijanslp opero; tu vprizore vsa njegova večja dela, in obdan s svetlo pariško slavo se vrže v valove neskrbnega življenja v tem Babilonu ob Seini. Niepova deialropf peša: še enkrat se dvigne kvišku z opero »Puritanci«, nato pa začenja postajati žrtev potratnega razsipavanja živlieniskih siL Loteva se ga melanholija, podlega depresijam, ki jih nekateri znanci — kakor hudobna Hein-rich Heine — še povečujejo; zaplete se v odnos s sumljivo dvoiico Le vri s. ki ga naposled oplenita in oucfita nm-^ti v samoti, brez prave i 5ke pomoči. To Je nekoliko biografskega ogrodja, na katerem je Fraccaroli zgradil svoj roman o Belliniju. Pisatelj je obilno in spretno izrabil anekdotično gradivo kolikor ga je zadnjih sto let naneslo o Belliniju. Približal nam Je kar se da njegovo človeško osebnost. Okoli skladateljevega »nestanovitnega srca«, ki je hlepelo Po življenjskih užitkih Do milosti lepih žensk, po večni spremembi obrazov in objemajočih rok, Je osredotočil 'tudi njegovo muziko, ne da bi nam globlje pojasnil njen umetniški pomen in tmV« na»nrr>t1e med slastmi in razočaranji življenja, ki je gibalo notranjo dramo Bo,li«'ieve osebnosti Tn orav ta notranja drama v umetnosti največ što-je, zakaj samo iz njenib konfliktov Kronika • Zlata k°lajna za pomorskega častnika. Z zlato kolajno je bil odlikovan pogrešani Stanislao Esposito, kapitan v Kr. mornarici. Sodeloval je v več pomorskih bitkah in ko je sovražni torpedo zadel njegovo ladjo, se ni olstranil, temveč je ohranil hladno kri do zadnjega ter dajal ukaze za rešitev moštva . Domnevajo, da je delil usodo svoje ladje, katero so pogoltnili morski valovi. • Padli za Domovino. »Piccolo« poroča, da so padli na bojišču Tržačani: podporočnik Riego Agacci, ki je umrl 7. decembra lanskega leta na vzhodnem bojišču; boril se je v vrstah divizije »Julia«. Nadalje je padel pomorski motorist Antonio Debatti-sti; smrt ga je zatekla dne 1. oktobra lanskega leta v Vzhodni Afriki. Na ruskem bojišču je padel tudi Spiridione Cervani Padel je lani 12. decembra. ♦ Smrt generala Dallarija. Po kratki bolezni je v Rimu umrl divizijski general Primo Dallari. Pripadal je topničarjem ter se je v svetovni vojni izkazal pri obrambi Gorizte. * Strankini darovi za bojevnike v D»l-maziji. V Spalato je prispel te dni poseben vlak z darili direktorija Stranke za bojevnike, ki se mudijo v izvrševanju službene dolžnosti na dalmazijskih tleh. Darove so razdelili vojakom v spalatskem gledališču, kjer so bojevniki navdušeno vzklikali Duceju. * Sestanki italijanske Akademije. Kraljeva Italijanska Akademija je imela te dni v Rimu svoje redne sestanke za mesec januar. Razpravljali so o akademskih nagradah ter o delovnem programu. Med drugimi je govoril Pantaleo Carabellese o filozofiji, Giuseppe Lugli je razpravljal o antičnem življenju v Pompejih. v matematičnem oddelku pa je govoril Gustavo Bru-neli o napredovanju problemov pomorske vede. Obenem je svet akademije sprejel nov delovni program. Med zborovale! je bil navzoč tudi prof. dr. Milan Vidmar, predsednik slovenske Akademije, katerega je pozdravil predsednik ustanove Federzoni s prisrčno dobrodošlico. Prof. Vidmar se je zahvalil govorniku in je prikazal zgodovinske zveze med Italijo in Slovenijo ter Izrazil svoje priznanje Italiji, ki je ohranila Slovencem njihov jezik in narodne običaje. » Smrt vitezov železnega križa. Na vzhodni fronti je padel letalski nadporočnik Oskar G e n r i c h , ki je bil 3. t. m. odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa ker se je ponovno odlikoval kot izvidnik na dolgih poletih. — Nadalje sta GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 30 1an.: Ob 17.30: Zaljubljena žena. Red B. Nedelja, 31. jan.: Ob 14.: Oče naš... Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 15 lir navzdoL Ponedeljek, 1. febr.: Zaprto. * G. Cenzato: »Zaljubljena žena«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Serena-Dani-lova, Fabrizio-Nakrst, Elena-V. Juvanova, Ana-Nablocka, Agno-Gregorin, Cortini-Peček, Antonelli-Brezigar. Alisa-J. Boltar-jeva. Režiser: prof. O. Šest, scenograf: inž. E. Franz. Opozarjamo na premiero Goldonijeve tridejanske komedije »Mirandolina«, ki bo prihodnji teden. V njej bodo igrali: viteza Rippafratto-Jan. markiza Forlipopo-lija-Gregorin, grofa Albafiorito-Verdonik. Mirandolino, gostilničarko-Danilova M., Hortenzijo-Gabrijelčičeva, Dejaniro-V. Juvanova, Fabrizia, natakarja-Gorinšek. Režiser: J. Kovič. OPERA Sobota. 30 jan. ob 17.: Zemlja smehljaja Premiera Red Premierski. Nedelja. 31. jan.: Ob 16.: Thais. Izven Cene od 24 lir navzdoL Ponedeljek, 1. febr.: Zaprto. • F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Danes bo premiera popolnoma na novo naštudi-rane operete v naslednji zasedbi: grof Lichtenfels-Anžlovar. Liza, njegova hči-Mlejnikova, Lora-Japljeva, grof Potten-stein-M. Sancin. general-Pianecki, princ Sou-hong-Cuden, Mi, njegova sestra-Bar-bičeva, knez Čang-C. Debevec, Fu-li, taj-nik-Skabar, evnuh-Simončič. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: inž. P. Go-lovin, načrti za kostume: J. Vilfanova. padla poročnik Erich Schuster, vodni oficir v diviziji Hermana Goringa in poročnih Johann Tillmann, poveljnik čete v nekem grenadirskem pclku. — Nad zapadno Tripolitanijo pa se je ponovno izkazal eden szmed najbolj znanih nemških letalcev stotnik Baer, ki je že odlikovan s hrastovim listom in meči k viteškemu križcu. Dosegel je svojo 148. in 149. zmago. Sestrelil je dve letali tipa »Curtiss« * Pclk°vnik Zieten v Zvezi bojevnikov. Polkovnik Zieten, poveljnik nemškega protiletalskega topništva v Milanu, je te dni obiskal sedež Pokrajinske zveze milanskih bojevnikov, kjer ga je sprejel nar. sv. Ros-sai, ki je Zietenu izročil plaketo bojevniške organizacije. Sestanek je bil zelo prisrčen ter se je končal z navdušenimi vzkliki Duceju in Hitlerju. * Državne podpore za rojstva. Od meseca maja 1935, ko so stopile tozalevne določbe v veljavo, do novembra 1942 je razdelila državna uprava 110.714 nagrad za poroke v znesku 247 milijonov lir in 185.252 nagrad za porode v znesku 442 milijonov lir. Poleg tega je bilo razdeljenih iružinam državnih uradnikov s številnimi ,-troki 52.817 nagrad v znesku 35 milijonov lir. Vsega skupaj je bilo po leljenih 538.783 nagrad v višini 725 milijonov lir. * Smrt novinarja na Balkanu. Iz Turi-na poročajo, da je padel na balkanskem bojišču dne 4. aprila 1942 Giuseppe Castel-li, urednik lista »Gazzetta del Popolo«. Narodi] se je v kraju Ascoli Pičeno, v mladih letih je sodeloval pri listu »Idea Na-zionale«, nato je prestopil k fašizmu ter je sodeloval do leta 1926. v uredništvu lista >11 Regno«. Ko je leta 1935. izbruhnila afriška vojna, se je pridružil kot prostovoljec legiji prostovoljcev iz Brescie in se boril v Tembienu, kjer je dosegel povišanje med izbrane Črne srajce. Do odhoda na bojišče v sedanji vojni je bil zaposlen v direkciji lista i>Vent'anni«. * N°v komisar heraldičnega sveta. Na Ducejev predlog je Kralj in Cesar podpisal imenovanje državnega ministra, senatorja grofa dr. Mariana d' Amelija za komisarja v heraldičnem svetu. * Marika Ročk še živi. Pred dnevi smo posneli po carigrajskih listih, da je znana madžarska filmska igralka Marika Ročk na svoji turneji po vzhodnem bojišču umrla. Zdaj poročajo iz nemških virov preko Rima, da je bila vest izmišljena. Umetnica je živa in zdrava ter razveseljuje pripadnike honvedske vojske. * Nov razpored za prodajo mleka v Triestu. »Ultirne notizie« objavljajo nov razpored za prodajo mleka v Triestu. Mleko bodo smele oddajati upravičencem samo pooblaščene mlekarne. Uredba stopi v veljavo dne 1. februarja. * Porod na sodišču. Na sodišču v Bariju se je vršila te dni razprava proti Fau-stu Lupoliu in Jolandi Suriani. Zasliševanje obtožencev in prič je bilo pri kraju, ko je vstal državni tožilec, a ni mogel začeti svojega govora, ker ae je cbtctonk* tem onesvestila, da so jo marali odnesti ix dvorane. Odnesli so jo v sosedni prostor, kjer je povila dečka. Razprava je bila seveda odložena. * Posebna izkaznica za Španske legto. nar je. španska Falanga bo s posredovanjem Fašistične stranke izročila vsem italijanskim sobojevnikom v španski državljanski vojni posebne izkaznice, ki naj potrdijo prijateljstvo med obema državama. Bojevniki iz Venezie Giulie, ki so sodelovali v španski državljanski vojni na strašni Falange, lahko dvignejo te izkaznice na poveljstvu španske Falange v Triestu, Via. Mazzini 30. * Požar v skladišču žita v Montevideo. Iz Buenos Airesa poročajo, da je izbruhnil v carinskih skladiščih pristanišča Montevideo velik požar, ki je uničil okrog 2.000 vreč žita v teži 100.000 kg. žito je šele pred kratkim prispelo iz Peruja. IZ LJUBLJANE u— N»va grobova. Za vedno je zapustil svojce železniški uslužbenec v pekoju g. Ivan Sušnik. Truplo pokojnika počiva do robote do 11 v hiši žalosti na Sv. Petra cesti 52, pogreb pa bo popoldne ob pel 15 lz kapele sv. Petra na Žalah na pokopal;šče k Šv. Križu. — Po dolgi, mučni bolezni je preminila v Črnomlju gdč. Olga Haringo-va. K. večnemu počitku so rajnko prložili v petek popoldne na pokopališču v Vojni vasi. Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Jasni, sončni dnevi. Barometrsko stanje je zadnje dni zelo visoko, ozračje je osveženo in vrstijo se lepi dnevi. Vendar se živo srebro tudi čez dan ne povzpne visoko. V četrtek smo zabeležili najvišjo temperaturo 19 stop. C. Noč od četrtka na pe t.ck ni bila tako hladna kakor prejšnja in smo včeraj zjutraj zabeležili le —4 stop. C. že zgodaj so se dv^ilc megle tn je ves dan sejalo sonce z jasnega neba. Včeraj ob 9.13 je bil zadnji krajec. Vse kaže. da nas bo januar s soncem prepeljal v mesec svečnice. Dnevna svetloba je že znatno močnejša, saj zraste dan v januarju za celih 56 minut. u— V ponedeljek 1. februarja bo v veliki unionski dvorani VII simfonični koncert letošnje sezone, za katerega vlada med na-š'm občinstvom zelo veliko zanimanje. Vodstvo s mfoničnih koncertov je tokrat ugodilo ponovno izraženim željam, da bi se posebno markantne in uspele skladbe ponovile. To je pokazal tudi uspeh ponovitve III simfoničnega koncerta, ko je bil tudi ponovitveni koncert popolnoma razprodan :n so se zanimali za koncert v prvi vrsti taki, ki so slišali že prvo izvedbo. Dejstvo je, da poslušalec prvič ne ujame v celoti "skladbe in ne zajame vse globine umotvora. V neki kritiki smo brali nekoč: »Po enkratnem slišanju si ne moremo osvojiti vsega 5n podati tečne sodbe. Kakor obiskovalec slikarske razstave p"stoji pred umotvorom in si sčasoma ustvari celotni vtis, kakor posluša pravi ljubitelj opere po večkrat eno in isto delo. tako bo našel poslušalec koncertov resnični cbraz smfonične tvorbe šele po opetovanem poslušanju simfoničnega dela.« Te nvsli so nas vodile pri Dobili smo nov posrečen gospodinjski priročnik, ki nam nudi najnujnejše znanje o sodobnem kuhanju. Izdala ga je knjigarna Tiskovne zadruge. To je zb'rka času primernih receptov ter navodil za napravo in uporabo zaboja za kuhanje. O pomenu nove knjižice, ki je prav lično opremljena in lepo tiskana, pravi kratek uvod. da hoče pričujoči sestavek nuditi go_ spodinjam najnujneše, času prmerno kuharsko znanje z naukom o živilih. Prihraniti jim hoče zamudno iskanje po raznih obširnih kuharskih knjigah. Vsaka gospodinja ve. da mora b:ti hrana okusno pripravljena tudi v današnjem času. To pa ni vedno lahko. Treba je znanje in dobre volje, katere našim gospodinjam ne primanjkuje, a znanje o okusnem kuhanju si lahko vsaka gosp-dinja pridobi iz prakse in lz kuharske književnosti, ki je tudi pri nas že precej obš!rna. Ker pa je čas dragocen in ne utegne gospodinja po celo uro brskati po kuharskih knjigah, primanjkuje pa tudi denarja, da bi si jih kupila, ji bo novi priročnik v vsakem pogledu ustrezen. Tu so zbran' sarni taki re- i cepti za kuhanje, ki se danes lahko upo- | rabljajo glede na razpoložljiva hranila in ki ne zahtevajo prevelikih žrtev. Na ta način bo ustreženo našim gospodinjam^ ko jim bo pri sestavi primernega jedilnika prihranjena marsikatera dnevna skrb. Pač umestno naglasa knjižica, da so življenje, zadovoljstvo in uspeh dela povezani z domačim ognjiščem. Prav tako vemo, da ssdelmcai telianp domačo ognjišče ni tvorba kamna, opeke in železa, temveč umetnško ustvar-nnV- conskega ljubečega srca. — Samo to premore tolike žrtev, kakor jih do-prinaša danes gospodinja. V tej zavesti je treba stati gospodinjam ob strani z novejšimi izsledki na področju prehrane, kuhanja in gosp:d'nistva. z nasveti, ki jih vsebuje ta brošura. Nuditi hoče gospodinjam prijateljsko pomoč. In ta njen lepi namen bo gotovo v polni meri dosežen, če se bod naše gospodinje ravnale po njenih nasvetih. Zelo p"učon ie že sam prvi članek: Kaj moramo vedeti o prehrani človeka? V njem so zbrane jako zan rn ve in poučne ugotovitve znanstvenih preskav. Dopolnitev te razprave je obširna tabela naših živil, ki do podrobnosti navaja vseb:no in redilnost posameznih živilskih hranil. Nadaljnji članki govore o maščobah, o mleku, siru. jajc:h Ln sladkorju. Potem sledi daljne poglavje o pripravi jedi. Uvodne besede so posvečene našemu vsakdanjemu kruhu, ki ga dandanes pripravljamo z različnimi dodatki. Petem pa se vrste številni recepti za sodobna jedila, k* so preprosta, toda zelo okusna. Blizu 130 receptov omogoča go-spod nji, da od tedna do tedna sestavlja jedilnik izdatnih jedil in da tako poskrbi za različno menjavo. V zaključnem poglavju sta opisana zaboj in vreča za kuhanje, ki sta se udomačila že v marsikaterem gospodinjstvu. Kuhanje v lesenem štedilniku je velik napredek, ki bo ohranil svojo veljavo tudi po sedanji vojni. Prevoz protitankovskega topa v sprednjo italijansko postojanko na vzhodni fronti sestavi sporeda ponedeljkovega koncerta, ki bo prinesel naslednja dela: 1) Rossini: Viljem Teli. Predigra. 2) Čajkovski: Prvi stavek Koncerta za violino in orkester, solist Albert Dermelj; 3) Schubert: Simfonija h-mol (Nedokončana); 4) Dvofak: Slovanski ples; ) Adanrč: Scherzo. Začetek koncerta bo točno ob pol 7. uri. Predpro-daja v knjigarni Glasbene Matice. u— Samo Se danes 3i lahko še ogledate Sajovičeve umetnine, ki so postavljene na ogled v salonu Kos v prehodu Nebotičnika. Njegovi predmestni motivi in tihož'tja bi bili nedvomno v okras kateremu koli stanovanju. u— Ljubitelji podlistkov in drugih črtic, ki jih v Ljubljani ni malo, pridejo na svoj račun, če sežejo po priljubljenem tedniku »Domovini«. V številki, ki je včeraj izšla, sta v podlistku predstavljena dva sloveča mojstra novele in črtice: Guy de Maupas-sant s pretresljivo novelo »Ljubezen«, vedri Arkadij Averčenko pa z veselo zgodbo >Zastrupljenje«. Od Novega leta dalje teče v »Domovini« tretji, samostojni del velikega romana »žena v suženjstvu«, čiank' govore o slovenskem lanu in o pridelovanju prediva, o rigolanju, okopavanju in gnojenju, polno je drugega drobiža, nežni spol pa bc posebno zanimal članek o »grdih« ženskah in o njihovi pravici do ljubezni. »Domovina« prinaša tudi kolikor mogoče izčrpen pregled vojnih dogodkov in različno drugo zanimivo in poučno čtivo. Zato je meščanu prav tako dobrodošla kakor dežcianu. Posamezna številka stane le 60 stotink, četrtletna naročnina pa je 6 lir. u— Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine ima v soboto 30. t. m ob pol 5 popoldne svojo glavno skupšč;no v Frančiškanski dvorani, Florijanska ulica. Na to se opozarjajo zlasti člani vseh tistih društev, ki so prešla v Združenje. u— Jezikovni tečaji — Italijanski, nem. širi, francoski' itd v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 prčno dne 6. februarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in kenverzacijskem oddelku. — Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. u— železničarska čebelarska zadruga sklicuje v nedeljo 14. februarja ob 9 redni občni zbor v gosflniški sobi Nabavljalne zadruge na glavnem kolodvoru. Zaradi izredne važnosti naj se članstvo polnoštevil-no udeleži. u— Delovni koledar za vrt in sadovnjak si čimprej nabavite, da boste pravočasno ♦se pr pravili za letošnje pridelovanje na vrtu. Dobite ga v knjigarni T!skovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. u— Otroci so zaspani. Mars'katera mati ima pozimi skrbi s svojim otrokom, ki ga zjutraj ne mere spraviti iz postelje. Otroci so pač pozimi vse bolj zaspani kakor poleti. še zlasti, ko gre semester h kraju 'n so izpiti in naloge na dnevnem redu, 9o otroci, trudni, izčrpani, zaskrbljeni. O potrebi otroškega spanja čitamo v listih: človeška pc treba po spanju je v zgodnji otroški dob: največja, potem pa z leti polagoma pojema. Enoleten otrok potrebuje dnevno povprečno 18 ur spanja. V četrtem letu se potreba spanja zmanjša na 14 ur. Toda 15 letnik potrebuje za svoj nadaljnji zdravi razvoj še vedno 10 ur spanja. Odrasel človek spi povprečno 7 ali 8 ur. Doba spanja se z leti bolj in bolj krajša in starčki izhajajo s spanjem 5 do 6 ur dnevno Seveda so izjeme, vendar velja eno: mladina, ki n1 naspana. ni spočita in se ne razvija pravilno. Zato je treba urediti tako. da gre mladina zgodaj v posteljo in da spočita vstane k delu. u— Gospodinjski koledar rabi danes vsaka dobra gospodinja, ne le da lahko redno zapisuje izdatke, temveč da razveseli svojo družino z dobro pripravljeno hrano. Poskusite kuharske recepte iz Gospodinjskega koledarja! Dob'te ga v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečni tečaji prično 4. februarja. Desetprstna učna metoda. Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Specialna strojep:sna šola. Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno. — Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, jezike. — Zahtevajte nov prospekt: Trgovsko učUiščc »Christofov učni zavod«, Domobranska 15 u— Instrukcije, Novi (preje Turjaški) trg 5/in. Diplomirani filozofi uspešno poučujejo in temeljito pripravljajo vsak dan dijake vseh šel iz vseh predmetov za naslednji dan. Pouk je dve uri dnevno: dopoldne od 9—M, popoldne od 15—17. Honorar zelo zmeren. Priprava tudi privatne izpite. Priglaševanje vsak dan od 9—11 in 15—17: NoVi (Turjaški) trg 5/in. In-strukeije. 11 Hrvatske Povratek papeževega legata v Zagreb. Pred nekaj dnevi se je vrnil v Zagreb z dvomesečnega bivanja v Italiji papežev lagat Giuseppe Ranrro Marcone. Razstava italijanskega slikarja. Dne 16. t. m. je bila v galeriji Ullrich v Zagrebu odprta razstava italijanskega slikarja Gina Gregoria, uradnika italijanskega konzulata. Razstava bo odprta do konca januarja. Tečaj itapjanskega jeztka za srednješolske učitelje, ki ga je priredilo ministrstvo za proeveto, je bil 28. t. m. zaključen. »Zmagali b^mo nad vsemi sovražniki.