25. številka._Ljubljana, v ponedeljek 1. febrnvarja 1897._XXX. leto. SLOMŠKI NAROD. Izhaja vsak dan aveeer, izinifci nedelje in praznike ter velja po poŠti prejemali za avstro-oge rsk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta -1 {»Id., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j obijano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld,, sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafea. Za oznanila plafinje se od Štiri stopne peti t-v rite po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiskv po f> kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in upravništvo je na Kongresnem trga fit. 12. Opravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v sredo, dne 3. febrnvarja 1897. Vabilo na naročbo. filavno p. ii. občinstvo nljndno vabimo na aevo naročbo, atare aoapode naročnike pa, Katerim |e potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem časn ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobo vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa L|nbl Jsnitke naročnike bres potili faula na dom: Vse leto . . . gld. 18*— j Četrt leto . . gld. 8-80 Pol lota ... ti 8-OO I Jeden meaee. „ 1*10 ■a pošiljanje na đom se račana 10 Ur. na meaee, 80 kr. sa četrt leta. S pošiljanjem po posti veljat Vse loto . . . gld. 15*— I Četrt leta . . . sjld. «•—• Pol leta ... u S-— I Jeden meoee . „ i - to fJV" Naročaje ne lahko s vsakim dnevom« a bi kratu mora ponlatl tudi naročnina, drugače ae ne oziramo na dotično naročilo. Upravnlitvo ..Slovenskega Naroda". Poziv do narodnega razumništva. Kompromis mej narodno in klerikalno stranko je torej pokopan. Z* to imajo največjo zaslogo tieti mladi, fanatični duhovniki, ki ne poznajo potreb slovenskoga naroda če prav nič ali pa prav ničevno malo, kapelani, ki so se uprli pomirljivim in za slogo nagovarjajočim starejšim ter izkušenim duhovnikom. Ti povsod in vedno hujskajoči mladeniči hočejo po vsi sili imeti narodni razkol; ti jedini delajo mej nami neslogo in zdr»žbe. Radi teh hnjskačev in kri-čačev samo je zašla klerikalnokonservativna stranka na pota in do sredstev, ki delujejo dosledno v pro-tislovanskem sistemu vede ali nevede proti slovenski narodnosti. L9 te kapelane in sodruge je pobijal .Slov. Narod"; ti škodujejo največ narodu, in zopet le ti so vrgli iz nova v obraz narodni stranki rokavico boja in razpora. — Slovenski narod, zlasti pa naši obmejni rojaki ob jadranskem morju in v zeleni Štajerski so se menda sedaj uverili, kdo kali pri nas na Kranjskem toli potrebno slogo, kdo je kriv bratovskega boja, pa k d o stori po možnosti vse, da bi se naredil konec večnim, često sramotno malenkostnim, skoro vedno pa osebnostnim prepirom, ki absorbirajo toliko časa in dela, ki bi se mogel in moral nujno koristno porabiti v hasek in podporo Slovencev v Istri in na Goriškem, na Koroškem in Štajerskem. Vsi ti naši rojaki sedaj vidijo, da ne zadeva narodne stranke in njenega vodstva prav nobena krivda, ker ni prišlo do kompromisa, katerega si je želel vsak pošten in nesebičen rodoljnb. Kompromisni shod bodi lekcija torej vsem onim za slepljenim časopisom, ki so napadali narodno stranko in njeno glasilo „Slov Narod", ki pa so morali vsaj sedaj, tudi ko bi bili slepi in glnbi, spoznati, kakšne so pri nas politične razmere in kdo so naši so vražniki! Klerikalna stranka nam je dala torej namesto sloge — boj Dobro, sprejeti ga moramo in ga bomo bojevali z vso unemo v čast iu hasek svojega na roda V tem boju pa naa podpiraj vsakdo, ki želi, da dobimo v bodočem državnem zbora mej svojimi zastopniki kolikor možno slovansko čutečih ter za svobodo in napredek delavnih mož ? Poleg osrednjega odbora stranke in njenih, zaapbfth ...tri, zgani se ob tem resnem časa vsakdo, ki nmeje, kolika nevarnost preti vHpmu Slovenstvu, ako izgubimo toliko min datov, da zadobe* klerikalci v bodočem parlamentu večino I Ako bi se to zgodilo, ne smeli bi zavračati krivde na vodstvo kranjske narodne stranke, krivda bi zadela vso narodno inteligencijo. N j se ne zabi, da vodstvo samo ne more vseg* storiti? Vsa na-todna in napredka željna inteligencija udeleži se zato bodofega volilnega boja; samo pot* m je možno, da dobi naš narod sposobnejše, delavnejše in odločno misleče zastopnike ! Naj nam bodo vzor bratje č hi! Kako delajo ti! Od kraja do kraja hodijo, poučujejo nared ter ga vzbujajo . . . Zatrimo svojo indiferentnost, svojo površnost, pa poprimimo se za rosnu dela! V stranki vladaj sloga in ni strožja disciplina 1 Vse osebnosti naj izginejo mej volilnim časom; stremimo vsi za istim smotrom : pridobiti h* ranki zares vrlih poslancev ! Naše razumnistvo po mestih in trgih zanesi ideale narodne stranke tudi mej inteligenco mej prostim narodom, pa odpiraj ljudstvu oči, da bo prav videlo, kam ga hočejo zavesti njegovi klerikalni „prijatelji!" Pri tem pa si ime in o vedno še tole pred očmi: Jugoslovanski klub bodi bodoča parlamentarna skupina vsakega slovenskega poslanca, skupina, ki bo, po razvoju državnozborskih odnošajev, stopila ali v zaresno in strogo dosledno opozicijo, ali pa bode podpirala vlado na podlagi važnih in zajamčenih garancij! — Jugoslovanski klub z zrelimi, politično verziranimi, svobodomiselnimi in delujočimi narodnimi zastopniki je sedaj cilj napora narodne stranke. Slovenska inteligencija podpiraj jo krepko Državnozborske volitve. Narodna stranka na delu. Vsled odklonitve kompromisa lotila se je narodna stranka takoj dela za državnozborske volitve Zlasti je koncentrovala svoje meči na Notranjsko in na trebanjsko-kočevski okraj. Včeraj sta bila dva odposlanca zvrševaloega odbora narodne stranke v Postojini, dva pa v Trebnjem. Dogovorili so se z uglednimi in uplivni volile, ter pristaši narodne stranke ter zasnovali za volilni boj potrebno organizacijo. Podrobnosti teh dogovorov sedaj še ne sodijo v javnost. * » * Greg ričeva stranka in narodna stranka. Z raznih sfrantj nam dohajajo vpn sanja, kako stališče zavzame narodna stranka napram eventuvalnim kandidatom najnovejše kranjske stranke, takozvane GrtgoriČeve. Ta stranka hoče pri bližajočih se državnozborskih volitvah prstopati povsem samostalno. To isto hoče storiti tudi narodna stranka. Ta namerava poizvedeti želje volilcev in dogovorno z volilci postaviti kandidate za posamične okraje, poetično rekel, .v ljuknjo za mrežami", jedna njegovih brumnih prič pa je bila kar iz sodne dvorane odpeljana v ječo, ker je hotela gospodu kaplanu s krivo prisego pomagati iz zadrege. No, pa saj bodem o prav kmalu imeli priliko, to zamudo popraviti, ko se bode d;čni gespod Rudolf iz Trnovega zagovarjal pred dež. sodiščem. Gospod Rudolf je gotovo tako važna oseba, da zasluži intenzivnega zanimanja, saj je celo na shodu zaupnih mož katoliško narodne stranke igral važno ulogo in imel odločilno besedo glede volitev, dasi nima voltlue pravice, ker je tožen hudodelstva. Sploh je pa kaj značilno, da so prav trije najvrednejši duhovni gospodje največ rogov;Mi zoper vsak kompromis, namreč Rudolf, Pristov, znan iz Črnomlja, in Šinkovec, znan iz ŽuŽHmbsrka. Prava sreča je, da se je kompromis razdrl, saj bi bilo za vsakega liberalca kaj ditno, ko bi