Številka 26 Ljubljana, sreda 22. oktobra 1980 Cena 12 dinarjev Leto XXXVII 1322. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno zakonitosti odloka Skupščine • občine Murska «Sobota o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota, na seji dne 30. septembra 1980 odločilo: Razveljavi se določba 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 13/79) v tistem delu, ki obsega novi 32.c člen. Obrazložitev 1) Ustavno sodišče je na pobudo občanov začelo s sklepom z dne 13. 5. 1930 postopek za oceno zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe odloka, s katero je bil sprejet zazidalni načrt za območje mesta Murska Sobota med Mladinsko ulico, Trstenjakovo ulico, Bakovsko ulico in rezervatom za usmerjeno družbeno stanovanjsko gradnjo. Pobudniki menijo, da odlok ni bil sprejet v skladu z določbo 8. člena zakona o urbanističnem planiranju in 3. členom zakona o sanitarni inšpekciji, ker nima predračuna komunalne ureditve, načrta komunalnih naprav, pravilnika za izvajanje zazidalnega načrta in tehničneg!a poročila. Pred sprejetjem odloka skupščina občine tudi ni pridobila soglasja občinske sanitarne inšpekcije. Pobudniki so v odgovoru na sklep o začetku postopka predlagali, da se oceni tudi sodelovanje krajevne skupnosti pri pripravi spornega zazidalnega načrta. Trdijo, da krajevna skupnost mesta Murska Sobota ni bila pritegnjena k pripravi zazidalnega načrta in se je vključila šele v sam sprejem spornega odloka na njihovo pobudo. 2) Zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) predpisuje, da se urejanje, graditev, rekonstrukcija in asanacija naselij, komunalno opremljanje naselij ter varstvo družbeno prostorskih koristi izvaja v skladu z urbanističnim programom, z urbanističnimi načrti, zazidalnimi načrti in urbanističn-mi redi (1. člen). Urbanistični program je podlaga za urbanistične načrte, zazidalne načrte in za urbanistični red (4. člen). Urbanistični načrt določa" podrobnejše ekonomsko-tehnične in arhitektonske osnove za izdelavo zazidalnih načrtov in med drugim obsega tudi območja, za katera se izdelajo zazidalni načrti (7. člen). Zazidalni načrt se sestoji iz programskega in tehničnega dela. Programski del zazidalnega načrta mora vsebovati med drugim tudi predračun komunalne ureditve (8. člen). Postopek izdelave in sprejema urbanistične dokumentacije je urejen v členih 10. do 13. Urbanistično dokumentacijo pripravi strokovna delovna organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina. Ta dokumentacija se pripravi ob sodelovanju krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih in strokovnih organizacij, delovnih skupnosti ter državnih organov (10. č}en). Osnutek urbanistične dokumentacije obravnava pristojni svet občinske skupščine in ga javno razgrne najmanj za 30. dni. Javna razgrnitev in rok za pripombe sc objavita v uradnem glasilu. Po preteku roka javne razgrnitve, obravnava pristojni svet občinske skupščine pripombe in predloge občanov, organizacij in organov ter s svojim obrazloženim mnenjem predloži osnutek urbanistične dokumentacije občinski skupščini, ki jo sprejme z odlokom. Po določbah 9. člena zakona o spremembah in dopolnitvah posameznih določb nekaterih republiških zakonov v zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja (Uradni list SRS, št. 21/78) sodeluje v pripravi osnutkov urbanističnega programa, urbanističnih in •v.zidalnih načrtov občinski oziroma medobčinski organ sanitarno in'pekcije ter daje nanje mnenja, preden se ti osnutki javno razgrnejo po predpisih o urbanističnem planiranju. Ustavno sodišče je ugotovilo, da obravnavani 32.c člen odloka ni v skladu z zakonom o urbanističnem planiranju in zakonom o spremembah in dopolnitvah določb nekaterih republiških zakonov v zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Iz odloka o sprejetju urbanističnega programa za območje občine Murska Sobota in urbanističnega načrta za mesto Murska Sobota (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 18/67, 12/71 in 17/71) je razvidno, da urbanistični načrt ne predvideva izdelave zazidalnega načrta za območje mesta Murska Sobota med Mladinsko ulico, Trstenjakovo ulico, Bakovsko ulico in rezervatom za usmerjeno družbeno stanovanjsko gradnjo, to je za območje, ki ga zajema sporni zazidalni načrt. Pravtako pri pripravi spornega zazidalnega načrta ni aktivno sodelovala KS mesta Murska Sobota, občinska sanitarna inšpekcija ni dala svojega mnenja pred razgrnitvijo zazidalnega načrta, zazidalni načrt pa tudi ne vsebuje predračuna komunalne ureditve kot to določa 8. člen zakona o urbanističnem planiranju. Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in po 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. Ü I 51/79-17 Ljubljana, dne 30. septembra 1980. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1323. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev za osebno in skupno porabo ter nadomestilih v delovni organizaciji Iskra Elektromehanika Kranj, na seji dne 9. oktobra 1980 odločilo: Ugotovi se, da določbe 19. člena, 20. člena in prvega odstavka 21. člena samoupravnega sporazuma o" skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev za osebno in skupno porabo ter nadomestilih, ki pripadajo delavcem v delovni organizaciji Iskra Elektromehanika, Kranj z dne 12. 12. 1978 niso v neskladju z ustavo in zakonom. Obrazložitev 1) Sodišče združenega dela v Kranju je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb samoupravnega sporazuma. Po teh določbah se predlog za določitev nove razporeditve del oziroma nalog v posamezne skupine zahtevnosti pripravi v temeljni organizaciji združenega dela ter posreduje strokovni službi v delovni organizaciji. Strokovna služba mora predlog posredovati odboru za osebne dohodke na ravni delovne organizacije zaradi ugotavljanja skladnosti predloga s skupnimi osnovami in merili. Kadar je predlog za določitev nove razporeditve del oziroma nalog po mnenju odbora v skladu s skupnimi osnovami ga predloži temeljni organizaciji. Ce pa predlog po mnenju odbora ni v skladu s skupnimi osnovami in merili, odbor predlog zavrne oziroma zahteva dodatno utemeljitev. Predlagatelj meni, da se te določbe v delovni organizaciji uporabljajo tako, da o novih razporeditvah del in nalog v razrede oz. o njihovi oceni odloča odbor delovne organizacije in ne samoupravni organ v temeljni organizaciji, zaradi česar niso v skladu z ustavo in zakonom. 2) Zakon predpisuje, da v skladu z ustavo in zakonom delavci v temeljni organizaciji združenega dela odločajo z referendumom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, se sprejme v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so ga delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije (128. in 463. člen zakona o združenem delu, 105. in 107. člen zakona o delovnih razmerjih — Uradni list SRS, št. 24/77). Ustavno sodišče je v postopku ugotovilo, da z navedenimi določbami samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih odbor za osebne dohodke na ravni delovne organizacije ni pooblaščen za odločanje o vrednosti zahtevnosti del oziroma nalog, ampak ima le pravico in dolžnost, da poda mnenje o tem, ali je predlog akta temeljne organizacije združenega dela glede ovrednotenja zahtevnosti del v skladu z dogovorjenimi skupnimi osnovami in merili. Z navedenimi določbami zato delavcem v temeljni organizaciji druženega dela ni odvzeta z ustavo in zakonom zagotovljena pravica glede odločanja o osebnem dohodku. Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in Z alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka to odločbe. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik ustavnega sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St Ul 114/79-20 Ljubljana, dne 9. oktobra 1980. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r. 1324. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, Št. 17/73 in 27/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o povečanju najmanjšega osebnega dohodka 1. člen Najmanjši čisti osebni dohodek, izračunan po 2. členu zakona o najmanjšem osebnem dohodku, se od 1. novembra 1980 poveča tako, da se k znesku 3.327 din, do katerega je delavec upravičen za polni delovni čas, doda znesek 1.103 din oziroma sorazmerno zmanjšan znesek, če delavec dela manj kot polni delovni čas. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi ▼ Uradnem listu SRS. St. 113-9/80 Ljubljana, dne 9. oktobra 1980. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 1325. Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, St. 3-114/75 in 8-487/78) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/ 75) Je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 11. seji dne 9. oktobra 1980 sprejel SKLEP o vplačilu dela" sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije I Organizacije združenega dela vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva naslednja sredstva, ki so po zakonu oblikovana iz prispevkov in drugih virov sredstev solidarnosti in se po določbah 20. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, St. 3-114/75 in 8-487/78) vodijo na posebnih računih pri organizacijah združenega dela: — ves znesek obračunanih prispevkov solidarnosti iz dohodka v letu 1979; — 10°/o zneska obračunanih prispevkov solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1980. Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združenega dela na vplačilne račune pri Službi družbenega knjigovodstva do 31. oktobra 1980. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-04/80-5 Ljubljana, dne 9. oktobra 1980. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Janez Zemljarič 1. r. 1326. Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 (Uradni list SRS, §t 1/80 in 20/80) ter dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1980 (Uradni list SFRJ, št. 8 80 in 46/80) sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Obalne skupnosti, izvršni sveti občinskih skupščin v SR Sloveniji, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Interesna skupnost 'elektrogospodarstva SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost PTT prometa v SR Sloveniji, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Zveza komunalnih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o Izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1980 1. člen Prvi člen družbenega dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 5/80) se spremeni tako, da se glasi: »Za postopno umirjanje rasti cen in življenjskih' stroškov v letu 1980 se udeleženci obvezujejo, da bodo v skladu s svojimi pristojnostmi ustvarjali pogoje in sprejemali ukrepe, da splošna rast cen v tem letu ne bo bistveno višja od rasti cen v lanskem letu, pri čemer bodo pri izvajanju politike cen do konca leta 1980 upoštevali naslednja načela: — negativne učinke spremembe tečaja dinarja je potrebno ublažiti z notranjimi rezervami, z varčevanjem, z dvigom produktivnosti dela in z učinkovitostjo poslovanja, s spremembo odnosov pri pridobivanju, zlasti pa pri razdelitvi dohodka, ,s pove Tanjem izvoza ipd., da bi se tako negativen učinek spremembe tečaja dinarja v čim manjši meri prenesel na cene in življenjske stroške; — povečanje uvoznih cen zaradi spremembe tečaja dinarja ne more biti osnova za povečanje cen proizvodov in storitev, razen v Izjemnih primerih In to v skladu s tem dogovorom; — zagotavljanje sredstev za povečanje osebnih dohodkov, za splošno in skupno porabo ter za razvoj ne more biti osnova za povečanje cen Izdelkov In storitev; — cene Izdelkov In storitev se v nobenem primeru ne smejo povečati, če so na ravni ali iznad ravm svetovnih cen. Udeleženci soglašajo, da bodo pri izvajanju politike cen upoštevali navedena načela v njihovi celotnosti.