« Ped gornjim naslovom citira »Volkischer Beobachter« Poglavnikove besode, da je trdno prepričan, da b;do sile hrvatskega naroda s podporo velikih zaveznikov zagotovile v tekočem letu Hrvatski mir na mejah in v notranjosti, tako da se bo kmet lahko mirno posvetil obdelovanja svojega polja, delavec pa užival plodove svojega dela. Združene armade in z njimi hrvatski vojaki bodo premagali vse sovražnike, še posebno pa onega, ki ograža ne samo države. ampak h; če uničit' tudi vero socialni red, človečanstvo in nacionalno življenje. Hrvata na vojaški akademiji v Sofiji. Te dn; se je vrnilo v Bolgarijo osem hrvatskih gojencev vojaške akademije v S->-fiji. Hrvati so sestrelili 164 aeri>p!anov. Uradna agencija hrvatske vlade poroča, da »o hrvatski letalci na vzhodnem bojišču od začetka vojne do danes sestrelili 164 sovjetskih letal. Tečaji za sestre - bolničarko. Osrednji urad hrvatskega Rdečega križa prireja v Zagrebu tečaj za sestre-bolničorke. Prija*-vijo se lahko ženske od 21. do 45. leta, ki so hrvatske državljanke, rimskokatoliške vere in so kenčale vsaj dva razreda, srednje šole. Tečaj bo trajal 3 mesece. Rudarska bolnišnica v Zagrebu. Pred dnevi je bila svečano odprta bolnišnica za hrvatske rudarje v Zagrebu. Opremljena je najsodobneje z vsemi potrebnimi aparati in materialom. Zaenkrat je na razpolago 18 postelj. Največ zaslug za ustanovitev nove bolnišnice ima glavna Bratovska akladnica. j a vsebina genialnih stvaritev, od njih dobivajo svoj ritem in barvo. Bellini je umrl mlad (1801—1835) in za njegovim vihravim življenjem je ostala v italijanski glasbi svetla in neizbrisna sled. Z Donizettijem in Rossinijem je — najmlajši med njima — tvoril znamenito trozvezdje italijanske glasbene romantike. Fraccarolijev roman, poln simpatičnega bleska, življenjske vedrine in lahkotne igrivosti, pa tudi duhovitih opomb, je poslovenil s polnim razumevanjem vseh njegovih značilnosti dr. Branko Vrčon. Prevod je gladek in ga beremo z užitkom. Knjigo je opremila Gela Vilfan. Pisateljica Ljuba Pretmer Ob sporu za »Včlikega moža« Poletni večer. Tisočeri glasovi velemesta prihajajo skozi odprto okno v skromno sobo, kjer sedi Ljuba Prennerjeva za svojimi zvezki in knjigami. Od časa do časa dvigne glavo, da prisluhne strastnemu dihanju prestolnice. Tedaj — zvoki pesmi so prileteli v sobo in preglušili vse druge glasove. Po cesti gredo slovenski vojaki in pojo: »Hladna jesen že prihaaaja...« Ljubino srce se je stisnilo od domotožja. Velike, sive oči so se zazrle sto in sto kilometrov daleč — domov, čez nekaj dni sedi pred izpitno komisijo. Mudi se ji. Naglo odgovarja na vprdBanja. kakor bd hotela pospešiti vso to dolgočasno ceremonijo. Opravila je izpit za šesti razred gimnazije. Nekaj ur nato sedi- v vlaku in se vozi domov. Vrača se, pokoreč se istemu nerazložljivemu nagibu, ki jo je pred dvema letoma gnal v Beograd ... Neki drugi dan — prav za prav noč. Zgodi se človeku, kakor da se je nenado- ma z upornim pogledom zastrmel v negibni obraz svoje Usode in zakričal: »Ne boš me premagala! Ukrotim te — dovolj moči imam za to! ...« Neki drugovrstni ljubljanski hotel. Stara zofa je postavljena ob steni na hodniku. Nikdar prej ni bila Ljuba Prennerjeva v Ljubljani. Zdaj leži na tej zofi in svetle sive oči uporno strme v temo, kaikor da vidijo tam negiben, brezčuten obraz, ki pravi: »Jaz, tvoja Usoda, sem to... Ne bom ti prizanesla...« Dekliško srce nemirno utriplje, na pol v spanju, na pol bede. Pripeljala se je k izpitu za sedmi razred. V mestu je velesejem in vse sobe so zasedene. Svetla pomladna neč, ki gleda skozi okno na ta mračni hodnik, nocoj nima moči do tega nemirnega srca. Nocoj zaliva srce grenkoba — strašno negotova leži nekje v temi bodočnost... Iz noči se je porodilo čudovito pomladno jutro. Navsezgodaj hiti Ljuba po Miklošičevi cesti. Pravkar sd je bila najela čedno sobico pri neki delavki tobačne tovarne. Daleč tam spredaj se prelestno svetijo planine. Z veličastnim smehljajem zro na Ljubljano. Ob pogledu nanje raste v srcu pogum. Kje je zdaj malodušje? Srce je polno velike volje do življenja. Ena sama želja gospoduje zdaj v tem srcu: postati slušateljica prava na univerzi. V tem čudnem pomladnem jutru, ob po-gleiu na zapeljivo smehljajoče se p'anine, se je porodila ljubezen med Ljubo in Ljubljano. Dve leti pozneje. Začetek decembra. Nebo je sivo, pomalem dežuje. Neprijetna, strupena vlaga prodira skozi obleko, dotika se živcev. S svojima dvema vsakodnevnima »drava« cigaretama hiti Ljuba čez cesto. Prsti ji drhtijo, nekaj od mraza, nekaj ol tiste telesne oslabelosti, ki je posledica dejstva, da že dolgo časa ne jč dragega kakor vsak dan ob štirih za dinar kruha. In dve cigareti. Nenadoma — obe cigareti se ji izmuzneta iz otrplih prstov in zdrkneta v mlakužo. Uporne sive oči so za trenutek potemnele od onemoglega srda. Obraz, neprestano napet ol preobilice čustev, se zdrzne. Mimo nje zdrčl avto in jo poškropi. Obupana, kakor že dolgo ne, gre vsakdanjo pot proti univerzi. Nebo je zdaj čisto sivo. In tudi življenje... »čemu ? Kakšen smisel ima vse to ? ... Učiti se. del3ti, upati in se boriti...« Tako ji pri šepetava izkušnjavec, ki ji ga ta dan pošilja Usoda. Izkušnjavec je obup ... črno-belo, črno-belo... tako tke usoda živfjenje slehernega smrtnika. Tudi Ljubi, ki gre za svojim ciljem kakor za nekim višjim poslanstvom: iskanjem resnice. To je cilj, ki ga bo zasledovala kot literatka in kot zagovornica. Njene oči so odprte za vse okrog sebe. A zdi se, da ničesar ne vidijo tako dobro kakor človeka — tistega majhnega človeka, s katerim jo veže neko posebno sorodstvo: trd boj za vsakdanji kruh. Nekoč, ko bo ta človek prihajal v njeno advokatsko pisarno po nasvete in pomoč, bo našel v nji veliko, razumevajoče srce. To v oklepaju: Vladimir Levstik ji omogoči, da proda »Jutru« svoj prvi večji tekst in prejme lep honorar. Njena prva pot je v gostilno, kjer si naroči kar deset ocvrtih jajc. Toda želodec, vajen le svojega obroka kruha in dveh cenenih cigaret, se temeljito skuja ... Pozneje, ko hodi že na sodnijo, meša med zemljiškoknjižne spise lističe s prvim osnutkom komedije, v kateri hoče povedati nekaj bridkih resnic. Ko je komedija napisana, jo pošlje uglednemu režiserju. Dobi jo nazaj s pripombo, da naj jo popraivi in predela. Popravljeno in prelelano jo pošlje uglednemu kritiku. Dobi jo nazaj nepre-čitano, a s pavšalno oceno ter pripombo, da naj jo popravi. Spet roma rokopis v dramo, zdaj ga dobi v roke drug režiser, ki najde razumevanje zanj in ga predloži upravi, ki ga sprejme. In Milan Skrbinšek, ki s posebnim veseljem režira domača dela, se loti »Velikega moža«. « « • Mrzel januarski dan. Sneg škriplje pod nogami. V drami je tista nervozna živahnost, kakor vselej ob generalkah. Režiser stoji v prvi loži in z glasom, ki votlo doni po prazni dvorani, daje navodila igralcem. Med tem hiti Ljuba po svojih advokatskih opravkih. Z neko gospo se dogovarja o zapuščinski razpravi, in ves ta čas, ko govori, se smeje in spravlja druge v smeh, ima strahovito tremo. Zdaj dvomi nad vsakim stavkom, ki ga je napisala. Vendar gre zvečer na videz popolnoma mirna v Dramo — tudi zato, ker ima na nogah čevlje z gladkimi podplati, pa se boji, da jI ne spodrsne. V svojem običajnem kostimu sedi v prvi loži. Ko luči ugasnejo ln se zastor dvigne, pogreša v tej množici izbranega premierskega občinstva dveh pri-prostih, postaranih obrazov — matere in očeta, ki sta leta ln leta s pritajeno skrbjo, nemara tudi z neko skrito radovednostjo od daleč zrmla na življenjsko pot tega svojega otroka, trudeč se brez dvoma, da bi razumela to nemirno, vedno nekam naprej, nekam više stremečo svojo hčer. »Kaj ti je treba tolikih šol, v pisarni ostani, saj imaš lepo plačo«, ji govor oče, ta oče, ki je ostal s štirinajstimi leti sam na svetu, pri nekem mizarju, kjer ga je pustil njegov oče, preden se je bil izselil v Ameriko. In mati, ta viničarska hči iz Jarenine, ki je morala z desetimi leti že v službo ln je prestala mnogo grenkih ur, preden se je dokopala od pastirice do prve kuharic v boljšem mariborskem hotelu, mati mu prirjuje. Ta priprosta žena, ki je eno samo leto hodila v šolo, a je obdarjena z naravnim razumom, v svoji pripro-stosti prav nič ne razume, da bi mogle biti tolike knjige zares pogoj za srečno življenje. In ko prinese hči svojo prvo tiskano knjigo v ta preprosti dom, mati vsa vznemirjena vpraša: »Ti, pa si to, kar napišeš, kar tako sama iz glave zmisliš?« Tn ko hčerka pritrdi, mati prestrašena vzklikne: »Jezus, ne delaj tega, ljudje bodo prišli na to, pa te bodo zaprli!« šele ko se drugič dvigne zastor In ko avtorica nenadoma začuti tisti skrivnostni stik med občinstvom in igralci, napetost popusti in srce se širi v nedopovedljivem veselju, treh kratkih besedah: Razumeli so me ... Z ušesom, ki je vajeno poslušati ln razlikovati iskrenost od neiskrenosti, prisluškuje gromkemu aplavzu z dijaškega stojišča, od koder je sama toliko let s kritičnim pogledom zrla na oder... ' Hotela je povedati resnico, povedati jo s smehom, kajti prisrčen smeh, ki — po njenih besedah — sprosti srce in očisti ozračje, se ji zdi boljši od vsega »globo-kauzarstva«. »Saj smo vsi mrhe! To pravim vsem, predvsem pa sebi, in pri tem se vendar smejem ...