TRGOVSKI I.I ST
Časopis Mi trgovino, industrijo in obrt.
naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.05S.
Leto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	torek,	11.	avgusta	1931.	Telefon	št.	2552.	štev.	91.
uradnik vse te okoliščine na znanje in
zahtevati kvečjemu od prejšnjega lastnika tvrdke samo to, da se plača enojna taksa v znesku 50 Din.
Tako je mislil tudi trgovec in tako bi bil mislil prav vsak.
Toda nekaj tednov pozen je dobi trgovec (in sicer sedanji lastnik tvrdke) razsodbo, da je obsojen kontumačnim potom v plačilo takse 50 Din in petkratne kazni v znesku 250 Din ter da mora plačati i'A razsodbo tudi še posebej takso 50 Din, skupaj torej 350 Din. Morebitno pritožbo proti razsodbi mora vložiti v 15 dneh, a pritožbo je kolkova-ti še posebej s 50 Din.
Samo ob sebi umljivo, se je trgovec tnkoj pritožil in bo kazen od višje instance tudi odpisana.
Toda kdo povrne trgov«** kolek za pritožbo, ki je s 50 Din precej visok; kdo mu povrne odškodnino za nevoljo in izgubljeni čas?
Ker si ne moremo misliti, da bi bila davčna uprava predpisala kazen, ako bi bilo že iz dejanskega opisa finančne kontrole razvidno, da je knjiga še iz časa pred letom 1929., da velja zanjo torej amnestija, bi bilo pač želeti, da bi vodilno finančno oblastvo ponovno opozorilo na amnestijske določbe taks davčne uprave kakor organe finančne kontrole.
trdilo, kakor ga zahteva sporazum o živinskih boleznih. Ce se uvaža živa živina iz ene oblasti v drago oblast pogodbene stranke preko tretje države, jo mora uvozna država sprejeti v vsakem primeru in brez ozira na njeno uporabo. Živina za klanje, uvožena z oblasti ene pogodbene stranke pod pogoji sporazuma, more priti pri pošiljatvi v oblast drage pogodbene stranke samo na trg ali takoj v klavnico, ki je neposredno zvezana z železniško progo. — Sveže meso, namenjeno za uvoz v oblast druge pogodbene stranke, mora izvirati od živine, zaklane izključno v klavnicah, med katerimi se vrši stalna veterinarska kontrola. Poleg tega morajo vsa podjetja, ki izvažajo mesne izdelke v oblast druge pogodbene stranke, zadostiti vsem pogojem, potrebnim z veterinarskega in sanitetno - policijskega stališča. Uyoz konjskega mesa ni dovoljen. Kar se tiče živil, izdelanih iz svežega svinjskega mesa in odpremljenih v svežem stanju, mora potrdilo vsebovati tudi to, da je bilo meso podvrženo trihinoskopskemu pregledu ter da je pregled izpadel pozitivno. Sveže in predelano meso v poštnih paketih in pri potniškem prometu se lahko svobodno uvaža do 4 kg največ. Sporadična pojava raznih boleizni konj, goved in svinj ni vzrok ukinitve izdajanja potrdil za živino za klanje razen za živino iz okuženih dvorišč.
Zakon o amnestiji in njegovo izvajanje.
Kakor znano, je stopil leta 1929 v veljavo zakon o amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonih o neposred-njih davkih, taksah, trošarini in carini.
Ta zakon z dne 10. aprila 1929 je bil razglašen v našem Uradnem listu pod št. 168/41 ex il929., ter je stopil v veljavo tudi ta dan. Do danes ni bil niti razveljavljen niti izpremenjen, torej veljajo njegove določbe še vedno in jih morajo upoštevati vsa finačna oblastva.
Najvažnejša sta člena 1. in 2. tega zakona. Ker so na ta zakon po naših informacijah, kakor je videti, nekatera davčna oblastva že pozabila ter se ne ravnajo po njem, navedemo oba člena tukaj doslovno, da se bodo vedeli davčni zavezanci, vsaj oni iz trgovskega stanu, braniti in bodo mogli varovati svoje pravice.
Ta dva člena se glasita:
Člen 1.
Vse osebe, ki so storile kakršnakoli dejanja, kazniva po dosedanjih zakonih o neposrednjih davkih, odnosno po zakonih o taksah in trošarini, do všetega dne 31. decembra 1928., se opraščajo vsake kazni.
Izrečene, a neizterjane kazni se ne pobirajo, že izterjane pa se ne vračajo.
Člen 2.
Po razglasitvi tega zakona se ne smejo neposrednji davki, odmerjeni za čas pred dnem 1. januarja 1929., izpremi-njati na škodo davčnih zavezancev.
Prav tako se ne sine izvesti zoper nje kazensko postopanje zaradi morebitnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena pred tem rokom.«
Določbe tega zakona so tako jasne, da jih razume lahko vsak laik. Nam se zdi neverjetno, da zanje ne bi vedeli organi finančne kontrole, še manj, da bi ne vedela zanje ena največjih davčnih uprav naše banovine.
Spomladi, menda marca meseca, je prišel k nekemu trgovcu organ finančne kontrole, da bi pregledal _poslova-nje glede davka od uslužbencev. Da bi bil imel ta organ obenem tudi predpisani nalog za revizijo listin in spisov, kar se tiče taksnih zadev, na to ni misliti; vsaj izkazal se ni z nikakim nalogom niti ni omenil, da je v to upravičen. Naj bo kakor že hoče. Ko je bila zadeva glede davka od uslužbencev izvršena, je začel gledati organ finančne kontrole še poslovne knjige ter je naletel neko staro pomožno knjigo iz leta 1825. in 1926., ki je bila slučajno v obli-žju in ki jo je vodil svoj čas še prejšnji lastnik dotične tvrdke. Ta poslednji jo je smatral takrat kot tako, ki je samo za notranjo porabo, ter jo neupravičen« ni kolkoval. 'Knjiga je imela 100 folijev: začelo se je vpisovati vanjo 1. 1925. in nehalo 1. 1926., ker je bila potem že vsa popisana.
Knjiga bi bila morala biti kolkovana s 50 Din in finančno oblastvo ima pra-\ ico ,da plačno te takse še vedno zahteva; nima pa pravice, da bi zahtevalo tudi plačilo petkratne kazni (člen 1.), niti ne sme izvesti kazenskega postopanja sploh zaradi tega prestopka (člen .2.).
Organ finančne kontrole pa za amne-stijski zakon kakor je videti, niti ni vedel, ker bi bil moral sicer zapisati v svoj opis, da je knjiga še iz 1. 1925. in
1926.,	da je izterjati torej samo enojno takso v znesku 50 Din, ne pa tudi kazni, ker je ta po amnestijskem zakonu odpuščena.
Le tako si moremo razlagati, da je davčna uprava mogla uvesti zoper sedanjega lastnika te tvrdke kazensko preiskavo.
Ker je bil trgovec določeni dan nujno zadržan, je poslal k davčni upravi ob določenem času svojo knjigovodki-njo ter jo je pooblastil, naj vzame s seboj dotično knjigo, da bo videla davčna uprava, da je knjiga še Iz leta 1925. in
1926., in da je vsako kazensko postopanje nedopustno in nedopusten tudi predpis vsake kazni.
Knjigovodkinja je šla k davčni upravi, pokazala knjigo in se sklicevala kot pooblašoenka in nameščenka tvrdke izrecno na zakon o amnestiji z dne 10. aprila 1929. V trgovčevem imenu je povedala, da je predpis vsake kazni nedopusten. 'Referent je vzel poslovno knjigo sam v roke ter se je lahko prepričal, da se je začelo v knjigo vpisovati začetkom I. 1925., prenehalo pa proti koncu leta
1926., potem se pa vanjo sploh ni več vpisovalo, ker ni 'bilo več prostora. Vsaka postavka v knjigi je imela svoj datum, vsak mesec je bil natančno označen tudi z letnico; vsak dvom je tu izključen.
Ker je bila izvedba kazenskega postopanja nedopustna, bi bil moral vzeti
Važne določbe za izvoz živine v Avstrijo.
Sporazum o živinskih boleznih, ki je sestavni del nove trgovinske pogodbe, ki je stopila provizorno v veljavo med našo državo in republiko'Avstrijo, vsebuje gotove odredbe, ki jih ni bilo v starem sporazumu. V zvezi s tem je oddelek za veterinarstvo v ministrstvu za kmetijstvo izdal preko kraljevskih banskih uprav vsem veterinarjem navodil« o uveljavljenju nove trgovinske pogodbe. Ta navodila pravijo:
Sveže in ohlajeno konservirano meso mora nositi isti žig kakor potrdilo o izvoru in zdravju. Za konservirano ali predelano meso mora vsebovati potrdilo tudi to, da meso nima v sebi nobenih substanc, katerih uporaba je po predpisih namembne države prepovedana. Za izvoz živine in živinorejskih proizvodov se ne bo zahtevalo nikako predhodno dovoljenje, temveč se bo izvoz vršil po odredbah, ki so dolčene s pogodbo. Pri vsem tem pridržijo pogodbene stranke glede izvoza živine razen kopitarjev, posebno še za gospodarsko uporabo, kakor oploditev, delo in gojitev, sebi pravico, da predpišejo posebne pogoje, katere bo država strogo izvajala. Kakršnakoli je gospodarska uporaba, kateri je živina namenjena, je treba vedno priložiti po-
Občinska trošarina.
Trgovec nam piše: Že spomladi smo dobili tiskano naredbo o občinski trošarini, tudi G remi j je izdal tiskano poročilo >Znižanje mestne trošarine v letu 1931.« Zal da se ta trošarina v praksi ne izvaja in prosim sporočila, kdaj bo ta znlzana trošarina stopila v veljavo. Vsa uvoznina se še vedno računa po starih postavkah in v starem obsegu ter znaša pri posameznih paketih tudi po 50 do 150 Din. To so poleg visoke carine in poslovnega davka previsoke obremenitve ter bi bil skrajni čas, da se ta bremena omilijo.
Ni treba še enkrat poudarjati, da vsa zvišana trošarina ni povzročila vsaj v imanufakturni stroki nikakega povišanja ceni ter so trgovci vse te nove izdatke Plača1!! iz lastnega žepa odnosno toliko
manj zaslužili. — Opomba uredništva: Po naših informacijah je proračun odobren, so pa med tem nastala neka nesoglasja, ki se morajo pojasniti, prediio so začne izvajati.
ZA KREDITIRANJE VOZARINE LE GOTOVINA.
Na predstavko centrale industrijskih korporacij generalni direkciji državnih železnic o vprašanju, ali smejo blagajne državnih železnic sprejemati v zameno za vozarinske kredite tudi vrednostne papirje, je generalna direkcija državnih železnic izdala pojasnilo, da je s čl. 57. pravilnika o finančni in računski službi državnih železnic, ki je stopil v veljavo
1.	avgusta t. 1., izrečno predpisano, da se v depozit za kreditiranje vozarine mora polagati samo gotov denar in ne vrednostni papirji.
. Še o krošnjarski nadlogi!
V zadnji številki Vašega cenjenega lista ste omenili o krošnjarski nadlogi v Mariboru in njegovi okolici. Prav nič milejša ni ta nadloga v Ljubljani. Zato je bilo načelstvo gremija trgovcev v Ljubljani prisiljeno, da pod vzame proti krošnjarjem ponovno korake in je osebno interveniralo pri upravniku tukajšnje policije g. Keršievanu, kateremu je predložilo vlogo, v kateri med drugim pravi: »V svrho rešitve vprašanja krošnjar-ske nadloge se je podpisani gremij obrnil že opetovano na razna oblastva, vendar do danes še ni našel pri tem vprašanju pravega razumevanja. Vsled tega je čast obrniti se do Vas, velespoštovani gospod upravnik, in Vani sporočiti sledeče:
Kljub vsem potrudljivim ukrepom oblasti se krošnjarjenje v Ljubljani in neposredni bližini — o okolici sploh ne govorimo —, vedno bolj širi, tako da postajajo krošnjarji pravcata javna nadloga. Kamor se človek obrne, na vsakem oglu, javnem trgu, gostilnah itd. naletimo na krošnjarja, ki nadleguje občinstvo. Zaman so vsi izgovori, da njihovo ropotijo nihče ne potrebuje; vsiljujejo blago, da se jih človek kar ne more otresti. Poleg tega zasedajo vsa važna križišča, oblegajo kolodvore, nastavljajo se na živilskem trgu, ob cerkvah, sploh povsod naletimo na krošnjarja.
Ker vidijo krošnjarji, da se predpisi, ki določajo, da je krošnjarenje v Ljubljani strogo prepovedano, ne izvajajo tako kot bi se mogli, izvršujejo njihove posle nemoteno v posmeh vsem javnim organom.
Sresko načelstvo v Ljubljani, uvidevši, da je krošnjarstvo v ljubljanskem srezu postalo že prava nadloga in škoduje legitimnemu trgovstvu, a tudi javnim interesom je 10. marca prošlega leta pod št. 5213 izdalo vsem orožniškim postajam najstrožje naročilo, da podvojijo pazljivost glede krošnjarjev, da pri dani priliki pregledujejo njih krošnje in če treba tudi osebno, zlasti ali nimajo pri sebi prepovedanih predmetov in podob. Dognalo se je namreč, da prodajajo prepovedane ter zdravju in morali škodljive predmete.
Posebno pa je sresko načelstvo op'-zo-1 ilo orožniške postaje na § 10. min. uredbe z dne 16. aprila 1929 o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih podjetij, .po katerem je vsako krošnjarenje ob nedeljah, državnih in verskih praznikih brez izjeme prepovedano. Krošnjarji se te prepovedi absolutno ne drže, ampak pohajajo trumoma baš ob nedeljah iz Ljubljane, kjer je središče vseh krošnjarjev, v okolico in krošnjarijo najTaje za čas velike maše in po njej pred cerkvijo, pa tudi drugod, zlasti po gostilnah in cestnih križiščih. Proti večeru pa zopet oblegajo Ljubljano do pozne večerne ure pred očmi varnostnih organov.