« 2. člen Jrugi člen se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženci soglašajo, da je potrebno sprejeto politiko cen izvajati selektivno in diferencirano. Upoštevajoč neposredne in posredne negativne učinke spremembe tečaja dinarja na posamezne izdelke in storitve, udeleženci soglašajo, da se bodo izjeme iz druge alinee 1. člena nanašale na naslednje proizvode in storitve: premog, električno energijo, osnovne kmetijsko-živilske proizvode, katerih proizvajalčeve cene urejajo organi federacije in ki so pomembni za kontinuirano preskrbo prebivalstva, toplotno ogrevanje, za cestni in mestni promet, če je to nujno potrebno, ter za dnevnike, katerih cene se oblikujeio na temelju družbenega dogovora. Z namenom, da se do konca leta 1980 upočasni stopnja rasti cen, udeleženci soglašajo, da bodo s svojimi ukrepi in aktivnostjo zagotovili, da se bodo cene vseh drugih izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin povečale v izjemnih primerih in to le v mejah dogovorjene politike cen.« • 3. člen Tretji člen se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženci, zlasti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta -Ljubljane, Iz- Stran 1352 URADNI UST SRS St. 26 — 22. X. 1980 vršni svet Obalne skupnosti in izvršni sveti občinskih skupščin, soglašajo, da bodo po sklenitvi tega družbenega dogovora proučili vse spremembe cen v prvi polovici leta 1980 in v primerih neutemeljenega povišanja cen ter v kolikor so cene posameznih izdelkov m storitev presegle predvidene okvire rasti cen zagotovili, da se cene uskladijo s predvidenimi okviri rasti cen v letu 1980.«. 4. člen Četrti člen se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženci soglašajo, da bodo sprejemali ukrepe in zagotovili, da rast cen storitev do decembra leta 1980 v primerjavi z lanskim decembrom ne bo višja od 18 odstotkov oziroma, da tekoča rast cen storitev do konca leta iz pristojnosti republike in občin ne bo presegla 6 odstotkov s tem, da se s selektivno politiko cen lahko spremenijo predvsem cene storitev, pri katerih so največji negativni učinki podražitve naftnih derivatov.« 5. člen Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi: »Udeleženci soglašajo, da bodo pristojni organi republike in občin pri izvajanju politike cen do konca leta 1980 sprejeli ukrepe v skladu z načeli in določbami tega družbenega dogovora ter v primeru, da bo rast cen izdelkov in storitev iz njihove pristojnosti presegla predvidene okvire rasti cen, sprejeli predpise o določitvi naj višjih ravni cen teh izdelkov in storitev.« 6. člen Črtajo se 5., 10. in 11. člen. 7. člen Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati udeležencev in začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. ' St. 380-02/80 Ljubljana, dne 11. septembra 1980. Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Obalne skupnosti Koper, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Interesna skupnost elektrogqspodnrstva SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost PTT prometa SR Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti SR Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti SR Slovenije, Izvršni sveti Skupščin občin : Ajdovščina, Brežice, Celje. Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško Laško, Lenart, Lendava, Litija, Logatec, Ljutomer, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Postojna, Ptuj, Radlje oh Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica; Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec. 1327. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja ter plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na podVočju družbenih dejavnosti v letih 1975 do.1986 objavlja republiški sekretariat za finance SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 4/80, 9/80, 13/80, 14/80, 16/80, 17/80 18/80 in 25/80) V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka se izvršijo naslednje spremembe: pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica se: — v stolpcu 7 stopnja 5,60 nadomesti s stopnjo 6,16; — v stolpcu 13 stopnja 30,50 nadomesti s stopnjo 31,06; — v stolpcu 14 stopnja 10,06 nadomesti s stopnjo 10,62. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica stopnja 2,70 nadomesti s stopnjo 3,58. St.: 42(Г-17/79 Ljubljana, dne 16. oktobra 1980. Republiški sekretar za finance Anton Slapernik 1. r. 1328. Na podlag? 50. točke odredbe o računih zn vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njiho-vih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št 61/77, 9/78, 41/78, 69/78, 5/79, 66/79 in 41/80) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80, 9/80, 13/ 80, 18/80, 4/80, 17/80, 18/80 in 25/80) se v tabeli točke 2: — pri zaporedni številki 12 občina Ilirska Bistrica stopnja 10,06 nadomesti s stopnjo 10,62. St: 420-17/79 Ljubljana,dne 16. oktobra 1980. Republiški sekretar za finance Amion Blipwrnlir L r. 1329. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z 176. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 18/78) je Skupščina Skupnosti pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 10. oktobra 1980 sprejela SKLEP o uskladitvi pokojnin med letom I Starostne, invalidske in družinske pokojnine se uskladijo s 1. septembrom 1980 v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za obdobje 1976—1980 in aneksom št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti za obdobje 1976—1980 za leti 1979 in 1980 tako, dn se povečajo za 6 odstotkov. II Uskladijo se vse pokojnine, razen tistih, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove iz leta 1980. III Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se povečajo tudi vse pokojnine borcev NOV, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. IV Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se za odstotek povečanja po I. točki tega sklepa poveča znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. septembra 1980 dalje. Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je za izračun pokojninske osnovo upoštevan 1 osebni dohodek iz leta 1980 se ne povečajo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri od mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. septembra 1980 dalje. V Po T. točki tega sklepa sc povečajo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. VI Osnove zn povečanje pokojnine so zneski r-.-koj-nino. ki so šli upokojencem za mesec avgust 1980. Uskladitev se opravi po uradni dolžnosti. VII Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1981. VIII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 130/22-010Ö0 Ljubljana, dne 10. oktobra 1980. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 1330. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 176. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 10. oktobra 1980 sprejela SKLEP o povečanju pokojnin s 1. januarjem 1981 I Starostne, invalidske in družinske pokojnine se s I. januarjem 1981 povečajo za 12 odstotkov! II Povečajo se vse pokojnine, razen pokojnin, «pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove iz leta 1980. III Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se povečajo tudi vse pokojnine borcev NOV, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. IV Pokojnine z varstvenim, dodatkom se povečajo iLitija, Telesnokultut-na skupnost Litija, Občinska skupnost socialnega skrbstva, Raziskovalna skupnost Litija, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Litija, Občinska zdravstvena . skupnost Litija, Stanovanjska skupnost Litija, Komunalna skupnost Litija, Skupnost za yarstvo pred požari Litija, Kmetijska zemljiška skupnost Litija,' Skupnost za pospeševanje kmetijstva Litija, Skupnost za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka ter Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja Ljubljana. - . , 6. člen Družbeni svet za gospodarjenje s prostorom in varstvo okolja obravnava vprašanje politike urejanja pirostora, zlasti pa pripravo, sprejemanje in uresničevanje prostorskih planov ter urbanističnih dokumentov; programe pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeni lastnini, programe za komunalno opremljanje zemljišč, rabo kmetijskih zemljišč ter vprašanja varstva okolja. Udeleženci v delu družbenega sveta občine za gospodarjenje s prostorom in varstvo okolja so: Skupščina občine Litija, Izvršni svet Skupščine občine Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Občinsjta konferenca ZKS Litija, Občinski svet Zveze sindikatov Litija, Občinska konferenca ZSMS Litija, Občinski odbor ZZB NOV Litija, Kmetijska zemljiški skupnost Litija, Skupnost za pospeševanje kmetijstva Litija, Stanovahjska skupnost Litija, Komunalna skupnost Litija, Skupnost za pospeševanje kmetijstva Litija, Ribiška družina Litija in Zveza lovskih družin Zasavje. 7. «en Udeleženci v delu družbenih svetov določajo za svoje delo v svetu delegate glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta, na način, določen v njihovih splošnih aktih. Družbeni svet oziroma njegov koordinacijski odbor lahko v skladu s svojim delovnim programom sklene, da v delu družbenega. sveta, glede na vprašanja, ki so.na dnevnem redu, lahko'sodelujejo tudi samoupravne organizacije in skupnosti, ki niso udeleženke v delu sveta, kakor tudi posamezni družbenopolitični, znanstveni, strokovni in javni delavci. Delegati v družbenih svetih občine so za svoje delo odgovorni udeležencem v delu sveta, ki so jih delegirali in so jih dolžni obveščati o svojem delu v družbenem svetu občine. 8. člen Vsak družbeni svet občine ima predsednika. Predsednika družbenega sveta občine imenuje družbeni svet občine na podlagi dogovora udeležencev v delu družbenega sveta. Z aktom o izvolitvi se določi tudi čas trajanja njegove funkcije. Predsednik družbenega sveta občine sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red in opravlja druge naloge za katere ga svet pooblasti. 9. člen Družbeni svet občine ima koordinacijski odbor v stalni sestavi, ki skrbi za pripravo sej sveta, za izvajanje sklepov sveta, določa samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične, znanstvene, strokovne in javne delavce, ki naj sodelujejo v delu sveta in opravljajo druge naloge po pooblastilu družbenega sveta. Člane koordinacijskega odbora imenujejo udeleženci v delu družbenega sveta občine na podlagi medsebojnega dogovora. Koordinacijski odbor vodi predsednik družbenega sveta občine. 