« »Veliki mož« se je predstavil tudi žc nedeljskemu občinstvu. Tudi to ga je razumelo in sprejelo tako, kakor ga je hotela avtorica podati. In medtem, ko se bodo igralci in občinstvo še ukvarjali s tem dra-matskim prvencem mlade pisateljice, je ta stvar za njo že »ad aeta« Kos preteklosti. Obcestni kamen — mejnik na razvojni poti. Ljuba pa že s svojim krepkim korakom stopa dalje, ne oziraje se nazaj za nejasnimi obrisi novih podob, ki jih ž- snuje njena ustvarjalna domišljija. * K. & Napredek higiene IX. Fidas^e in naše zstravfe Kot podnebje v zdravniSkero pomenu si iaitramo vsoto vseh atrnosferičnih vplivov n.i na. c telo i.n na^e zdravje. Atmosfera obdaja vso zemaijsiko oblo in sestoji iz zraka, .ki jo zmes plinov in vsabuje 20.9 % kisika, 78 » o duš ka, 0.03% ogljikovega dvokisa. m ''cn.kr.13t argona in neona in vodno pa.ro. ki se pa močno menjava. Važno je tudii ve .leti, da nastaja pod vplivom eloktrlke (b'.: ;ka, s2:->e!e) posebna obl ka kisika s tremi •jt-»ni Os, ki so imenuje ozon in je posebno zdravilen. Kako:- bomo videili. so podnebia zelo raz-, na. Razi':ka je odvisna od ie$e kra ja (alj ■z':'; ob ravn ku, v zraemera aLi sc-vernem •viu zome4:ake oble, aLi je kraj v dolini aLi co'.o v kaki kotlini ali na hribu), od zračnega tlaka, ki je največji na morsik' gladini, •d topline (toptH, zmerni n h.adn; kraji, dnevni, mesečni in letni povprečki). od padavin (dež. sneg itd., meteorna voda — voda, ki pada iz ozračja na zemljo), od sonca (kc:L.itko sončnih ur pnde na preiskovani kraj — množina sončn h žarkov) in od intenziv-nrif.ti sončnega žarenja (ah serčni žarki lahko močno prodirajo skozi ozračje, ali jih zadržujeta megla in prah. od česar je odvisna množina ultra vijoličastih žarkov, ki »o kemično učinkoviti in jih uporabljamo kot zdravilo). Sku"nje nas učijo da človek lahko' živi in ostane zdrav v vsakem podnebju, če se je naučil varovati svoje telo in zdravje p.-c»ti izrednim atmosferskim pojavom. Tako so na primer divji narodi ob ravniku brez obleke, v tropih naseljen Evropec pa jc lahko oblečen, nosi lahek in širok klobuk. si je uredili mrzle prhe m ima na razpolago led za hlajenje jedili in pijač, v polarnih krajih pa se tudi najprimitivnejši narodi zavarujejo proti mrazu z živalskimi kožami (kožuhi). Jakuti, nomadski narod, ki žrvi v Sibiriji v najmrzlejših krajih (do —70° Vrhojansk). žive v šotorih, polnih dima. Novorojenček bi se v tem ozračju zadušili, zaradi tega ga mati. brž ko ga je po-dojisla, zavije v kožuh in izpostavi v mrežo med drevjem; dete je na čistem zraku in obvarovano pred mrazom. Prav tako nas uče skušnje, da se človek mora varovati prehlada, ker nastopajo po prehladu nekatere bolezni. BiLi so učitellji medicine, ki so predavali na vseučiliščih, da prehlada ni. da obsitoji le okuženje z bakterijami. V resnici je stvar taka. mnogo patogenih (bolezenskih) baktenj živi stalno v našem telesu (zlasti v ustni duplini); dokler je naš organizem v ravnotežju, bakterije niso škodljive. brž ko pa telo oslabi in so tkanine od prehlada oškodovane, so našle bakterije ugodna tla. se naglo razmnože in povzročajo bolezen (angino, akutni revma-ttzeim, pljučnico itd.). Prehlad tedaj obstoji, od njegove intenzivnosti je odvisna teža obalen ia Poučen je naslednji primer: Mlad zdravnik je vstopili v Avstriji v vojaško službo. Pozimi je mana! peš v Krivošiji (Krasu nad Rotorjem') n<3 neko postojanko. Bili je močno kratkoviden in je padel v neko s sne-pom zadelano kratko dot'ino V snegu je obtičal Štiri ure. Pojavil se je najtežjii akutni revmatizem vsesa mišičja in vnetje nožnih živcev (išias). Ni mogel govoriti nit4 jesti (morali so ga pitati). Slednjič je ozdravel to da pri najmanjšem prehladu se mu je bolezen ponovila. ker si je mož pozabil utrjevati tefto. Odpornost našie ga telesa se da z žVljenjem v naravi, predvsem s sončenjem (zlasti v planinskem zraku) 'n ultra-vijoličastimii žarki močno povečata. Dognano je tudi, da vpliva slednje zdravidno na nekatere bolezni kakor nas uči vsakdanja zdi avniška skušnja. Zelo važno je zato. da i,ma vsakdo pravilne pojme o vplivu podneb a na naše zdravje. Kdor hoče ostati zdrav, mora poznati škodljivost pa tudi koristnost posamičnih podnebij, nakar mu bo prav lahko na eni strani obvarovati se zdravstvene Škode. na drugi pa se bo okoristili z ugodnostmi, ki mu jih nudijo obližnja podnebja. Nikakor nam torej ni treba govoriti o zdravem ali škodljivem podnebju, kajti v normalnih razmerah ima aLi bi vsaj morail imeti vsakdo priliko, da se vsaj za neko dobo v letu poda v posebno ugodna ali celo zdravilna podnebja. Stvar pravilLne diržavne organizacije je v tem. da se tako zdravemu človeku kakor za nekaterimi boleznimi obolelemu zagotovi bivanje v zdravilnem podnebju. Kakor smo videli pri razpravi o tuberkulozi, večina držav tega smotra še ni dosegla. Pač pa se dnevno ojačuje med med:cinsikim svetom prepričanje o važnosti kakovosti podnebja. M 1 —" T ----m—i— ii ji Za našo sasnorašco lovsko besedo (Nadaljevanje in konec) »Zajcačednost. Zajcačeden je ptičar, ki ne gre za zajcem.« Hasenreln sloveniti z •zajcačeden« je isto, kot če bi rekli za zirnmerrein »sobočeden«, namesto snažen — snažna ženska, snažna hiša. Čeden zna-či prvenstveno lep: čeden obrazek = lep obrazek, čedno dekle čedna slika. Tisti redki psi pa, ki se premagajo, da ne planejo za divjadjo (ne samo za zajcem!), so trdni (trden sklep). »Zivaloljuben.« To je brat »angloljubske-mu«, ki sem ga že nekomu javno opone-seL Slovenec pravi, da dober človek ima živali rad, »žličarke, zajčja nšesa.« K zajčjim »le-tačam« zdaj še zajčje »žličarke«! Pleter-šnik ima: žličarka der Loffelreiher, žliča-rica die Loffellente. Pri svojem več kot GOletnem lovskem udejstvovanju nisem nikdar čul drugače kot zajčja ušesa, zajčji uhlji. Zajcu pravimo tudi dolgouhec, nikdar pa »dolgožličar«. Dr. Lokar pravilno zahteva, da je treba mulaste srojr.ke in jelene — to so taki brez rog in rogovja — »odstreliti« — absehies-sen. Mari ne postreliti! 2e zgoraj sem poudaril, da odstrelim kak ud. kedar ga odbi-jem, žival ustrelim, živali pa postrelim. Dr. Lokar je priobčil v »Jutru« 26. XI. 1942 zelo lep članek: »V prsku na bradača.« že zgoraj sem omenil da ima lovska nemšiina to posebnost, da pravi, da ima gams na hrbtu brado — tGamsbart«, to je daljša dlaka na'hrbtišču, ki jo lovci, povezano v šop, nosijo za klobukom. Slovenski lovec nosi za klobukom gamsov Škodljivosti podnebja Kakor že omenjeno, so nekaitera podnebja zaradi svoje kakovosti škodijiva našemu zdravju. Predvsem pridejo v poštev naslednje bolezni: Malarija je bolezen ameb (praživalEc), k; se razmnožujejo v krvi in uničujejo rdeča krvna telesca. Na miil:jone Ljudi umre v.ako leto za malarijo. Prenaša jo komar anofeiles. ki ima za svoje življenje posebne i redpogoje: živi le ob vodi (močvirju, re-ah, morju) in v vročem podnebju. Zategadelj se ari malarija izključno le v toplih podnebjih Kjer odpravljajo močvirja (Italija), izgine anofeles in z njim tudi malarija. Malarija se v planinskem podnebju pozdravi sama od sebe medtem ko človek v malaričnih podnebjih brez dandanašnjih uspešnih zdravil (k.nin. atebrin. plasmochin) žalostno pogine. Svoječasno je malarija iztrebila vse preb;valce malaričnih podnebij (Camj>agna pri Rimu) Šele po razmočvirje-nju so se ljudje zopet naselili tam. Tuberkuloza je takisto endemija (stalna kužna bolezen), ki zahteva milijonske žrtve ljudi na leto ig je odvisna v veliki meri od kakovosti podnebja. Vemo srcer, da je tuberkuloza bolezen umazanega zraka da ji podleže človek ki živi sita.no v prahu, kletnem zraku itd., medtem ko se baciil tuberkuloze ne more usidrati nr, planncu. lovcu, ribiču, športniku, skratka ne pri človeku ki se mnogo giblje v naravi. Nikakor tedaj ni doka žilno, če oboli za tuberkulozo v drugače zdravem podpebju usmiljenka ali šivilja; živela je pač noč in dan v umazanem sraka, njena pljuča c*fat>e*a hi pcertaia pognojena njiva za tufoeiikulcBa, ker te ni posluževali* zdravega podnebja m je uživala le umazan zrak. So kraji ne svetu (zdravilna podnebja) kjer stoletja « ntkake tuberkuloze, dasi vemo, da obstoja endemija tuberkuloze od starih kultur (Grkov), nadalje vso človeško zgodovino. To so kraji $ posebno ugodnim podnebjem. Tudli v Sloveniji jo več takih podnebij (Rakitna za Krimom, Senodeti pod Sv. Miklavžem, ob Savi. Gorjanci) Za te kraije je značilno, da v njih ni rahitide (vpLiv ultra vijoličastih žarkov, ki delajo v koži vitamin D), roti tuberkuloze, dasi prebivalci niso turisti, temveč žive stalno v zdravilnem podnebju, kar jim daje odpornost proti tuberkuloza- Če pa pridejo ta ljudje v drugo podnebje (n. pi. dol:nsko), kaj radi zapadejo tuberkuloza. Nekatera podnebja so na posebno slabem glasu glede na tuberkulozo (Dunaj, kjer je svoječasno umrla obilica slovenskih v9eučilišči.ikov in se je tuberkuloza imenovala: morbus Vien-nensis = dunajska bolezen; Beograd je eno izmed najbolj okuženih mest na swetu glede na tuberkulozo). Vzrok temu ie najbrže v obilnih vetrovih (košava) in v pomanjkljivi h.gieni mesta. Revmatizem je takisto često v zvezi s podnebjem, predvsem z m okretnim in malosončnim. Seveda sta revma tn išias z drugimi prehladnimi boleznim' najvčkrat v zvezi z mokrotnim stanovanjem. Kdor stanuje v vlažnem kletnem stanovsriu se bo prav gotovo nabral revmat zma pa najsi je sicer podnebje ugodno. Seveda, če je podnebje suho (Kras), tudi v manj higienskem stanovanju ne bo dobil revmarizrra brž ko ga bo večkrat prepihala kra'ka Luria (ve-ter. y su5i). ^ b<> nadaljevalo. O o (Lza©© JUTRO Pogovor cvetlic Nad malo golo livado so zaplesali topli predpomladni žarki, poslanci zlatega sonca. »Zaspanci vstanite, čas je že« so klicali speče kali. Trobentica se je urno odzvala vabljivemu klicu in pogledala na zemljo. Mična, vsa zlata kakor sončece samo je napela mlada ličeca in zapiskala v tro-bentico: »Trara — triri, sram ga bodi, kdor še spi!