moral pri isti mizi sedeti s temi tremi gospodi! Toda uspeh, kateri so dosegli ti trije goepodje na shodu zaupnih mož, se še iz daleč ne more primerjati kolosalnim uspehom, s katerimi se ponaša „Slovenski List". Kdo bi bil mislil, da je je bilo temu tedniku sojeno, spraviti starega dra. Riegra na misel, da je poskusil zj t-d niti Staro.'eho in Mladočebe. Riegra se o tem še sanjalo ni, dokler ni dobil .Slovenskega Lista" v roke. Tema prvemu uspehu je sledil dragi. S ponosom konatatuje „Slovenski List", da js on dosegel, da se je izvršavahu LISTKK. Kronika. Krščanska ljubezen je pojem, kateri se dandanes vce drugače tolmači, nego nekdaj, n. pr. tedaj, ko je bilo pisano sveto pismo. Ne vem, če so vsi klerikalci že jednih mislij glede novodobnega razlaganja tega pojma, ali da je .Slovenec" zašel mej najmodernejše vseh novostrnjarjev, to priča „nekrolog", kateri je v soboto priobčil. Skoda, da pisatelj tega nekrologa, ki je prav za prav šopek duhovitih aforizmov, ni znan. Ve se o njem le, da je svoj klasični spis odposlal iz Mengša. A spis zasluži, da se ž njim seznanijo najširši krogi, zato ga prijavljamo. Ta, najmodernejše krščanske ljubezni polni nekrolog se glasi: „Ta teden je bil pri nas .civilno", t. j. brez zvonenja in dnhovna pokopan sploh znani in še bolj sploh nepriljubljeni žganjarski bratec Matižar iz dobske občine, ki bi zaslužil sledeči nagrobni napis: „Grenkega prerad je pil, trezen redkokdaj je bil." Pretočeni teden prišel je s svojo sitnostjo v De palo vas in silil in zmerjal neko žensko. A ker se ga ni mogla drugače iznebitr, ga je sunila od sebe, da je po svoji stari šegi padel na tla in na to odšel v Trzin, kjer je drugi dan umrl. Previden ni bil e av. sakramenti, ker so ljudje mislili, da je le pijan tako. Jih tudi ni bil vreden, kajti dan pred smrtjo je še prav grdo preklinjal, predno je padel v omedlevico, iz katere se ni več prebudil. Za gotovo lahko rečem, da je bila to kazen božja, da je tako nesrečno umrl, kajti o zadnjem tukajšnjem sv. misijonu se je na sproti prež. g. misijonarju v cerkvi očitno pohujš-Ijivo in jako surovo obnašal. Da je bil hudoben, priča tudi to, daje pr ej e j ede nk ra t skočil v vodo iz same kudobije, a so ga še o pravem času rešili. Nihče ne uide pravični kazni božji, tudi nezmeren žganjar ne. Dokaz temu tudi ta Žalostni slučaj.■ „Žganjarski bratec Matižar" gotovo ni mislil, da mu napiše „Slovenec" daljši nekrolog, nego marsikateremu župniku, a ker je pokopan, ga tudi ne moti, da se je našel preč. gospod, kateri pljuje na njegov grob. Morda misli kateri liberalec, ki se spominja izrekov o plašča krščanske ljubezni, o prizanašanju in odpuščanja bližnikom, .de mortpis nil nisi bene" itd., da je ta nekrolog velika surovost, a tema ni tako, to je sad nove struje v razlaganju krščanskega načela o ljubezni. Liberalci še vedno nismo prišli tako daleč, kakor naši nasprotniki, sicer bi gotovo ne bili tako veledušno molčali o škandaloznih rečeb, katere so se pred dobrim tednom razkrile pri kazenski obravnavi pred dež. sodiščem v Ljubljani. Obtoženi duhovni gospod je bil obsojen na 25 gld. glob«, oziroma na pet dni v zapor, ali, kakor bi .Slovenec ■ ne glede na drage stranke. Čisto naravno je torej, da narodna stranka ns bods podpirala nobenega kandidata Gregoričeve stranke, saj ima ta stranka le namen, podkopati narodni stranki zaslooibo v narodn. Kdor je torej pristaš Gregoričeve stranke ne more računati na podporo narodne stranke. » • • Kako voli Ljubljana v peti kuriji? Število volib »-v, kateri bodo v L ubijani volili v peti kuriji, Se ni definitivno določeno. Po številu pribivala va morajo volilci pete kuriju voliti 59 volilnih mož. Ker je nemogoče, da bi vsak volilec volil 59 volilnih mož, razdeli se meBto na več okrajev, katerih vsaki bode volil primerno število volilnih mož. Volilnih komisij bo osem. Gospod Viljem Pfeifer kandidaje zopet za drž. zbor in sicer v istem okraju, kateri je zastopal doslej. Na dan 5. t. m. je sklical volilni shod v Jelenčevo gostilno poleg novomeškega kolodvora. * * * Socijalisti so dobili pognm. Ne le, da so po* stavili na Kranjskem kandidata v peti kuriji, temveč tudi v mestni skupini mislijo poskusiti svojo srečo, /i gorenjsko in notranjsko mesto postavili so za kandidata Frana Marna, nadsprevodnika v Velenju, katerega kandidujejo tudi v peti kuriji na Goriškem. V Ljubljani pa kandiduje čevljar Dragotin Kordelič. Ti dve kand daturi nimata nobenega upanja na uspeh. • * * Katoliškega političnega in gospodarskega društva odbor na Koroškem je izdal volilni oklic, v katerem r menja zahteve koroških Slovencev in poživlja rodoljube, stare in mlade boritelje, naj se takoj lotijo volilnega dela. Kmetskim volilcem priporoča oklic, naj izvolijo poslance, ki bodo imeli srce za kmetski stan. Krščanskosocijalna stranka dunajska je izdala volilni oklic, v katerem izreka za daljše razširjenje volilne pravice na podlagi stanovskih zadrug. Potem stranka zahteva, da se odpravi pritisk velikokapita-liškega gospodarstva, katero predstavlja zlasti Židov-»tvo. Oklic zahteva primerne reforme in popolnjenje obrtnega z ikona in agrarnopolitičnd zakonodaje. Stranka bode delala za razvoj varstva delavcev in za to, da Be zavarovanje proti boleznim in nezgodam uredi po praktičnih Bkušnjah in občnih potrebah. Mej delavci in delodajalci naj posreduje državna oblast m po tem varujs tudi interese slabšega. Krščanski socijalisti so za obvezno starostno, vdovsko in sirotinsko zavarovanje. Krščanska šola, v kateri delujejo složno stariši, učitelji in katehetje, je ideal krščanskosocijalne stranke. V ljudski šoli naj se skrbi za temeljito izobraženje v elementarnih strokah in točno znanjs zgodovine domačega naroda in dežele. Vse nepotrebne predmete naj se odpravi iz šole. Nadalje zahteva ta stranka popolnjenje ustave v svobodnostnem smislu in varstvo koristi nemškega naroda v Avstriji. Z Ogersko naj se sklene pravična pogodba in odpravijo naj se tiste določbe carinske in trgovske zveze. odbor narodne stranke obrnil do svojih zaupnih mož, naj poizvedujejo pri volilcih, koga žele kan-didovatt za drž. zbor. Pasja dlaka, to js pa resnično presijajen uspeh ! Doslej narodna stranka šs nikdar ni nikogar vprašala, koga želi kandidovati, zaupni možje še niso bili nikdar nič vprašani, še manj volilci in tudi volilnih shodov še ni bilo nikdar, kaj še, da bi se bilo glasovalo o kandidatih. Velika sreča je, da „Slovenski List" nima samo „moralnega zadostila", da je to izposloval, nego še drugo. Vsled uspehov, katera je dosegel, prihaja — kakor pravi — v njegovo kolo „ vedno več somišljenikov in— naročnikov." No, je saj neka tolažba za velike blamaže, v katere je doslej zagazil. če nam Bog in naročniki ta list ša dolgo obranijo, se bodemo še mnogokrat prav od srca smejali, kakor sedaj, ko smo čitali o njegovih „uspehih". Te zasluge BSlovenskega Lista" nas živo spominjajo na posebno vrsto zaslug podmaršala Hegedtiaa. Širše občinstvo sicer ne ve nič o njib, a pridobil si jih je gotovo, saj je to poročal uradni list. V številki z dne 25. januvarja smo čitali doslovno: „Unvergeasen bleibt sein hochherziges, zielbevvnsstes Eingreifen in