10. člen Družbeni svet občine dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik družbenega sveta. Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik- občinske skupščine. Družbenj svet občine lahko proučevanje posameznih strokovnih vprašanj s področja svojega delovanja zaupa strokovnim oziroma znanstvenim raziskovalnim organizacijam ali tudi posameznim strokovnjakom oziroma znanstvenim delavcem. Za proučitev posameznih vprašanj družbeni svet občine lahko ustanovi delovne skupine, komisije al druga delovna telesa. 11. člen Družbeni svet občine sprejme poslovnik o svojem delu. s katerim natančneje določi organizacijo in način svojeca dela. način obveščanja javnosti o svojem delu in druga vprašanja pomembna za delo sveta. 12. člen Družbeni svet občine pošilja svoja mnenja in stališča udeležencem pri delu sveta in drugim organom in organizacijam, ki so odgovorne za pripravo sklepov oziroma za odločitve o zadevah, na katere se mnenja in stališča nanašajo. Ce udeleženci v delu sveta oziroma organi in organizacije iz prejšnjega odstavka ne sprejmejo mnenj in stališč družbenega sveta so o tem dolžm obvestiti družbeni svet. 13. člen Izvršni svet občinske skupščine, občinski upravni organi in drugi pooblaščeni predlagatelji so pri pripravi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov in pri njihovem izvajanju dolžni obravnavati mnenji in predloge družbenega sveta občine. Ce izvršni svet oziroma upravni organ pri pripravi odloka, drugega predpisa in splošnega akta ali pri njihovem izvajanju ne sprejme mnenja ali predloga družbenega sveta občine, je izvršni svet dolžan o tem obvestiti občinsko skupščino in druge udeležence v delu sveta, občinski upravni organ pa izvršni svet. 14. člen Občinski upravni organi v katerih delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava .družbeni svet občine in strokovne službe udeležencev v delu sveta, so dolžni opravljati strokovna opravila za delo sveta in mu priskrbeti potrebne podatke, dokumentacijo in druge informacije s katerimi razpolagajo. Administrativno tehnična opravila za delo družbenih svetov občine opravljajo občinski upravni organi, v katerih delovno področje spadajo zadeve za katere so bili družbeni sveti občine ustanovljeni. 15. člen Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, v katerega delovno področje spadajo vprašanja, ki jih obravnava družbeni svet občine, se udeležuje dela družbenega sveta občine in v njem enakopravno sodeluje. 16. člen Sredstva za delo družbenih svetov občine se zagotavljajo v predračunu občine. 17. člen Ta odlok zščne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-4/80 \ I .itij a, dne 3. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšck 1. r. 1343. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o tanarinah (Uradni list SRS, št. 50-320/72) in 285. člena statuta občine Lilija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija, skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija (Uradni list SRS, št. 28-1309/79), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 3. oktobra 1980 sprejela ODLOK o najvišjih stanarinah v občini Litija 1. člen S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Litija za leto 1981. 2. člen Stanarine se smejo s 1. 1. 1981 povečati za 35 0/o. Osnova za določitev povečane stanarine je stana-'-ina, ki so jo imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1900. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litije določi višino povišane stanarine za vsa družbena stanovanja, ki so v njenem upravljanju, v mesečnem znesku v skladu z 2. členom tega odloka. 4. člen Га odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/79 Litija, dne 3. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1344. Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 3. oktobra 1980 sprejela ODLOK o povišanju najemnin za poslovne prostore družbene lastnine v občini Litija 1. člen Najemnine za poslovne prostore v družbeni lastnini in vložene v sklad stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija se povečajo s 1. 1. 1981. 2. člen Povišanje najemnin je diferencirano in sicer: 1. poslovni prostori, ki se uporabljajo za opravljanje uslužnostnih dejavnosti: a) v Ulici Luke Svetca za 5 0/o, b) ostali in PTT dejavnost za 20 % 2. poslovni prostori, ki se uporabljajo za gostinsko dejavnost za 40 % 3. poslovni prostori, ki se uporabljajo za trgovsko dejavnost: a) papirniška dejavnost za 20%, b) prodaja obutve za 30 %, c) ostalo za 40 °/o, d) občani za 10 % 4. poslovni prostori, ki se uporabljajo za pisarniške prostore (krajevni uradi, drugo) za 20% 5. garaže za 20 %. 3. člen Osnova za določitev povi:- me najemnine po merilih iz prejšnjega člena tega odloka je višina najemnine, ki jo plačujejo najemniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na dan 31. 12. 1980 4. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija določi višino najemnine za vsak poslovni prostor in garažo v mesečnem znesku v skladu z določili tega odloka. 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povišanju najemnin za poslovne prostore v družbeni lastnini v občini Litija, št. 010-16/77 z dne 25. 6. 1979 (Uradni list SRS, št. 21-1056/79). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 010-16/77 Litija, dne 3. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1345. Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 3. oktobra 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen V uvodnem besedilu se odlok o odškodnini zaradi namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 6/80, v nadaljnjem besedilu: odlok) dopolni tako, da se pred besedami »dne 15. februarja 1980 sprejela« doda naslednje besedilo: »ob poprejšnjem posebnem soglasju kmetijske zemljiške skupnosti občine Litija po drugem odstavku 141. člena zakona o kmetijskem zemljišču.« 2. člen Besedilo drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena se črta. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/74 Litija, dne 3. oktobra 1980. » Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1346. Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74), po predhodnem mnenju Republiške geodetske uprave št. 015-3/4-80 z dne 18. julija 1980 ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 3. oktobra 1980 sprejela- ODLOK o spremembi imen katastrskih občin 1. člen S tem odlokom se določita novi imeni katastrskih občin Sv. Anton in St. Lovrenc. 2. člen Katastrska občina Sv. Anton sc preimenuje v katastrsko občino Stanga, katastrska občina St. Lovrenc pa v katastrsko občino Prelesje. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-16/78 Litija, dne 3. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 1347. Na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 1/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) ter 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na svoji 87. seji dne 14. oktobra 1980 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen ti to odredbo se na območju občinCj kot neposredno ogrožene s steklino, odreja kontumac psov in mačk ter prepoveduje lov s psi. 2. člen / času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa sb zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. 3. člen V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območje občine. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrejni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora živali pregledati in izdati potrdilo. Določbe iz 2. in 3. člena ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve. 4. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Psi, ki se uporabljajo za lov pa morajo biti dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini v časovnem zaporedju, da bo v skladu z navodili proizvajalca vakcine. 5. člen Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higien-ska služba so dolžni pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — pse brez znamkice, — pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča ni-o na vrvici in z nagobčnikom, — mačke, ki niso zaprte. 6. člen Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in ■ pižmovke. 7. člen Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov in drugih živali. Občani so dolžni o gibanju živali navedenih v 2. odstavku 5. člena in drugih živali, ki bi se nenaravno vedle nemudoma obvestiti veterinarsko inšpekcijo 8. člen x'rupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-hi-gienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamnaj a. 9. člen \ Prepovedano je odirati trupla divjadi iz 1. odstavka prejšnjega člena in jemati lovske trofeje te divjadi. 10. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske Inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 7. člena te odredbe 11. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije 12. člen Kršitev določb te odredbe sc kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/.76). 13. člen Ta odredba začne veljati naslednji d n po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-7/79 Litija, dne 14. oktobra 198Л. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine ’Litija Stanc Urovat 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1318. Na podlagi 5. odstavka 14. člena zakona ;о kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 198. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št: 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. septembra 1980 sprejelo » ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. Člen V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 27/79) se črta drugi in tretji odstavek 5. člena. 2. člen Desetemu členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: Za gradnjo objektov v naseljih, kjer ni zazidalnih načrtov ali če se odškodnina ne more odmeriti na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve, potem, ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Ce ta organ ne da mnenja v 30 dneh, lahko odloči občinski upravni organ pristojen Za lokacijske zadeve brez tega mnenja. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. OlO-26/79-в Llubljana, dne 10. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 1349. Na podlaii 11. v. zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) je Izvršni svpt Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 126 redni seji dne 14. oktobra 1880 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta -a območje zazidalnega otoka BS 5/2 1 Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka RS 5/2, ki ga je izdal Ar-hitektivni biro, Ljubljana, Cankarjeva 5, pod št 259 avgust 1980. 2 Zazidalni otok BS 5/2 obsega območje med Ma-šera-Spasičevo ulico na severu, Rosavskega ulićo na jugu, Titovo cesto na vzhodu in Herbersteinovo ulico na zahodu. 3 Osnutek zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v pritličju Družbenega centra občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, in v prostorih Krajevne skupnosti >Stadion«, Ljubljana, Staničeva 41, v času od 27. 10. 1980 do 26. 11. 