« Zvonček je zazibal belo glavico: »Cinge-le-bingele, kdaj sem že tu!« Na vrbi so se oglasile užaljene mačice: »Mijav, mijav, ej, ni prav, če je cvetek domišljav. Me smo počenile že zdavnaj Nova mladinska knjiga Svatba IŠ K £ MIKI Pravkar Je Izšla v založbi Narodne tiskarne ljubka otroška povest znanega bolgarskega pisatelja Nikolaja Pola »Svatba miške Miki« s Pirnatovimi ilustracijami. Zgodba o prelepi tihe in mirne na vrbico ln si grejemo v solncu grbico!« Teloh se je široko razkoraCil, jezno na-ježil rumene prašnike ln dejal: »Zlato sraj-čico imaš in kaj rada se bahaš. Pomladni žefran in jaz sva te prehitela. Vijolični in beli naši cvetovi so krasili livado, ko še naše bahačice ni bilo.« Ne prerekajte se za prvenstvo, vi pokorni, poslušni otroci zlatega sonca! Vsi ste nam enako mili, vi prvi oznanje-valci pomladi. P&Lisaist Na neki majhni železnici, ki je povsod znana zaradi svoje počasne vožnje, naleti sprevodnik na majhnega dečka, ki mu pomoli cel vozni listek. »Povej deček, zakaj nimaš otrofike vozovnice?« »Kaj bi tisto,« se odreže mali naviha-nec. »Preden me pripeljete na cilj, bom že davno velik.« Rmis kitajski kraljičini in o pogum-' nem kraljeviču Omarju, ki je bil ubil srno gozdne vile tn se je zato moral kruto pokoriti, je tako zanimivo in prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci brali z največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega zmaja, da bo rešen svojega prekletstva. Njegova usoda, Id je nsoda miške Miki, njegovi boji in aspehi, spletke ln dogodivščine na kitajskem dvora pred tisoč in tisoč leti — to je ie cel roman v obliki pravljice. Okusno opremljena v polplatno vezana knjiga je zelo poceni ln stane samo 10 lir .----- . .l . __ _ _ ~ " " '"" . '[ ' ' • šop. »Gamsova brada« je čisto neslovenska! Ker gams nima nikdar brade, je go-lobradec, ne more biti torej bradač! Zaradi tega je na3lov zgornjega sicer tako izvrstnega članka temeljno zgrešen. Jaz bi ga izpremenil v: »V prsku na gamsa.« — Tudi t&le stavek v istem članku: »Lovec je takoj začel puliti brado, dokler je bilo truplo še toplo. Bila je dolga, lepo raz-cvetena in bilo je je za lep šop,« bo treba popraviti: lovec je takoj začel puliti dlako na hrbtu. V slovenščini poznamo pri gamsu dolgo brado le v lovski latinščini — lovski starinar e pripovedoval lovskemu zelencu, kako lepo brado da je imel njegov gams; na vprašanje, če je bila dolga, je pokazal z roko, da do popka... Sijajno pa je rečeno v Lokarjevem Članku, da je bila lepo razcvetena (na koncih belo-siva), saj pravimo tudi, da nohti cveto, kedar imajo bele pege. Toliko načelnega v primerih o dr. Lo-karjevi lovski slovenščini. Pri njem sem se moral pomuditi dlje, saj nam je dr. Lokar ! ne le sestavil Lovsko ribiški slovar, am- I pak je bil tudi več let urednik Lovca in i Lovsko ribiškega vestnika, torej osrčje na- | še lovske besede, j * »Kam je vpadla kita jerebic« in »jerebice, ki so sedle, so se začele gibati šele čez čas« (Lo^ec 1940.) Nemec pravi: »Die HOhner fallen ein«, po nemško misleči slovenski lovec pa »jerebice vpadejo«, dočim reče Slovenec vedno, da tiče, seveda tudi jerebice kam sedejo ali se kam vsedejo: v koruzo, krompir, proso, deteljo itd., dokler posevki še stoje, kedar pa so pospravljeni: v koruzišče, krompirlšče, prosižče, deteljl-šfte. V drugem stavku pravi pisec pravilno. HtšiTev. Tu objavimo zanimiv rebus ln obenem j rešitev. Bistre glavice, hitite, poizkusite srečo in nam pošljite rešitev. Šale za mak S Francozom Je govoril. Mihec: »Včeraj sem se del j ko eno uro razgovarjal s Francozom. Govorila sva o vseh mogočih stvareh.« Janko: »Mar znaš tako dobro francoski?« Mihec: »O ne! Toda Francoz prav dobro govori slovenski.« Germanizmu »jerebice vpadejo« v žlahtl je: »jelenjad ni izstopila na njive« ln »srnjak proti mraku redno izstopa.« (Lovec 1940.) Slovenskemu lovcu Jelenjad in srnjak prideta ali ne prideta oziroma ju nI, ko ju čaka. Isti pisec pravi malo dalje prav: »danes ne bo prišla jelenjad za časa.« Da imajo naši kinologi neverjetno slovenščino, evo še enega dokaza! »Pes je iskal pred menoj prosto izgubljeno« (ranjenega zajca namreč). Lovec 1942. »Iskati piosto izgubljeno« (kakšno je neki nepro-sto izgubljeno?) je »verloren suehen«. Tako tisti, ki občuti in misli po tuje, ne pride iz začaranega risa — Ji vendar je stvar tako preprosta: pes Je i--al pred menoj ranjenega, obstreljenega zajca, ranjeno, obstreljeno divjad. Večina slovenskih lovcev še vedno »strel na koga odda« namesto izpall vžge po kom, »oddan strel« namesto lzpaljen strel, »strel pade« namesto poči. jekne: »narava da je »prosta«, kakor da bi bila kje tudi neprosta narava! O vsem tem in takem ne bom tukaj zdaj govoril, o tem se bomo pomenili pri drugi priliki posebej. Dr Mirko CernJč Italijanski avtorji na tujih odrih. Deželno gledališče v Salzburgu je nedavno vprizorilo Alessandra de Stefaniia komedijo »Mattinata d'aprile«. frankfurtsko gledališče je uvrstilo v tekoč' repertoar komedijo Luigija Bonellija »Cicero«, ki so jo igrali tudi v Bukarešti. Narodno gledališče v Bukarešti je nadalje uprizorilo Giovacchina Forzana igro »Napoleone e le donne«. Dortmundsko gledališče je u?peSno vprizorilo RIna Alessija komedijo »Anime smarrite«. KAJ VEM? KAJ ZIMAM? 56. Kaj je prozellt? 57. Kaj Je bila balada prvotno? 58. Koliko hI tehtalo na Lani, na Jupitra, na Sonca telo, ki tehta na Zemlji 100 kg? 59. Za vrtnarje ena. Vrtnar bi si rad zarisal cvetlično gredo v podobi pravilne, 3 m dolge in 2 m široke elipse. Kako bi to najpreprosteje napravil? 60. Križanka. Vodoravno: 1. svetopisemski očak, ki se je ponašal z visoko starostjo, 8. sprednje-azijska dežela, 9. vrč, posoda (tujka), 10. moško ime ali odmerjen čas, 12. vrsta mreže, 13. početek, studenec, 15. kratica za ameriško državo, ki se imenuje po »deviški« vladarici, 16. orošen, 18. tok okrogle oblike, 19. proizvod gorenja, 21. divja žival iz rodbine psov, 24. vas v bližini Ljubljane, 26. vodna žival, spada med členar-je, 27. predlog, 28. zmikavt, 29. pokoj, 30. vzklik, 31. zdravilo, 32. kazalni zaimek, 35. kazalni zaimek, 38. nočna ptica, 40. Krištof (po špansko). Navpično: 1. domače moško ime. 2. Mojzesov brat, 3. oziralni zaimek. 4. romanski spolnik, 5. dlaka na glavi, 6. svetopisemski možak, ki je prodal svoje prvenstvo, 7. čeprav (izposojenka), 11. otok v Adriji, 13. pastir za vole, 14. vrsta (srb.-hrv.), 16. gorski bor, 17. afriška reka, 20. ime zna- menitega parnika, ki se je potopil, 22. . zen. 23. prekuhan sladkor. 25. gozdič, 27. dolgo vlakno, 33. glagol, ki izraia gibanje, 34. stročnica, 36. kratica pod podpisi, 37. znak za prvino, 38. oblika glagola biti, 39. kratica za »voltamper«. • • * Rešitev nalog 28. t. m.: 51. Izraz »vveekend« je angleški, pomeni »konec tedna« in označuje navado, da prebije človek konec tedna, t j. od so-bo+e opoldne do ponedeljka zjutraj, na deželi. 52. Slikar Amold Bocklin se je rodil dne 16. oktobra 1827 v švicarskem mestu Bazlu. 53. Kljub temu. da število z golim očesom vidnih zvezd ni prav veliko, bi trn težko spoznali na nebesu, če bi se zvezd« ne razlikovale po sijaju in bi ne bile neenakomerno razvrščene po nebesnem svor du. Tako pa je človek že v pradavnih dneh združil po več bližnjih zvezd v skupine — ozvezdja (konstelacije) — ki jim je dal imena po vsakdanjih predmetih, na katere spominjajo po obliki, ali, in to celo rajši, po živalih in mitoloških osebah. Izmed vseh ozvezdij najlaže izsledimo Veliki voz (Veliki medved), ki ga vidim® pa nebesu vsako noč ob poljubni uri. Sonce gre na svoji poti po ekliptiki od pomlad i šča po vrsti skozi ta-le ozvezdja: Oven, Junec. Dvojčka, Rak, Lev, Devica, Teh+nica, Škorpijon, Strelec, Kozorog, Vodnar in Ribe; pas teh 12 ozvezdij sa imenuje zodiak (živalski krog). V kozmografiji (v koledarjih, pratikah itd.) ima vsako našteto ozvezdje zodiaka svoje posebno znamenje. Ekliptiko delimo od pomladišča v 12 enakih delov in postavimo k vsakemu del;šču znamenje naslednjega ozvezdja, začenši pri pomladi-šču z znamenjem Ovna. Sonce je v »znamenju« Ovna, ko stoji v ozvezdju Rib, je v »znamenju« Raka, ko stoji v ozvezdju Dvojčkov itd. V naslednjem starem latinskem distihu so našteta imena ozvezdij ▼ istem redu kakor prej: Sunt: Aries, Taurus, Gemini, Cancer, Leo, Virgo, Libraque. Scorpius, Arcitenens. Caper, Amphora, Pisces. 