Podpisani gremij smatra za nujno, da je treba krošnjarjenje. v Ljubljani in v celem okolišu policijskega rajona v interesu ugleda mesta samega ter da se zadosti končno odredbi ministra trgovine in industrije, energično in z vsem poudarkom iztrebiti. Nikakor ni na mestu, da se še nadalje pospešuje nomadstvo in primitivna trgovina s krošnjar-sko robo. V vseli mestih je krošnjarenje že odpravljeno, le v Ljubljani se še vedno iz dosedaj še neumljivih vzrokov in razlogov tolerira in dovoljuje, da se koncentrira krošnjarstvo nemoteno v posmeh vsem trgovcem, ki plačujejo občutne davščine in druge dajatve. Živimo v
času tujske sezije, zato je neobhodno potrebno, da se končno pokrenejo radikalni koraki proti krošnjarjem.«
Pričakujemo od gospoda upravnika, ki je radi svoje objektivnosti in vestnosti poznan v vseh naših krogih, da bo na podlagi podatkov gremija končno uredil vprašanje krošnjarenja v Ljubljani, na drugi strani pa pričakujemo tudi od obrtne oblasti pri 'mestnem magistratu, da bo vsakega krošnjarja, ki ga privede policijski organ, odpravila v smislu določil naredbe ministra trgovine in industrije. Ne zahtevamo prav nič drugega, kot da se naredbe ministrstva točno izvršujejo.
Zunanja trgovina Jugo-, slavije 1931.
Pred kratkim so izšli uradni podatki o izvozu in uvozu Jugoslavije v prvi letošnji polovici. Kakor je bilo pričakovati že iz podatkov za posamezne mesece, izkazuje naša zunanja trgovina napram prvi lanski polovici veliko nazadovanje. Izvoz je padel od ‘2,433.000 ton na 1,631.000 ton ali skoraj za 33 odstotkov, za tretjino; po vrednosti pa od 3362 milijonov na 2316 milijonov Din ali za več kot 31 odstotkov. Uvoz je tudi padel, pa ne tako zelo; po tonah od 783.000 na 562.000 ali za 23'3 odstotkov, po vrednosti od 3478 miiljona Din na 2582 milijonov ali za 25-8 odstotkov. Številke nam tudi pravijo, da je bila zunanja trgovina Jugoslavije letos kot lani močno pasivna.
Nazadovanje zunanje trgovine pa ni omejeno samo na Jugoslavijo; to je letos splošen pojav v zunanji trgovini evropskih držav, od največje do najmanjše. Isto opazimo, kot smo že parkrat omenili, tudi pri Zedinjenih državah Severne Amerike, zlasti pri njih izvozu. Ne gre samo za padce v vrednosti, temveč tudi za kvantiteto samo. Kriza kon-suma in prodaje se nvočno javlja. Brez dvoma je, da k nazadovanju konsuma in prodaje mnogo pripomore ogromna 20 milijonska armada brezposelnih ter najmanj še enkrat talko velika množica onih, ki dobivajo podporo. Sploh v tem pogledu mnogo vplivajo bistveno izpre-menjene pridobninske razmere. Sicer se od marsikatere strani prorokuje, kakor poročamo tudi na drugem mestu, v doglednem času pojemanje depresije in zboljšanje konjunkture, a priznati se mora vseeno, da so dosedanji popolni neuspehi poslov za novo in boljšo organizacijo svetovnega gospodarstva in sploh gospodarskega sodelovanja držav tudi mnogo pripomogli do krize mednarodne zunanje trgovine. Nagib h gospodarskemu poživljenju evropskih držav, zlasti še v zunanji trgovini, se more pričakovati, čeprav 'morda le v skromni izmeri, od sedanjih poskusov nove finančne organizacije v Evropi (dovolitev kreditov evropskim državam itd.).
CARINA NA UMETNO SVILO.
Bliža se čas, ko bodo inozemski potniki prihajali že za letno sezono 1932. Carina na umetno svilo znaša prilično 8 dinarjev za meter ali ca. 80% vrednosti. Umetna svila vendar ni animalični produkt. Kes je, da domače tovarne že tudi izdelujejo dovolj umetne svile ter ni moj namen pisati proti domačim tovarnam, dasiravno mi silijo pod pero trpke besede, omeniti hočem pač le previsoko zaščitno carino tega predmeta. Pri sedanji visoki carini našim trgovcem sploh ne bo kazalo ta predmet naročevati iz inozemstva, ker ne prenese tako visoke crine, ni pa za tekstilno stroko to tako’ postranska stvar. Vsi ne moremo imeti ene in iste vzorce in ravno to je glavno. Sicer vem, da se ne bo v tem pogledu ničesar doseglo, a vse take odredbe se maščujejo na drugi strani, če se mi zabarikadiramo za gotove predmete ter s tako visoko carino favoriziramo domačo industrijo, nam bo inozemstvo pri drugih predmetih delalo težave in tako gre dozdevni dobiček v zgubo. Toda to so problemi, ki se ne dajo tako na kratko rešiti. Opozoriti bi bilo pa na to, da so take visoke zaščitne carine gotovo neprimerne ter ne prinesejo dobička, ki se pričakuje.	Ž.
Skupni davek na poslovni promet.
ir.
Povračilo skupnega davka ob izvozu.
■ • ' - - ■ ■ •
(Konec.)
Promet, opravljen ob izvozu, je bil že po prejšnjih predpisih oproščen davka na poslovni promet po načelu, da podlega davku samo oni promet, pri katerem ostane v državi tako blago kakor denar. Ker pri izvozu ne ostane v državi blago, je izvoz že načelno oproščen kateregakoli prometnega davka.
Z uvedbo skupnega davka, ki se pobira na proizvodni material, sestavne dele, pomožna sredstva, pa je postalo aktualno vprašanje povračila skupnega davka, pobranega v produkcijskem procesu, n. pr. na sirovi ne, pomožna sredstva itd. Da se olajša v tem oziru izvoz in nvu izenači konkurenčne pogoje, daje zakon o skupnem davku ministru za finance pravico, da sme za gotove vrste blaga dovoljevati ob izvozu v celoti ali delilo tudi povračilo onega dela davka, s katerim je bilo izvozno blago obremenjeno in ki se nanaša na proizvodni material, sestavne dele, pomožne snovi i. I. d., uporabljene za izdelavo izvoženega blaga. Izvozno povračilo naj bi se praviloma gibalo v višini razlike med stopnjo za promet v državi in stopnjo davka za izenačenje, more se pa tudi posebe določati.
iNa podlagi tega zakonitega določila je zaprosilo več podjetij, da se jim dovoli ob izvozu povračilo skupnega davka. Do zdaj je samo en del teh prošenj del cm 3 rešen in je ministrstvo za finance dovolilo v novi tarifi izvozno povračilo:
1. za meso domačih živali, tudi s slanino in brez slanine. Povračilo znaša 0-5% od cene po izvozni fakturi brez stroškov zavarovanja in prevoza;
2. za meso in slanino, predelano: gnjati (šunke1), klobase, salame in drugo. Povračilo znaša 0‘5%;
3. za svinjsko mast. Povračilo znaša 0-5%;
4. za gosjo mast. Povračilo znaša 0‘5%;
5. za konserve iz rib. Povračilo znaša 1%.
Odložitev glede prošenj /m povračilo pri drugih predmetih je ministrstvo za enkrat odložilo in čaka, da bo moglo točnejše pregledati donos novega skupnega davka.
Interesente, ki se zanimajo za izvozno povračilo, opozarjamo, da zahteva ministrstvo, da so prošnje za to povračilo dobro utemeljene in da jim je priložena kalkulacija predhodne obremenitve, ima-ijoč pri tem v vidu vrednost gotove količine blaga, katero se izvaža in za katero se zahteva povračilo.
Po priporočilu Centrale industrijskih korporacij se naj interesenti za sestavo
zahtevanih kalkulacij drže sledečega vzorca:
Za produkcijo gotove količine izvoznega blaga v vrednosti . . Din 320’— je potrebno:
1. '50 kg sirovine A (po 2 Din kg) v vrednosti 100 Din. Ta sirovina je obremenjena z domačim skupnim davkom 1"5% in odpade na njo skupnega	davka	Din	1-50
2. 20 kg pomožnega sredstva B (po 4 Din kg) v vrednosti 80 Din, ki se ne izdeluje v državi, temveč se uvaža in je ob uvozu 0-bremenjeno s skupnim davkom 4%....................Din	3-20
3. na proizvodnjo količine blaga, za katero gre, odpadajoča tangenta materiala C za proizvajanje pogonske sile (40 Din) v vrednosti 12 Din, ki je obremenjena s
skupnim davkom 1‘1%	.	.	Din	0'13
4. na dnine, plače, davke in takse (razen skupnega davka) in ostalo režijo odpada 40% vrednosti blaga, to je 128 Din (100+80+12
+ 128 = 320 Din ....	—
Skup na p red o brem en i t e v blaga v vrednosti 320 Din
znaša torej...............Din	4\83
to je l-5% od vrednosti blaga.
V tem primeru je torej utemeljena zahteva, da znašaj izvozno povračilo 1'5%.
Dalje je po navodilih Centrale potrebno, da se obrazložijo prilike v konkurenčni borbi na zunanjih tržiščih, težave, s katerimi se morajo boriti naši izvozniki, navedejo inozemske uvozne carine, inozemski davek na poslovni promet pri uvozu itd., kakor tudi važnost izvoza za naše gospodarstvo v pogledu predmetov, za katere gre, 11. pr. v tej smeri, da gre za 'predelavo sirovin, katere izvažamo in jih inozemci, mesto nas predelujejo itd.
Prošnje za dovoljenje izvoznega povračila naj vlagajo prizadeta podjetja, posebno če jih je več dotične stroke, po možnosti kamulativno, ker se izvozno povračilo dovoljuje splošno za izvoz, a ne posameznim podjetjem. Iz tega razloga naj bi se predmetne prošnje vlagale na ministrstvo v.edno le preko gospodarskih korporacij in organizacij.
Če bo donos novega davka pokazal ugodne uspehe, je pričakovati, da se bo ministrstvo poslužilo v izdatnejši meri tudi tega sredstva za pospeševanje našega izvoza.	v
Uradni dan Zbornice za TOI v Mariboru se bo vršil izjemoma v četrtek 13. avgusta in ne kot običajno v sredo. Interesenti iz Maribora in okolice, ki želijo dobiti pojasnila odnosno prijaviti zbornici svoje zadeve, se zato opozarjajo, da se zglasijo v četrtek dopoldan v uradnih prostorih trgovskega gremija v Mariboru (Jurčičeva ul. 8/II).
* * *
Način prodaje baško - banatske pšenico. Nepoznani elementi so razglasili v zadnjih dneh, da je Priv. društvo za izvoz spremenilo način prodaje baško-ba-natske pšenice, zavajajoč s tem interesi-rane mline na nedovoljen način. Pooblaščen demontiram kategorično vse take vesti ter opozarjam, da je dosedanji način nabave 25% kvote ostal popolnoma nespremenjen. Vse potrebne informaciji nudi na razpolago: Oskar Weiss, zastopnik Priv. društva za izvoz, Zagreb, Smi-čiklasova ul. 21.
* * *
Brzo vozni prevoz sadja. Generalna direkcija državnih železnic je odločila, da se od 15. t. 111. prične brzovozni promet za prevoz sadja.
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska c. 6
dlllluDC
Zastopnika išče tvrdka »Robert Aebi fc Cie. A. G. Ziirich, Werdmulileplatz 2, fugenieurbureau Baumaschinen, Bau-\verkzeuge, Rollmateriak, v prvi vrsti za Savsko in Vrbasko banovino. Reflektira na tvrdke ali osebe, ki bi bile dobro vpeljane pri državnih in občinskih upravah ter gradbenih podjetjih in posestnikih kamenolomov.
Jugoslovansko - nizozemska trgovska zbornica v Rotterdamu bo v zvezi z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu priredila propagandno razstavo na velesejmu v Utrechtu v dnevih od 8. do 17. septembra. Ob tej priliki se bo tudi grafično prikazal položaj in razvoj naše industrije. Prav tako bodo na razstavi slike, albumi in prospekti, tičo-či se gospodarskega razvoja v Jugoslaviji. Tvrdke, ki bi imele interes na tem, da se njihovi albumi, prospekti etc. razstavijo. naj to sporočijo Zbornici za TOI v Ljubljani.
Zakon o pospeševanju živinoreje je
deloma že izgotovljen. Beremo, da bo celotni zakon gotov do konca tekočega meseca.
$>4VCtll
Pridelek tobaka v Hercegovini je letos za o0% slabši kot je bil lani in bo dal 185 milijonov stebel. Vzrok manjšega pridelka je velika suša in kobilice. Ves bosansko - hercegovski pridelek je namenjen za izvoz.
Obtok bankovcev v Jugoslaviji j© znašal .)!. julija 49/0 milijonov dinarjev in je bilo njegovo skupno kritje 37-48 odstotno, od tega 27 odstotkov v zlatu.
Število nemških poljedelskih zadrug v Jugoslaviji je 254 z 19.000 člani, ge pred par leti jih je bilo .samo 30 z 2300 člani.
Avstrija je iz Jugoslavije uvozila v prvi letošnji polovici za 47-5 milij. šil. blaga (lani 76‘9), izvozila je pa v Jugoslavijo za 52-4 milij. šil. (lani 73-7); medsebojni promet je zelo padel, razmerje je pa ostalo približno enako.
Poraba premoga v Avstriji je v prvi letošnji polovici padla za ca. 45.000 ton proti prvi lanski polovici.
Uradniško banko v Varšavi so odprli
pretekli teden. Banki, ki bo dajala uradnikom dolgoročne 'kredite, je stavila vlada 3 milijone zlotov na razpolago.
Banque Franfaise de 1’ Afrique le ustavila izplačila; od pasiv v znesku 95 milijonov frankov odpade 35 milijonov na afriške interesente.
Boj v industriji dušika se je že pričel in je nemški dušikovi sindikat cene znatno znižal. Seveda se bodo pogajanja za mednarodni sporazum zopet začela.
Belgijci so se s Francijo dogovorili (provizorično) o uvozu premoga v Francijo in velja do 1. decembra t. 1. kontingent 370.000 ton, kar je ca. 80% povprečnosti 1928/30.
Izglodi za pridelek hmelja v Srednji Evropi se označajo vobče kot dobri in kvalitativno kot izborni.
Upniki insolventne Honque de Gene-ve upajo na SOodstotno rešitev svojo imovine, kar bi pa takoj padlo na 50%, 4» bi vzelo vso stvar sodišče v roko.
j*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«•••'_
Priporoča se
Gregorc & Ko.
Ljubljana
Veleirgovi no Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega žganja in iftirHa.
Telefon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajte špocijalno ponudbe!
Great \Vestern Railway (velika zapad-na železnica) je sledila vsled močno zmanjšanih dohodkov zgledu drugih angleških železniških drnžb in je znižala interinino dividendo od 2 'A na 1 'A%.
K štetju živine v Češkoslovaški pri-pomnimo še, da je bilo naštetih 748.000 konj, pri katerih so posamezne vrste (žrebci itd.) nadrobno navedene.
Obe poljski organizaciji podjetnikov se bosta združili v enotno organizacijo »Centralna zveza poljske industrije« imenovano. Doslej je prevladovala pri eni organizaciji zaščitnocarinska tendenca, pri drugi tendenca za trgoVskopoli-tično spravo z 'Nemčijo; odslej bo ospredju protekcionistična tendenca.
Samo srebrna valuta v Mehiki je na pohodu; Calles, novi guverner Mehiške banke, hoče izvesti finančno stabilizacijo in 11111 je srebrna valuta pripomoček k nji.
Depoziti 12 newyorškili velebank so
padli v prvi letošnji polovici za 421 milijonov dolarjev.
V USA je prišlo v konkurz v prvih šestih letošnjih mesecih 15.107 podjetij z obveznostmi 370,'500.000 dolarjev.
Uvoz zlata v USA je dosegel v juniju doslej še nedoseženo mesečno višino 156 milijonov dolarjev.
Že v 24 urah
leke, klobuke itd.
Škrobi in evetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, BuSi, inonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Kraljev teden v Ljubljani.
Mestna občina ljubljanska pripravlja s sodelovanjem ljubljanskega velesejma, gledališke uprave, pevskimi in glasbenimi organizacijami, tujsko - prometno zvezo in strokovnjaki slavnostni teden v Ljubljani, ki se vrši od 29. avgusta do 8. septembra. Ogromne predpriprave za jesenski festival so v polnem teku, festival, ki se naziva Kraljev teden«. Največje železniške prevozne olajšave m izredno pestra in zanimiva prireditev bcsta ta čas privedla v Ljubljano de-settisoče tujcev iz cele države in inozemstva. Festival »Kraljev teden« bo prirejen v znamenju kulture, gospodarstva, tujskega prometa in higijene, vse pa naj bo izraz patrijotizma in ljubezni Slovencev do kralja in države.
Velesejem priredi za časa »Kraljevega tedna« svojo jesensko prireditev »Ljubljana v jeseni pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. O pestrem sporedu bomo poročali na drugem mestu.
Javnost gotovo zanima'spored jesenskega festivala:
5. septembra: zvečer ob 7. uri: fanfare. Ob 8. uri: bakljada, sprevod po mestu, petje ljubljanskih zborov pred bansko upravo in pred magistratom. Sodelujejo: godba »Sloge«, »Zarje«, vojaška in sokolska muzika.
6. septembra: ob 11. uri dopoldne: Odkritje spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju. Ob pol 5. uri popoldne: Predstava Gorenjskega slavčka na prostem v hotelu Tivoli. Ob 8. uri zvečer: Monstre koncert »Sloge« in »Drave« (100 godcev na pihala) prostor še ni določen, bržčas Kongresni trg ali Krekov trg. Vrtni koncerti ljubljanskih moških zborov po hotelih in restavracijah v Ljubljani.
7. septembra: ob 10. uri dopoldne: Cerkveni koncert na orgle v Stolnici. (St. Premrl). Ob 7. uri zvečer: Predstava Ho-fmannsthalovega misterija »Slehernik« na Kongresnem trgu.
8. septembra: dopoldan: Promenadni koncert »Sloge« in »Zarje«. Ob 3. uri popoldne: Veliki koncert združenih zborov »Pevske zveze« (2300 pevcev in pevk.). Ob pol 8. uri zvečer: Gorenjski slavček na vrtu hotela Tivoli. Prireditve, kakršne Ljubljana še ni videla, naj si nihče ne zamudi ogledati. O podrobnostih bomo poročali v bodoče stalno.
Zunanja trgovina Češkoslovaške.
Skupna zunanja trgovina Češkoslovaške v prvi letošnji polovici je izkazana z 11.900 milijoni Kč proti 10.600 milijonom v prvi polovici lanskega leta, 19.100 v isti dobi leta 1929. in 19.800 milijonom v prvih šestih mesecih visokokonjunk-turnega leta 1928. Izvoz je znašal letos b-100 milijonov Kč, uvoz 5500 milijo nov, aktivnost 900 milijonov Kč/
Glede skupnega prometa se zaključuje prvo letošnje polletje ncugodneje kol so pričakovali tudi zmerni pesimisti. Od deflacijske krize dalje promet ni bil še nikdar tako majhen kot letos. Če pomislimo, da se je v teh osmih letih produktivnost gospodarstva znatno izgradila, da se je obseg porabe vsled naraščajočega prebivalstva itd. povečal, potem šele postane prav jasna subjektivna ostrost podkonsunia in produkcijske omejitve. Razširjenje produkcijskega aparata v zadnjih osmih letih ni nič drugega kot mrtev balast. Ostane le ena tolažba, da se je moralo naiyreč zastarelo in nemoderno umakniti ter da boleča očistitev obenem vsebuje pomladitev vsega produkcijskega aparata.
Razveseljivo jo tudi, da je ravno zadnji mesec polletja — junij — prinesel manjhno zboljšanje in da se je manko skupnega prometa v primeri z normalno povprečnostjo znižal od ca. 1200 milijonov v maju na ca. 900 milijonov v juniju. \ zvezi s to okrepitvijo j© močno narasel tudi uvoz surovin, dočim se izvoz fabrikatov ni zboljšal, česar tudi nihče ni pričakoval; to so naznanjale že nabave surovin v prejšnjih mesecih.
Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Telefon 2708	Telefon 3107
Naznanilo!