der verLangnisvollen Zeit vor und nach der Erdbebenkatastrophe. ■ Toliko zaslug, kakor si jih je podmarsal Hegediii pridobil „in der verbangnisvollen Zeit vor der Erdbebenkatastrophe", V goriškem v p le posestvu kandidujejo Italijani proti slovenskemu kandidatn grofa Alfredn Coroni-nijn provincijalnega aaesorja Verzegnasiija. Gregorčič ne kandiduje v peti kuriji, kakor ss je govorilo, temveč v kmetskih občinah, v peti knriji goriški Slovenci kandidujejo dr. Turno. jih ima „Slovenski List8 tudi I Y. Progresovska stranka je imela te dni shod v Trsta in je izvolila odbor jednajstin članov, ki bode vodil volilno gibanje. Sklenilo se je pa, da se iz Trata ne bodo usiljevali kandidati, temveč se bode vsaki pokrajini prepustila popolna volilna svoboda. * * * Vlada je nekaj važnega sklenila glede volitev v Istri. Dosedaj so v Istri kmetske občine kakor drugod volile po mestih. Italijani so pa po mestih grozno terorizirali došle kmetske volilce. Večkrat niso bili varni niti življenja pred italijansko drn • haljo. Letos je ministerstvo odredilo, da se bodo vršile volitve v selih, katere vlada odloči. Italijanom seveda taka uredba ne bode ugajala. * * Va3aty ni mož, ki bi se dal kar ustrahovati. Mladočeška stranka je sklenila, da ga ne kandidaje več, a on je pa v strakoniških občinah napovedal kandidaturo na svojo roko. Mladočehi kandidujejo proti njemu deželnega poslanca Kovafika. V Brna kandidujejo socijalisti tudi v mestni skupini. Postavili so za kandidata mesarja in hišnega posestnika Matejka. Na Dunaju imajo volilci velike težave z dokazovanjem, da že šest mesecev bivajo v tem mesta, ako so poslednjih šest mesecev sa se lili iz jednega okraja v dražega. Uradi jim delajo razne težave. NamestniŠtvo je izdalo naredbo, da mora tak volilec vse tiste zglasilne nrade, v katerih okoliših je poslednjih šest mesecev stanoval pismeno prositi za potrdilo bivanja. Koleka za take nloge ni treba. Ta naredba pač dokazuje pravi avstrijski birokratični duh. Drugje bi se stvar brez uloge opravila. Urad bi na ustno zahtevanje dal potrdilo. Seveda v Avstriji to ne gre. V prvem okraju na Dunaju so hoteli kandidovati socijalni politiki sekcijskega načelnika dr. Erba. Ta mož se je pa odpovedal kandidaturi, ker so ga bili jeli napadati razni nemški listi, ker za-vzemlje v narodnem ozira Slovanom prijazno stališče. V Rz9szowa so Stojalovvskega pristaši razgnali neki shod poljske ljudske stranke, katero so osnovali nekateri duhovniki jedino z namenom, da kmete odvrnejo od Stojalovvskega. * • Na Solnograškem na vse pretege delujejo klerikalci in nemški nacijonalci. Liberalci bodo k večjemu obdržali dva mandata v mestih, a še te le z največjo težavo. Klerikalci so sedaj popolnoma jedini, ko je umrl dvorni svetnik Lienbacher, ki je rad hodil svojo pot. _ V ■ JiiIiIJuiiI, 1. febrnvarja. Petdesetletnica cesarjevega vladanja. Dalmatinski deželni zbor je sklenil proslaviti petdeset-nico cesarjevega vladanja z osnovo 24 ustanov po 200 gld. na novi kmetijski šoli v Spljetu. Vladni zastopnik je obljubil, da sklep takoj naznani cesarju. — Predarlski deželni zbor je pa sklenil v spomin cesarjeve vladarske petdesetletnice osnovati rešilni zavod za mlade osebe v Jagdbergu in v ta namen dovolil 20.000 gld. Nemško narodno pretenje. V štajerskem deželnem zboru je poslanec \Valz pri svojem predlogu, da se precej voli deželni odbor, ee precej zagnal v deželnega glavarja in liberalno stranko. Nekateri liberalci so klicali, da je to impertinentno. Ker jih deželni glavar zaradi tega ni poklical k redu, je Walz se v drugi seji pritožil in zapretil deželnemu glavarju, če ne bode pravičnejše postopal, da bode njegova stranka v takem tonu govorila, da bode vsem po ušesih šumelo. Majlathova afera. Na Ogerskem je zadnji čas razburjalo imenovanje koadjutorja sedmograškemu Škofu Lonhartu. Škof si je za koadjutorja izbral nekega grofa Majlatha, ki pa ogerski vladi ni bil posebno po volji. Ogerske škofe imenuje cesar, ko-adjutorje pa ima pravico imenovati papež. Ker je pa koadjutor navadno potem naslednik dotičnega škofa, je ogerska vlada trdila, da ima koadjutorja imenovati tudi vladar. Zaradi tega je bilo prišlo že do precejšnjega raspora mej ogersko vlado in kurijo. Minister pri kraljevem dvoru Josika ni vedel, kaj mislijo njegovi tovariši, in se je izrekel za Majlatha. V tem smislu je potem nunciji poročal v Kim. Ko se je pa ta stvar drugače zasukala, je bil v zadregi ne le imenovani minister temveč tudi papežev nuncij, ki je slabo poučen stvar napak poročal rimski kuriji. Govorilo se je že, da Josika odstopi in sedanji papežev nuncij pojde z Dunaja. Sedaj se je stvar tako poravnala, da je cesar imenoval Majlatha za koadjutorja s upravom nasledstva. S tem je ogerska vlada zmagala s svojim načelom, a propala je pa glede osebe imenovančeve, ker Majlath jej ni povoljen, če tudi sedaj madjarski vladni listi pišejo, kot bi ne imeli ničesa proti njemu. Ne ve se pa, če bodo v Runu s tako rešitvijo zadovoljni. Ruske pomorske priprave. Rusija čaka popolnoma pripravljena, ako pride do kacih pre-metnb v Carigradu. V Sebastopolju ima Rusija pripravljenih šest o klopni c, več topnjač in sedem torpedovk za odhod, ako treba, moštvo je na teh ladijah polnoštevilno in celo kotli so zakurjeni. Kakor hitro pride povelje, pa to brodovje odrine pred Carigrad. Pruski Poljaki. Na interpelacijo poslanca Czalinskega v pruskem deželnem zboru, zakaj se razpuščajo shodi, na katerih so govori poljski, je odgovoril minister notranjih stvarij, da zaradi tega, ker uradniki poljski ne znajo, da bi jih nadzorovali. Minister je pretil potem, da se morda še zakon izda, da se shodi, na katerih so poljski govori, za-branijo. Nekateri nemški poslanci so se vjemali z ministrom, drugi so pa tako postopanje grajali. Italijanska zbornioa se v kratkem razpusti in v marcu bodo nove volitve. Vlada je v zbornici sicer imela znatno večino, a ta večina ni bila jednotna in se v vseh slučajih nanjo ni bilo mogoče zanašati. Posebno bi v vojaških stvareh utegnila ostati v manjšini in to bi pri sedanjih razmerah utegnilo biti jako neprijetno. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. febrnvarja. — (Hujskanje „Slovenskoga Lista".) Blebetavi „Slovenski Lista je v zadnji številki na drugi strani priobčil članek, v katerem po stari farizejski navadi obrača oči k nebu in zatrjuje „Dejstvo se pove, z imenovanjem osebe se le duhovi nepotrebno draže; in zoper osobni prepir bode vsikdar „Slovenski L:Bt", ker sicer bi ga ne bilo treba." Ž* na peti strani iste številke je »Slovenski List" popolnoma pozabil na to svoje načelo in s tem priznal, da ga ni bilo treba, kar so sicer vsi razsodni ljudje že davno spoznali. Napadel je osebno tri narodni stranki pripadajoče posl. gg. Mur-nika, Višnikarja in še posebe dre. Tavčarja, ker je — finančni odsek dež. zbora kranjskega poveril baronu Schweglu poročanje o dež. zaklada. Emfatično vzklika, da „korak za korakom stopamo bliže Dež-manovim časom", da „ sedanja narodna stranka, oziroma njeni odločujoči voditelji ravno poturicam največ zanpa" in kar je še dragih takih lepih očitanj, s katerimi že iz vseh političnih taborov pregnani dr. Gregorič lovi pristašev za svojo novo stranko. Da se bolje spozna, kako podlo js hujskanje „Slovenskoga Lista", naj stvar nekoliko pojasnimo. Finančni odsek šteje 12 Članov. V njem ima katoliško-narodna stranka 5 zastopnikov, Nemci 4, narodna stranka pa 3, a dr. Tavčar ni član tega odseka. Narodna stranka je iz prva mislila kandidovati za poročevalca o dež. zaklada posl. Hribarja, a ker je bil ta v občinskih zadevah na Dunaju, ko je finančni odsek volil poročevalca, in ker ni bilo znano, bi li g. Hribar z ozirom na svoja županska opravilo hotel prevzeti to obširno poročilo, Be ni upirala nasvetu, naj se izroči poročanje baronu Schvveglu, toliko manj, ker poročevalec o dež. zakladu ima samo nalogo, beliti si glavo, kje in kako dobiti novib, v sedanjih žalostnih finančnih razmerah naše dežele neobhodno potrebnih dohodkov, za kar je gotovo prav baron Schvvegel po svojih izkušnjah nenavadno sposoben, sicer pa nima nič odločevati in ee mora v vsem ravnati po naročilih finančnega odseka. Narodna člana finančnega odseka se tudi zategadelj nista upirala, ker sta videla, da so vsi klerikalni Člani finančnega odseka povsem zadovoljni 8 tem, da prevzame baron Schvvegel poročanje o dež. zakladu. Baron Schvvegel je vsled tega odložil Dalje v prilogi. "W poročanje o nekaterih drog'h hto tako vtičih M* klad h :n »o dr t rni tcr;čila pre/zeli razni elovenski poslanci. Nam je kratko ml. nbomevoo, kako ae more kdo ob tem spodtikati, ča nima hudobnega namena, I u akati ,a no mnenje zoper narodno stranko in njene poeamii'n« člane. Dt ima glasilo „''prav Ijivega" dr Gr> g irifa ta name«, to k. ž- Ae posebe napad na dr. Tavčarja, katerega im> naje „Slovenski L'st" „praktičneg« tovariša" barona Schvvegla. To diši hndo po sumničenju in zat-g idelj je „Slovenski L Rt" dolžan dati točnega pojasnila, sicer bodemo to imatra'i z* ;nrnaliatiČno obrekovanje. — („Sudsteirisehe Pont') je bila tako pri jazna. da je on emla nad članek glede celjske slovenske g mnazije. L:st privi, da smo zahtevali, „dass an den b-stahendea Verka'tnissen gar nichts gtaidert w-rd n ćurfe; man vvii-di sich gegen die Zusichernng sicer Stelle im steiriseben Landeiaus-schnsse eucb mit der Errichfang von slovenischen Paralk Iclaeeen ai der dentseben Anstalt nicht zn frieden geben.' Tega mi nismo nikdar trdili. Za htevati smo, ali nej se ohrani gimnazija, kar pa bi bilo protiustavno, ali pa m j se na veliki gimnaziji narede paralelke, ter rekli, da se gimnaziji, oziroma paraklkam ne odrečemo niti za jedno mesto v dež. odbora štajerskem. To js bistveno vse kaj dragega, nego je poročala „Suist. Post". Mar gospodjs pri tem lista že ne znajo več slovenski ? — (Občinski svet) imel bodi v srelo, 3. f-»* bruvarji ob petih zvečer v mestni dvorani redno sejo. Ko bi se ta daa ne mogla rešiti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bode seja v četrtek, dne 4. febrnvarja ob petih zvečer. Dnevni red • I. PredsedBtvena naznanila. H. 0 tanje in odobrenje zapisnika 2adnje seje. III Personalnega in pravnega odseka poručio o dopisa obine Spodnja Š ška glede odškodnine za utelešeni del te cbčine k mestni ob-m-. IV Stavbinskega odseka porodila: a) o ugovora p >s stnika Miksi Giloz'erja proti magisfr. odloki štev. 38 368 ; b) o ngovoru posest-niče Marije Plautz proti magist. cdlcku ft 38 386 ; c) O ugovoru pobestnice J Selan proti niagistr. od-oku štev. 38.386; č) o načrtih za zgradb) nove hiše na Stubsnbergovem etavbišča; d) o prošnji posestnika G7. Sted*yja za sprememb; parcelacije njegovega, cb tržaški cesti ležečega svtta; e) o prošnji knratorija za mestno višjo dekl:ško šolo zaradi stavbišča za čo'.sko poslopje; f) o prošnji po sest niče P. Po v še za odobritev parcelačnaga načrta za njeno pcaasivo na Prulah; g) o ponudbah za odkup stavb.nskih parcel ob Tri s li o- st ; h) o prošnji posastnice M. Moos za parcelacijo njenega posestva na Karoliaski zemlji; i) o uredbi ni vela v Prešernovih ulicah in na S'. Petra test'; j) o ugovotih proti regulačaemu načrtu; k) o programu za zgradb) .Gasilskega doma" in o r. zpsu načrtov; 1) o splošnih načrtih za zgradbo „Cesar Fran-JoBipovaga mesti". V. Stavbinskegt odreka samostalni predlog, da je vi?, c. k. dsželni vladi pred ložiti spomenico, naj te vodepravna obravnava za regu'acijo Ljubljanica v svrbo osašenja barja in prič tek dela s tmegi kolikor mogoče pospeši. VI. Policijskega odseka poro'ila: a) o ponulbi Josipa Zjrca iz Celovca gleda prevzetja izprazaje vanja gnojnih jam v ozemlju ljubljanskem proti primerni odškedvm; b) o nasvetih mastnega fizi kat», izraz nih v letnem poročila za leto 1895.; c) o ponudbi zavarovalnega društva „Avstrijski P ho ix" glede zavarovanja redarstvenega csobja proti nezgodam. VII Nadzorovalnaga odseka za električno razsvetljavo poročilo o oddaji dovažanja blaga za mestno elektrarno s kolodvora na mesto uportbe. VIII. Personalnega in pravni ga odseka poročila: a) o oddaji služeb policijskega sgenta in d- tektiva; b) o oddaji služb blagajničuega kontrolorja, asistenta in praktikanta; in c) o oddaji s'užeb magistralnih slug. — (Imenovanja) D 2. šolski svet je ime-voval 9. Julija Slapšaka učiteljem v T.ebdnem g. Jakoba Slaparja učiteljem v Zaloga, g. Mi baela Kosa učiteljem v Z bnioi, gosp'. Mirijo Ban de k za učiteljico v Skocijanu, gospč Matildo Saje za učiteljico pri Sv. Mirjeti, g. Karla K a ligerja nadnčiteljem pri Sv. Križn pri Kostanjevici in učitelju g. Franca Ivanca v Radečah po delil H. učiteljsko mesto na ieti šoli. — (Zgradba gimnazijskega poslopja.) Kakor Smo že p trot ali, je ministeratvo privolilo, da se grmnatijsko poslopje zgradi e ven'valno r a prostom, kođar je stal „knežji dvorec", a s pogojem, da n e*p rt men j eto po istih načrtih, kateri so bili narejeni za zgradbo teg i pr.s'opja na prvotno določenem prostora v Tomanovib ulicah. Komisijontlni ogled prostora, koder je stal knežji dvorec, se bode vršil dne 5 t. m. — (Benefica gosp. Nollija) V sredo, dne 3 t. m. pela se bode tretjič opera „Eraani" in sicer na korist rež serju in opernema pevcu goip. Nollija. Vsak obiskovalec elovenskega gledališča ve, kaj je g. Nolli z\ našo opero, jedon njenih naj-odličnejših i''an ,v, umetnik v polnem pomenu te besede, kateremu se ima zahvaliti občinstvo za premnogo pravega umetniškega užitka. O Ikar je posvetil svoje izredne moči slovenski op*ri, je ta prišla na glas tako, da se ž njo labko ponašamo. Jedino ž njegovo pomočjo je bilo mogoče dosegi takih usoehov, kakeršne je dosegla naga opera, „ Trubadurjem", „R:golettom" in sedaj „Ernnnijem'. A g. Nolli ni samo odličen pevec, nego tudi neutruden težiser, kateri je tekom zadnjih let upri zoril celo vrsto najrazličnejših in največjih oper. Ne dvomimo, da občinstvo dičnemu umetniku na njegov časten vej r izkaz* svojo hval žiost s številnim obiskom. — (Slovensko gledališče) Sobotna predstava „Ernanija* je bila zopet velik uspeh naše opera. Predstava je bila če uglajenejša od prve, za kar gre posebna zasluga gosp. Nollija gospdč. Sevčikovi, g. Fedyczkovskema in gosp. K a s k o v i < a ter zboru — (Glasbeni večeri nGlasbeno Matice,) se bodo vršili v mali dvorani „Niroda?ga doma", ako se zanje jut-i 2. t. m. ne oglasi več predplač nikov. V tt m slučaja ss za posamne večera ne bodo oddajali ne sedeži ne vstopnice, ker bi to mali prostor ne dopuščal. Za prihodnja večera je naš Matej Hubad harmonizoval za mešan zbor z nova nekaj narodnih pašni, mej njimi: aSem slovenska deklica". Tako sodelovanje nas ga ljubljenca bode s'ušalcem gotovo poseben užit k! — (Vodnikov ples.) Za ta tr&dicijonalno najsijajnejši ples se kaže letes posebno veliko za nimaeje tako v Ljubljani kakor tudi v d ogih slo venskih krajih, od koder se je oglasilo mnego ude U*ž ikov in udeležnic. — (Maskarada „Sokolova") Ker se jesta vilo na odbor . e ; vprašanj glede st la letošnje ma-ekarade, ee tem petom naznanja, da letošnja marka rada ne b de v jednotnem slogu, kakor zadnja tri leta, nego je vsakemu na prosto dano po lastni fantazmi izbrati si miško. Toliko v kratko pojasnilo. — (Pevski veder društva „ Sla veo") v društvenih prisorih v „Naroduen d mu* vršil se je včeraj pri nepr čakovanem dobrem ob sku — dverana bila js zastdeoa do zadnjega prostorčka — ter prin?sel udeležencem veledobro z.bn'o. Pevske tečke, sbori ter kvarteti, šaljiva loterija in konečno ples, v kateri namen je si. čitalnični odbor rade volje prepustil malo sob) v porabo, zadrževali so občinstvo do pozne ure. — Z ozirom na izborno zabavo in tako mnogobrojno udeležbo občinstva izrekla se je cbča želja, naj bi „Slavec" večkrat prirejal jednake večere Društvo počastil je s svojo navzočnostjo tudi g. župan Hribar. — (Mestna hranilnica ljubljanska ) M s;ca j iimvarj i 1897 uložilo je v mi s uo hranilnico ljubljansko 728 strank 273 962 gld. 29 kr. 590 strank pa vzdignilo 221 093 gld 43 kr. — (Preskušnje na podkovski šoli.) Izmej 8 učencev jih ju naredilo skušnjo 5 z zadestoim uspehom, trije z nesadosrnim. — (Ljubavne a ven t ure ljubljanskega fija karja) Kdo bi mu zameril fi a kurju, ki mora v hudum mrazu stati pri svojem vozu, če mu včasih gerko pos ane okoli srca in da hrepeni po bitju, ki bi se ga oklenilo z gorkimi rokami. Nihče ne bede tako trdotr3en, da bi mu tega ne privoščil. Naj se greje, kjer se hoče tu more, samo take smole ne sme imeti, kakor jo je imel „Don Juan", ki je včeraj splezal k svoji Frančiški v diu^o n 'dstropje neke hiše na Š jnp'te.vskem predmtsti, a je meral bežati, ker mu je prišel gospodar njegove izyoh>nke na- proti! Saveda je to bilo ponoč«, in ker je g )-epi d. r mislil, da s« hoče kak tat u tihotapit i v hišo, poklical je še druge stanovnike na pomoč. Sedaj ee je začela g nja po (hiši. Nesrečni ljubimec je bežal po stopnicah v ki-t in se -kril ?a zaboji, kjer ra sa ga zasledovalci le našli io prijeli in, ker ga je Francka brezvestno zataji'a, tudi izročili policiji, češ, da je nevaren nt hotapec Policija pa je spoznala v njem znanega fijakarj«* in ga postavila na proete noge. Ravež si je pri skokih čez zaboje v kleti še svoje novo hlače raztrgal in ima sedaj Še vtb tega, da mora poslušati razne zabavljic, tudi škodo. Ali se bodi še pedal v take aventure je dvomi o — (Izgredi v Vodmatu) V soboto okolu 1/t2. po noči prišla je t opa razgrajalce v v neko gostilno v Vodmatu, kjer so imeli premogsrski hlape svoj ples in je hotela šiloma priti v gcstilno, ne da bi bila plačala vstopnino. Jeden razgrajalcev js ugasnil loč in tudi udaril jedmga gosti. Da ni bil navzoč stražnik Večerin, nastal bi bi krvav pretep. Stražnik spravil je razgrajalce s pomočjo gostov iz hiše in pcslal po asistenco, ki je tudi ša pravočasno prišla in vs=t razgrajalce, ki so pred gostilno h*u5čali in preklinjali, aretovala in odpeljala v zapor, kj'r Be sedaj pokore in poste. Včeraj je bil v Vodmatu v neki drugi gostilni izgred, kjer je bil tudi aretovan neki razgrajalec, katerega sta pa potem <1 a drega fanta stražn;ku iztrgala, da je všel Žito sta pi bila onadva prijeta in bosta se daj imela čaBa đo/o'j premišljevati, da ni dobro se utikati v aretovanje. — (Aretovanje) Mastna policija prijela je nekega trgovskega pomočnika iz Sušaka, ki js tamkaj svojemu gospodarju poneveril večjo svoto denarja in je pofe n 8 svojo IjuSo pobegnil. Sidaj js pohval po Ljubljani in ker je bil denar že za pravil, delal je dolgova, češ, da ima bogatega očeta, ki bode vse zanj plačal — (Mestna hranilnioa v Radovljici) V mesecu jannvarju 1897 j* 131 strank uložilo 28 583 gld. 31 kr., 36 strank uzdgiilo 7.506 gld. 53 kr., 34 strankam h ■ je izplačalo posojil 22 440 gld. stanje ul iz (453) 149 608 gli. 80 kr., denarni promet 87.571 gld. 10 kr. — (Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici) priredi v neJe'jo dna 7. febru/arja t. 1. v dru^tvemm domu (v pritličji) veliko predpastoo zil) '.o Vzporad - 1. Kocjančič: „Popotoa peBem", poje pevski zbor gasilnega drašt/s. 2 „Ž*bja pesem pred dežjem", štiri naučene žab* pod vodstvom g. Regloviča. 3 g slno društvo v Jar trni, ali Kedo nam bodi p velnik? Burka s p- t »»m v jedna n de janja. 4 „Zamurska koračn'cau, nastopi prvikrat društvena godba, broječa 10 mož. Začet k zabavi točno ob 8. uri zvečer — Konec ob 10. uri. Uitop-nina: Sedeži I. vrste 70 kr., II vr^te 50 kr., III. vrste 30 kr.. stoji ča 20 kr. Preplačila se hvaležno sprejmejo. C ti dibiček mmenjen je društveni b'a gajnici. Gledališče je koleno. — M j III. točko vstop ni dovoljen. P,, d .»čili na sedeže dobiti ja pri g Ha loveriiku, gostilničarju v Ridovljici. — (Iz Ilirske Bistrice) se nam pi5e 31 ja-nuvarja: Prav iznenadila nas je vest, da priredi novoustanovljeni klub bistrišk h ttmbarašev po komaj štirimesečai vaji že svoj prvi konert dne 24. prosinca t. I. O sijajnem u pebu, katergi si v polni meri dosegli, srni b Ii sicer že v naprej prepričani, vsaj s) imali spr tnega vodjo, g. skla datelja in kapelnika V. g B oža iz Sišaka pri Rski. DjtS'ravno se je veialilo vse, staro in mlado, prvega koncerta vrlih bistriških timburaš-tv. biio je vender slabo vreme vzrok, da ni bil pri najboljši volji tako dobro obiskan, kiker je bilo želeti. H rn mu ploskanja p> posameznih točkah ni bilo ne konca ne kraja, tako da s^ je vsakemu komada pridružil še drugi, ki ni bi na progrtmu, in ti so konečno le št) bolj kazili spreitnoit in izurjenost člano/ „lirske Vil .". Tudi petje nam je ugajalo; zlasti ona miška, „ki je iz mišntes pcišla" doseg'a je ob?no veselost in prizaiojs. Po tambannu, petja in šaljivem srečkanju razvil se je živahni, občno pričakovani ples, ki se je kmčal šj le v zgodnih jutranjih urah. Omenimo na še, da so r zm na-pitnice proslavljale g. kapelnika IW ža, gg. tamburaše in lepe dame, di so bife žili B g ura le prekratke, ii da ji prezgodaj napoč lo jutro, ki je VBacega zopet klicalo na delo tli pa vsaj na počitek. — (Iz štajerskega dež. zbora) V zadnji seji dež. zbora štajerskega je p V. Robič v svojem govoru apo8trcfi-hl tudi dež. glavarja grofa Wurmbranda kot nasprotnika Slovencev. Kdor se spominja, kako je grof \V ^rmbrand do najnovejšega časa nasprotoval Slovencem, kjer je mogel, tisti vš, da mu Robič ni sloril nikake krivice. A \Vurm-branda so Ribičeve besede hudo zbodle. Izjavil je patetično, da ljubi vse S'ajerce jednako, nsj so nemške ali slovenske narodnosti. I) m i uspeha 8 to izjavo ni dosogel. Ntmci ss radi nje jeze, Slovenci pa ne veruejo "VVurmbrandov m besedam, nego zahtevajo, naj dež. g'avar z d«janji dokaže, da se je poboljšal. — (Centralna posojilnica slovenska) ima svoj letošnji občni :bor v četrtek, 8 aprila v „Narodnom domu" v Brežicah zvečer ob 7. ori z dnsv-nim redom, predpisanim po zadruž \ih pravilih. Vabijo se p n. zadružniki io posojlin pl*tVi vsak mesec in povrh fle n v«ak t. den posrbe. Obravnava je dokazala, da je Scheir poklicane nrad^ike večkrat opozoril na to, da d> bi?a dvojno pkčo, a da ee nobeden ni hotel za to zmeniti, ker se ja us'rašil trnda in a rncstj. Vsled te£a so porotnifci Sch» rra oprostili obtožbo * (Gobe kot hrana) Svoj čas je neko kme-tjsko društvo btonlo \ri pcljed^lskem miniBter:itvn pnmrrLe fcoake, da hi re z-ivzvlo za razširjenje goboreje. č-eA, da s > gr.be d bra, tečna in iidatun brana. Za;cd za p*e skovanje živil je po naročilo poljedelskega mirister-ttva stvar preštudiral in dognal, da imajo goba v sebi kaj rcalo redilnih snovij, da jih torej ni priporočati kot hrano. 1 to tako se je tn ti dumuaki vseu'iliSki prifreor dr. VVs'ss iz rekel pri nekem ja%nem rredavacju, kateri je fte zlasti opczarjol na škodljivost gob. Fo sodbi imeno vanega strokovnjaka so botanično drji g lostični znaki, po ki-tcrib se razločujejo strupene gobe od iestru-penib p< prh orna n> zant-sljivi, največia DSTtraOflt gob pa tiči v tem, da se porabljajo ta hrano gobe, katere so predolgo hžale, ali 8* pr« dolgo sušile in v tem postale več sli u.i.nj stropu e in zdravju na vsak način škodljive. * (Bratomor) Brata R tter sta se z železnico peljala v Edhtz na D lmjem Avstrijskem. Blizo postajo je Josip Ritter odprl vrata, a niegov brat, s katerim je živel v sovraštva, je p.t.b I pri like, ter ga pahnil iz vtgora Josip R tter je padel tako msrečno, da ga je vlak povozil. Obležal je mr'ev na I ci mtst -. * (Roman mladega bogatega moža ) < '■ arias Stuait Connin^ham je bil mladn K o b I a r. Stiitek 6 'am-kega tečaja imi nj.s'ednio vncb-nc: dr. Fr n Kos: Iz domaČe zgodovine VI Og'ejsVi ingrtcitški škofje v začetku srednjfga veka; M S.: Podružnica sv. Ni kolaja na Visolem jod Kurrščkom; M S'ekovec: Doneski k zgo lovini čuka in f a na Kranjskim; Ferdinand Sfid : N va geoh Aka rreikava kranj k dež -le; J Vrhovnik: Škofa Hrena spominek ; M S: Slike v ljubi anski frančiškanski cerkvi; S. R : Prazgcdov nike izkopine ; Ivan Kuolil: Imtnoslcvni paberki. — »Mittheilungen des Masealvereins fiir Krain". Prvi se^Pek l^toš :jega tefiaja ima naslednjo vsebino : V L^vic: SchLss uud Hemc'aft F 6 leig in Oberkrain ; A Paulin : Errclith>tes bieracifolia ; K. ćrnogolar: D:e Markt jrivileg en vnn VVatecb; O. Grat*y: Schulvorschr f en rus dem J hre 1775; F. S.: Fiedrich S*mory ; O G.: Landw rts. In ftliche Bodenverbeeserong in Kiai* im 18 Jahrhunderto: O G : Zar Forderong des Handels in Kra n unt^r Mana Tbercsia ; O. G : D »a L>iba(hir K zbisthum vom Jahre 1788; L'trraturbfric ht. -— .Naši knjižni grehi". Spisal M M Hostnik, profesor v Rusiji. P.natn. iz nSloven skega Sveta". D naj. Tukama Ivana N. Vert-r.y. 1896 Str 32 Cena 12 kr. V tej nzpravi pojasnjuje pisatelj razna li olcgii'na vprašanja. Opozarjamo zategadelj z'a*ti jezikoslovce ca njegov spie. Dunaj 1. februvarja. Socijalisti so včeraj v vseh dunajskih okrajih priredili mnogo vo lilnih shodov. Agitacija mej socijalisti je velika in vse kaže, da si pribore na Dunaji nekaj mandatov. Krakov 1. febrnvarja. Navzlic vsem pritožbam na namestni.štvo in na niinisterstvo razganjajo orožniki vse molilne shode, katere prirejujo pristaši ljudske stranke. Razburjenost mej kmeti je velikanska. Budimpešta l febrnvarja. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da je položaj mi- I nisterskega predsednika nevzdržljiv in da se ItanftV kmalu po povratku z Dunaja umakne. Rim 1. januvarjs. Vsled poročil iz Afrike je vlada ukazala pripraviti koj nova dva polka, da jih pošlje v Massavo. London 1. februarja. D« orni krogi be-rolinski se po poročilih tukajšnjih listov na vso moč trudijo potlačiti Tauschejevo afero, ker so j se našla j^.ko visoke gospođe in dsme kompromi tujoča pisma. Ces. kr. avstrijske državne železnice Zobobol olnJAnjt"jo aobne kaplj ice lekarj a Piccollj a v IJiiblJ anl 1 inu.tj-ka cesta), katere so bile odlikovane e Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Vis. prejasne gospe prestolonaslednice vdove nadvojvodinje Steklenici velja i!0 kr. 1 (44—5) Ob sediinjem Času za jemanje n *jbolj pripravno SBB |>[ isiin*. i I -i., in m\ «•/.«* BB aor Dorš. Med. ribje olje ugodnega nkusa, lahko prebavljivo — cena 1 steklenici 50 kr , dvojni 1 gld. — priporoča lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mostu. (92—3) §tev. : Deželno gledališča v Ljubljani. Dr.pr.770, Pred^-lačani sedeži ne veljajo! Na korist režiserja in pevou „Dram. društva" J"osipu USTolli-jia. 1' NrcMlo, ti m- i%. Icbriivurju ist)7. ERNANI. Velika opera v Štirih dejanjih. Po V. Huguvi drami „Hemani" spisal F. M. Piave. LJglusbil U. Ve>di. Poslovenil A Fuutek. Kapelnik g. Ililanj Uenifiek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajnicu se odpre ob 7. uri. ZaOetek točno ob V»a- a"-Kunec ob 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v petek, dne 5. febrnvarja 1897. l P a m <—» Čas opazovanja Stanje barometru v mm. Idiiipe-raiura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 80 9. zvečer 7as 5 - 95 si. jvzh. jasno 31 7. zjutrrtj 725 2 — 8-3 sr. sever skoro obi. 00 n 2. popol. 7227 — 1-6 »1. jug pol obi. * l.svč, n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7240 728 6 7285 - 3 8 - 10 5 - 31 al. jug si. svzh. i.l. jzah. pol obi megla oblačno 00 Srednja temperatura sob >te in nedelje ■ 111 in 4 6°, za 9-3* in 2b" poU nornalom. XD"La.na-jslra. boiza dne 1. februvarja 1897. ikupni državni dolg ▼ u.U»h.....102 gld jknpni državni dolg 7 erebm , , , , 102 , Avstrijska zlata renta ...... 188 , ivatrys*n kronska roata 4°/0 . ', 101 , >,,• zlata renta 4°/0. , ° . , , , 122 , jgerBka kronska ronta -i B .11 99 ■ Jkvsuo-ogorske bančne delnice . . . 969 , iroditne delnice .... ... S71 uondou vista....... 119 Semski drž. bankovci' xa 100 na*r,'- /0 mark........... 10 frankov.......... .talijanski bankovci j kr, cekini.......... 68 11 0 ib 5 Dne" 30. januvarja 1897. k°/0 državne srećke is* 1. 1654 po 250 gld. 149 gld. Državne srečke iz 1.1864 po HM) gld.. . 188 „ Ounava n>g. areč.ke r>°/0 po 100 gld. . . 128 , Semlj. obč. avstr. 4'V p zast. list: *-9 , Kreditne sreCke po 1*X> gld...... 198 , Ljubljanske srečke......... 23 , ttndolfove srečke po 10 gld...... 24 ,. akcijo auglo-avstr. banke po 2O0 gld. . . 157 „ r:aniwav-draflt. volj 170 gld. a. v . . . 489 . fapiruati rubolj......... 1 10 m. 35 i f , 20 80 78 65 73 5P/, 30 66 — kr. 50 , io : ■ 20 , 50 ; 27»/.: P^ostranski zaelužek 150—900 gld. mesoSno za osobe VBeh poklicnih vrst, ki se I i'l>'- pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na „Hanptstadtlaohe Weohaelstaben-Gooollaolialt Adler & Comp , Budapost". i.iHJ-11) 1 Nimnn Ij«-un 1. 1»74. Izvori iz voznega reda •rrelj'a.-'sm.eg-a. oćL 1. olcto"tera. IS©©. NMtopnO omsnjmil prihAJilui In odhajalal iul (i*n*o«nt M t •re«lnJee»ro|»^U j-fii <<;»*n. (15-25 »iIIkmI Is I.) tihi J »im* (juž. kol.). Proga čez Trbli. Ob 11. nrl 6 min. po imui oiubni vlak v TrbU, Haljak, OalovM Kr»nieiinf,.mn, l.juhno; ue> Helithal v Aunee, Itohl, (Imun.len, Holnoffrad| 6aa KUl-OMt«ln, ZeU ru Jaaaru, Inomoil, Bregeno, Ourth, O/enavo, Parla; dea Klom-Koiilinir t Htoyr, Lino, Bu, Franeora t aro, KarloT« var«. I'r»i(.i, lilpako, l»jn »; Tla A.mitett«n. Proga v Novo mesto ln v Kodevje. Ob 6. ari 16 min. ijutraj maiani vlak. — Ob i J ari 66 mta. po polnilna ma*,oii vlak. — Ob 6. uri SO min. irsAer mešani vlak. 2'riln».l v IJnblfauo (juž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob 6. nrl 69 min. ajntraj oaobnl Tlak a Dunaja Tla Amitetten I. 11 n k ji . 1 'i ■ u«. Franoovlh varuT, KmrluTJli TaroT, Ueba, Marijinih f»m» Planja, BudeJeTio, aolnograda, Linoa, Htejra, flroundena, Iiohla, Anaaeeat, Ljubnat Celoten., Beljaka, Kranicnefoate. — Ob 11. uri 26 min. dopoludnt osobni Tlak s Dunaja Tla Amatetton, Karlovih varor, Heba, Marijinih tsvtot, Planja, Budrjario, Rolnosjrada, Linoa, Stevra, Parlaa, (lonere, Uuriha, Ure genca, Inornoila, ZalU na jnaeru, I.end-flastaina, Tijubna, OeloToa, I.lnoa, Ponkabla — Ob 4. url 66 min. popoludue osobni Tlak a Dunaja, l.jnl.na Hel*thala, Beljaka, Celovca, Frnnseusfesto, PontahU. — Ob 0. uri 4 min sTedat oiobnl vlak ■ Dumja vi i Amatetton, ia Ljubna, UoUaka, Celovca Pon tabla. Proga lz Novega meata ln lz Kočevja. Ob 8 url IV min. sjutraj niosani vlak. — Ob 9. nrl 82 m in. ".po polnđao meiani rlak. — Ob 8. nrl S6 min. iTecer mešani Tlak. >*!lio«l la I*)ubijane (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. url 23 miu. ajutraj, ob 1. uri 6 min. popoludne, ob 6. tu 60 min. »v,-.ur, ob 10. url 26 mlu. aveoor. (Poslednji vlak la t oktobre ob nedeljah In praaniklh.) • »rIBioil v I,Inbl|ttn*> (drž. kol.) Is Kamnika. Ob 6. nrl 66 min. ajutraj, ob 11. uri 16 miu. dopoludne, ob B. nrl 20 min. /' oh S. uri 56 min. sTeoer. (Poslednji vlak le t oktobra ob nedelja) In prasulkih ) se takoj v^prfjmc imajo prednost — flkrga Naroda". v apecerijsko trgovino. Starejši Kje ? pove up avn štvo BSlov«n- (191) Učenča (189—1) dehtih in poatenh starisRV vzprejme takoj v trgovino z manufakturnim in apeonjakim blagom Fran Kova«54 trgovec na Hribu, posta Travnik pri Rakeku. V trgovino z mešanim blagom na deželi se Išče m.lstc3. (170—3) trgovski pomočnik do 18 let .star. Vešč mora biti slovenskega in nemškega jezika. Kje? pove upravništvO „Slov. Naroda". Trgovski pomočnik špeceriet, slovenskega in nemSkcga jezika zmožen, želi svojo sedanjo službo premeniti, in sicer v kako vfčje m> > to. Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravničtvn .Slovenskega Naroda". (161—4) Prodajalnica na Mestnem trgu št. 11 (1*8-8) se odda. s 1. majem lotos. Pripravna posebno za specerijnko trgovino. Soliden učenec se takoj vzprejme v trgovino s špecerijskim blagom, Kje? pove iz prijaznosti upravnidtvo .Slov. Naroda". (159—8) Vsak kašelj Vsaka hripa katamim uničevalcem (dobroolnimio konflturo). (141-2) Zavojčki po 'Jo kr. bo dobivajo v Ljubljani v vueh lekarnah. I ne temcIJMo tr , t . i 4««1 »ravl samo Vsaka hripaVOSt J 8 Kraaaefa i»..€i im n«-«» . tj. ir-^j* fjosip reTcT'T 4 likanje sukna, b ar v arij a £ j in kemična spiralnica ► 4 Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 w i se priporoča za vsa v to stroko spada- ^ J (24) joča dela. ' * Postrežba točna. — Cene nizke. F Ljubljana, Židovske ulice st. 4. Velika zaloga obuval <25> lastnega izdelka xa dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vsakerana naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznaiuenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli uaj se vzorec v poslati. Velika zaloga suknenih ostankov po znižani ceni pri Hugo Ihlu Ljubljana, Pred škofijo št. 2. 33 Vzor Alojzij Erjavec j. zcor (is) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečast. duhovfičini in slav. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuvUlj katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja od najfinejša do najpriprostejfie oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. in čepic. 9 ~+$o J. Stari trg št. 16 Najnižje cene. P roku p o val on m tovarniško oene. Ceniki (26) se pošiljajo brezplačno . BBKBDIKT »f* ImjuiTb! jana Stari trg* št. 16- nji *ywp ¥■ *jnr^sv «-e>i i^nr^r » isj h Brata. Bborl S \ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. } S Pleskarska mojstra c. kr. državne in S f~ c. kr. priv. južne železnice. \ 31ikarja napisov, ^ itavblnska in pohištvena pleskarja, i * Tovarna za oljnato barve, lak? in pokost. (34) S 1 Zalogi orl^limlnr-,i knrl>ollne|n. 1 M;iS''oli;i za konjska kopita in usnje. ¥ oderci o.-sjrsrsrsrsrsr"SJSJsrssrsjč] s I ■ H p izvrstne faco ne, II W H najboljši izdelek 0(19) 1»" |c«ii«?Jo pri S alojziju persche j| Pred škofijo 22, poleg mestne hiie. ftlBiaiBlBiaiS—IgiaiBJEUBfBČl Hajvečja iztier najaovejšega 1 I svilnatega blaga Puškar in prodajalec biciklov, FRAN KAISER V Ljubljani Šelenburgoveu lice 6 { m • »>. i- k u»l i», za «■«■'•■ obleke in iilun■„ priporoča i*«* ■mjiiiftjlh <><>iiali (35J (27) Najboljšo urojona 7.im|it i 1°°' J- Klauer v Liubljani. ] Sobni slikar Poljanska cesta 72 Josip Erbežnik Sobni slikar Moste lzvriuje vsa v to stroko spadajoča dela, kolikor mogroče nižjih cenah. (28) Za ukusno ln trpežno delo so Jamči. m»T" Naročila plamenlm potom: Moste št. 33. 1fcy ■Ha uma Ivaj^Llrsi Toni ai) v Voilmatu št. 3 priporoma p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vozov, svojo kovaško »tort izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporoča gg. hišnim posestnikom vezi za stavbe ter jamči za dobro delo in točno potrežbo. Alojzij Persclie j Pred Škofijo 22. poleg mestne hiše. J Toma pohištva j. J. NAGLAS mM •m Ljubljana Turjaški trg štev. 7. |j Ljubljana,Dunajska resi« »f. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo (37) Poljanski nasip št. 8 (Reicbora hiša) pripon.ča svojo bogato zalogo čtedilnih. ognjišč UtftJprJprotUe JNili, kakor tudi uitjll- li. j m i ii, z žolto med j o ali mesingom montiranih za obklade s pečnicami ali kahlami, l'oprai IJnnJa hitro In po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvrše. (22) HENRIK KENDA |HCeneni lepi klobuki za"^ damo. Vedno zadnjo novosti. l*u pratilju se urno in prav po ceni. M o dni žurnali trunko in laslonj. LJUBLJANA. Anton I^jfe^l^e^jf Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plasčev za gospe, nepre-močljivili havelokov itd. Otili-lic pO meri se po najnovejših uzo rtih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (30) IVE e h a n i k <38) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani j Izdeluje ln popravlja Ni vtilnr nI nije in > . ■ 1 . . t - i. Jj |> 1 j 11 n i Židovske ulice št. 3 priporoča svojo bogato zalogo orožja za lov ln osebno var- ||+ iionI, Htrcljlva ln potrebščin za lovce. (31) Popravki se Izvršujejo v moji delavnici. ^jfam Detter Xj3-a."bljeLrieL, Ststrl trg* štev. 1. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ee tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski Stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne Nlamo-resnlce in nilatllnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti centi. (32) Ceniki zastonj in poštnine prosto. 1 Pekarija SE Slaš cičama 1 JAKOB . 1M M v Ljubljani, na Starem trgu št 21 postreza točno % najraznovrstnejilml štirikrat na dan svetimi, nknsnlml, zdravimi ln slastnimi v slaščičarski (M) in pekovski obrt ■ padajočimi Izdelki. Tu je dobiti vsak dan domačo potvioo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe čenec (Van i 1 le Zwiobacki ter ZC 03RF Slovenski akademik (Jurist) lice primerna slnibe kot domači nottelj ▼ kaki družini. Poučuje v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Prevzel bi tudi primerno službo pri kakem odvetniku ali notarju. — Ponudbe naj se poSilJHjo na upravni št \. i ^Slovenskega Naroda". (188) Za dojnico (amo) v kako bolijo hišo želi priti 21 let stara, zdrava in krepka ženska. — Naslov se izve v upravni&tvu .Slovenskega Naroda". (17t»—2) Vzprejmem spretnega solicitatorja. Plara 50 — 70 gld. po zmožnoati. Vstop takoj ali pa tudi pozneje. T>i*. I>i*m^ot.in Treo (147_7) odvetnik v Postoj ini Podpisani usojata se vsem castitim gostom, ^ znancem in prijateljem naznanjati, da sta se preselili 5 i/. Židovske utire ter prevzeli na Sv. Jakoba trg-u * štev. 6 (185—9) * gostilno ,,pri jelenu" kjer se točijo izvrstna pristna dolenjska, istrijanska in štajerska vina, dalje do'iro Ko/.lerjevo marčno pivo ter se dobe vsak čas okusna gorka in mrzla jedila po primernih renah. Za obilni obisk se najuljndneje priporočata Dragica in Pepica Koraćin. I St. 441. (172-3) Bankovec za 100 gld. Je bil na|deii v prostorih hritii|wke hranilnice. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi pri tem zavodu ali pa pri mestnem magistrata v Ljubljani ter naj dokaže pravico lastnine. Ljubljana, 27. januvarja 1897. Za varstvo občinstva proti vsem ponarejanjem bres vrednosti imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko. Sidro LINIMENT. CAPSICI COMPOS. iz Richterjeve lekarne v Fragl. Priznano Izborno, bolečino tolažeče mazilo: po 40 ki*., 7( i kr. in i gld. hi* dobiva v vseh lekarnah. Zuhtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kot Richterjev Liniment s „sidrom" in sprejme naj He iz opreznosti steklenice kol pristne, ki imajo varstveno znamko -Sidro". Ritliterjeva lekarna pi*i zlatem li e take W ~£L ^ • znano ' a D a 9 (8S01-I4) ots<9aeoetoceo««D«toos««««e Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsamica) iz angeli* varuha lekarn* iit tovarne farniat-evtičnih izdelkov A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Po zdravstvenem obla«tvu pre Nknšeno in ocenjeno. Najstarejše, n*jreelnej.šo in najcenejše ljudiko domače zdravilo, tolužeče prsne in idjučne boli itd. 1 za notranjo in v nanjo vporabo. V znak pristnosti je vsaka stekleničtca zaprta s ■rebrnim toholrem, v katerem je vtisnjena moja tirma: ,.A«lolf Tlil«*rry, !«•». »inn* pri onu«-1 ju *a-riilni'*. Vnuk balzam, ki nima ^in stoječe celenu Itskasie varstvene zuamkp, naj »e zavrne kot tim manj vredno čim esifjlfl po na rej »nje. 1*mz1 un| se ■el*H *«*«lnn i it m«-lciMk « uratveiio riiaiako »goraj stoječo! INuiarejalci in posnemovalci ntn jepa jod»t o pristOega balzama, kakor tudi prodajalci bre/.vrt dnostnih paimrejemb, občinstvo »lepeči h d nizih bul/.amsk h znamk, se bodo na podlagi zakona za varstvo znamk strogo sodno preganjali in kaznovali Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, uaj Ne naroča m« ra »t«««-i lu tt«.< lirU«) A. 1 1» •' n > ju V l'n-rmli pri It • - U»«1 <■ «i • S1 .t -liui. Cena franko ra vsnko poštno postajo na Avstro-Ogerskem je za 12 malih ali B dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali B dvojnih steklenic 4 K HO vin Manj nego \i malih ali Ii dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (.57—5) |)SjF" l*uzl naj ne vedno iihImiiUo na gornlu rili'iio \ n rsii eno znaiiik«, kultr« mora Imeti v zn»k priMtiio»&l iitukn steklenice. Adolf Thlerrj, ltkliariiar v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Učenec ali učenka ne vzprejme v prodajalnico z mešanim blagom. — Ponudbe upravništvu „Slov. Naroda". (166—S) Trgovski pomočnik star 17 let, z dobrim spričevalom, vajen trgovine s mešanim blagom, zmožen obeh deželnih jezikov, lsee službe v kaki pro«t»Jttln.lcl na Krisn|Nk«*m. Ponudbe se prosijo pod naslovom: 91. B. pozi« r. NiHiiii« llnkek. (1*2— 3) koneipijenta« Dr. Josip Vrečko odvetnik v Celji 3WK~ ZE^roda, se "SME Meyer: Conyersations-Lexicon (najnovejša Izdaja) in (184 —S) Sachs-Villatte: Franzosisch-Oeutsches in Deutsch-Franzosischos VVdrterbucli. Kje V pove upravništvo „Slovenskega Naroda". E>. rt-Čas t mi jo naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, da sem z današnjicu dnevom prevzel "b> nrl-vin.i o o g F. Zupana Pod Trančo št. 1. Ob jedtiem naznanjam najuljndnejše slavnemu občinstvu, da sem brivnico popolnoma prenovil ter jo jako elegantno uredil. Potrudil se l>odem, da ustreženi slavnemu občinstvu s hitro, lino in čiBto postrt-žbo. Za mnogobrojni obisk prosi in se najuljud-nejo priporoča Josip IVIilliovič 180—2) "brivec v Ljubljani Pod Trančo št. I. Z Potrtega srca javljamo vsem Horodnikom. prijateljem in znancem tn7.no vest, da je preminul naš ljubi nepozabni papa, gospod Niklas Rudholzer uiar in ©ptllc ter DO dolgem, jako mučnem trpljenji, previden s svetotajstvi za umirajoče, danes po noči v 71. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajnoega se bode v ponedeljek, dne 1. febrnvarja, popolndne ob 1. un, v hiši žalosti. Gospodske nlic-c St. .'1, slovesno blago« slovilo in položilo k večnemu počitku v lastnem grobu pri sv. Krištofu. Sv. male zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Za tiho sozalje in prijazen spomin piosijo: Fran Rndbolzer, urar v Celovcu Karol Rudholzer, c. in kr. pijonir-ski stotnik v Krakovu, b i n o v a. — Ida Fbrg rojena Rudholzer. poštnega uradnika vdova, Vilma Rudholzer, hčeri. — Ana Rndbolzer. ob-vdovela Urabl, Adela Rudholzer rojena Sobmledt, k m a hi — Rlbard in Franol Forg, Rudi Rudholzor, Otlllja Urabl, vnuki. V Ljubljani, dne. 31. januvarja 1897. (190) Najboljši fabrikat: I. kranjski lanenooljiiati firnež L kranjsko čisto laneno olje Siccativ-firnež (sušilo) priporoča najceneje (130—4) Adolf Hauptmann prva kranjsla tovarna oljnatih barv, firnežev, laka in Meja v Ijjuhljaiii, na Sv. Petra ccsli. Velika S0~kraicarsha IS Žrebanje ■ noprokllcno loterija tt c/nomasfa. 120. febrnvarja. (7«i 11) €■ I a viil dobitek. 75.0001 v gotovem z 20°/0 odbitka. Nr reke po 5O kr. priporoča J. C. Mayer banka v Ljubljani. B cs 0 IVI po znižam ceni iz c. kr. zaloge soli v Piranu v žakljih po 50 klg\, sestavljena po c-blastvenfm predpisu iz 99|/4«/0 bele morske soli, i/s*/o rdečega železnateg-a oksida in '/4o/0 peliuovega praška, dobiva se najceneje pri Mihaelu Kastner-ju v Ljubljani kateri ima glavno zalogo jedilne in živinske soli. Istotam dobiva se najboljše špecerijsko, materijalno ~W (17i-3, bsjjf- in kolonijalno blago kakor tudi vsakovrstni zdravilne in krepUne mineralne vode. ?5 Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk 9Narodno Tiskarne".