54. Skrivalnica. Stiriperesni deteljni list je v levem kotu spodaj. 55. Nekaj za računarje. A ima 40 lir, B ima 80 lir. A bi imel točno 100 lir, če bi mu dal B tri četrtine svojega denarja, t j. 60 lir. Enako bi imel B 100 lir, če bi mu dal A polovico svojega denarja, t j. 20 lir. Križem sveta Italijan predseduje novinarski zvezi. Za predsednika predstavnikov inozemskega tiska v Berlinu je bil te Ini izvoljen italijanski novinar Edoardo Senatra. Podpredsednik je japonski novinar Kato. Obnovljen postopek za beatifikacljo neapeljske kraljice Marije Kristine. Dne 6. maja 1S37. je papež Pij XI. na predlog vatikanske kongregacije proglasu neapeljsko kraljico Marijo Kristino za vredno, da se proglasi za blaženo. Pozneje se je proces za beatifikacljo zavlekel, zdaj pa ga bodo obnovili. Kraljica Marija Kristina Sa-vojska je bila hči Viktorja Emanuela I. in njegove soproge Marije Terezije. Rodila se je leta 1812. v Cagliariju v izgnanstvu, ker je bil takrat Turin zaseden po francoski vojski. Dve leti pozneje se je Marija Kristina vrnila z družino in dvorom v Turin in se je nastanila v graščini pri Verzuolu. Smrt Izumitelja radiogoniometra. V kraju Cursaone je premenil izumitelj Ettore Belini, konstruktor raliogoniometra, ki dovoljuje letalom in ladjam orientacijo ln določitev kraja. Ettore Belini, ki je bil po rodu Italijan, se je že pred leti naselil v Franciji. , , Napoleonov plašč. Muzej Traunsteln na Bavarskem je obogatil svojo zbirko z vojaškim plaščem, podšitim z levjo kožuhovi-no. Plašč je bil, tako poročajo nemški viri, last Napoleona Botiaparta na zimskem vojnem pohodu v Rusijo v letu 1812/13. Plašč je podaril muzeju maršal Kari Ul-rich. Restavracija Rafaelovih fresk ▼ Vatikanu. V tukajšnjih prostorih papeške stolice so začeli te dni obnavljati Rafaelove freske. Delo je poverjeno najboljšim strokovnjakom. Letošnja obletnica osvoboditve Katalonije. V Barceloni so ta mesec svečano proslavili četrto obletnico oervobolitve Katalonije. Svečanosti so priredili falangisti a sodelovanjem vojaših oblasti. Ura s tlakomerom. Iz Curiha poročajo, da se je nekemu švedskemu obrtniku posrečilo skonstruirati uro, ki deluje 8 pomočjo zračnega pritiska. Izum je bil napravljen že leta 1916., toda izumitelj je šele sedaj odkril svojo tajno. Mož pravi, da deluje njegov aparat brez navijanja celih 12 mesecev. Zaročenka sme prevzeti zaročenčev priimek. Madžarska vlada je izdala odločbo, ki dovoljuje zaročenkam v vojni padlih zaročencev, da prevzamejo zaročenčev priimek. Tozadevne prošnje bo reševalo vojno ministrstvo. Edini danski ganster umrl v blazn'cL Iz Stockholma poročajo, da je Umrl edini danski ganster, neki Rus z imenom Bulot. Najprej se je udejstvoval na ozemlju južne Rusije, kjer je osnoval svojo tolpo, leta 1906. se je prešelH na dansko ozemlje, kjer je stvorll novo skupino, s katero je nad eno leto straSil po deželi. Policija ga je slednjič prijela in zaprla. Sodišče ga je obsodilo na daljšo robijo, od koder je našel pot v blaznico, kjer je selaj umrl Trlo Iz Trie«ta v Ankari. Dne 7. februarja bo koncertiral v Ankari trio iz Tri-esta. Prebitek koncerta je namenjen turškemu Rdečemu križu. Tudi v Braziliji uvajajo vobil kmh. Brazilska vlada je odredila peko enotnega »voineea kruha«, ki bo sestavllen lz 85 odstotkov cšenlčne mešanice S tem ukrepom bo Brazilija prihranila znatne količine svojega žitnega pridelka za izvoz v inozemstvo. ki jI bo plačalo dobavo a tujimi valutami. Dedščino Je vzel c sabo pod zemljo. V nekem bretagneskem kraju je umri pomorščak, ki je trpel v zadnjem ča«i na maniji zasledovanja. Zapustil je pismo, v katerem sporoča dedičem, da je odneeel 90.000 frankov v svoji leseni nogi s seboj v grob. V pismu izraža željo, da puste denar nedotaknjen v leseni nogi, da postar ne plen črvov. Bikoborbe so na Španskem Se vedno priljubljena igra. Po uradni statistiki Je bilo lansko leto na Španskem prirejenih 244 bikoborb, pri katerih je bilo usmrče-nih skupaj 1549 bikov. Nasproti prejšnjemu letu se je število bikobart> zviSalo za 63. Slovaška Ima 115-000 rad'3skih naročnikov. Po statističnih podatkih znaša Število radijskih naročnikov na Slovaškem 115.000. Vročinski val v Južni Ameriki. Listi poročajo, da je v zadnjih dneh temperatura v Buenos Alresu dosegla 40.3 stopinje Celzija, kolikor že ni znašala od januarja leta 1935. NAROČITE SE NA ROMANE DOBRE KNJIGE! ' niusfct • .NiiMiirimiMr * -nmmi MMMumaMniM USPEH — Kupila sem radijski aparat samo s namenom, da U navadila mota ostajati zvečer doma. — No, ali kal zaleglo? — Seveda je: Sdaj sedi vsak večer doma, doklei niso končane vse oddaje, potem fiele gre z doma. S P O R T Službene objave iz urada COnl-a Objava štev. 6. Ljubljana, 28. jan. Služba športnih zdravnikov. Predsedstvo CONI-a (služba športnih zdravnikov) je odredilo, da mora vsako športno društvo imeti na razpolago zdravnika, ki bo iz zdravstvenih vidikov nadzira! in pregledoval vse aktivne člane društva. Vsa športna društva iz Ljubljanske pokrajine se zaradi tega pozivajo, naj do 10. februarja t. I. prijavijo CONI-n ime in priimek svojega zdravnika in njegov nasTev. Zdravniki športnih društev se morajo vpisati y članstvo službe športnih zdravnikov pri CONI-n. V bodoče noben zdravnik ne bo smel izvajati svojega poklicnega dela v športnih krogih, če ne bo pravilno vpisan v službo športnih zdravnikov pri CONI-n. Vsak prireditelj vsake športne prireditve, bodisi kakršne koli in kakršnega koli pcmena. bo moral poskrbeti da bo na vsaki prireditvi prisoten tudi športni zdravnik. Na vsakem športnem prostoru in pri vsaki športni napravi bo moral odslej biti pripravljen kovče? s potrebščinami za prvo pomoč, prav tako pa tudi primerno osebje za pomoč športnemu zdravniku. Preden b0 v bodoče CONI izdajal predpisana dovoljenja za kakršno koli športno prireditev, bo moral imeti v rokah pismeno zgotovilo društva prireditelja, da je vse ukrenjeno za prvo pomoč in za zdravniški pregled udeležencev. Sedež pokrajinske službo športnih zdravnikov je pri uradu CONIa. Vsi zdravniki, ki hočejo biti vpisani v to službo, morajo za to pismeno zaprositi in dokazati, da so priznani za izvajanje poklica zdravnika kirurga, da poznajo šport in so tudi vpisani v sindikat zdravnikov. ©žetje In sinovi Rzzllčno fjcfmovatia starost Šport gre iz roda v rod? Premlado je še vse športno gibanje — če ga cenimo z velikim zgodovinskim merilom — da bi mogli navesti zadostno vrsto dokazov o tem. da so športni talenti in športne lastnosti dedne, toda vendar je že znanih precej primerov da so sinovi sledit očetom v športni karieri nekaj pa tudi, da so očetje kar tekmovali ob strani svojih potomcev. Ko bo šport star sto let ali še več, ne bo seveda nič posebnega, če bo mrgolelo primerov, v katerih bo mladina sledila svojim prednikom ter bodo sinov1 prevzemali dedščino svojih roditeljev, ne samo v nekaterih splošnih lastnostih, temveč tudi v nadarjenosti za posamezne športne panoge. Takrat se bo dalo tudi ugotoviti, koliko je res, da je športni talent lahko podedovati in da sinovi ali hčere slavnih športnikov že cb rojstvu prejmejo bogato darilo za vse življenje pred ostalimi, ki niso imeli sreče, da bi jih vzgajala roditelja ki sta zrastla in tudi kaj dosegla v športu. Dczdaj znani primeri so venaarle premalo številni, da bi nogli po njih zagovarjati tako trditev. Kljub temu pa so tu in tam znani primeri o športnih uspehih očetov in sinov, bodisi v večjem presledku ali pa tudi obeh naenkrat. Iz slednjega poglavja navajajo nemški viri imeni očeta in sina Schwaba iz Berlina ired katerima je nedoljo 'ega prišlo da pravcatega dvoboja v zimskem teku čez drn in strn. Oba sta na tej prireditvi zastopala isti klub (Charlottenburg) in sta kmalu tudi — tedaj bržkone še z združenimi močmi — prevzela vodstvo pred vsemi ostalimi tekmovalci. Toda proti koncu teka se je borba poostrila, ker sta v konkurenci ostala le še — oče in sin. Schwab mlajši je kajpa razvil v tej zaključni fazi vse svoje mlade sile in Schvvab starejši je moral polagoma priznati njegovo premoč. Toda boril se je zagrizeno do konca in dejstvo, da je na 17 km dolgi progi zaostal samo za eno minuto in pol. dokazuje najbolj, da sta si bila stari m mladi prav do konca pošteno v laseh. Najbolj klasični primer takega nasledstva po velikih športnikih je brez dvoma finski v rodbini Jarvinenov. Stari Jarvinen se je 1. 