Podpisani naznanjam cenj. trgovcem, da sem OTVOR1I
ilvtobrzoprevozništvo
Priporočam so za selitve, dovoz in prevoz vsako-\ rstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi Izven Ljubljane.
Cene konkurenčne!
Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, /raven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 25,
Z velespoštovanjem
VELEPli RUDOLF« trgovina s kurivom
Poravnave in konkurzi.
Društvo iiulustrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavali izven konkurza za čas od 21. do 31. julija 1931.
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Dravska banovina: Pfeifer Iv., Kranj.
Savska banovina: Lovrič i Peternel, Zagreb; Manestar -Brača, Crikvenica; Mustič. Brača, Križevac; Prvi hrv. gra djanski športni klub, Zagreb.
Primorska banovina:	Ilacalič	Huso
umrlog Alage, Konjič.
Zetska banovina: Drvarevič Ljubo, Kosovska Mitroviča.
Dunavska banovina: Bero Bela, Som-bor; Jovič A. Milan, Žabar; Koman Sil-vestar, Bogojevo; Naoič Nikola, Kragujevac; hajčic i Tošič, V. Gradište; Simič Vlad. i brat, Smederev. Palanka; Sinee-lič Alek-sij, Topoče v.
Moravska banovina: Filipovič Stojan i Vojislav, Petrovac; Miladinovič Dušan, Svrljig; Miloševič Božidar, Petrovac; Na-cič Dragoslav, Kruševac; Nikolič Svetozar, Bagrdan; Stanojevič Bogoljub, Petrovac.
Vardarska banovina: Proševič T. Vasilij, Bogdan; Ristič Kočo, Južna Vinica; Šečerinovič Riste, lastnik Šečerinovič Mi-hajlo, Štip.
Beograd, Zemun, Pančevo: Veber Sre-ta, Zemun.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Feldin Mirko, Maribor; Moravec Josip, Maribor; Potokar Angela, Tezno štev. 99 pri Mariboru; Weinberger Mirko, Zagorje.
Savska banovina:	Abraham	Regina,
Vinkovci; Broder i Simcli, Karlovac; Kasti Željko, Osijek; Katkič Elmira, Zagreb; Petrin Albin, Zagreb; Popovič Pante, Djakovo; Špitzner Leopold i Štern Manc, Virovitica.
Drinska banovina: Švajberič Man-da, Srijem. Mitroviča.
Zetska banovina: Stefanovič Petar, Kos. Mitroviča.
Dunavska banovina:	Dolovac	Novak,
-Novi Sad; Majer Stevan in Majer Josip, Ada.
Vardarskfi banovina: Rajkovič T. T-raj-ko, Leskovac.
Beograd, Zemun, Pančevo; Zrnič Dj-or-dje,‘Zemun.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:
Savska banovina: Asančaič Nikola, Gospič; Gjurgjevič Emil, Orljevac; Muš-kinij Rado, Otočac.
Drinska banovina: Majstorovič Ljubica, Prislonica.
Dunavska banovina: Gajič Milivoj, Stragar; Milič Nikola, Stanovo; Pajtaš Mila, Bašaid; Parna crevana i ciglana d. d., Vel. Kikinda; Stanimirovič Drago-ljub, Kragujevac; • Schaffhauser Johann, Erdev-ik; Vojinovič Dimitrij, Požarevac.
Moravska banovina: Jovanovič Božidar, Jagodina.
Vardarska banovina:	Gol*čkovič	Ni-
kola, Štip.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**)
Dravska banovina: Pernuš Janez, Zgo-še štev. 46.
Savska banovina: Marinič Danijel, Ogulin.
Drinska banovina: Dučmelič Franjo, Vinkovci.
Dunavska banovina:	Glida	Julij,	B.
Petrovac; Ratar Terezija, Niki-nci; Van-čik Mihajlo, Jaša Tomič; Vasič Radivoj, Čurug.
Beograd, Zemun, Pančevo: Božič Miloš, Zemun.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu
Vpisale so senastopne firme:
Sedež: Dvorska vas p. Begunje.
Besedilo: Gorenjska opekarna —Karel Schindler.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja opeke vseh vrst.
Imetnik: Karel Schindler, trgovec v Kranju.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm. 486/31 — Rg A VII 63/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Dekor«, družba z o.z.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja 'fine keramike, to je predmetov iz majolike, fojanse in terakote (umetniških umotvorov, -spominkov, vaz, kipov itd.), uporabnih predmetov (svečnikov, tintnikov, pepelnikov itd.), električnih, sanitarnih potrebščin ter drugih predmetov za opremo stanovanj (umivalnikov, školjk, ploščic, boljših -peči itd.).
Družbena pogodba z dne 27. junija
1931.,	posl. št. 3.366/1931.
Poslovodja: Karlovšek Jože, mestni stavbenik v Ljubljani VII., Vodnikova cesta 27.
Deželno ko-t trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. julija 1931.
Firm. 635/31 — Rg. C IV 298/1.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Silorad«, komercijalna in industrijalna družba z o. z.
Obratni predmet: Izdelovanje železnih, kovinastih, usnjatih, lesnih in ka-menitih predmetov ter kemikalij vseh vrst, bodisi v obliki surovine, polfabri-katov ali popolnoma izdelanih fabrikatov, nakup in prodaja -vseh vrst predmetov, surovin, polfabri-katov in izdelanih fabrikatov, kakor tudi rudnine in deželnih pridelkov, ustanavljanje in nakup sličnih podjetij in udeležba pri istih, ustanovitev podružnic, zastopstev, zalog v tu- in inozemstvu in upravljanju vseh takih podjetij.
Poslovodje: ing. Ehrlich Leopold, tr-trgovec v Zagrebu, Ulica kraljice Marije št. 6; Weber Ivana, trgovka v Ljubljani, Kralja Petra trg 8.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata kolektivno dva poslovodji. Deželno	kot	trg.	sodišče v	Ljubljani,
odd.	III.,	dne	11. julija	1931.
Firm. 610/31 — Rg. C IV 296/1.
*
Vpisale so se i z p r e m e m b e in d o d a t k i pri nastopu i h f i r -m a h:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Carl Pollak d. d.
Izbriše se upravni svetnik dr. Miličič Ivo, ker je odložil svojo funkcijo, vpiše pa upravni svetnik Majcen Fran, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske.
Deželno	kot	trg.	-sodišče v	Ljubljani,
odd. III., -dne 48. julija 1931.
Firm. 642 — Rg B I 129/21.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jugoslovanska banka d. d., preje Hrvaška deželna banka d. d., podružnica Ljubljana.
Vpiše se pooblaščenec v smislu § 47. trg. zak. za podružnico v Ljubljani Dolinšek Lavoslav, bančni uradnik v Ljubljani VII., Vodnikova cesta 6, ki bo v smislu d-ružbinih pravil podpisal tvrdko kolektivno z eno za podpis že pooblaščeno osebo.
Deželno	kot	trg.	sodišče v	Ljubljani,
odd. III., dne 18. julija 1931.
Firm. 659 — Rg. B II 127/11.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Strojne tovarne in livarne (1. d.
Kolektivna pro-kura je podeljena Jurasu Stjepanu, glavnemu ravnatelju družbe.
Deželno	kot	trg.	sodišče v	Ljubljani,
odd.	III.,	dne	11. julija	1931.
Firm. 598 —	Rg. B I 110/16.
XV, Mednarodna konferenca dela.
V naslednjem donašamo obširno poročilo g. Gjoke Č-ur čina, našega glavnega delegata na tej konferenci. Kot njegov namestnik in ekspert -se je konference udeležil tajnik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Gregorič. Ker so se na konferenci obravnavala važna gospodarska in socijalna vprašanja, zato menimo, da bo poročilo zanimalo tudi naše čitatelje.
Mednarodna organizacija dela, katera se, kakor je znano, sestoji iz stalnega Urada dela pod vodstvom g. A. Thomasa, iz Sveta kot upravnega odbora pod predsedstvom g. A. Fontaina in iz Mednarodne konference dela kot glavne skupščine, je imela letos 15. zasedanje konference v Ženevi pod predsedstvom g. Sokala, poljskega delegata pri Društvu narodov. To zasedanje je bilo važno iz -več razlogov: Vršila se je -ta konferenca v dobi gospodarske krize in ker so -socijalni problemi ozko vezani z ekonomskimi in ker ima razen tega g. Thomas kot človek širokega obzorja navado, da se loteva problema tam, kjer se mu zdi najlažja in najuspešnejša rešitev, četudi to polje, ako strogo vzamemo, ne spada v njegovo področje, zato se je konferenca v glavnem bavila z ekonomskimi vprašanji, kajti niti vprašanje brezposelnosti in končno niti vprašanje delovnega časa v premogoko-pih ni pretežno socijalno vprašanje, pač pa je z ozirom na stroške proizvodnje in na tekmovalno sposobnost posameznih proizvodnih in potrošnih držav ekonomsko vprašanje. Velikost in splošnost gospodarske krize, neuravnotežnost proizvodnje, potrošnje in njih financiranja in radi tega vsaj -navidezno slabo funk-cijoniranje kapitalističnih gospodarskih zakonov na eni strani in sorazmerno ugodne vesti o napredku vezane ekonomije ter o izvrševanju »pjatiletke« v Sovjetski Rusiji na drugi strani, so izzvale zlasti pri socijalistih vtis, da je kapitalistični stroj pokvarjen ter da je že radi potrebe paraliziran ja privlačujoče moči boljševističnega režima neob-hodno -potrebno zamenjati kapitalistični režim z neke vrste vezano in kontrolirano narodno ekonomijo. Niso bili samo socijalisti oni, temveč tudi mnogi politiki iz drugih taborov, ki so izprevideli ob tej priliki, da je svoboda funkcioniranja kapitalističnih zakonov ovirana z raznimi merami, ki so bile podvzete baš radi pritiska socialističnih strank, vsled česar je bil gospodarskim silam onemogočen naravni razvoj v smeri ozdravljenja gospodarstva in ublažitve gospodarske krize. Prav tako so oni izprevideli^ da so včasih življenski in delovni pogoji-celo v -Sovjetski Rusiji slabši, -kot pa so življenski pogoji celo brezposelnih delavcev v kapitalističnih državah. Toda ono, kar je najslabše in kar te kritike dovaja v inferiorni položaj ne samo na-prarn kapitalističnemu režimu, ampak celo napram Sovjetski Rusiji, to je njih nepoznavanje gospodarskih zakonov in nedostajanje kakršnegakoli izdelanega gospodarskega programa. Radi tega ne-dostatka odbijajo celo -one, ki dvomijo v uspešnost kapitalističnega režima ter se nočejo z njimi spustiti v nikako akcijo -vse dotlej, dokler ne bodo videli, da se akcija sooijailist-ov ne naslanja na izdelanem programu realnih činjenic.
Tej nedoločeni akciji, katera izvira po-največ s strani socijalistov, stoje nasproti prizadevanja kapitalističnega režima, da se gospodarstvo izvleče iz krize. Na žalost niso bila -podvzeta tudi ta prizadevanja, kljub vsej zanesljivosti gospodarskih zakonov, sistematično in s potrebnim sodelovanjem vseh poklicnih elementov, tako da se je javno mnenje uverilo, da tudi kapitalizem ni v stanju, rešiti človeštvo pred gospodarsko krizo in pred njeno najbolj strašno posledico, brezposelnostjo.
Radi tega stanja je razumljivo, če je XV. mednarodna konferenca stala v znamenju razpravljanja o gospodarski krizi. Te razprave so dale g. A. Thomasu povod, da je prvi del svojega poročila posvetil skoro izključno problemu krize in njeni rešitvi in članom konference, da so se bavili s kritiko tega dela poročila ter da so obrazložili in stavili
•Stran 4.
svoje predloge. Sicer pa je to tudi odgovarjalo neki resoluciji konference, da se mora konferenca vsako leto baviti razen s konvencijami tudi še z enim aktualnim vprašanjem. Četudi ni g. Thomas z gospodarskim oddelenjem Urada izpolnil tega, kar je pričakovala od njega konferenca in javno imnenje, kljub temu se mora priznati, da so njegovi kritiki še bolj zaostali za njim. Razen kakih 4—5, so se vsi govorniki o tem vprašanju ba-vili s splošnimi frazami in brezpomembnimi pripombami, ne da bi pri tem zajeli problem globlje, tako da se je tudi g. Thoanas moral omejiti v svojem odgovoru le na splošne akcije. Vzrok takemu stanju stvari leži predvsem že v sami sestavi delegacij. Vladni delegati so večinoma iz ministrstva za delo, katera se bavijo izključno s socijalnimi vprašanji. Majhen del sestavljajo diplomatski predstavniki, ki so akreditirani v Ženevi in ki se pečajo s političnimi vprašanji iz delokroga Društva narodov, tako da so poučeni v vprašanjih MUD le potom svojih kolegov iz ministrstva socijalne politike. V ostalem pa niso niti delodajalski delegati dovolj poučeni o ekonomskih vprašanjih, ker so organizacije v posameznih, in to zlasti v največjih državah, razdeljene v čisto delodajalske ;n gospodarske organizcije.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Tečaj 10. avgusta 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2273-24	2280-08
Berlin 100 M		—•—	—•	
Bruselj 100 belg ....	786 —	788-36
Budimpešta 100 pen^O .	—■—	—■—
Curih 100 fr		1100-85	1104-15
Dumaj 100 šilingov . . .	792-00	795-—
London 1 funt		273-94	274-76
Newyo.rk 100 dolarjev .	5633-01	5650-01
Pariz 100 fr		221-10	221-76
Praga 100 kron		167-21	167-71
Trst 100 lir		295-18	296-08
TRŽNE CENE V‘CELJU
dne 1. avgusta 1931.
Govedina: 1 kg volovskega mesa T. vrste Din 16, II. 14, III. 12, kravjega mesa 10—12, vampov 8, pljuč 8, jeter 10, ledvic 14, loja 5.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 16, II. 12—14, jeter 14, pljuč 14.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. Din 18, II. 16, III. 14, pljuč 14, jeter 12, glave 10, slanine I. 16—18, II. 15, na debelo 14, suhe slanine 18, masti 17, šunke 22,
prekajenega mesa I. .22, II. 20, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 12, jezika 20.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa
I. Din 6.
Klobase: 1 kg krakovskih Din 30, de-brecinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 35, 'braunšviških 15, salami 70—90.
Perutnina: Piščanec majhen Din 13, večji 16—20, kokoš 30—35, petelin 30 do 35, domači zajec, manjši 15, večji 20.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2-50—3, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 36, čajnega masla 48, masla J2 bohinjskega sira 25—28, trapistovske-ga sira 24, ementalskega sira 28, sirčka 12, eno jajce 1.
Pijača: 1 liter starega vina Din 16 do 20, novega vina 10—16, piva 10, žganja 35 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha Din 4\50, pol-belega kruha 4-30, črnega kruha 4, žemlja mala 050, veliki' 1.
Sadje: 1 kg jabolk III. Din 4—5, hrušk
II. 8, III. (5, marelic 16, breskev 10, orehov 8, luščenih 30, češpelj 8, sliv 8, suhih češpelj 10, suhih hrušk 8, ena limona 1, 1 kg grozdja 18.
špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 76, Santos 52, Rio 40, pražene kave 1. 92, II. 78, III. 48—68, čaja 68—140, kristal belega sladkorja 13, sladkorja-v kockah 15, medu 16—20, kavne primesi 18, riža I. 12, II. 10, III. 4-50, 1 liter namiznega olja 16, olivnega olja 16—30, bučnega olja 18, vinskega kisa 5-50, navadnega kisa 3, petroleja 7-50, špirita denat. 10, 1 kg soli 2-50, cellega popra 44, mletega popra 46, paprike 30, sladke paprike 36, testenin I. 12, II. 8, mila 13, karbida 7, sveč 14, kvasa 32, marmelade 20—30, sode za pranje 2.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 Din 3-40, 0 3-40, 2 3-15, 4 3'05, 5 2-85, 6 2-60, ržene ©notne moke 3'20, pšeničnega zdroba 3470, koruznega zdroba 2'45, pšeničnih otrobov 1‘30—1*50, koruzne moke 1-85, ajdove moke 4-40, kaše 3'40, ješprenja 3-80, ovsenega riža 7.
Žito: stot pšenice Din 200, rži 160 do 170, ječmena 160, ovsa 220, prosa 250, koruze 145, ajde 250, fižola 300—400, graha 1400, leče 1200.
Kurivo: stot premoga, črni trboveljski Din 44, zabukovški 47, rjavi 25,1 kub. m trdih drv 120, 100 kg trdih drv 32, 1 kub. meter mehkih drv 95, 100 kg mehkih drv 24.
Krma: stot sladkega sena Din 70, polsladkega sena 60, kislega sena 50, slame 50, prešana stane 8 Din več.
Zelenjava in gobe:	1	kom.	glavnate
člate Din 1, endivije 1, 1 kg zgodnjega /.elja 4—5, ohrovta 5—6, 1 komad kolerabe 0-50, 1 krožnik špinače 2, 1 kg paradižnikov 5, kumar 2, graha v stročju 5, fižola v stročju 3, čebule 3, česna 10, krompirja 2.
fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino kupite najboljše pri tvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9.
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg koruze in 25.000 kg pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave barv, lepila, svinčnikov, risalnih žebljičkov itd. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 70 komadov hrastovih pragov; do 27. avgusta t. 1. pa glede dobave 40 komadov »U« železa, 3 enopolnih varoval, 2 manesmanovih cevi. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2 transformatorjev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. avgusta t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 154.359 kg raznega papirja. — Dne 25. avgusta t. 1. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave mineralnih olj, petroleja in denaturiranega špirita; dne 26. avgusta t. 1. pa glede dobave raznega kovinskega materijala. — Dne 25. avg. t. I. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave tiskovin; dne 29. avgusta t. 1. pa glede dobave silieum žice. — Dne 29. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 40.000 kub. m rečnega peska; dne
kub. ni gramoza. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za 101 v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 25. avgusta, t. 1. se bo vršila pri Primorski Direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertalna licitacija glede izdelave 360 letnih uniform. (Pogoji so na vpogled pri isti direkciji).
Dobavo. Gradbeni odelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 200 m armiranega telefonskega kabla, 45 komadov ščitnih omaric in 200 kub. metrov kisika. — (Pogoji so na vpogled, pri istem odelku). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. avg., t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg fir-neža, 120 kg barv in 50 komadov čopičev; do 19. avgusta t. 1. pa glede dobave 1000 kg kave. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 19. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 500 kv. metrov trstike. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudile glede dobave 100 kg bencina, 150 metrov gradla. za zastore, pisarniških potrebščin (papir, kuverte, peresa, črnilo, risalni žebljički itd.), 40.000 kg ovsa, 50 komadov dvojnih porcelanastih izolatorjev, 60 kg jermen, 1000 kg vijakov,
300 kg petroleja in 175 komadov cevi.______
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Menjava državne pšenice za moko se bo vršila potom licitacije dne 22. avgusta t. 1. pri provijantskem odseku ekonomskega oddelka ministrstva vojske in mornarice v Beogradu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku).
31. avgusta t. 1. pa glede dobave 6000
«
v;
S
Vinocef
Tovarna vinskega kisa
d. z o. z.
Ljubljana
nudi
najfinejši in na)«
okusnejši namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo 1 Tehniino in higije« nično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. la IL nadstr.
Telefon štev. 23-89
. fr'
4Š-1
-
GRADBENO
PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA
MIROSLAV ZUPAN - Ljubljana
STAVBENIK
Poštni ček. račun štev. 12.834
Telefon štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. e O Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke e e Tehnična mnenja e a Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
žBrzoiavi; ZKrispercoloniale JCjubljana — ‘Gele/on it. 2263
Ani. Krisper Coloniale
Lastnih: Josip Verlič Ljubljana ££££■,„
“aSK?S)unajska cesta 33 «,
%olna postrežba Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago
Tiskarna
MERKUR
LJUBLJANA
Gregorčičeva ulica št. 23
TELEFON 25-52
se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke. memorande, ku*» verte. časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune!
USTKA KNJIGOVEZNICA
Trgovci, čitajte Trgovski list!
,tDUNAV“
ZAVAROVALNA D. D. V ZAGREBU PODRUŽNICA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI
vljudno naznanja, da se je
preselila v svojo pisarno
v lastno palačo
na oglu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice.
Ljubljana, dne 5. avgusta 1931.
Telefon
naročajte le pri domači tvornici katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje
2 513 JOS. R. PUH, Ljubljana, GradaSka 22
Drej« dr. IVAN PLESS. — Za Trf*v«ko - indu»triJ«ko d. d. >MERKUR< kot iidijatelja in tiikarja: 0. MICHALEK. Ljubljama.