1980, vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7. do 14. ure, v sredo pa do 16. ure. St. 351-13/75-5 Ljubljana, dne 15. oktobra 1980. , Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r. LJUBLJANA MOSTE-rOLJE 1350. Na podlagi 13. člena zakona o a.: r.ni: ličnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 8. oktobra 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. oktobra 1980 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za območje MS 3 1-Selo 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje MS 3/1 Selo Urbanistično dokumentacijo iz 1 odstavka tega člena je februarja 1980 Izdelal pod šifro pro ekta 2395/77 Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem. 2. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih Irugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju. ф 3. člen Urbanistična dokumentacija iz 1 člena tega odloka je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenaga dela, organom in ostalim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste Polje pristojnem za urbanizem, pri strokovni službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljane, pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. ' 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Га odlok začne veljati osmi cLm po objavi .v Uradnem listu SRS. St. 010-15/80-01 Ljubljana, dne 9. Oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. / 1351. Na osnovi 117. in 118. člena zakona o osnovni šoli (Ufaclni list SRS, št. 5/80) in 357. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) sta zbor združenega dela na seji dne 8. oktobra 1980 in zbor krajevnih skupnosti na seji dne 8. oktobra 1980 sprejela ODLOČBO o ustanovitvi samostojne osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta, Novo Polje t I Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje — ustanovitelj, ustanavlja samostojno osnovno šolo Leopolda Mačka-Boruta, Novo Polje, Ljubljana Polje, Zadob-rovška 35. II Šolski okoliš osnovne šole Leopolda Mačka-Boruta, Novo Polje obsega krajevno skupnost Novo Polje in krajevno skupnost Zadobrova - Sneberje. III Osnovna šola je vzgojno izobraževalna organizacija, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena — vzgojo in izobraževanje učencev od 1. do 3. razreda na osnov: določil zakona o osnovni šoli. IV Prostorske pogoj g (zgradbo, urejene zunanje površine, opremo in zagonska sredstva) sta zagotovili Skupnost samoprispevka II in Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. Sredstva za funkcionalno dejavnost je zagotovila Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje v svojem finančnem načrtu. V Do vpisa konstituiranja v sodni register imenuje skupščina občine za začasnega poslovodnega organa tov. Japelj Marjana, dosedanjega vodjo podružnične Sóle. VI Delovna organizacija v ustanavljanju odgovarja za svoje obveznosti z vsemi svojimi sredstvi. Ustanovitelj odgovarja za obveznosti delovne organizacije v ustanavljanju subsidiarno. VII Skupščina občine imenuje v svet osnovne šole v ustanavljanju 5 delegatov in sicer: — Sladič Majdo, Novo Polje, C. IX/3 — Vidonja Cvetko, Novo Polje, C. HI/25a — Šegula Gjurgijo, Novo Polje, C. 1/3 — Sturm Natalijo, Novo Polje, C. XII/2 — Andoijšek Vladimira, Novo Polje, C. XIII/8 Delovna organizaoija v ustanavljanju izmed svojih delavcev imenuje pet delegatov in svet staršev iz sestave sveta pet delegatov, ki so pristojni za opravljanje del in nalog skladno z določili zakona o osnovni šoli in zakona d združenem delu do konstituiranja nove delovne organizacije in do imenovanja novega sveta. Vlil Odločba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-27/80-01 Ljubljana, dne 9. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 1352. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 4. členu odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Glasnik, št. 10/69) in v skladu z 214. členom statuta • občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 109. seji 14. oktobra 1980 sprejel SKLEP o skladnosti »Dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo kontejnerskega terminala ZG Ljubljana v zazidalnem otoku MP 3/3 in MP 3/6 (del)« z »Regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah« 1 Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ugotavlja skladnost »Dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo kontejnerskega terminala ZG Ljubljana v zazidalnem otoku MP 3/3 in MP 3/6 (del)« z »Regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijsko servisne cone v Mostah« (Glasnik, št. 10/69). 2 Dokumentacijo iz 1. točke tega sklepa je v septembru 1980 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem pod šifro 2315/79 in je sestavni del tega sklepa. 3 Območje, ki ga zajema dokumentacija iz točke 1 tega sklepa, je na severu omejeno z industrijsko cedo, na vzhodu z vzhodno povezovalno cesto, na jugu z rezervatom za železnico in železniške naprave, ter na zahodu s povezovalno cesto Litijska c. — severna mestna obvoznica. 4 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja Urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Skupščine mèsta Ljubljane. 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad'’ 'm listu SRS. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Mv te-Polj- Jože Kavčič 1. r. 1353. Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 4, členu odloka o sprejetju regulacijsko zazidalnih načrtov za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah (Glasnik, št. 10/69) in v skladu z 214. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 109. seji 14. oktobra 1980 sprejel SKLEP o skladnosti »Dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za zazidalni otok MP 3/8 (vzhodni ilei) za gradnjo proizvodne hale, tehnične operative, laboratorija in jedilnice investitorja 1MP DO KLIMAT TOZD KLIMA-PROIZVODNJA« z »Regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah 1 izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ugotavlja skladnost »Dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za zazidalni otok MP 3/8 (vzhodni del za gradnjo proizvodne hale, tehnične operative, laboratorija in jedilnice investitorja IMP DO KLIMAT TOZD KLIMA-PROIZVODNJA« z »Regulacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijsko-servisnc cone v Mostah« (Glasnik, št. jO/69). 2 Dokumentacijo iz 1. točke tega sklepa je v juliju 1980 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem pod šifro 2650 in je sestavni del tega sklepa. 3 Območje, ki ga zajema dokumentacija iz točke 1. tega sklepa, je na severu omejeno z industrijsko cesto, na vzhodu z daljnovodnim rezervatom in rezervatom za vzhodno obvoznico, na jugu z južno industrijsko cesto ter na zahodu s kompleksom GIP GRADIS. 4 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja Urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi Uradnem listu SRS. Predsednik izvršnega sveta , Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. LJUBLJANA SISKA 1354. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena (Uradni fisi SRS. £t. 24/76 in 13/77) in 31. in 190. člena statuta Skupščine nbčine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) ter v smislu 57. in 173. člena statuta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 33. seji zbora združenega .dela in na 30. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 23. septembra 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku ob ceni uporabnikov vode za razširjeno reprodukcijo za območje krajevnih skupnosti Vodice in Bukovica - Sinkov turn 1. člen Drugi člen citiranega odloka, objavljenega v Uradnem listu SRS, - št. 13-693/79 se v prvem odstavku spremeni tako, da se glasi: Uporabniki individualnih komunalnih storitev plačujejo prispevek ob ceni komunalne storitve za kubični meter po'trošene vode 0,56 din. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-420-012/80 Ljubljana, dne 23. septembra 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 1355. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/76 in 13/77) in 31. in 190. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) ter v smislu 57. in 173. člena statuta Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je ’ Skupščina občine Ljubljana Šiška na 33. seji zbora združenega dela in na 30. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 23. septembra 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevku ob ceni uporabnikov vode za razširjeno reprodukcijo za območje krajevnih skupnosti Medvode, Pirniče in Smlednik 1. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-420-011/80 Ljubljana, dne 23. septembra 1980. Predsedni». Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. Drugi člen citiranega odloka, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 14-1039/78 se v prvefti odstavku spremeni tako, da se glasi: Uporabniki individualnih komunalnih storitev plačujejo prispevek ob ceni komunalne storitve za kubični meter potrošene vode 0,56 din. 2. člen SLOVENSKE KONJICE 1353. Skupščina občine Slovenjske Konjice je po 30. členu zakona o sistemu državne uprave in o Ivršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških uprav-' rnh organih. (Uradni list SRS, št. 24/79), odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17/80) in 162. člena statuta občine Slovenjske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na predlog izvršnega sveta na seji družbenopolitičnega zbora dne 1. oktobra 1980, na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. oktobra 1980 sprejela SKLEP o sestavi komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj kot kolegijskega upravnega organa 1. člen S tem sklepom se določijo občinski upravni organi, samoupravne interesne skupnosti za območje občine, organizacije združenega dela in druge- samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi, organizacije in skupnosti), ki delegirajo svoje predstavnike v komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj kot kolegijski občinski upravni organ, število članov, ki jih v komite imenu.e Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice s sklepom ugotovi imena delegatov, ki so jih v skladu s tem sklepom delegirali v komite organi, organizacij in skupnosti in imenuje tiste člane komiteja, ki jih je pooblaščen sam Imenovati. 3. člen Glede na skupen pomori upravnih in drugih zadev na področju, za katerega je ustanovljen komite, zagotavljajo organi, organizacije in skupnosti prek svojih predstavnikov v komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri upravljanju upravnih zadev z delovnega področja komiteja. 4. člen Predsednik komiteja glede na vprašanja, ki se obravnavajo na seji komiteja, povabi na sejo tudi predstavnike drugih občinskih upravnih organov, organizacij in skupnost: ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju vprašanj iz pristojnost: komiteja, ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati. 5. člen Komite mora na sejah obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti,.zlasti pa razvojne programe, analize, informacije in druga gradiva < stanju in pojavih na svojem delovnem področju, od loke ter predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja. oziroma predlaga izvršnemu svetu skupščine občine: predpise in druge splošne akte, ki jih izdaja sam ter mnenja In predloge, ki jih daje v zadevah < svojega delovnega področja: odloča o ukrepih, z katere je pooblaščen ter opravlja druge naloge, ki so v njegovi pristojnosti. 6. člen S poslovnikom komiteja se podrobneje določi način dela in postopek sprejemanja odločitev, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organizacij ami in skupnostmi, s katerimi sodeluje komite pri svojem delu. 7. člen V komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj delegirajo: — izvršni svet skupščine občine — dva člana, — samoupravne interesne skupnosti — enega člana, — samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost — enega člana, — Konus Slov. Konjice — enega člana, — Unior — enega člana, — LIP Slov. Konjice — enega člana, — CO MET — enega člana, — Dravinjski dom Slov. Konjice — enega v lana, — delovne organizacije iz področja malega gospodarstva — enega člana, — kmetijstvo in gozdarstvo — enega člana. 8. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v ^Jradnem listu SRS, St. 020-11/80-1 Slovenske Konjice, dne 3. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r 1357. *■ Skupščina občine Slovenske Konjice je po 8. členu zakona o osnovni šoli (Uradni Ust SRS, št. 5-323/80) in 162 členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 1. oktobra 1980 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dno 3. oktobra 1930 ^prejela SKLEP o poimenovanju H osnovne šole v Slovenskih Konjicah , I Druga osnovna šola v Slovenskih Konjicah se .loimenuje po Edvardu Kardelju, velikem drž:.vniku, -nanstveniku in mislecu, nsrodnem heroju, junaka ioclalističnega dela. ki je dal ogromen prispevek h graditvi naše socialistične samoupravne, neuvrščene skupnosti, h krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, čigar svetal lik komunista in revolucionarja bo zgled in spodbuda sedani im in bodočim generacijam. Sola se odtlej i ten v je • Osnovna šole Edvard Kardelj Slovenske Konjice. II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/79-1 Slovenske Konjice, dne 3. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 1358. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter 178. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji dne 8. oktobra 1980 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenskih Konjic — programski del I Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega -sklepa se razgrne osnutek sprememb programskega dela osrednjega dela mesta Slovenskih Konjic. Zazidalni načrt — programski del osrednjega dela mesta Slovenske Konjice je sprejela Skupščina občine Slovenske Konjice z odlokom o sprejetju zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 5-228/76). II Osnutek sprememb zazidalnega načrta je izdelal zavod za urbanizem Velenje — enota Slovenske Konjice pod št. F-80 v mesecu septembru 1980. m V času razgrnitve lahko k osnutku sprememb poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga samoupravna organizacija. IV Osnutek sprememb zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu skupščine občine — Komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj, soba št. 35 vse delovne dni med uradnimi urami. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS St. 351-1/80-1 Slovenske Konjice, dne 8. oktobra 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 1359. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah izdaja na podlagi 2. točke 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 240. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) O D R E D R O 4 o ukrepih za zatiranje atipične kokošje kuge I Na celotnem območju Krajevnega urada Rogaška Slatina in Rogatec se mora zaščitno cepiti perutnina proti atipični kokošji kugi. Cepljenje je za rejce perutnine brezplačno in gre v stroške posebnega računa za zdravstveno varstvo živali pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah. II Prepove se gibanje perutnine in izdajanje zdravstvenih spričeval, razen za piščance iz kooperacijske reje, ki gredo v zakol, če je po cepljenju preteklo vsaj 14 dni. III Prepove se klanje perutnine na domu tudi za lastno uporabo. St. 322-8/80-2 Šmarje pri Jelšah, dne 8. oktobra 1980. П? • . ' Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, Franc Mlaker 1. r. VRHNIKA 1360. Na podlagi 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS. št. 24/75 in 23/79) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 1. oktobra 1980 sprejela ODLOK o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa ureditev prometa in prometne varnosti udeležencem v cestnem prometu na javnih prometnih površinah v naseljih na območju občine Vrhnika. 2. člen Javne prometne površine v naseljih po tem odloku so: vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, pločniki, parkirni prostori ter dovozne ceste k stanovanjskim in poslovnim objektom v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu: ceste). II. POSTAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE PROMETNIH ZNAKOV 3. člen Na cestah postavlja in vzdržuje prometne znake ter označuje vozišča Komunalno podjetje Vrhnika. Znake je treba postaviti v roku dveh mesecev po prejemu odločbe od pristojnega organa. 4. člen O postavljenih prometnih znakih vodi Komunalno podjetje Vrhnika register prometnih znakov, ki mora vsebovati te podatke: 1. tekočo številko, 2. datum in uro postavitve, 3 naziv in številko prometnega znaka, 4 krap oziroma cesto kjer stoji prometni znak in 5. številko, datum in naziv organa, ki je izdal odločbo o postavitvi prometnega znaka. 5. člen Nadzor nad postavljanjem in 'vzdrževanjem prometnih znakov ter označb na vozišču opravlja Medobčinski inšpektorat Idrija, Logatec in Vrhnika. III. POSEBNA UPORABA JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN . 6. člen Za dela na cestah, razen za redna vzdrževalna dela. mora imeti upravljalec ceste dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa za gradbene zadeve. 7. člen Zahtevek za dovoljenje vloži upravljalec ceste v dogovoru z investitorjem najmanj 15 dni pred pričetkom nameravanih del. Zahtevek mora vsebovati navedbo začetka in trajanja del, vrsto del, načrt ali skico postavitve prometnih znakov, način zavarovanja in organizacijo prometa ter obvezne smeri, če zahtevajo dela začasno zaporo prometa. 8. člen Pristojni občinski upravni organ za gradbene zadeve določi v dovoljenju rok za izvedbo del, če je potrebno tudi čas zapore prometa, obvezne smeri in način zavarovanja del. V dovoljenju lahko upravni organ določi, da se smejo ali morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času ter določi še druge ukrepe, ki so potrebni za varnost prometa. 9 člen Upravljalec ceste mora zagotoviti ureditev obvoza. namestitev ustreznih prometnih znakov, zavarovanje in druge v dovoljenju določene ukrepe, ki so potrebni za varnost prometa, če v dovoljenju pristojnega organa ni drugače določeno. O zapori prometa na določeni cesti ali delu ceste mora upravljalec ceste obvestiti javnost. 10. člen V primeru, ko posebne uporabe ceste ni bilo mogoče predvideti, dela pa je treba opraviti brez odlašanja, mora upravljalec ceste o posebni uporabi ceste v najkrajšem možnem času obvestiti pristojni upravni organ za gradbene zadeve. 11. člen Delo na cesti mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi zn ki, tako da je zagotovljena varnost prometa. Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči razsvetljeno s predpisano razsvetljavo. Kdor prekoplje vozišče, stezo ali pločnik, ga mora v odločbi navedenem roku spraviti v prejšnje stanje, do takrat pa redno vzdrževati. Kadar je zaradi del potrebno zasesti pločnik, stezo ah del vozišča in postaviti oder, mora izvajalec del speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode, urejen za varen prehod m ponoči osvetljen. Takoj po prenehanju posebne uporabe ceste mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike, ograje in druge ovire, ki jih je postavil zaradi izvajanja del. 12. člen Oskrbovanje OZD, organov in drugih organizacij ter občanov je treba opraviti samo z dvorišča ali iz drugega prostora zunaj javne ceste. . Izjeme iz prejšnjega odstavka tega člena so lahko samo v primerih ko oskrba ni možna na drug način, razen z javne ceste. V takih primerih je treba opraviti razkladanje in nakladanje hitro in zaradi tega ne sme biti oviran promet. 13. člen V času razkladanja, nakladanja in v vseh drugih primerih, razen v primerih zastoja prometa ati zaradi ravnanja po prometnih znakih, motor ustavljenega vozila ne sme biti v teku več kot 3 minute. • 14. člen Na javnih prometnih površnah praviloma ni dovoljeno žaganje drv ter opravljanje trgovske ali obrtne dejavnosti ter storitev. Izjeme dovoljuje za ceste pristojni občinski upravni organ v soglasju z upravljalcem ceste. Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno sankanje, smučanje, drsanje, kotalkanje^ igranje ali zadrževanje predšolskih otrok brez nadzorstva 15. člen Krajevne skupnosti in organizacije združenega dela spremljajo prometno ureditev na svojem območju in v ta namen predlagajo pristojnim organom predvsem: — ureditev prometa pešcev in .kolesarjev, — ureditev dostave blaga, — določitev lokacij za avtobusna postajališča, — ureditev prometa pred izhodi OZD, ter drugih organizacij in ustanov, — ureditev parkirnih prostorov režim parkira»''a in druge ukrepe za varnost prometa v naseljih. IV. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo od 1000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če o postavljenih prometnih znakih ne vodi registra prometnih znakov ali ga ne vodi tekoče (4. člen), 2. če redno in v roku ne vzdržuje cestno prometne, signalizacije ali parkirnih prostorov (3 člen), 3. če uporablja javno prometno površino za žaganje drv, za trgovsko ali obrtno dejavnost, v nasprotju z 14 členom, 4. če opravlja dela na javni prometni površini brez dovoljenja pristojnega upravnega organa ali v nasprotju s predpisanimi ukrepi v dovoljenju (6. in 8. člen), 5. če ne obvesti javnost o zapori določene ceste ali dela ceste (9. člen), , 6. če ne zavaruje pločnika ali dela vozišča in ga ponoči ne osvetli (11. č’en), 7. če ne označi delovišča ob javni prometni površini (2. odst. 11. člena), 8. če po končanih delih ne spravi v prejšnje stanje javne prometne površine (3. odst. 11. člena). Z denarno kaznijo od 200" do 1000 se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 17. člen Z denarno kaznijo od 200 do 1000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stbri katero izmed dejanj iz 16. člena. 18. člen Z denarno kaznijo 50 din se kaznuje za prekršek takoj na kraju samem: 1. kdor se na javnih prometnih površinah sanka, drsa, smuča, kotalka, se kako drugače igra ali to dovoljuje ali pušča predšolske otroke, da se zadržujejo brez nadzorstva na javni prometni površini (3. odstavek 14. člena), ! 2. kdor pri ustavljenem vozilu pusti v teku motor več kot 3 minute (13. člena). Denarno kazen iz tega člena izteria na kraju samem delavec organa javne varnosti ali komunalni redar. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Komunalno podjetje Vrhnika mora opraviti popis ter nastaviti register prometnih znakov najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 20. Člen Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo delavci organov javne varnosti, pristojni občinski upravni organ ter komunalni redar 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati 3. točke 9. člena ; 2., 3. in 4. točka 10. člena odloka o prekrških zoper javni red in mir v občini Vrhnika, (Uradni list SRS, št. 4/78) in odlok o ureditvi prometa v občini Vrhnika, objavljen v Glasniku št. 6/64. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St.: 6/1-01-021/63-80 Vrhnika, dne l. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1361. Na podlagi 6. in 12. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79). je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti, dne 1. oktobra 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Vrhnika 1. člen V odloku o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 30/76) se 4. člen spremeni tako, da se glasi : 'Sredstva za vzdrževanje, modernizacijo, gradnjo, zimsko službo, urejanje prometa in prometno signalizacijo lokalnih in nekategoriziranih cest sc oblikujejo iz virov, ki so določeni s predpisi, namenskih sredstev predpisanih z akti družbenopolitične skupnosti, sredstev organizacij združenega dela, samoprispevka in prispevkov občanov ter iz drugih namensko zagotovljenih virov. Sredstva iz 1. odstavka tega člena se zbirajo na posebnem računu Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Vrhnika in se razporejajo s finančnim načrtom in zaključnim računom te skupnosti. 2. člen V 5. členu I. lokalne ceste, se doda točka: 17. cesta — odcep od magistralne M/10 preko Str-mice do križišča s cesto Cesarski vrh — občinska meja Logatec. II. nekategorizirane ceste, se doda: 19. Betajnova od križišča pri Elektronu do vodnjaka. 3. člen 9. člen se spremni tako, da se glasi: Samoupravna komunalna interesna skupnost pripravlja za lokalne in nekategorizirane ceste v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi dolgoročne, srednjeročne iii letne programe vzdrževanja, modernizacije, gradnje, zimske službe, urejanje prometa in prometne signalizacije. Programe potrjuje skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti na predlog izvršnega odbora Samoupravne komunalne interesne skupnosti Vrhnika, soglasje na programe pa daje občinska skupščina in sicer po naslednjih kriterijih: — gostota prometa, — obremenitev cest in ulic, — lokacija in pomembnost cest, — dnevna frekvenca odhoda prebivalstva na delo in v šolo, — varnost prometa. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St.: 3/1-010-08/65-73-80 Vrhnika, dne 1. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1362. Na podlagi 50. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 1. oktobra 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 9/78) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi O D L O K o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem 1. člen Delovni ljudje in občani občine Vrhnika upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini v mejah določb zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem besedilu:■ zakon), tega odloka ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. UPR A VI.JAN JE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM 1. Organizacija upravljanja 2. člen Občina Vrhnika pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih izroča v upravljanje Samoupravni komunalni interesni skupnosti občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: upravljalec). Občinska skupščina izvaja nadzore in druge pravice glede upravljanja s stavbnim zemljiščem, določene po zakonu in tem odloku. 3. člen Upravljalec upravlja s stavbnim zemljiščem tako, da skrbi, da se to pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter, da se šmotrno uporablja glede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti in pri tem zlasti: — sprejema srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnega zemljišča, investicijske programe za dela na urejanju stavbnega zemljišča ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresničevanje. — oddaja dela za urejanje stavbnega zemljišča organizacijam združenega dela kot izvajalcem; — daje spodbudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore s samoupravnimi interesni- mi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi racionalnejše in bolj učinkovito urejanje in uporaba stavbnega zemljišča; — opravlja druge naloge s področja upravljanja stavbnega zemljišča, ki jih določa ta odlok. 2. Urejanje stavbnega zemljišča 4. člen Stanovanjski in drugi objekti se smejo graditi le na stavbnem zemljišču, ki je urejeno po določbah tega odloka v skladu z urbanističnim in zazidalnim načrtom. 5. člen Pri urejanju stavbnega zemljišča je treba urediti tak vrstfii red del, da se preprečijo poškodbe na žc dokončanih komunalnih objektih in napravah in da so stroški za urejanje kar najbolj ustrezni. 6. člen Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo stavbnega zemljišča za gradnjo in opremljanje stavbnega zemljišča. 1. Priprava stavbnega zemljišča po tem odloku ob- jog&: — geološke, geomehanske in mikrosezmične raziskave, izdelave temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 :2000, 1 : 1000 in 1 :500 ter izdelavo parcclacij-skega načrta; — izdelavo zazidalnega načrta, s katerim se določijo meje posameznih območij izgradnje in natančneje razčleni namenska raba površin; — pridobitev zemljišča ali plačilo odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravice uporabe na nepremičninah; — sanacijska dela, kot na primer poravnavanje, nasipavanje in osušitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč in podobno; — odstranitev obstoječih objektov, naprav in opreme ter nasadov na zemljišču; — izgradnjo nadomestnih prostorov za preselitev uporabnikov objektov, predvidenih za odstranitev in stroške preselitve. 2. Opremljanje stavbnega zemljišča obsega gradbena pripravljalna dela, ki se nanašajo na komunalne objekte in naprave ter izdelavo tehnične dokumentacije in izgradnjo komunalnih objektov in naprav za individualno in skupno rabo. 7. člen Komunalni objekti in naprave iz 2. točke prejšnjega člena se razvrščajo po pomenu, ki ga imajo za naselje ali širše območje na: — sekundarno omrežje, ki je namenjeno oskrbi določenega obstoječega ali predvidenega stanovanjskega ali drugega območja; — primarno omrežje, ki je namenjeno oskrbi dveh ali več obstoječih ali predvidenih stanovanjskih ali drugih območij; — magistralno omrežje, ki ije kol osnovni element infrastrukture namenjeno oskrbi vsega mesta ali širšega območja. 8. člen Stavbno zemljišče se po tem odloku glede na stopnjo urejenosti šteje: — za urejeno stavbno zemljišče: zemljišče, za katero je izvršena priprava in je opremljeno z vsemi komunalnimi objekti in napravami, kot jih določa urbanistični ali zazidalni načrt; — za delno urejeno stavbno zemljišče: zemljišče, za katero je izvršena priprava, ni .pa opremljeno z vsemi komunalnimi objekti in napravami, kot jih določa urbanistični ali zazidalni načrt; — za neurejeno stavbno zemljišče: zemljišče, za katero je izvršena priprava, ni pa opremljeno z nobenim komunalnim objektom ali napravo. 3. Planiran* in programiranje urejanja stavbnega zemljišča 9. člen Planiranje in programiranje stavbnega zemljišča teme’1; na n-ed.ojeročnih planih in letnih programih. 10. člen Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča temelji na razvojnih načrtih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, predstavlja uskladitev potreb ter organizacij in skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču zn srednjeročno obdobje ter opredeljuje vire, obrer in n.~*in združevanja potrebnih sredstev. 11. člen Letni program urejanja stavbnega zemljišča obsega: — podatke o legi in namenski rabi zemljišča, ki je predvideno za ureditev v programiranem obdobju; — obseg in strukturo del pri pripravi in opremljanju stavbnega zemljišča; — vrednost predvidenih del po posameznih področjih in vrednost skupnih del; — terminski plan za izvedbo posameznih del; — nečin financiranja del, vire sredstev, nosilce obveznosti financiranja in dinamiko angažiranja sredstev. 12 člen Srednjeročni plan in letni program urejanja stavbnega zemljišča predloži upravljalec v potrditev Skupščini občine Vrhnika. 4. Financiranje urejanja stavbnega zemljišča 13. člen Urejanje stavbnega zemljišča na območjih, ki se urejajo z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, se financira v skladu z zakonom in tem odlokom. 14. člen Viri financiranja so zlasti naslednji: 1. sredstva investitorjev, 2. sredstva, ki jih zagotavlja samoupravna komunalna interesna skupnost, 3. sredstva organizacij združenega dela. ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, 4. sredstva iz dela komunalnega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom, na podlagi samoupravnega sporazuma, namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav, 5. sredstva, k jih po posebnih sporazumih združujejo OZD, SIS in občani, 6. nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, 7. sredstva iz prispevkov, ki jih'na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina, 8. druga sredstva. 15. člen Investitor mora plačati upravi j alcu stroške za pripravo zemljišča in sorazmerni del stroškov za opremljanje zemljišča v skladu s 26. in 27. členom zakona ter sorazmerni del stroškov za komunalne objekte in naprave, ki jih je upravljalec stavbnega zemljišča v skladu z zazidalnim načrtom oziroma z urbanističnim redom naknadno zgradil oziroma jih je zgradil potem, ko je bilo oddano v uporabo. Delež investitorja za opremljanje stavbnega zemljišča določi upravljalec v soglasju z občinsko skupščino. 16. člen Investitor, ki preureja, nadzira all pnziaa ali gradi nadomestni objekt, plača dejanske stroške za zgraditev potrebnih novih komunalnih objektov in naprav ali za njihovo potrebno povečanje. Za nadomestno gradnjo se šteje gradnja novega objekta na stavbišču obstoječega ali neposredno ob njem s tem, da lastnik obstoječega objekta le-tega poruši po sprejeti urbanistični dokumentaciji. Prizidek k obstoječemu objektu pa je tisti objekt, ki ne predstavlja samostojne stanovanjske ali druge enote. Občan, ki v stanovanjski hiši ureja sanitarne prostore, je oproščen plačila stroškov za zgraditev vodovoda in kanalizacije. 17. člen Člani stanovanjskih zadrug, ki v okviru stanovanjske zadruge kupujejo ali gradijo stanovanje v kompleksu družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, plačajo stroške za urejanje stavbnega zemljišča v obrokih tako, da plačajo celoten znesek v sedmih letih, ko je nastopila njihova obveznost plačila po pogodbi, sklenjeni z upravi j aleem stavbnega zemljišča. RAZPOLAGANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM 1. Oddaja stavbnega zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za gradnjo 18. člen Stavbno zemljišče oddaja upravljalec v uporabo temeljnim ih drugim OZD, SIS in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, nad katerim imajo lahko lastninsko pravico. 19. člen Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem, s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo. 20. člen (Jpravljalec odda brez javnega natečaja po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika urejeno stavbno zemljišče po novo nastalih stavbnih parcelah za posamezne objekte, ki je pot za: 1. graditev komunalnih objektov in naprav, ki ne predstavljajo del komunalnega urejanja zemljišča zaradi oddaje zemljišča; 2. graditev objektov za potrebe ljudske obrambe, 3. graditev nadomestnih objektov v zvezi s potresom, drugimi naravnimi nesrečami ali v zvezi z razlastitvijo. 4. graditev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če se ta izvaja v skladu z občinskim dogovorom o racionalizaciji stanovanjske graditve, 5. graditve stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge, 6. graditev objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti določeno kot rezervat za objekte investitorja, 7. zemljišče, ki je potrebno za smotrno zaokrožitev stovbnega zemljišča. 21. člen Razpis za oddajo stavbnih zemljišč na javnem natečaju objavi upravljalec v dnevnem časopisju. Razpis javnega natečaja mora vsebovati: 1. zazidalne in zemljiškoknjižne podatke ter izmero zemljišča, 2. višino odškodnine za stavbno zemljišče in rok za plačilo odškodnine, 3. rok za začetek in dokončanje gradnje, 4. višino varščine, rok za položitev in način vrnitve varščine, 5 kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in sheme komunalnih naprav), 6. višina prispevka za komunalno urejanje stavbnega zemljišča, način plačila, 7. pri oddaji zemljišča občanom za stanovanjsko gradnjo se upoštevajo socialne, delovne, stanovanjske in druge razmere udeleženca natečaja, ki v največji meri izpolnjuje pogoje natečaja po merilih za ovrednotenje. socialnih, delovnih, stanovanjskih in drugih razmer, opredeljenih v 27. členu tega odloka. 8. kakšne dokumente je potrebno priložiti ponudbi kot dokaz za stanovanjske, delovne in socialne razmere. Pogoji za oddajo stavbnega zemljišča morajo biti v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini ter morajo zagotoviti smotrno uporabo stavbnega zemljišča, interese varstva okolja in druge splošne interese pri urejanju in uporabi prostora. Upravljalec odda družbenopravnim osebam na javnem natečaju komunalno urejeno stavbno zemljišče po ceni, ki je enaka valorizirani vrednosti vlaganj v to zemljišče. Razpis javnega natečaja za oddajo stavbnih zemljišč družbenopravnim osebam mora vsebovati podatke, ki so. navedeni v točkah 2. odstavka tega člei)a od 1. do 7. Pri oddaji stavbnega zemljišča družbenopravnim osebam sc upoštevajo interesi varstva okolja, rešitve za uporabo prostora, deficitarnost in potrebe po določenih dejavnostih, ki jih udeleženec natečaja izpolnjuje v največji meri, izkazujoč z dokumentacijo po merilih, ki so opredeljena v 27. členu tega odloka. 22. člen Ponudniki morajo ponudbe z dokazilom o vplačani varščini in morebitnimi dokazili o stanovanjskih, socialnih ih delovnih razmerah poslati upravljalcu v zapečateni ovojnici do dneva javnega natečaja z oznako »za javni natečaj«. 23. člen Javni natečaj opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje upravljalec za dobo štirih let. Člani komisije imajo namestnike. 24. člen Če pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se pri varščini obračunajo stroški za novo oddajo zemljišča v uporabo fizičnim in civilnopravnim osebam oziroma za novo oddajo zemljišča y razpolaganje druž-benopravni osebi, morebiten ostanek pa se vrne. 25. člen Stavbno zemljišče, za katero je bil razpisan javni natečaj, se odda ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje pogoje razpisa. Upravljalec mora o izboru obvestiti vse ponudnike. Zoper odločitev o oddaji zemljišča lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na pristojni organ upravljalca, ta pa mora rešiti ugovor v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je ugovor sprejel. Odločitev pristojnega organa upravljalca javnega natečaja lahko vsak, komur je bil ugovor zavrnjen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru oziroma, ko je preteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti na vloženi ugovor odgovor. 26. člken Stroški za urejanje stavbnega zemljišča, ki v skladu s tem odlokom bremenijo investitorja, se določijo s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča, ki jo skleneta upravljalec in investitor. 27. člen Udeležencu natečaja, ki uveljavlja socialne, delovne in stanovanjske razmere, sc ponuđena odškodnina za stavbno zemljišče poveča tako, da se k tej odškodnini prištejejo v denarnih zneskih izražene vrednosti, ki se ugotovijo na podlagi podatkov, ki jih ponudnik predloži v posebnem vprašalniku. I. Merila za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo stanovanjskih hiš. - A. Pri stanovanjskih razmerah se upošteva: 1. stanovanjska površina, ki odpade na družin- skega člana. e/ — do 6 m2 7 — od 7 do 10 m’ 4,8 — od 11 do 15 m2 3 2. v stanovanju je voda o v stanovanju ni vode 5 3. stanovanje s kuhinjo 0 stanovanje brez kuhinje 3 4. stanovanje z WC 0 VZC izven stanovanja ali objekta 4 5. stanovanje s kopalnico 0 stanovanjc brez kopalnice 2 6. vlažf.o stanovanje 2.5 7. kletno ali podstrešno stanovanjc 2,5 8. baraka 4 B. Pri socialnih razmerah se upošteva: 1. dohodek na družinskega člana — do 2500 din 7 — od 2501 do 3000 din 4,5 — od 3001 do 3500 din 2,5 2. Mlade družine 5 3. Zdravstveno stanje udeleženca natečaja in članov družine v odvisnosti od stopnje invalidnosti: — I. kategorija 4 — II. kategorija 2 4. Sodelovanje udeleženca natečaja v NOB — pred 9. 9. 1943 4 — po 9. 9. 1943 2 C. Pri delovnih razmerah se upošteva: 1. slabi delovni pogoji 3 2. vračanje udeleženca natečaja z začasnega dela v tujini 3 °/o 3. udeleženec natečaja zaposlen v občini Vrhnika: — do 5 let _ 20 — od 5 do 10 let 50 — od 10 do 15 let 80 — nad 15 let 100 D. Pri drugih razmerah se upošteva: I. prebivanje udeleženca v občini Vrhnika — do 20 let 10 — od 20 do 30 let 25 — od 30 do 40 let 35 • — nad 40 let 50 II. Merila za oddajo stavbnih zemljišč družbeno-pravnim osebam : 1. Upoštevanje določil varstva okolja (zaščita spo-hieniškovarstvenih objektov, varstvo krajine, varstvo Pred hrupom, varstvo voda, zraka), 2. smotrna izraba prostora, 3. deficitarnost, 4 potreba po določeni dejavnosti izkazana z družbenim planom občine Vrhnika. III. Merila za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo obrtnih delavnic: 1. deficitarnost, 2. potreba po določeni dejavnosti, izkazana z družbenim planom občine oz. s planom malega gospodarstva. 28. člen Neurejeno stavbno zemljišče na območjih, ki se Чгејајо z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, se ne stne oddati v uporabo za gradnjo občanu in ne temeljni a!i drugi OZD, ki gradi stanovanjske ali druge objekte 2a trg. 29. člen Upravljalec lahko odda tudi delno urejeno stavbno Zemljišče ob pogoju, da investitor na lastne stroške Zgradi manjkajoče komunalne objekte in naprave. 30. člen Sredstva, ki jih dobi z oddajo stavbnega zemljišča, Srne upravljalec stavbnega zemljišča uporabljati samo Za urejanje in nakup stavbnega zemljišča ter za svoje dejavnosti. 31. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu 4SRS. St. 3/10-010-04/73-80 Vrhnika, dne 1. oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1363. Na podlagi 357. in 360., 363. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 8., 117. in 118. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 1. oktobra 1980 ter družbenopolitičnega zbora, dne 30. septembra 1980 sprejela SKLEP o ustanovitvi Osnovne šole Log — Dragomer I Ustanovitelj Osnovne šole Log—Dragomer je Skupščina občine Vrhnika s sedežem na Vrhniki, Tržaška c. 1. II Firma nove delovne organizacij? je »Osnovna šola Log—Dragomer v ustanavljanju« s sedežem v Drago-merju. III Osnovna dejavnost osnovne šole v ustanavljanju je vzgoja in izobraževanje otrok od 1. do 8. razreda osnovne šole. IV Šolski okoliš osnovne šole Log—Dragomer obsega naselja Log, Dragomer—Lukovica, Drenov grič—Lesno brdo. Blatna Brezovica in Bevke. Z določitvijo tega šolskega okoliša se spremeni šolski okoliš osnovne šole »Ivan Cankar« Vrhnika. Sredstva za izgradnjo osnovne šole Log—Dragomer v skupni investicijski vrednosti 85,843.844 din zagotavlja sklad za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov. Sredstva za začetek dela zagotavlja občinska izobraževalna skupnost. Osnovna šola v ustanavljanju odgovarja za prevzete obveznosti v zvezi s sklepanjem pogodb in opravljanjem drugih pravnih dejanj z Vsemi sredstvi. Ce osnovna šola v ustanavljanju sama ne more poravnati obveznosti, je neomejeno subsidiarno odgovoren ustanovitelj. VII\ Do konstituiranja vodi osnovno šolo v ustanavljanju svet šole kot ustanoviteljev organ upravljanja. Število članov in sestav sveta šole je določen v odločbi o njegovi ustanovitvi. Dokler niso delavci osnovne šole v ustanavljanju samoupravno organizirani, odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti njen svet na predlog začasnega poslovodnega organa. VIII ^ačasni poslovodni organ, za katerega se imenuje Novinšek Lovro, vodi zadeve in sklepa pogodbe ter opravlja druga pravna dejanja v zvezi z ustanavljanjem osnovne šole in odgovarja za zakonitost dela osnovne šole v ustanavljanju. IX Osnovna šola v ustanavljanju začne opravljati svojo dejavnost, ko občinski upravni organ, pristojen za zadeve vzgoje in izobraževanja ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 12U člena zakona o osnovni šoli. X Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 2У9-022-2/80 Vrhnika, dne 1, oktobra 1980. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. 1304. ŽAUEC Skupščina občine Žalec in skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Žalec je na podlagi 66 člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS* št. 13/72, 26/73, 45/73, 14/77 in 30/79) ter na podlagi 173. in 181. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji vseh zborov Skupščine občine Žalec, dne 27 marca in na seji obeh zborov skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Žalec, dne 1. oktobra 1980 sprejela ODLOK o spremembah odloka o kriterijih za socialno ogroženost kmeta-borca 1. člen V odloku o kriterijih za socialno ogroženost kme-talborca (Uradni list SRS, št. 15/73) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Pravico do varstvenega dodatka ima kmet-borec v primeru, če dohodek obeh zakoncev (skupni dohodek) razdeljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so popolnoma nezmožni za delo oziroma nezmožni za pridobivanje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto določi skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja«. 2. Člen Četrti člen se črta. 3 3. člen Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za dohodek od kmetijske dejavnosti se šteje 40 °/o katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva«. Drugi odstavek 5. člena se črta. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek 5. člena postane drugi, tretji in četrti odstavek. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 554-1/80 Žalec, dne 1, oktobra 1980. Predsednik skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Zalee Jože Štefančič 1. r. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. POPRAVEK V III. točki navodila o spremembah navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije proizvajalcem kruha je za zadnjo alineo pomotoma izpadlo besedilo: »oziroma pri prodaji na območjih občin Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Sežana in Tolmin 0,10 din več za kilogram in 0,08 din več za 80 dekagramov posamezne vrste kruha«. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče In splošne gospodarske zadève Borut Snuderl 1. r. POPRAVEK V družbenem dogovoru o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 34-1515/79) se 2. alinea 12. člena pravilno glasi: — dajale soglasje k dolgoročnim in srednjeročnim planom razvoja komunalnih dejavnosti, k letnemu načrtu in k cenam komunalnih storitev. Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Kuhar 1. r. POPRAVEK V besedilo pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega in uparjenega plina, ) (Uradni list SRS, št. 20-1174/80) se vnesejo naslednji popravki: V drugi alinei drugi vrstici 4. člena se namesto »odvajajo« pravilno glasi »dovajajo«. V zadnji vrstici 11. člena se beseda »priključne« nadomesti s »priključene«. V drugi vrstici drugega odstavka 17. člena se beseda »plinomer« nadomesti s besedo »plinomeruc. Merska enota »MJ« v tretji in peti vrstici drugega odstavka 17. člena se nadomesti z enoto »kWh*. V drugi alinei 18. člena se pravilno glasi: »— za mestni plin 4,19—5,58 kWh/m3 3600 do...«. V četrti do sedmi vrstici v 22. členu se besedilo v oklepaju pravilno glasi »(primarno in sekundarno plinsko omrežje z. regulacijskimi postajami) -in hišnih instalacijah (hišni priključek, hišna regulatorska postaja, notranja plinska instalacija s plinskimi trošili),« V prvi vrstici 25. člena se beseda »možno« nadomesti z »možna«. V tretji vrstici 25. člena se beseda »uporabljenih« nadomesti z »uporabljanih«. V drugi vrstici 46. člena se za besedico »tudi« doda »za«. V četrti vrstici drugega odstavka 48. člena se beseda »ogrevanja« nadomesti z ogrevanih«. V drugi vrstici 52. člena se beseda »popolne« nadomesti s »polne*. V drugi vrstici prve, druge in tretje alinee 53. člena se beseda »napravah« nadomesti z »naprav«. V drugi vrstici druge alinee 54. člena se beseda »odjemalcem« nadomesti z »odjemalec«. V naslovu X. poglavja se za besedo »ukrepi« doda besedica »za«. V zadnji vrstici 57. člena se beseda »posameznimi nadomesti s »posebnimi*. V zadnji vrstici 61. člena se črta beseda »diagonalno«. V drugi vrstici 67. člena se beseda »njenim« nadomesti z »njegovim«. V peti vfstici 67. člena se beseda »zahtevnim« nadomesti z »zahtevanim«. V sedimi vrstici 67. člena se beseda »plinomer« nadomesti s »plinomerom«. V četrti in peti vrstici 70. člena se beseda »odjemalca« nadomesti z »odjemalec«. V drugi vrstici 71. člena se beseda »dobavljena« nadomesti z »dobavna«. V prvi vrstici 72. člena se za besedico »in« vstavi »v«. Ljubljana, dne 6. oktobra 1980. Predsednik delavskega sveta TOZD Plinarna Ljubljana 1 Peter Erman, inž. 1. r. Z - POPRAVEK V odloku o spremembi odloka o prenehanju last-ninskcfpravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Šmarje — kare III. in IV. (Uradni list SRS, St. 25-1308/80 dne 10. oktobra 1980) je pri lastnici Huzjan Matildi, roj. Trupej, Sevnica, Planinska št. 24, n ri pare. št. 71/12 njiva pravilno 3508 m2 in pri pare. * 71/3 travnik pravilno 1725 m5. VSEBINA Stran USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 1322. Odločba o razveljavitvi 32. c člena odloka o spremem- bah In dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu Murska Sobota 13« 1323. Odločba o ugotovitvi, da določbe 19., 20. člena in prvega odstavka 21. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in delitev sredstev za osebno in skupno porabo ter nadomestilih, ki pripadajo delavcem v delovni organizlcajl Iskra Elektromehanika, Kranj niso v neskladju z ustavo In zakonom 1356 izvrsni svet skupščine sr Slovenije 1324. Odlok o povečanju najmanjšega osebnega dohodka 1334 1325. Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije 1331 1326. Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1980 1351 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 13П. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov Iz osebnega dohodka m stopenj prispevkov iz ósebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1910 , 1352 1328. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti USt DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI Ш ORGANIZACIJE 1329. Sklep o uskladitvi pokojnin med letom 1351 1330. Sklep o povečanju nokojnine s 1. januarjem 1981 1351 1331. Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov (od 1. t 1984) UM 1332. Sklep o mejnem znesku najnlljlh pokojninskih prejemkov (od 1. 1. 1981) 135* 1333. Sklep o določitvi del v pomorskem ribištvu, ki se štejejo s povečanim trajanjem In o stopnji povečanja 1344 REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1331. Sklep o dopolnitvi sklepa o dopolnitvi sklepa o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Celje) 13** ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1335. Odlok o Javnem mestnem potniškem prometu v Ljubljani m$ 1316. Odlok O spremembi In dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega ntana (Urbanističnega programa In urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za opredelitev »Poti spominov In tovarištva« (Ljubljana) 135* 1337. Odlok o zaščiti spominskih kamnov, spomenikov In trase — »Poti spominov in tovarištva« (Ljubljana) 135* 1338. Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Idrija za gradnjo osnovne šole in zdravstvenega doma v Idriji 133* 1339. Odlok o spremembi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Idrija 139* Skupščinska pisarna 1344. Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Idrija 13M Stran 1341. Družbeni dogovor o odpravi barakarskih naselij na območju občine Kočevje 1362 1342. Odlok o družbenih svetih občine Litija 1363 1343. Odlok o najvišjih stanarinah v občini Litija 1364 1344. Odlok o povišanju najemnin za poslovne prostore družbene lastnine v občini Litija 1365 1345. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o od- škodnini zaradf spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Litija) 1365 1346. Odlok o spremembi imen katastrskih občin (Litija) 12G5 1347. Odredba o ukrepin za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Litija) 1366 1318. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ljubljana Bežigrad) 1367 1349. Sklep o Javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 5/2 (Ljubljana Bežigrad 1367 1350. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje MS 3/i-Selo (Ljubljana Moste-polje) 1367 1351. Ortloćiju o ustanovitvi samostojne osnovne šole Leo- pokia Mačka-Boruta Novo Pelje (Ljubljana Mostc-PolJČ) 1368 1352. Sklep o skladnosti »Dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za gradnjo kontejnerskega terminai;: 'ZG Ljubljana v zazidalnem otoku MP 3/3 in MP 3/6 (del)« z »Regiilacijsko zazidalnim načrtom za območje zazidalnih otokov industrijske in servisne cone v Mostah« (Ljubljana Moste-Polje) 1368 1353. Sklep o skladnosti »Dol^umentacije za realizacijo za- zidalne zasnove za zazidalni otok MP 3/8 (vzhodni del) za gradnjo proizvodne hale tehnične operative, laboratorija in jedilnice investitorja IMP 1)0 KLI-MA.T TOZD K LIMA-PROIZVODNJA«-; / »Regulacijsko /azidak»..r- načrtom ;*.a območje zazidalnih otokov Industrijske In servisne cone v Mostah (Ljubljana Meste-Polje) 1369 1354 Odlok o spren.emhi odloka o prispevku ob ceni uporabnikov vode za razširjeno reprodukrljo za območ- Stran je krajevnih skupnosti Vodice in Bukovica — Sinkov turn (Ljubljana Šiška) 1359 1355. Odlok o spremembi odloka o prispevku ob ceni upo- rabnikov vode za razširjeno reprodukcijo za območje krajevnih skupnosti Medvode, Pirniče in Smlednik (Ljubljana Šiška) 1369 1356. Sklep o sestavi komiteja za planiranje in družbeno- ekonomski razvoj kot kolegijskega upravnega organa (Slovenske Konjice) 1370 1357. Sklep o poimenovanju II. osnovne šole v Slovenskih Konjicah 1370 1358. Sklep o razgrnitvi osnutka sprememb zazidalnega načrta osrednjega dela mesta Slovenskih Konjic — programski del 1371 1359. Odredba o ukrepih za zatiranje atipične kokošje kuge (Šmarje pri Jelšah) 1371 1360. Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju občine Vrhnika 1371 1361. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Vrhnika 1373 1362. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uprav- ljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Vrhnika) 1374 1363. Sklep o ustanovitvi Osnovne šole Log — Dragomer (Vrhnika) 1377 1364. Odlok o spremembah odloka o kriterijih za socialno ogroženost kmeta-borca (Žalec) 137g »— Popravek navodila o spremembah navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije proizvajalcem kruha 1378 — Popravek družbenega dogovora v zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin 1378 — Poprave!; pogojev za dobavo in odjem zemeljskega, mestnega, mešanega ir v.parjenega plina 1378 —- Popravek odloka o spremembi odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih ,pia . c ha zemljiščih, namenjenih za J.omp vl sm* radltev na območja zazidalnega načrta Šmarje — kare JU. in IV. (Sevnica) 1379 NOVO» —...... Založili in izdali smo Državna uprava — Družbeni sveti V tej publikaciji je uvodna obrazložitev k vsem zakonom, ki so objavljeni v publikaciji. Objavljena sta zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih orpanov in republiških organizacij ter samostojnih strokovnih služb Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju z obrazložitvijo Republiškega sekretariata za pravosodje, upravo in proračun. Razen tega je v publikaciji tudi republiški zakon o družbenih svetih in zakon o tomeljih družbenih svetov in o zveznih družbenih svetih z obrazložitvijo, ki jo je prispeval predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo. SPREJEMAMO NAROČILA UrihlH Cas.iylsni zavoa Uradni list SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarne Tone TomMC, V4i i.iiiM'anl - Naročnina za leto 1979 340 din inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo w* mesec dni 00 izidu v«m4‘ st* « ilk* Prerinlčtvo in uprava L.tubliana Orngorči'eva 27a poštni oredal tfO'VTl Telefon direktor ^redfilštv 1 uprav? ir knjigovodstvo 20 701 ondoja preklici In nar^nine 2? 579 - Ziro račun sblOO 603 40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje, st 421-1/72