1896. z uspehom udeležil atenske olimp'ade, njegovi sinovi (kar trije ali štirje so mu sledili) pa so vsi postali slavni atleti. Med njim zavzemata najvidnejše mesto Achilles in Matti, od katerih si je slednji pridobil svetovno slavo s svojo edin-tveno tehniko — in tudi temu primernimi izidi — v metu kopja. Posebej zanimiv je primer podedovane športne nadarjenosti pri znani umetnici na ledu Norvežanki oSnji Henie, ki je do zadnjih let gospodarila na ledu po vsem svetu. Bila je kratko in malo nenadkriljiva in P. G. VVodehoase: Beta, ko m je vmaknfla aH pomagala na boljše v profesLonahzem ta k filmu, so prišle na plan druge njene posnemalke, od katerih pa še nobena ni prejela tako laskavih ocen kakor jih je bila deležna ta norveška diva na gladkem ledu. Zanimivo pa je zdaj, da je bil cče te čudežne prikazni na drsalkah stari Henie v mladih letih eden najboljših norveških športnikov, ks je gojil razne športe, največ pa menda kolesarstvo, v katerem si je priboril nekaj pomembnih lavorik Kako pa je moglo biti drugače, kakor da je plavolasa hčerka podedovala vse te talente za led in šport na njem po svojem športnem očetu? Pri nas doma je šport še mlajši kakcfr drugod po svetu sn zato imamo s te strani še mnogo manj praktičnih primerov kakor ostali, vendar tudi nismo brez njih. V mislih imamo nekatere drsalce iz dveh generacij, pa tudi med nogometaši in atleti so nekateri zadovoljni očetje že poslali svoje nadebudne sinove in hčerke — teh je res izredno malo — na športne terene — ne brez smisla in talenta, ki ga jim je narava očitno že položila v zibelko. V ostalem bomo tudi mi še počakali, da bo tega več, pa bomo bržkone prav tako lahko prispevali nekaj dokazov, da so otroci športnikov že po svojem izvoru usmerjeni v šport. Z Gorenjskega Zborovanje trgovcev v Kranju. V velik dvorani »Stare pošte« v Kranju je bilo sklicano zborovanje trgovcev občine Kranja in sosednjih občin. Zborovanja se je udeležilo 130 trgovoev. Okrožni poverjenik Hans Loscher jim je gevoal o splošnih vprašanjih trgovine, predvsem o zapiranju trgovin ob sredah popoldne in o dolžnosti, ki jih mora izpolnit' vsak trgoveg nasproti skupnosti. Pozval je trgovce, naj ne mislijo samo aa zasiužek, temveč da vrše sp'o3-no koristno delo. Od zadržanja trgovcev, je rekel, je zelo odvisno razpoloženje ljudstva. Sledilo je razpravljanje o nalogah trgovcev nasproti uslužbencem ter o skrb. za naraščaj. Vodja prehranjevalnega urada je razpravljal o stanju prehrane na Gorenjskem. Trgovcem je bilo ob zaključku naročeno, naj ae točno drže časa zapiranja. Začasno smejo zapreti trgovine samo z dovoljenjem pristojnega deželnega svetnika Pri Sv. Ani ped Ljubeljem je bilo te dni prvo zborovanje v letošnjem letu. Okrožni vodja dr. Hochsteiner je govoril o prostovoljni službi na kmetih ter je pozval mladino, naj gre odslužit rok kmečkega dela na Koroškem. Novim članom so bile razdeljene legitimacije koroškega Volksbun-da, v katerem je zdaj včlanjeno vse šent-anško prebivalstvo. Prirejena je bila tudi kinematografska predstava. Uprizorjen je bil flm »Grešna vas«. Dnevi odmora v gostinskih obratih. O tem vprašanju so razpravljali nedavno na zborovanju skupine za gostilniške obrate in prenočišča na Bledu. Vprašanje je posebno važno za Bled sam. Navod:la je dal poverjenik Schmidmaier iz Radovljice, olejski župan Paar pa je dal navodila za samooskrbo gostinskih obratov, zlasti v pogledu kuhinjskih odpadkov, obdelave vrtov in poljskega gospodarstva. V Moravčah so v hiši bivše Posojilnice imeli ustanovni zbor nove rajfajznovke. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Cerar, gostilničar v Moravčah, za namestnika občinski komisar Janez Fugger, za predsednika nadzornega odbora pa naduč tel j Henrik Pferschy. V Ljudskem domu je bilo predavanje o starših in ctrokh. Govornik Mullor iz Kamnika je pozval starše, nai dobe svoje sinove nazaj iz gozdov; v nasprotnem primeru jih čaka stroga kazen. V Mavčičah je bila pred kratkim v okviru prosvetnega krožka prva prireditev v Domu stranke. Domači kvartet je poskrbel za godbo ln pesmi. Večerne prireditve se bodo ponavljale Na sporedu bodo predavanja, ljudski plesi, petje in godba. Iz žirov je pred kratkim odrinilo 27 mladeničev v državno delovno službo. V preteklem letu je bilo v žirovski občini 23 porok. To soboto bo prirejen pester večer. V Medvodah se je letos zelo razvil z:m-ski šport. Vsa lepa medvodska okolica je zlasti ob sobotah popoldne in ob nedeljah polna smučarjev in sankarjev, pa tudi drsalci pridejo na svoj račun. Pri zadnj; cestni zbirki je b'l dosežen rekord. Nabrali so skupno 1518 mark. Za zbiranje so bi'i določeni vsi funkcionarji krajevne skupin«1 in ženska organizacija. Iz SpoSefa Drugi simfonični keneert mariborskega glelališkega orkestra je bil v torek zvečer v Gotzovi dvorani. Poleg orkestra so nastopili tudi solisti ter mešani zbor mariborskega pevskega društva, gledališki zbor in pevski oddelek mladine. Uspeh zbirke za zimsko pomoč. K poulični zbirki, ki je bila preteklo soboto in nedeljo na vsem Spodnjem štajerskem, sta izdala graški pokrajinski namestnik in zvezni vodja Heimatbunla poseben po- •» J» m Spodnjem Štajerskem nabralo 1-2 milijona mark. Listi pripominjajo: »Ozn trša je borba na fronti, tem ožje se sklepa domovina k nerazdružljivi dela voljni skupnosti.« Spominski dan. Ob veliki demonstraciji dne 27. januarja 1919 je na mariborskem Glavnem trgu padlo 16 mariborskih Nemcev. Tudi letos je bila svečanost na njihovih grobovih. Okrožni vodja Heimatbunda je položil venec. Dopoldne je bila svečana spominska prireditev v dvorani mariborskega gradu. t Lovska doba je podaljšana. Nemški državni lovski mojster je podaljšal lovsko dobo za tisto divjad, za katero traja druga leta samo do 1. februarja, letos Izjemoma do 28. februarja. Podaljšanje pa ne velja za visokogorje. N°v| grobovi. V Mariboru so umrli 63-letni pomožni delavec Franc Polegek vrtnarjev sin Franc Vreča to upokojeni železničar Karel Laboter. 91. rojstni dan je praznovala na Po-brežju pri Mariboru vdova Kunigunda Sa-grer-Pachlerjeva. Je mati, babica in prababica. Gospodinjska š°la ptujskega okrožja je bila otvorjena pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Dekleta so bila izbrana v taboriščih »Nemške mladine Heimatbunda« in so prišla v šolo 15. t. m. Svečana otvoritev pa je bila 22. t. m. V novi gospodinjski šoli je 35 deklet, ki se bodo v treh mesecih izšolale za bodoče gospod'nje. Mali oglasi ■A tn pftjt. m dajanj« Kdor ttte rtvtbo plača aa ali iIfro L X—. Najmanjb IsnoR aa ta aa vsako besedo L 1.—. aa vae druge oglase aa dajanje naslova ali Slfro L tj—. Najmanjši tenoa aa U oglaae Je b 10.—. M L t.—. — Za fteoltve tn dopisovanja Ja plačati L —M m besedo, aa drt. tn prav. takso L —80, Službo dobi Pouk Izkušenega metlarja Energičnega iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen nastop«. 1392-1 Prodajalko galanterijo, steklo in porcelan, sprejmem. — Prednost Ima s prakso železnine. Ponudbe na og! odd. Jutra pod »10.000«. 1437-1 Dekle sa vsa dela sprejme Hotel Strokel. 1438-1 Drobne zanimivosti Rimski grob v Bolgariji. Italijanski arheolog Antonio Frova je odkril v južni Do-brudžfi rimski grob iz 4. stoletja krščanskega štetja. Frova vodi že tri leta italijansko arheološko misijo v Bolgariji ter je odkril že druge pomembne najdbe. Tintorettove risbe v Salzbnrgn. Na Dunaju so pred kratkim razstavili zbirko dragocenih risb slikarja Tintoretta. katere je odkril umetnostni zgodovinar Joseph Me-der v salzburški knjižnici. Risbe Imajo veliko vrednost. Med njimi je prva skica za Tintorettov »Parad:ž«. ki krasi veliko dvorano vojvodske palače v Venezii. Poleg Tintorettcvh risb so razstavljene tudi nekatere slike bolegnskih umetnikov iz Tintorettove dobe. Miš mu je ogrrizla uhelj. 691etni Fran-<-esco Giraudi iz Valenze je spal v hlevu Nenadoma ga je zbudila iz sna huda bolečina in ko se je zavedel, je ugotovil, da mu je oglodan levi uhelj. Moža je ogrizla velika miš, ki jo je Giraudi ubil ter se zatekel k zdravniku po pomoč. Razveseljevanje tnjib delavcev v Nemčiji. V Berlinu je izšel statističen pregled, ki pravi, da je v minulem letu organizacija »Kraft durch Freude« organiziral za tuje delavce v nemških obratih 160 000 predstav varietej^kega značaja ter 50.000 portnih prireditev. Nova slovaška ladja. Iz Budimpešte je prispela v Bratislavo nova slovaška ladja, ki se imenuje po Andreju Hlinki. Ladjo so začeli graditi že leta 1937 v Skodovih ladjedelnicah pri Komamu, dovršili so jo v Bud mpešti, opremo pa so prispevali Nemci. živ telefonski imenik. V nekem pariškem varleteju nastopa mož, ki vzbuja splošno pozornost poslušalcev in gledalcev. Navadil se je na pamet telefonski imenik pariških naročnikov in zadostuje, da mu 70- j vedo ime in priimek, pa pove, katero številko ima. Njegove produkcije imajo vedno mnogo obiskovalcev. Služkinjo ki zna kuhati, sprejmem k mali družini. Naslov T vseh posl. JUtra. 1457-1 Blagajničarko izvežbano v trgovinskem ali kavarniškem poslu sprejme prvovrstno podjetje za takoj Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vestna 1943c 1427-1 inštruktorja iščem aa takoj z% tretji razred klasične gimnazije, po možnosti prof. brez službe. Naslov r vseh posl. Jutra. 1426-4 U* v ščurke in drugo golazen ▼ hiši, shrambah itd. uničuje Sčureks. Inž. Preže! J, WolIova 3. 1348-8 Kupim Dekle za vsa dela, vešče kuhanja sprejme Jernejčič, Aškerčeva 13. 1421-1 Avto-gume 550 X 15. motorno kolo m star avto, kupimo. Gasogeno Merkur, Pu-harjeva 6. 1454-7 Knjige Knjige za VI. razred real. gimn. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjene«. 1422-8 Pohištvo Dobrega rezbarja za les. z lastnim orodjem, bi zaposlila tvrdka I za dalj časa. Poizve se Samska soba T ogl odd. Jutra. 1428-1 i ,epa 1Z ^^ lesa> kompletna s posteljo, ot >mano in preprogo za skupno ceno 4200 lir, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Radi selitve« 1455-12 Vajenko sprejme takoj M Pod kraJSek. frizer. Sv Petra e St 12 1383 44 Frizersko vajenbo sprejme salon Beethovnova 14 »Olc;a«. 1456 44 Izgubljeno Aktovko sem našla, dobi se Jo pri hišniku Gradišče 11. 1420 23 Lokali Tisoč lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi do 5. febr. pisarniški lokal v neposredni bližini sodišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >10»«. 1434-19 Posest Parcele ▼ Witto eectoe idea*« od 28-000 do 100 000 Ur prodaj* Prietaree FVsnio. realiteraa pisarna, Ljubljana. Cesta Ari tile Bea £- S ,'poleg Stopica). ___1211-JO Hišo sli vflo ▼ Ljubljani, kupim ▼ gotovini do 450.000, prevzamem hipoteko. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stična«. 141820 1000 lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi 2-sobno stanovanje s pritiklinami. Naslov t vseh posl. Jutri. 1329-21 a Sobo odda Opremljeno sobo lepo. sončno, s poeeb. vhodom, z eno ali dvema posteljama, oddam. Vodovodna c. 24-1. ■ 1440-23 Sobo v centru ev. s hrano, oddam takoj solidni dobro situirani osebi. Naslov v vseh posl. Jutra. 1434-23 rm Zakonca izobražena, mirna in skromna iMeta opremljeno sobo a souporabo kuhinje ali plina. Ponudbe na ogl. odd. tra pod »Zakonca«. 1319-23a Pridelki Pomaranče ln stihe gobe prodaja Gospodarska zveea LJubljana. Bleiweisovs c. 29. £327 33 Seno in slamo kupuje Gospodarska eve- zb LJubljana. Bleiweiso-va cesta 29 1328 33 Ramo Razne usluge, informacije vseh vrst, prevode, proSnje in vloge v italijanščini, razmnoževanja izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV« OGLASNI ODDELEK BERITE OGLASE! CITAJTE »JUTRO«! •.................. - t Radio LfuMjana SOBOTA, 30. JANUARJA 1943-XXI. 7.30 Pesmi in napevi. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Operna glasba. — 13.00 Napoved časa. _ PoročMa v italijanščini. — ^3.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstvi? Oboroženi1 ^il v slovenščini. — 13.Trideset minut veselja — vodi dirigent Petralia. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert Radijskega orkestra vodii dirigent D. M Si janec. — Operetna glasba. — 15.00 Poročila v slovenšč;ni — 15.15 Pokrajinsk vestnik. — 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini - 17 15 r»ot m;n-■* gospod:1 X. — 17.15 Koncert "neme glasbe vodi dirigent Morelli. sodelujeta sopranistka Gina Bemelli in te->ori~t Ugo Cantelmo. — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Simfon;čna glasba. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevn'h do*?r>dkov v slovenščini. — 20.30 Sinfonični koncert vodi diri-engt Victor de Sabata V odmoru: predavanje v slovenščini. — 22.00 Zanimivosti v slovenščini. — 22.10 Konccrt violinista Arriga Seratija. — 22.45 Poročila v italijanščini. .....bi 111.....mu m 1 11 !■ ----i------- Umrla je dne 27. januarja t. L naša dobrotnlca ln botra, gospodična ABING OLGA * po dolgi mučni bolezni. Pogreb blage pokojni ce je bil v petek, dne 29. januarja t- L ob 14. ari popoldne v Vojni vasi. Črnomelj, dne 29. januarja 1943. Žalujoči ostaB: BOLKOVAC NIKO, MIHAELA tn BORISEK Dotrpel je naš dobri mož, oče, stari oče, tast, gospod nšnik Ivan železniški uslužbenec v poboju Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 30. januarja 1.1. ot> uri popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Truplo pokojnika počiva do sobote 30. januarja 1943 do 11. ure v MM žalosti, Sv. Petra cesta št. 52. Maša zadušnica se bo brala dne 6. februarja 1943 ob T. uri ijutiaf cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Maribor, Zagreb, dne 28. januarja 1943. f Žalujočo soproga MARIJA ter rodbine SUSNEK, TOMŠIČ, LOZEJ, KOSCA, POTOČNIK, HRIBAR, DR. 2UMER 85 RflTnftn^tirM) luman Ko je ostal sam sredi črnega sveta, je Sam začutil, da se mu misli obračajo k manj prijetnim stvarem. V radosti pravkaršnjega čudeža, ki je bil izpremenil vse lice našega planeta, je bil skušal gledati vso stvar v najbolj rožnati svetlobi, ne meneč se za to, da je bil kaj slabo oborožen za prenašanje stroškov, s katerimi je na žalost mladih fantov združen sveti zakonski stan. V žepu je res da imel svojo tedensko plačo, in v banki mu je še ležala majhna vsotica, a vse to je bilo stokrat premalo, da bi ga še tako skromno dekle resno smatralo za »partijo«. Bil je v enakem položaju kakor tisti plemič v romanci, ki nima ponuditi svoji ženi nič drugega kakor dobro voljo in najboljše namene za prihodnost. To so bile bridke misli za mladega človeka, ki je pravkar dobil ključ od nebeških vrat, in Sam se je za nekaj časa s trpkobo pogreznil vanje. Toda njegova kipeča nrav se ni dolgo vdajala pobitosti. Majhen izprehod po vrtu, pa je bil spet srečen in zadovoljen, in njegova misel se je znova vrnila k veliki nagradi, ki ga je čakala, in njegovemu zmagoslavnemu prihodu v banko, kjer se bo ravnatelj ves cedil od miline in prijaznosti, ko bo zagledal kup vrednostnih papirjev, o katerih zdavnaj misli, da jih klada, je odločno odbijal. Denar je moral ležati v »Mon Reposu«; ni vrag, da ga ne bi iztaknil... Odkrije ga, pa da mu je prekršiti točko 8 najemne pogodbe in razdreti hišo na kose. XXVII Odločnost gospoda Braddocka Ko je Willoughby Braddock pred desetimi minutami zapustil Kayo na posutem prostoru pred vilo Poln dobrih namenov se je naslonil na kuhinj- »Sv. Rafael«, je bil v tistem stanju duha, ki neredko sko okno. Za oknom je bil opazil bledo svetlobe, in obide človeka po drugi steklenki šampanjca. Duša skozi šipe je slišal glas svojega zvestega kuharja mu je bila vznemirjena in razburjena, da bi ga bili in prijatelja. Ko je potrkal na steklo, se je pokazal v vsaki bolnišnici brez vprašanja sprejeli kot obo- Hashev obraz. V ozadju kuhinje je videl Lippettovo lelega za vročico. Klarico, ki si je rdeča kakor potonika pravkar po- Svet se mu je kazal v samih kričečih in osupljivih pravljala lase. Okno se je odprlo. barvah. Četrtsto let je bila površina njegovega živ- »Kdo je?« je zagodrnjal gospod Todhunter. ljenja gladka kakor zrcalo, a danes so ga kar križem »Jaz sem, Hash,« je odgovoril Sam. »Nekaj vam obsipale najbolj čudne in smešne dogodivščine, ki si moram povedati.« jih je bilo moči zamisliti. Če je pomislil na to, da »Aa?« »Poslušajte me, Hash. Skušajte biti kmalu prosti. Rad bi vas imel v ,Mon Reposu'. Nenavadno delo naju čaka.« »Aa?« »Pretakniti morava vso hišo od vrha do tal. Pravkar sem zvedel, da je polna denarja.« »Pa menda ne mislite?...« »Pač mislim.« »Vražja reč,« je menil Hash, ko je nekoliko pomislil.« »Če pride vam v roke, bo izginil, kakor bi ga veter odnesel.« Pokoj, ki je kraljeval vse na okrog, je ta mah pretrgal rezek klic. »Sam!... Hejo, Sam!... Hitro pridi semkaj, slišiš?« Bil je glas Willoughbyja Bradocdka, in zdelo se je, da prihaja iz gornjih prostorov vile »Mon Re-pos« je bil gledal članu zločinske tolpe iz oci v oci in se z njim razgovarjal, po tem, ko ga je zmotil pri njegovem vlomilskem poslu, in da je nato našel lorda Tilburyja (ki je bil konec koncev vendarle odbornik v njegovem klubu), nasilno izpremenjenega v brez-hlačnega sanskulota, se mu je zdelo, da stoji svet na glavi. Bilo pa je še nekaj drugega. Kay mu je bila slučajno povedala, da se misli gospa Lippett po Klarini poroki s Hashem Todhunterjem preseliti k mladi dvojici in Ostati pri njiju. Ta novica je bila tisto, kar je danes popoldne bolj od vsega drugega dajalo vrlemu Bradderju že omenjeno ponosno in vročično lice. Toliko let je mislil, da ga more le čudež rešiti iz kremljev Lippettkine vdanosti — in zdaj se je ta čudež uresničeval! Vzel je klobuk z glave, da bi mu večerni zrak ohladil razgreto čelo. Kesal se je, ker je bil obljubil teti Juliji, da pride k nji na večerjo. Teta Julija ni bila slaba ženska. Kot teta je bila kar dobra, same večerja v njeni hiši ni obetala kajsi burnih dogodkov. Prav teh pa si je zdaj želela duša gospoda Braddocka. 2al mu je bilo, da mora izplavati iz vitinca dogodkov in se vrniti v osrčje Londona, kjer bo vse tako plehko in nezanimivo. Toda obljuba dela dolg, in Braddockova beseda je bila zanesljiva kakor trgovska menica. In pozno je že bilo. Z obotavljajočimi se koraki je krenil proti svojemu »dvosedežniku«, a komaj se je premaknil za nekaj metrov, je obstal kakor kip. V trenutku, ko je odprl vrtna vrata vile »Sv. Rafael«, je bil opazil, kako je sumljiva postava kradoma smuknila skozi vrtna vrata vile »Mon Repoe«. V sedanjem duševnem stanu Willougbbyja Braddocka je zadostovalo, da je bila človeška postava le količkaj nenavadna na pogled, pa je bil njegov sum že zbujen; in ta skrivnostni gost je bil v vsakem o žiru nenavaden. Smukal se je in se plaziL Obotavljal se je in se potuhoval. V trenutku, ko mu je cestna svetilka za hipec posijala v obraz, je bil gospod Braddock razločno spoznal znamenja strahu in tesnobe. To je bil obraz človeka, ki se je odločil za obupno podvzetje. In živčen je bil sumljivec, da nikoli tega. Stopal je oprezno in nezanesljivo kakor boječ izsledovalec, ki si krči pot skozi džunglo, v kateri mu na vsakem koraku grozi nsipad divjih zveri. Stvar je bila namreč ta, da se je bil Chimp Twist, zapeljan od misli na dobiček, sklenil vrniti v »Mon Repos«, a je pri tem ob slehernem utripu listja v drevesnih krošnjah trepetal od strahu, da ga zdajzdaj zaskoči Hash Todhunter, njegov okrutni mučilec. ne bo videl nikoli več. Možnost, da ne bi nažel za _____ Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratnl del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani