3554 AA REDNJA KNJIiNICA . m < " RSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ., Abb. postale I gruppo (..CDa 5lHl UT Lelo XXXVUI. Št. 282 (11.410) TRST, sreda, 22. decembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MINISTER FRANCISCO FORIE PRED FINANČNIMA KOMISIJAMA PARLAMENTA Izredni davek «una tantum šele v drugi polovici 1983 Prej pa bodo poskusili pridobiti ustreznih 5.500 milijard lir z zaostritvijo boja proti davčnim utajam FJM — Vlada nujno potrebuje 5.500 milijard lir, da nekoliko ublaži naraščajoči državni primanjkljaj, toda ustrezne aenkratne* davščine (una tantum) ne bo uvedla pred polovico prihodnjega leta in še tedaj le v .primeru, da ji ne bi uspelo pridobiti potrebnih sredstev z zaostritvijo boja proti davčnim utajam. To jc bistvo poročila novega finančnega ministra Francesca Forteja pred pristojnima komisijama poslanske zbornice in senata, ki jc bilo že samo po sebi dokaj nenavadno, saj vlada p« navadi predlaga svoje ukrepe odvisnim de parlamentu, ko so že izdelani, ne , “ ' ...r. parlamentu pa šele na ravni hipotez. Ravno novi postopek izpričuje izrednost trenutka in težav, s katerimi se mora država spoprijemati za izhod iz najhujše krize od ustanovitve republike. Sam Forte je namreč odkrito priznal, da je novi izredni davek nekaj obsojanja vredno, a ga bo treba, če ne bo šlo drugače, tudi »požreti*. Še sam je v dvomu, ali naj bi ga naložili samo neodvisnim delavcem in poklicem (kar bi bilo po mnenju nekaterih proti- Dogovor med vlado in sindikati o javnih uslužbencih RIM — Vlada in sindikati so dosegli sinoči načelen sporazum za pospešeno nadaljevanje pogajanj o obnovitvi delovne pogodbe za javno osebje. Dogovor potrjuje obvezo o zajezitvi inflacijske stopnje pod IG odstotki letos. 13 k letu in 10 v letu 1984, pogajanja za posamezne stroke na osnovi aprilskega Andreattovega predloga, posebna pogajanja o stroških za delovno silo (draginjski dokladi) ter obvezo vlade, da bo omejila na omenene stopnje tudi vse ostale izdatke za javno osebje. Vlada je v bistvu sprejela hiter postopek za nove delovne pogodbe, a je zahtevala vzporedno pogajalsko mi/o. o ceni dela, pri kateri Eri z ustreznimi popravki dravinjske doklade nadoknadili morebitna prekoračenja stopenj: ki bi izhajala iz delovnih pogodb. Enotno tajništvo CGIL CISL UIL zato ne bo predlagalo takojšnje vsedržavne stavke vseh javnih uslužbencev, a se bo zanjo odločilo, če se v prihodnjih dneh ne bo sklenila prva pogodba, ki zadeva osebje zdravstvenih služb. lavcem z višjimi dohodki. Zadnja možnost je sicer trčila že cb odločno nasprotovanje tako sin diketov kot samih delodajalcev, ki poudarjajo; da so itak odvisni de lavci edini. ki plačujejo davke, in da bi se nova obremenitev nujno prenes'a na povišanje cene dela. Zato je Forte postal naenkrat skrajno previden, tako glede predlogov. kot glede postopka. V skrajni sili na j bi obremenili le plače nad 40 milijonov letno (v preteklih dneti se je govorilo o 20 24 milijonih), ukrepa pa bi vlada ne sprejela z odlokom, ampak z obieaimm za konskim osnutkom, o katerem bi j predhodno razpravljal parlament. I Forte .je v okviru poročila o tx>-doči finančni politiki po-rdil obvezo, da bo vlada 2.850 milijard, ki .jih ni povrnila letos, vključila v sklad skupnih 6.350 milijard za vračilo »davčnega grabeža* v letu 1983. oziroma točneje za revizijo davčnih količnikov, ki naj grabež, omilijo ali vsaj močno omejijo. Potrdil je tudi namen uvajati <> strejše nadzorstvo nad prijavami neodvisnih delavcev in svobodnih poklicev z uvedbo zapečatenih blagajn in razširjanjem davčnih polvotnic ter z reformo davka na dodatno vrednost (IVA). Pobuda finančnega ministra, da se »posvetuje* s parlamentom o tako pomembnih vprašanjih jo nate tela sicer na odobravanje poslancev in senatorjev. Hkrati so pa skoraj vsi, ne glede na večino ali Podaljšani davčni ukrepi za leto 1983 RIM — Vlada je včeraj sklenila podaljšati tudi na leto 1983 podražitev takse za avtomobilski promet za 80 odstotkov (v primerjavi z letom 1980), ohraniti enotni količnik 15 odstotkov za krajevni davek na dohodke (ILOR) ter dodatno obdavčiti za 8 odstotkov dohodke družb (Irpeg) in ILOR. Tudi v letu 1983 bo treba plačati davčni predujem na osebne dohodke v višini 92 odstotkov davka, plačanega v prejšnjem letu. Dobitniki odličja in plaket SKGZ Dobitniki odličja in plaket Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki so bila podeljena na ponedeljkovi seji glavnega odbora. Od leve proti desni: Josip Sancin, Jožica Tomšič. Dušan Kalc. Duša Kosmlna, Viljem Čcmo (prevzel je plaketo za Rezijansko folklorno skupino), Davorin Pete jan, Filibert Benedetič (prevzel je plaketo za Narodno in študijsko knjižnico) ter Josip Tavčar (dobitnik Odličja boja in dela) in Vojko Ferluga V NAPETEM OZRAČJU ZARADI ITALIJANSKO - BOLGARSKEGA SPORA Danes proces proti Farsettiju in Trevisinovi ki so ju Bolgari aretirali zaradi «vohunstva» Razpravi bodo prisostvovali trije italijanski časnikarji - Razhajanja med obema obtožencema? - Zena Sergeja Antonova bo vsak čas prispela v Rim opozicijo, poudarili, da državnih blagajn ne more reši'.1 noben «unajn®vn® vpletenosti o Lintiim*. ker je bistvo 'Vprašanja! obveščevalne službe v atentat na i nezadržne rasti tekoči1) papeža, v zadevo Scrlcflolo Irt V tr- SOFIJA — Danes se bosta morala pred bolgarskimi sodniki zagovarjati 34-lcln! Paolo Farsetti iz Arezza in njegova 26-letna zaročenka Gabrielin Trevisin iz Roncada pri Trevisu, ki so ju bolgarske oblasti aretirale avgusta meseca v Elhovu blizu turške meje pod obtožbo vojaškega vohunstva, ker je Farsetti prevneto pritiskal na sprožilec svojega fotoaparata, da je posnel vojaške objekte. Ne glede na obtožnico in dokazno gradivo pa je že sedaj jasno, da bo na potek procesa bistveno vplivalo1 ozračje napetosti med Italijo in Bolgarijo zaradi dom-vpletcnosti bolgarske tajno- v zajezitvi nezadržne rasti tekočih državnih izdatkov. Komunist Cola janni mu je pa očital, da sploh ne omenja možnosti uvedbe davka na velika premoženja, ki bi bil gotovo pravičnejši in verjetno tudi u-činkovitejši od nadaljnje obremenitve delovnih prejemkov. Obenem ga je opozoril, da bi samo s pridobitvijo četrtine davčnih utaj (ki .jih cenijo na najmanj 20.090 milijard letno) priskrbeli onili 5.500 mi lijard, ki jih hoče vlada dobiti. NA REPRIZI PROCESA DOZIER Savasta o Bolgarih govino z orožjem in mamili. Kot tak bo proces torej izključno političen. Že samo dejstvo, da so se bolgarske oblasti izneverile dosedanji praksi in dopustile trem italijanskim časnikarjem, da prisostvujejo razpravi, je dovolj zgovorno. Prvotno so oblasti napovedale, da bodo lahko prisostvovali razpravi vsi italijanski novinarji, ki so se udeležili tiskovne konference Aiva-znva, majorja Koleva in turškega mafijca Ceienka. Za državno pravd-ništvo pa ie bila taka številna «pro-j Uzakonita* udeležba prehuda, da se ' je omejilo le na tri časnikarje, poleg predstavnika italijanskega velečo'laništva in Farsettiievega odvet nika. In prav odvetnik Lena ima neobičajen status »svetovalca*. »Pomagal* naj bi bolgarskemu odvetniku Dragomira Staikovu pri Far-settijevi obrambi. Ob tem je treba navesti, da bo Trevisinovo branil uradni zagovornik Dragomira Petrova. Kot kaže je prišlo do razhajanj med obema obtožencema. Bolgarske oblasti navajajo »večjo razpoložljivost* Trevisinove. Kaj to pomeni bo jasno bržkone že danes, vsekakor pa se s tem slabša položaj Farsettija, kot glavnega »krivca*. Iz dosedanjih pričevanj priložnostnih prijateljev obeh Italijanov med letovanjem v Bolgariji je Farsetti kar bolezensko vprek slikal, ne da tri skriva' svojega početja. Ob prehodu bolgarsko - turške meje se je sprl z bolgarskimi cariniki, ki so mu hoteli preKomemo ocariniti v Turčiji kupljen kavni pribor iz porcelana. V Varni je sprožil pravi incident, ko so mu ukradli drago kopalno haljo. Tako obnašanje pa ni značilne za vojaškega vohuna. ki se ne izpostavlja. Za Bolgare pa je bilo vse to le kamuflaža, da bi si zavaroval hrbet ob morebitnem zapletu. Po bolgarskih zakonih bi lahko sedaj oba italijanska turista obsodili na 10 do 15 let ječe. Ni pa izključeno, da bo bolgarsko sodstvo po razsodbi postreglo s političnim presenečenjem. Medtem pa vsak čas pričakuje' a v Rintu prihod žene Antonova Rosiče v spremstvu dveh bolgarskih odvetnikov, ki bodo sledili sodnemu postopku proti Sergeju Antonovu. Funkcionarja bolgarske letalske družbe »Balkan Air* pa je včeraj prvič po njegovi aretaciji obiskal neki funkcionar bolgai-skega veleposlaništva v Rimu. dišču Benetk ob 4-umi protestni stavki preti zastoju pogajanj z vla- do in lovnih delodajalci pogodb o obnovitn de- BENETKE skega pola Delavci z industrij v Margheri so včeraj uprizorili množičen pohod po sre- Stavke v bolnišnicah RIM — Zdravniki v bolnišnicah so začeli že, včeraj 48-urnd stavko, ki jo bodo ponovili 27 'n 28. i.m. za januar so pa napovedali tridnevno stavko od L do 7 ter vrsto razčlenjenih prekinitev dela. Teža ve v bolnišnicah so manj občutne, ker stavkajo samo zdravniki, ki so včlanjeni v združenju ANAAO Pocenitev bencina ? RIM — Ker so se cene petrolejskih derivatov v Evropi znižale, bi se moraJ tudi v Italiji bencin »super* poceniti za 25 lir pri litru. Toda vlada bo po vsej verjetnosti rudi tokrat to pocen tev »pospravila* sama. s čimer bo pridobila 320 milijard lir. Ustrezno odločitev bo sprejel medministrski odbor za cene v prihodnjih dneh. V Caracasu ognja še niso ukrotili CARACAS — Obračun žrtev strahovitega požara v Caracasu se iz ure v uro veča. Za sedaj so gasilci našteli 118 trupel, mnoga druga pa je ogenj najbrž popolnoma upepelil, da jih ne bo nikoli moč najti. V bolnišnicah se zdravi okrog 500 o-seb, brez strehe pa jih je ostalo več tisoč. ščine Jugoslavije je včeraj po uvod- j nom, da je pripravljena za takojšnje nih besedah in razpravi sprejel j in uspešno posredovanje v primera, predlog zveznega proračuna za le ! da državi grozi nevarnost, je vče-ta 1983, lei znaša 246,3 milijarde di- j raj v skupščini Jugoslavije na seji narjev. Delegati so sprejeli po hi- j zveznega zbora dejal admiral Bran-trem postopku sest intervencijskih • i«> Mamula, ko je pojasnjeval pro-zakoriov o omejevanju vseh oblik j računske izdatke za ljudsko obram-porabe, razpolaganju s presežki j bo Težišče je bilo na razvoju ko-sredstev družbenopolitičnih in sa- i genske vojske, tehnični posodobitvi moupravnih interesnih skupnosti ter : in večji integraciji rodov v združe-začasni prepovedi izplačil za nego- ! ne enote. spodarske in neproizvodne naložbe. | jjvezni sekretar za ljudsko obram zbora so ob ; bo je znov a pregledal svoje potre- BENETKE — Prvi dan drugostopenjskega procesa proti ugrabite ljem ameriškega generala Doziera je minil ob popolni brezbrižnosti vseh enajstih prisotnih obtožencev in ob vrsti proceduralnih zapletov. Izid razprave je že vnaprej znan. Ob koncu včerajšnje krajše ob ravnave, ki je vsega trajala slabo poldrago uro, se je tako zanimanje časnikarjev predvsem osredotočilo na izjave skesanega Antonia Sa-vaste v zvezi z odgovornostmi bol garske tajne službe v Italiji. Savasta je potrdil, da so nekateri bolgarski državljani ponudili teroristom denar in orožje v zameno za sodelovanje pri generalovi ugrabitvi. Niti pogajanj med vodstvom RB in skrivnostnimi Bolgari je vodil pripadnik rimskega voda teroristične organizacije Laris Scricciolo, bratranec bivšega sindikalista UIL Lui-gija Scricciola. Bolgarskega sodelovanja pa vodstvo RB ni sprejelo. Na sliki (telefoto AP): na procesu Dozier so neomajne ieroriste postavili v posebno «kletko». HlllllllllillliHlllIlllillllllllllllllllllllllliliiiiiiiinvvtiiiHiiiiiiiiiiiiMlillIlIllllMIIIIIRlUlllllllllllllllllllllIfnillllltllHIIIItlllllllllltlllUllllllllllllllllirailllllllllllllltmilllllllllllllillllllllllllllllllUlllllllHllllimUllMIIIIIIIIIIIIB Ponudbo Andropova za zmanjšanje oborožitve sprejeli v zahodnih prestolnicah z nezaupanjem MOSKVA — V Moskvi so včeraj zaključili prvi dan proslav ob priliki 60-letnice obstoja Sovjetske zveze kot zvezne države. Na svečani proslavi je spregovorilo več govornikov iz raznih socialističnih držav, največ pozornosti pa je veljalo govora novega sovjetskega voditelja Jurija Andropova. V nasprotju s pričakovanji se Andropov ni dotaknil v svojem govoru niti odnosov s Kitajsko, niti vprašanja Poljske, Bližnjega vzhoda ali Afganistana, pa tudi glede notranje politike ni niti z besedo omenil gospodarstva, ampak se je omejil le na povzdigovanje' načina, kako so v SZ re- šili vprašanje mednacionalnih odnosov. Veliko pozornost pa je vzbudil tisti del njegovega govora, v katerem je poudaril nevarne meje, do katerih so prišli mednarodni odno si in je naslovil na ZDA ponudbo za zamrznitev in zmanjšanje tako jedrske, kot konvencionalne oborožitve. Sovjetska zveza naj bi bila pripravljena svojo oborožitev z raketami srednjega dometa zmanjšati in jih obdržati v Evropi le toliko, kolikor jih imata skupno Francija in Anglija, seveda, če ZDA ne bi namestila svojih raket »cruise* in »pershing - 2» ter bi podpisale spo- SKUPEN OBSEG PRORAČUNA JE PREDVIDEN V VIŠINI 246 MILIJARD DIN Jugoslovanska skupščina odobrila zvezni proračun za prihodnje leto Največji delež odpade na financiranje JLA • Razpravo in sprejem rebalansa proračuna odložili na prihodnjo sejo BEOGRAD — Zvezni zbor skup-| del enotnih oboroženih sil z name-, rodnega dohodka, namesto 5,80, kolikor določa družbeni načrt Jugoslavije. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo kljub temu zmanjšanju ocenjuje, da bo tudi s predlaganimi sredstvi nadaljeval kontinuiteto posodabljanja in bojnega usposabljanja JLA, je poudaril Mamula. Skupen obseg proračuna federacije za prihodnje leto je1 predviden v višini 246,3 milijarde dinarjev. Sredstva za financiranja JLA bodo znašala 155,1 milijarde, dopolnilna sredstva za nerazvita območja 21,5 milijarde, sredstva za uresničevanje temeljnih pravic borcev, vojnih invalidov in družin padlih borcev pa 43,9 milijarde. To je dejal zvezni sekretar za finance Jože Florjančič. V skupnem obsegu proračuna odpade za financiranje JLA 65,7 odstotka, na dopolnilna sredstva za gospodarsko nezadostno razvita območja 8,7 in za invalidsko - t>or-čevsko varstvo 17,9 odstotka, na vse drage izdatke, vključno tudi financiranje vseh organov in organizacij federacije pa 9.7 odstotka. Glede na zakonske pravice je JLA dobila 17.9 milijarde dinarjev manj, invalidsko borčevsko varstvo 16,4 milijarde manj, dopolnilna sredstva za nerazvite pa so znižana za 6,2 milijarde dinarjev, je dejal Jože Florjančič. Predsednik zveznega komiteja za vprašanja borcev in vojnih invalidov Dragomir Nikolič pa je povedal, da osnutek proračuna federacije za leto 1983 predlaga skupno povečanje sredstev za borčevsko invalidsko varstvo za 13 odstotkov. Vendar pa bodo predlagana sredstva za pokritie tekočih obveznosti za 7.7 milijarde dinar!ev nižja od resnično potrebnih. ZTS v pogojih natančnega izvajanja politike stabilizacije in zmanišanja vseh oblik potrošnje ni bil v stanju, da sredstva za temeljno borčevsko invalidsko varstvo predlaga v skladu z zakonskimi predpisi, (dd) Delegati zveznega koncu seje sprejeli predlog za izbor članov sveta federacije. Razpravo in sprejem rebalansa proračuna za letos pa so preložili na naslednjo sejo, saj se republike in pokrajine v zbora republik in pokrajin še niso uskladile okrog stopnje zmanjšanja proračuna, JLA smo usposabljali kot udarni be v letu 1983 in preložil uresničitev določenega števila nalog in zmanjšal potrošnjo ter dal prednost samo tistim nalogam, ki neposredno vplivajo na bojno sposobnost JLA. Z ukrepi za smotrno in ekonomično porabo sredstev smo uspeli naloge postaviti v okvire sredstev, ki znašajo 5,20 odstotka na- razum o enaki ravni raket, ki jih prenašajo letala. «Ameriška oborožitev je dosegla raven, ki je presegla vse prejšnje rekorde, politika, ki temelji na želji po premoči, pa lahko vojno nevarnost še poveča,» je dejal Andropov. V evropskih prestolnicah so reagirali z nezaupanjem na predloge Andropova. Po mnenju francoskega zunanjega ministra Cheyssona je skušal sovjetski voditelj le speljati pozornost od pravega bistva tega vprašanja, namreč, da je v Evropi že neravnovesje v oborožitvi v korist Sovjetov, zato «žal, ne preostane drugo. kot. namestiti rakete per- shing v Italiji, ZRN in drugod.* Britanci so do sovjetskega predloga hladni, ministrska predsednica Thatcherjeva pa je v parlamentu izjavila, da bi s sprejetjem predloga iz Moskve ostali Američani v Evropi brez raket srednjega dometa. medtem ko bi jih Sovjeti obdržali še kar lepo število. V ZRN so politični krogi pretežno menili, da je treba ponudbo Andropova skrbno proučiti in je ne bi smeli prenagljeno zavrniti: kljub temu pa so izrazili tudi bojazen, da se v tej ponudbi skriva «vaba*, ki bi omogočila, da bi Sovjeti do bili v Evropi raketni monopol. S SEJE GLAVNEGA ODBORA SKGZ Negotovosti in težave za slovensko manjšino Iz poročila tajnika Dušana Udoviča o političnem položaju in dejavnosti zveze v zadnjem obdobju in razprava o njem Na ponedeljkovi, 5. seji glavnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, je bil pred slovesnim podeljevanjem priznanj za leto 1982 redni del seje. na kateri je poda) poročilo o političnem položaju in dejavnosti SKGZ v zadnjem obdobju tajnik zveze Dušan Udovič. Uvodoma je v poročilu navedel, da je bil že ob oktobrski seji politični položaj v državi težak, kar je dalo slutiti, da se bo v bodoče še poslabšal. Pri oceni nove Fanfa-nijeve vlade je tajnik SKGZ navedel, da ponuja že preizkušene recepte, ki bodo ponovno v največji meri prizadeli socialno šibkejše sloje. Dušan Udovič je nato poudaril, kako je kljub slabim izkušnjam pri prejšnjih vladali Fanfani prekosil vse s tem, da ni o globalni zaščiti Slovencev rekel niti besede, čeprav je o tem nedvomno bolj poučen od svojih predhodnikov. Kot predsednik senata je pred štirimi leti tudi sprejel enotno slovensko delegacijo, ki ga je seznanila z našimi problemi in ga opozorila na to, naj se v senatu pospeši postopek za zaščitni zakon. Tajniško poročilo je tudi izražalo zaskrbljenost zaradi molka v parlamentu. ko ni razen senatorja Fon-tanarija spregovoril nihče o globalni zaščiti niti iz vrst drugih strank, ki so posegle v razpravo. Po vsem tem je bilanca glede osnovnega vprašanja naše narodne skupnosti negativna. Med drugim je razprava o zakonskih osnutkih zaradi vladne krize obtičala, morebitne predčasne politične volitve pa bi potisnile na izhodiščni položaj ves postopek o zaščitnem zakonu. »A ravno zaradi negativnih izkušenj in poznavanja razmer, v katerih živimo, nam mora biti jasno, da moramo predvsem znotraj naše skupnosti in njenih zaveznikov večinskega naroda obnavljati energijo in zavest, da v boju za naš osnovni cilj ne popustimo niti za trenutek, ker je tako kot doslej tudi od našega pritiska odvisno, kdaj bomo spra vili pod streho zaščitni zakon, in sicer takšen, ki lx> ustrezal naši skupnosti vseh treh pokrajin dežele Furlanije - Julijske krajine.* Po teh besedah je Dušan Udovič spregovoril o usklajevanju štirih predstavljenih zakonskih osnutkov v e notnega, kar ni lahko, ker v zvezi s ključnimi vprašanji zeva globok propad med osnutkom KD in ostalimi tremi (KPI, PSI, SSk). Ob tem se je Udovič vprašal, ali bo prevladal namen resnične zaščite naše skupnosti ali pa oportunizem in skrb za to, da bo čim manj prizadetosti in nerazpoloženja pri krajevnem večinskem prebivalstvu. Odločilnega pomena bo pri tem zadržanje socialistov, ki ravno v sedanji fazi razpravljajo o naših vprašanjih. Naslednja tema tajniškega poročila je bilo vprašanje razlastitev. Ob tem je Udovič poudaril pomen dosežene enotnosti vseh zainteresiranih komponent od Kmečke zveze, konzorcija razlaščencev Naša zemlja. Kraške gorske skupnosti do o-koliških občinskih uprav. In prav ta enotnost je omogočila, da je prišlo do bistvenih premikov. Kot prvi pozitiven znak je dodelitev ene milijarde lir Kraški gorski skupnosti, kot protivrednost, ki jo je utrpela skupnost zaradi razlastitev. Ob tem uspehu pa je tajnik SKGZ navedel, kako je odobritev deželnega zakona o naravnih parkih in rezervatih ponovno prizadela našo skupnost. V zakonu mrgoli omejevalnih ukrepov, medtem ko ne predvideva posegov za družbeno - gospodarski razvoj. Iz zakona je tudi izpadel 8. člen, ki je dajal Kraški gorski skupnosti pristojnost za njegovo izvajanje. Kljub vsemu pa je treba sedaj izkoristiti vsako pot, da ne ostanemo na skrajnem robu odločanja glede usode teritorija, na katerem bivamo. Tajnik SKGZ je izčrpno spregovoril tudi o sanacijskih ukrepih v Jugoslaviji. Ponovil je željo, da M se Jugoslavija izvlekla iz težkega gospodarskega položaja, obenem pa navedel znana stališča, da kljub razumevanju nismo mogli odobravati drastičnih ukrepov za prehod meje. »Izhajamo iz življenjske ugoto vitve, da je nemoten, množičen pre tok preko meje v obeh smereh dolgo let krepil ozračje odprtosti, ki je v zavesti obmejnega prebivalstva ustvarjalo trajno vrednoto, tako v političnem kot materialnem pogledu*. Po željah, da bi prišlo do sprostitev ukrepov, kar zadeva obmejno območje in olajšanje pogojev za prehod s potnimi listi, je Dušan U-dovič obširno spregovoril o gospodarskih posledicah jugoslovanskih ukrepov na našem območju. Jasno je povedal, da je dokončno klecnila trhla zgradba predimenzionira ne male trgovine, ki se je v zadnjih letih nesorazmerno bohotila. Ukre pi pa so tudi neusmiljeno razgalili propadanje in nenormalen razvoj tržaškega gospodarstva, zamujene prilike, ki so bile dolga leta sad togega nasprotovanja vsakemu kvalitetnejšemu gospodarskemu sodelovanju s sosednjo Jugoslavijo. O teh vprašanjih je Dušan Udovič podal v strnjeni obliki stališča, ki so prišla do izraza v okviru odbora za gospodarstvo. Med drugim is njih izhaja, da nudijo sedanje gospodarske težave priložnost za politično in gospodarsko streznitev, obenem pa priložnost za opredelitev take usmeritve, v kateri bo dolgoročno ekonomsko sodelovanje z Jugoslavijo eno temeljnih načel. Odbor za gospodarstvo je tudi prepričan, da dajejo razviti gospodarski odnosi med Italijo in Jugoslavijo obmejnemu pasu konkretne možnosti za o-vrednotenje njegove vokacije in e-konomskega potenciala. Potrebne pa so odločnejše in pogumnejše izbire v smeri višjih oblik gospodarskega sodelovanja, v prvi vrsti t smeri proizvodne kooperacije. Za pospeševanje kvalitetnejših e-blik medsebojnega sodelovanja je odbor za gospodarstvo navedel vrsto pobud: ustanovitev mešane italijansko - jugoslovanske komisije za obmejno gospodarsko sodelovanje, konkretnejša dolgoročna določila v planskih in operativnih dokumentih F JK, gradnjo skupnih prometnih infrastruktur, ustanovitev finančnih skladov, carinskih, davčnih in drugih olajšav. S tem v zvezi bi morala imeti pomembno vlogo finančna družba Friulia. Pri naštevanju pobud je treba še omeniti posodabljanje tržaškega in goriškega avtonomnega računa za blagovno izmenjavo, vlogo Centra za znanstvene in tehnološke raziskave in kot zadnje izmenjavo delovne sile. pri čemer morajo dati svoje predloge predvsem sindikalne organizacije z obeh strani meje. Kot zadnje je v svojem tajniškem poročilu Dušan Udovič navedel, da ne sme SKGZ opuščati notranje razprave o zmogljivosti, značaju zveze in vanjo včlanjenih organizacij. O vsem tem je sledila razprava, ki je bila osredotočena predvsem na gospodarska vprašanja in tla razlastitve. Tako je Darko Bratina med drugim menil, da je vse dogajanje skrajno statično, da je politika na mrtvi točki. Vprašal se je tudi, ali smo trenutno sposobni uresničiti višje oblike gospodarskega sodelovanja, ko pa je bilo to neuresničljivo v boljših pogojih. Iz njegovega nadaljnjega posega pa je bilo razvidno, da prav sedanje težave odpirajo nove možnosti, ki jih ni bilo mogoče uresničiti v preteklosti. O gospodarstvu je spregovoril tudi direktor TKB Vito Svetina, ki je poudaril, da moramo preoblikovati gospodarsko politiko s silami, ki so nam na razpolago. Politične sile so namreč v zagati in nam le s težavo sledijo. V sedanji krizi bi morali poiskati rezerve, ki so v nas samih. v našem človeku. Treba pa je napraviti konkreten plan za širši razvoj naše družbe. Dolinski župan Edvin Švab je posvetil precej besed vzgoji takih kadrov, ki ne bi pokazali pretirane ponižnosti v odnosih do oblasti. Izrazil je tudi potrebo, da se SKGZ dobro pripravi na jesensko konferenco o uporabi teritorija, da se bo predstavila s konkretnimi predlogi in ne z deklarativnimi izjavami. Glede jugoslovanskih ukrepov meni. da jih je narekovala nujnost. Kritično je spregovori) tudi o premajhni osveščenosti ljudi v Jugoslaviji z našimi razmerami. Prav tako se je zavzel za odločnejšo podporo Jugoslavije glede našega zaščitnega zakona, ob koncu pa na široko govoril o naših zavezništvih, ki jih je treba jasno definirati. Zadnji trije posegi: predsednika odbora jusarskih upravičencev Lucijana Malalana, pred sečnika Kraške gorske skupnosti Miloša Budina in tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca so bili v celoti posvečeni vprašanju razlastitev. Medtem ko je prvi barvito prikazal upravičen srd naših kmetov predvsem glede novega zakona o naravnih parkih in rezervatih, ki v bistvu odvzema zemljo zakonitim lastnikom, je drugi skušal omiliti negarivni odnos do tega zakona. k: izhaja tudi iz tajniškega sporočila. Budin je navedek da zakon ni tako slab. da predvideva tudi aktivni poseg prebivalstva, nevaren pa je za tržaško, a ne za okoliške občine. Edi Bukavee pa se je poleg vprašanj o razlastitvah dotaknil tudi problema odnosov z o-blastmi, ko • prihaja do zavračanja v slovenščini napisanih pisem, ko je Kmečka zveza zaradi načelne zahteve o rabi slovenščine utrpela marsikatero škodo. Ob tem se je Bukavee vprašal, ali tudi drage slovenske ustanove z enako doslednostjo uvajajo to načelo? Ob vsem tem je treba še navesti pojasnilo predsednika SKGZ Borisa Raceta, ki jc obenem odgovarjal na različna vprašanja, ki so prišla do izraza v razpravi. Najobširneje pa je Race spregovoril predvsem o zaščitnem zakonu. S tem v zvezi je tudi predlagal, da bi senatu poslali poziv, da ne zamre razprave o zakonskih osnutkih. Predsednik SKGZ je tudi iz več zornih kotov osvetlil zadržanje zveze do jugoslovanskih ukrepov. PO DOLCIH IN ENOTNIH PRIZADEVANJIH NAŠIH UPRAV IN ORGANIZACIJ Na deželni upravi so včeraj podpisali sporazuma o protivrednostih in o razlastitvenem postopku Sporazum so podpisali deželni odbornik Rinaldi, predsednik KGS Budin in župani petih občin - Izjave Budina in predsednika Konzorcija razlaščencev «Naša zemlja» Stepančiča Na sedežu deželnega odbora so včeraj popoldne podpisali sporazum o protivrednostih za razlastitve v zvezi z gradnjo velikih cestnih infrastruktur na kra.škem ozemlju. Sporazum, katerega besedilo v celoti objavljamo na četrti strani, so podpisali za deželo Furlanijo - Julijsko krajino odbornik za promet in prevoze Dario Rinaldi, za Kraško gorsko skupnost njen predsednik Miloš Budin, za devinsko - na-brežinsko občino župan Albin Škerk, za repentabrsko občino župan Pavel Colja, za dolinsko župan Edvin Švab, za zgoniško župan Josip Guštin in za tržaško župan Manlio Cecorini, ki pa je podpisal z rezervo, češ da morajo besedilo še odobriti pristojni občinski organi, to se pravi občinski odbor. Istočasno je bil podpisan tudi okvirni sporazum o razlastitvenem postopku, vendar je seznam podpisnikov še nepopoln. Poleg omenjenih so ta sporazum podpisali še Corrado Mari za podjetje ANAS, Edi Bukavec za Kmečko zvezo, Paolo Laghi za Združenje neposrednih obdelovalcev zemlje in Robert Stepančič za Konzorcij razlaščencev »Naša zemlja*. Podpisati bi ga morali tudi predstavniki štirih gradbenih podjetij, ki včeraj niso bili prisotni. Tudi besedilo tega osnutka objavljamo na 4. strani, vendar v obliki prvotnega osnutka, kateremu so včeraj dodali nekatere popravke in delne spremembe, ne da bi pri tem bistveno spremenili njegov smisel. Ker je sporazum o razlastitvenem postopku okvirnega značaja, so možne določene spremembe v okviru delovnih skupin, ki se bodo v prihodnje sestajale in ki jih predvideva sam okvirni sporazum. Včerajšnji podpis sporazumov je nedvomno nekaj novega na našem političnem prizorišču. Gre za vidno priznanje naše narodnostne skupnosti in s tega vidika je včerajšnji dogodek pozitivno dejstvo, ki na grajuje v prvi vrsti odločno in dosledno prizadevanje naših organizacij in naših krajevnih uprav, da bi v čim večji možni meri zaščitile naš teritorij in interese ljudi, ki na njem živijo. Tudi kar zadeva zagotovila glede razlastitvenega postopka in predvsem protivrednosti, ki naj bi jih uživala širša kraška skupnost ca neizmerno škodo, ki jo bodo sicer potrebne cestne gradnje povzročile v našem narodnostnem tkivu, lahko rečemo, da je bil storjen korak naprej v primerjavi z dosedanjo prakso razlastitvenih postopkov, da o protivrednostih sploh ne govorimo. Kljub temu pa'nas čaka Še veliko dela. Treba bo veliko naporov in budnosti, da se bo vse dogovorjeno v celoti izvajalo in da ne bodo tudi morebitni nadaljnji posegi v naš teritorij v izključno škodo našega prebivalstva in vse naše narodnostne skupnosti. Po podpisu smo želeli slišati iz ust nekaterih protagonistov sporazumov, kako ocenjujejo ta dogodek. Predsednik Kraške gorske skupno sti Miloš Budin nam je izjavil: »Z zadoščenjem ugotavljam, da je prišlo do te rešitve, ki je kodificira-na v podpisanih dokumentih, ki dokazujejo, da je deželna uprava v veliki meri sprejela zahteve, ki so jih postavili v prvi vrsti razlaščenci. zainteresirano prebivalstvo, naše družbene organizacije in krajevne uprave. Do tega zaključka bi lahko prišli veliko prej, ko bi dežela pravočasno pokazala občutljivost za probleme okoliškega teritorija. občutljivost, ki jo je pokazala ob tej priložnosti. Vsekakor ostane potreba po trajni pozornosti in zavzetosti nas vseh, da se bodo pošteno uresničevale vse postavke podpi-»anih protokolov.* Za mnenje smo vprašali tudi predsednika Konzorcija razlaščencev Roberta Stepančiča: «Podpis dokumentov smatram za pozitivno dejstvo. Še zlasti je pomemben podpis tistega, ki govori o protivrednostih, ker je večjega političnega pomena. Ta sporazum dokazuje, da se spreminja odnos javnih ustanov do problematike naše narodnostne skupnosti. V tem vidim na nek način novost pomembnih razsežnosti. Tudi dokument, ki obravnava tehnični del razlastitvenega postopka, predstavlja korak naprej za zaščito posameznih razlaščencev in zaščito teritorija, ki ga bodo razlastitve prizadele. Vedeti je treba, da takšnih jamstev v razlastitvenih postopkih v preteklosti ni bilo. Dovolj je, če pomislimo na nekdanje razlastitve v Sesljanu v letih 1969/70, ali pa še prej razlastitve za gradnjo ceste 202 (leta 1954). Prav zato lahko gledamo z večjim optimizmom na bodoči razvoj. Seveda pa se moramo istočasno zavedati, da bodo potrebna še velika prizadevanja, da se bodo doseženi sporazumi izvajali.* DANES DOPOLDNE ODGOVORI NA POSEGE SVETOVALCEV KONEC RAZPRAVE 0 PRORAČUNU IN RAZVOJNEM NAČRTU DEŽELE Pittoni o ključnem pomenu zakona o popotresni obnovi in zakona o financiranju osimskih dogovorov Danes seja skupščine KZE Danes ob 18.30 se bo sestala skupščina Krajevne zdravstvene enote, to bo prva seja skupščine po zamenjavi v vodstvu tržaške KZE, ko je demokristjan Renato Segatti prevzel mesto svojega strankarskega kolege Giuseppa Pangherja. Ker se skupščina zaradi političnih za-pletljajev ob zamenjavi predsednika že več časa ni sestala, se je na dnevnem redu nabralo kar lepo število upravnih zadev. Poleg tega pa bo morala skupščina odločati tudi o odstopu listarja Spiazzija tako iz upravnega odbora kot iz skupščine ter imenovati njegovega naslednika Podpis sporazumov na sedežu deželnega odbora NA SINOČNJI REDNI SEJI V SESLJANU Glavna skupščina KGS je i zadovoljstvom pozdravila konec spora glede hitrih cest Predsednik Miloš Budin poročal o podpisu sporazumu in njegovi vsebini ■ Skupščina soglasno izglasovala resolucijo Glavna skupščma Kraške gorske skupnosti, ki se je sinoči sestala na svojem sedežu v Sesljanu, je z zadovoljstvom pozdravila zaključek dolgega spora v zvezi z uresničitvijo avtocestnih povezav na teritoriju tržaške pokrajine. O podpisu sporazuma ter o njegovi vsebini je skupščini poročal predsednik Budin, kj je podpisana dokumenta označil kot nadaljnji obvezi predvsem za de želno upravo in podjetje ANAS, da spoštujeta dane obljube. Glede sedaj nakazane ene milijarde lir pa je predsednik KGS dejal, da bo le-ta uporabljena po obveznem posvetovanju z zainteresiranimi ustanovami in organizacijami. Glede nadaljnjih nakazil, kot-jih sporazum predvideva za prihodnja leta,, je Bijdin poudaril, da sta.,,se v tem ozijrp jasno obvezala odbornik-JRinaldL.uj predsednik deželne komisije za promet in prevoze Štoka. Vsekakor pa je glavna skupščina KGS glede tega vprašanja ob koncu razprave soglasno sprejela na slednjo resolucijo: »Po podpisu sporazuma o uresničitvi avtocestnih povezav na teritoriju tržaške pokrajine s strani predstavnikov avtonomne dežele F-JK, KGS, občin Devin - Nabrežina, Re-pentabor, Dolina, Zgonik in Trst. glavna skupščina KGS sprejme z zadovoljstvom na znanje izid dolgega spora, ki se je končal s sporazumom, ki so ga partnerji podpisali in vsebuje dragačno in pozitivno zadržanje pristojnih o-blasti (predvsem deželne uprave) v odnosu do potreb teritorija, na ka terem bo zgrajena ta infrastruktura; nadalje poudarja da je treba tako rešitev spora pripisati odločni, zavestni in odgovorni akciji vseh zainteresiranih in v prvi vrsti razlaščencev, prizadetega prebivalstva, družbenih združenj ter krajevnih u-stanov. ki delujejo na tem teritoriju. Po zaključkih analize o številnih aspektih in problemih, ki jih je postavila realizacija avtocestnih povezav, KGS poudarja, da bi lahko prej prišlo do pozitivnih rešitev, ko bi dežela sedaj pokazano senzibilnost do teh problemov neodložljivo manifestirala. KGS nadalje počrtu-je potrebo, da zainteresirane ustanove in organizacije nadaljujejo s svojimi prizadevanji, na periodičnih sestankih, ki jih predvideva točka štev. 6 sporazuma in v delovnih skupinah, ki jih predvidevata točki 15 in 16 zapisnika okvirnega sporazuma (oba dokumenta v celoti objavljamo na 4. strani, op.ur.), da bi podpisani dokument bil celovito izvajan in spoštovan v okviru konstruktivnega sodelovanja, ki je v njem poudarjeno. Nadalje poudarja, da je ta obveza potrebna za čim hitrejšo uresničitev važnih avtocestnih infrastruktur in za tako njihovo lokacijo, ki naj povzroči čim manj škode teritoriju in celotni skupnosti, ki na njem živi. Glavna skupščina KGS še določa, da bo uresničevala obveze, ki so predvidene v točki 4, črki b spora zuma, na osnovi obveznega posvetovanja z vsemi zainteresiranimi občinami in družbenimi organizacijami, ki delujejo na teritoriju, s tem da bo predvsem opravljala vlogo koordinatorja različnih predlogov in hačrttftS''" “ Pred glasovanjem so v razpravo posegli svetovalci Tul ('SSk), Peče-nik (PSI) in Švab (KPI). O sinočnji seji bomo še poročali. Zadovoljstvo EZIT spričo financiranja dogovorov iz Osima Vodstvo Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) je z živim zadovoljstvom sprejelo na znanje odobritev zakona o ponovnem financiranju dsimskih dogovorov in sklep deželne uprave o takojšnjem nakazilu 6 milijard lir kot predujmu na predvidena sredstva. S tem, piše nota EZIT, je mogoče že takoj načr^gv^pave industrijske pobude v okviru srednjeročnega plana. .Usta- nova.f4SZJ,X-je odobrila proračun za leto 11)63- in sprejela podrobnosti_ na: črt glede industrializacije Doline Oreha in Ospa V deželnem svetu se je včeraj zaključila dvodnevna razprava o proračunu in razvojnem načrtu FJK ter o postopku za izvajanje izrednih posegov, ki jih predvideva drugi deželni zakon (828) o popotresni ob novi. Skupščina se ponovno sestane danes popoldne, ko bodo na vrsti odgovori poročevalcev in odbornikov. Če izvzamemo kritične ocene predstavnice MF (»načrtovati ne smemo na ramenih prizadetega prebivalstva, ampak v skladu z njegovimi potrebami, na potresnem območju je še vedno 20.000 ljudi v barakah*), komunistične opozicije (»predlagate nam že stare in obrabljene teme, sicer pa noben razvojni načrt ne more jamčiti stvarnih posegov na teritoriju, če se ne ve, kdo ga bo izvajal*), pa tudi večinskega predstavnika Specogne -KD («v razvojnem načrtu ne prihaja dovolj do izraza naravnost tragično stanje v Nadiških dolinah zaradi nenehnega demografskega osipa in staranja prebivalstva, ob čemer ni brez korenitih sprememb mogoč nikakršen razvoj*), je bil med zastopniki strank večine najbolj zanimiv Pittoni (PSI). S proračunom in razvojnim načrtom, je naglasil socialistični predstavnik, sj je večina, ki upravlja deželo, zastavila uresničitev sledečih ciljev: izgotovitev popotresne obnove, ohranitev zaposlenostne ravni, okrepitev proizvajalnih temeljev in prilagoditev deželnega sistema vsedržavni ter evropski stvarnosti. Zakon 828 in ponovno financiranje zakona o izvajanju gospodarskih dogovorov iz Osima, je nadaljeval Pittoni, ponujata naši deželi neponovljivo priložnost: da namreč s smotrnim izkoriščenem ustreznih finančnih sredstev dokaže stvarnost ter učinkovitost lastnega ukrepanja za prebroditev teritorialnih neravnovesij in okrepitev deželne enotnosti. To zahteva kar največje soglasje med vsemi političnimi strankami, ki si delijo upravna odgovornosti, je pripomnil Pittoni, kot tudi aktiven doprinos opozicije preko soočanja o posamičnih problemih. V interesu celovite dežele, je še nagla ril socialistični predstavnik, bo treba odpraviti vse zapreke in vzroke medsebojnega trenja — četudi krajevno omejene, kajti zajamčiti je treba stabilnost političnih ravnovesij in stvarno uresničevanje obvez, ki so zapopadene v proračunu, razvojnem načrtu in zakonu 828. Pod predsedstvom dežele FJK Februarja bo pedala delovna skupnost A Vodilni odbor delovne skupnosti Vzhodnih Alp »Alpe Adria*, v katerem so predstavniki Furlanije - Ju- lijske krajine, Hrvatske, Slovenije, Tridentinskega - Gornjega Poadižja, avstrijske štajerske in Koroške, Salzburga ter Bavarske, bo zasedal v prvi polovici februarja 1983. tokrat pod predsedstvom dežele FJK oz. njenega predsednika Comellija. Za usklajevanje dejavnosti med vsemi desetimi deželami in regijami, ki so članice skupnosti, bo v dveletju 1983-84 skrbel Franco Ri-chetti. Sodelovanje med članicami »Alpe Adria* bo treba sedaj prilagoditi zaostritvi gospodarske stiske in deloma tudi novim gospodarskim razmeram Jugoslaviji. V tem smislu se je Richetti pretekle dni že razgovarjal s predstavniki Slovenije in Hrvatske, ki sta v minulem dveletju vodili komisiji za gospodarstvo oz. za vprašanja okolja in teritorija, v kratkem pa se bo sešel z zastopniki Koroške in Štajerske. • Tržaška občina sporoča, da bodo zaradi božičnih počitnic od 27. do 31. decembra zaprti uradi občinskih izpostav za Skedenj - Čarbolo, Kolonjo - Škorkljo in Sv. Ivan, mestna knjižnica pa bo zaprta 24. in 31. decembra popoldne. DVODNEVNA MANIFESTACIJA NA POBUDO ZKMI V MILJAH Za mir in razorožitev Razstava o Hirosimi, baklada in debata v kinu Verdi Pokrajinsko vedstvo Zveze komunistične mladine Italije (ZKMI -FGCI) prireja dvodnevno javno manifestacijo za mir in razorožitev. Začela se bo danes ob 15. uri na Trgu Marconi z odprtjem dokumentacijske razstave o groznih učinkih atomske bombe nad Hi-rošimo. Na istem trgu se bodo pozneje zbrali udeleženci /baklade za mir*: ob 19. uri bodo v sprevodu krenili do kinodvorane Verdi, kjer se bo ob 20. uri začela javna debata. Prva bosta spregovorila miljski župan Willer Bordon in pokrajinski tainik ACLI Fabio Marchetti. Jutri, 23. t.m., bodo spet odprli razstavo o Hirošimi, tokrat v Verdijevi dvorani, kjer bo ob 21. uri ansambel «Veema» izvajal koncert ljudske glasbe. K pobudi so med drugimi pristopili: VZPI - ANPI, dolinska občina, stranki MT (Movimento Trieste) in DP (Democrazia Pro-letaria), koordinacijski center za demokratično upravljanje šole. Mladinski odbor SKGZ, Lega Obiettori di Coscienza, Lega per il Disarmo Unilaterale, Lega dei socialisti, Lega dei radicali, Zveza socialistične mladine Slovenije - Izola, koordinacijski odbor vzhod-nokraške mladine, ZŽI - UDI, Centro Servizi e Scambi culturali, Centro del Tempo Libero, Radio Onda Libertaria, Radio Trieste Popolare - Trst ljudski val, tovarniški svet VM in koordinacijski odbor demokratičnih srednješolcev. Obramba miru mora biti glavna obveza vsakogar ne glede na njegovo politično in versko prepričanje, meni prireditelj manifestacije s pripombo, da je najprej treba doseči zamrznitev svetovnega oboroževanja, zatem pa postopno razorožitev. Ta prizadevanja so zaradi blokovske ureditve toliko težja, njihova uresničitev p»a bo prinesla lahko pravičnejšo delitev bogastva na svetu in odpravo podhranjenosti. Zveza žensk Italije - UDI pa v tiskovnem spioročilu naglasa, da izgradnja miru pri nas ne more mimo vsakodnevnega spoštovanja pravic in kulture tudi pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Zavzema se še za tvornejše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ter, uresničitev osimskih dogovorov. miiiliiiiuiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiimMiuiiinMiMiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifMiiliiimiiiiiiiiiMimiiiivmiatfiiiiHiimmiMMiiiiiiHiiiiiiMMifMiMifiiiiiiiiitiuiH POTEM KO SO SE ŽE SESTALI S PREDSEDNIKOM ODBORA C0MELLIJEM Zastopniki Confcoltivatori in Kmečke zveze so se srečali z načelniki skupin na deželi Orisali so težave deželnega kmetijstva * KZ pedč/tela specifične probleme v tržaški pokrajini in postavila že znane zahteve za razvoj kmetijskih dejavnosti pri Predstavniki deželnega vodstva Confcoltivatori in Kmečke zveze so se včeraj na sedežu deželnega sve ta srečali z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu. Poleg predstavnikov obeh sindikalnih or ganizacij so se srečanja udeležili svetovalci Simsig za KPI, Campa-gnolo za KD, Ermano za PSI, Štoka za SSk, Cavallo za DP, Ba-razzutti za PDUP, Tassinari za LpT ter funkcionar socialdemokratske stranke. Kot že pred dobrimi desetimi dnevi predsedniku odbora Comslli ju, so predstavniki Confcoltivatori in Kmečke zveze razčlenili celotno kmetijsko problematiko tudi zastop nikom posameznih strank: v bi stvu so političnim strankam orisa li krizno stanje kmetijskega sektorja, na katerega so žc javnost, opozorili veliko manifestacijo, ki .(e bila proti koncu novembra v Vidmu: vzporedno z manifestacijo so sindikalni predstavniki javnim upravam postavili vrsto zahtev, ki SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU ODKRITA DOŽIVETJA O SREČANJU NA KROGU Slovenski klub in Društvo zame.i skih likovnikov sta sinoči priredila v Gregorčičevi dvorani predvajanje dveh filmov Aljoše Žerjala, ki ju je letos in lani posnel na Krogu. Krog je stari opuščeni sa mosta n. pri Sečovljah. Slovenski likovniki so pred leti sprožili akd jo, da bi ga obnovili in da bi tam lahko ustvarjali. V to akcijo so vključili tudi zamejske likovnike, ki so bili letos prvič tja povab ljeni. To je bilo nekonvencionalno srečanje, kot je dejal sinoči De-ziderij' Švara, kjer .je vsak umetnik risal in ustvarjal po svoje. Letos pa so organizirali »happe ning*. Švara je v svojem uvodu zgodovinsko osvetlil to vrsto umetniškega delovanja, ki se je pojavilo na začetku tega stoletja pod vplivom tehnologije in določenih novih socialnih idej in ki je prišlo do izraza v dobi iuturizma. Ponovni vzpon je doživel »happe ning* v šestdesetih letih v Ameri ki. Gre za odprto gledališče, kot so ga opredelili, na katerem sodelujejo igralci, slikarji in drugi u-metniki. Njegov namen je povezovanje različnih načinov izražanja, reka sinteza in hkrati sensibiliza-cija občinstva, ki mora pri «hap-peningu* sodelovati. Ni njegov smisel, da nekaj ostane, ostane le dokumentacija. Dva filma, ki smo včeraj zvečer videli pa gotovo ni sta le dokumentacija, še zlasti ne film »Krog 82: Happening.* • Civilni urad tržaške občine bo ob božičnih praznikih odprt v nedeljo, 28. decembra, od 8. do 11. ure. bi lahko pripomogle k premostitvi sedanjih težav, v kolikor bi jih uresničili; te zahteve so včeraj predložili tudi predstavnikom deželne uprave. Zahteve Confcoltivatori in Kmečke zveze se sučejo v smeri preusmeritve smernic agrarne politike, ki naj upošteva splošni krizni položaj v državi in naj si kot glavne cilje postavi sanacijo, ponovno pridobitev produktivne o-snove in vključevanje predvsem mlade delovne sile. Posebna pozornost .je na srečanju veljala kmetijstvu v tržaški pokrajini: problem ni bi) nov političnim predstavnikom, saj jim ga je naša strokovna organizacija Kmečka zveza že večkrat orisala Na srečanju je bila predvsem podčrtana važnost vloge, ki bi io kmetijstvo moralo imeti v sklopu celotnega gospodarskega razvoja. Za dosego tega cilja — ie bilo poudarjeno — je treba zaščititi kme tijske površine, tudi ob upoštevanju dejstva, da zaščita teh zem Ijišč pomeni za slovensko prebivalstvo zaščito narodnostne skupno sti. To specifično vprašanje trža ske pokrajine, ki je eden glavnih razlogov, da je kmetijsivo pri nas v takšnem stanju, v kakršnem na žalost .je, je bilo na včerajšnjem sestanku posebej podčrtano s strani Kmečke zveze. Zato je bila poudarjena zahteva da je treba v tržaški pokrajini v kmetijskem sektorju končno le začeti s ■ programiranjem (razvojni načrt ter conski in sektoriaini načrti) na osnovi decentralizacije: za uresničevanje kmetijske politike .je treba pooblastiti tiste uprave, ki so krajevnemu kmetu najbližje, to je pokrajino, Kraško gorsko skup nost in tudi občine. Poudarjeno je nadalje bilo, da je treba temu kmetijstvu nuditi finančne podpore in omogočiti delovanje uradov, v katerih morajo biti tudi funkcio narji z znanjem slovenskega jezika, saj .je velika večina kmetov v pokrajini Slovencev; kar se pa tiče urbanistike in uporabe teritorija je bilo na srečanju z načelniki svetovalskih skupin podčrtano, da .ie treba omogočiti razvoj kmetijstva na vseh področjih, ki so še na razpolago. nas Predstavniki KPI, PSI, SSk in KD so v odgovorih med drugim po trdili, da v glavnem poznajo te probleme in da si Dodo v okviru svojih moči prizadevali, da bi se tako splošni, kot specifični pro-ulemi, kamor sodi vprašanje trž.a ške pokrajine, celotnega kmetijskega sektorja izboljšali. Nakazila pokrajine tržaškim gledališčem Tržaški pokrajinski svet je na svojem ponedeljkovem zasedanju med drugim odobril sklep za denarno podporo krajevnim gledališkim ustanovam. Mestnemu gledališču »Verdi* so namenili 24 milijonov lir, italijanskemu stalnemu gledališču 16 milijonov lir in Slovenskemu stalnemu gledališču 6 milijonov lir. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiitiiitiiiitnifffiiiimtitiiittiimiiiitiiiMiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiittiiiiiiiiiiiiMiiiiMr iiMMmiiMiHmiitmitftimtiittfttmta POBUDA AVTONOMNE LETOVISČARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE Turistični načrt za Trst in okolico Pozornost morju, skalnati obali, Krasu in zanimivostim v mestu Turizem doživlja v Trstu in okolici hudo krizo; zaradi pomanjkanja primernih infrastruktur in u-streznih ponudb, se turisti, ki se vozijo skozi naše mesto na dalmatinsko obalo in še dlje, vse redkeje u-stavljajo v našem mestu, kar povzroča turističnim operaterjem vse večje izgube. Trst in okolica pa razpolagata z vrsto naravnih in drugih zanimivosti, ki bi lahko postale privlačne za tuje goste, če bi jih znali v ta namen funkcionalno izkoristiti. S takšno premiso je včeraj izredni komisar tržaške avtonomne letoviščarske in turistične ustanove Dario Santin predstavil številnim operaterjem in delavcem v turizmu ter predstavnikom političnih sil usklajen načrt za razvoj turizma na Tržaškem. Usklajeni razvojni načrt predvideva valorizacijo treh bistvenih turističnih zanimivosti tržaške pokrajine: morja s skalnato obalo, Krasa in jpesta. V naši pokrajini bi lahko močno uspeval pomorski turizem, je bilo rečeno, vendar bi morali za to poskrbeti za večje število privezov V tem pogledu je bilo mnogo govora o navtičnem turističnem pristanu Marina Muja in o pomenu, ki naj bi ga, vedno v tej zvezi imel tudi Sesl.janski zaliv. V razpravi je bilo nato slišati o tem mnogo predlogov (»V Sesljanskem zalivu naj bi poskrbeli za rezdden-čni turizem*, »Staro pristanišče naj bi preuredili v turistični pristan, tako bi postal Trst jadranski Mon-tecarlo*. ari še »Med obalo in obalno cesto naj bi speljali vrsto cest in poti, ob obali pa naj bi zgradili turistično naselje z bungalovi, da bi imeli tako turisti morje pri roki*). O teh predlogih bi se dalo seveda mnogo razpravljati... Za Kras predvideva razvojni tu-stični načrt ustanovitev naravnega parka, kakršnega vsiljuje Belcijev zakon o kraških rezervatih. Ob tem naj bi imeli še take cone, ki naj bi bile pripravne za turizem (predvsem kmečki turizem). Turisti bi lahko tako obiskali kraške naravne Zbor Ivo Lola Ribar v Kulturnem domu Drevi bo v Kulturnem domu v Trstu gost Glasbene matice mladinski pevski zbor Ivo Lola Ribar. Mladi pevci iz Beograda bodo po desetih letih spet nastopili pred našo publiko: ki je ie njihov koncert leta 1973 nagradila z velikim odobravanjem. Zbor Ivo Lola Ribar, ki ga vodi Milovan Pančič, je bil ustanovljen leta 1944, in je prejel doslej številna priznanja, zato se obeta ljubiteljem petja res prijeten večer. Koncert se bo začel ob 20.30. Mala črna kronika Huje ranjen mlad mopedist Na oddelku za hitre kirurške posege so sinoči sprejeli 16-letnega Giannija Bordona iz Ul. dei Giardi-ni 64, ki se je ponesrečil na Ul. Flavia s svojim mopedom. Iz še nepojasnjenih razlogov je trčil v zadnji del avtomobila simca 1000, katerega je upravljal 48-letni Fulvio Coren iz Ul. del Montasio 39. Pri padcu je fant utrpel udarce in rane po obrazu, zlomil pa si je tudi zgornjo čeljust, pri čemer so mu izpadli številni zobje. Zdraviti se bo moral 40 dni. Oropanec Jo je skupil kar v dvojni meri V primerjavi z drugimi mesti, še posebno pa z velemesti, kot so Milan, Rim ali Turin, je Trst mirna oaza. Večkrat pa so tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo. Tako se je v soboto pozno zvečer zgodilo, da je stari znanec policije, 80-letni Lu- ciano Žago iz Lonjerske ceste 1/4, surovo pretepel 39-letnega Luciana Miailovicha (Ul. Boito 1) in ga oropal za 140 tisoč lir. Kot so agenti ugotovili, je Zagu padlo na misel, da bi lahko oropal Miailovicha, potem ko sta v priložnostni družbi popila skupaj nekaj kozarcev vina in je Miailovich med plačevanjem potegnil na dan zajetno denarnico. Miailovich se je zavedel nevarnosti, kljub temu pa se je sam odpravil proti, domu, Pa ni prišel daleč : kmalu ga je Žago dohitel, ga porinil v neka vežna vrata v Ul. Ginnastica in ga zbil s pestmi do nezavesti. Nato je pobral denarnico in se vrnil v gostilno. Ko je prišla policija, ji je bilo dovolj, da je malo poizvedela v lokalu in resnica je prišla na dan. Žaga so aretirali in prijavili zaradi ropa, tudi Miailovich pa jo je skupil. Ker je pri sebi imel 15-centimetrski nož, so ga prijavili zaradi nedovoljene posesti orožja, k temu pa so naložili še obtožbo, da je bil v vinjenem stanju. zanimivosti, imeli pa bi tudi priložnost, da spoznajo «kraškO kulturo*, gastronomske posebnosti in obrtništvo. O Slovencih in vlogi, ki naj bi jo v tem sklopu odigrali, ni bilo izrečene niti besedice, če izvzamemo stavek, v katerem je Santin poudaril, da bi morali ta predlog še nadalje premisliti skupaj s krajevnimi ustanovami in posebno s Kraško gorsko skupnostjo. Mesto bi moralo, po predvidevanjih turističnega načrta, zaživeti z vabljivimi kulturnimi prireditvami in drugimi pobudami. V tem pogledu je bilo še največ govora o premestitvi Festivala operete na Grad sv. Justa, o odprtju kongresnega centra na pomorski postaji, o večjem številu kvalitetnih razstav in prireditev, o valorizaciji mestnih muzejev. Načrt ima vsekakor odliko, da je sprožil v turističnih krogih v mestu zanimivo razpravo o tem, kakšna naj bo turistična ponudba v mestu in pokrajini v času, ko potuje skozi mesto io . se ju Jtjera -ustavlja. X2P manj turistov. Od političnih, oblasti je sedaj odvisno, kakšno pot bo u- bral načrt (včerajšnje predstavitve se je udeležil tudi deželni odbornik za turizem Bomben); že samo dejstvo, da tržaško avtonomno letovi-ščarsko in turistično ustanovo, zaradi zavlačevanja pri imenovanju predstavnikov dežele v njeno vodstvo, še vedno vodi komisarska u-prava, daje vsekakor slutiti, da bo tudi razvojnemu turističnemu načrtu, kot vsem načrtom, ki se tičejo Trsta in njegovega gospodarstva, še trda predla. • «Kakšna partija v Trstu: analize in predlogi za delo po sekcijah* je tema, o kateri bodo razpravljali na današnji predkongresni skupščini sekcij KPI «A. Gramsci* iz Skednja in «B. Gherlani* škedenjskega obrata Terni. Skupščina bo na se-sedežu v Ul. S. Lorenzo in Selva 4, začetek ob 18. uri. Udeležil se je bo član deželnega tajništva Calabria. • Uradi državljanovega branilca (difensore civico) v'Vidmu, Pordenonu, Tolmeču in našem mestu bodo od ponedeljka, 27. t.m., do vključno petka, 31. decembra, zaprti. IMIMIIIIinilMIMIIIIIItlMIIIIIIIIIIIIIIIIfllHIIIIIlMIIIIIIIIllllinilllnHIIIIHHIIIItlllHHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMimillllU SPORAZUM 0 SODELOVANJU DVEH RAZISKOVALNIH CENTROV Znanstveno-tehnološke raziskave in višjih študij ekonomskih ved Konzorcij za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu je s Centrom za višje ekonomske študije v Trstu podpisal sporazum o sodelovanju. Po tem sporazumu, ki prične veljati 1. januarja 1983, bo znanste-no-raziskovalno središče med Bani in Padričami dajalo na voljo študijskemu centru vse svoje naprave, s katerimi že razpolaga, oziroma, s katerimi bo razpolagal v prihodnje, tako v prvi vrsti dokumentacijski center. Dajal mu bo tudi denarne prispevke. Študijski center pa bo konzorciju nudil svoj') raziskovalno in posvetovalno službo s področij teoretske in aplicirane ekonomije s posebnim o-zirom na italijanske in mednarodne probleme, ki zadevajo postopke za gospodarski napredek in porast tehnologije ter njenega širjenja tudi med države z različno stopnjo razvitosti. Center za višje ekonomske študije v našem mestu je bil ustanovljen z namenom, da iz znanstvenega in ekonomskega zornega kota pomaga petnajstim različnim državam sveta pri proučevanju gospodarskih teorij in pri ustreznih izbirah. Center poleg tega organizira vsako leto v drugi polovici avgusta poseben poletni tečaj in pa širše zasedanje na Tržaškem in v videmski pokrajini. čuvaje, je Pečenik poudaril, da bi bilo prav, da bi se ga polnoštevilno udeležili tudi naši občani in tako imeli možnost, da opravljajo nad-zorsko službo sami nad svojim o-zemljem. (ris) Javni sestanek v Gročani Pretekli teden je bil v Gročani eden javnih sestankov, ki jih uprava občine Dolina prireja po svojih vaseh, da seznanja javnost s svojimi pobudami in sprejema mnenja krajanov. Javnega sestanka v Gročani so se udeležili župan E. Švab, podžupan Marino Pečenik in odbornica Silvana Petaros. Uvodoma je Švab informiral Gročance o poteku del za javno razsvetljavo, o prejemku občine iz sredstev javnega sklada za Trst za obdobje 1982-86, o odseku hitre ceste, ki bo prečkal področje dolinske občine in o varianti splošnega regulacijskega načrta, k' ga je občinska uprava odobrila februarja letos, dežela pr prer’ kratkim sprejela brez bistvenih popravkov. O drugih občinskih storitvah pa sta spregovorila podžupan Pečenik in Peta-rosova. V glavnem je šlo za spremembo znakov na poljskih stranskih poteh, za denarna sredstva za čiščenje gozdov in za kraške rezervate, v območje katerih je bila sprejeta tudi Gročana. Kar pa ae tiče tečajev za poljske Kuku bo s tretj.m pozivom? Na predlog komunističnega svetovalca Boruta Kodriča je rajonski svet za Sv. Ano - Kolonkovec in Sv. Sergij prejšnji dan spet odobril resolucijo, ki poziva tržaško občinsko upravo, da končno izda dovoljenje za postavitev spomenika padlim borcem in aktivistom s tega področja. Če se ne motimo je to ie tretja resolucija o tem vprašanju, ki se vleče ie skoraj deset let. Dve resoluciji sta naleteli na brezbrižnost in m gluha ušesa, zato sprašujemo občinsko upravo če bo enaka usoda doletela tudi tretji poziv, ki vendarle ne smemo pozabiti prihaja iz izvoljenega organa. ZADNJA VIST MAMILA TERJALA NOVO ŽRTEV Policija našla pri Ferlugih truplo 27-letnega dekleta V gozdu ob cesti med Ferlugl la Bani so policijski agenti našli sinoči truplo 27-letne Antonelle Gesue iz kraja Comunanza v pokrajini Ascoli Pičeno. Bilo je zavito v spalno vrečo in pokrito z raznimi cunjami ter listjem. Policiste je obvestil duhovnik Mario Vatta, ki se že več let ukvarja s problemi narkomanov. Vatta je načelnika letečega oddelka Petrosina telefonsko obvestil, de mu je včeraj popoldne, med spovedjo, neki mladenič priznal, da je v noči med četrtkom in petkom o-menjena Antonella Gesue bila pri njemu na obisku v nekem podstrešnem stanovanju v središču mesta. Dekle je verjetno užila več tablet uspavalnega sredstva roipnol, nato pa si je vbrizgala prekomerno dozo heroina in umrla. Njeno truplo je mladenič skrival v stanovanju do petka ponoči, s temo pa ga je zavil v spalno vrečo ir ga zakopal ob potki, H se odcepi ceste med Ferlugi in Bani proti neki jisi. Duhovnika je pooblastil, da obvesti policijo, o sehi pa je dejal, da se misli kmalu javiti policiji. Gledališča VERDI Danes ob 20. uri (red F/A) zadnja predstava Donizettijeve opere »Maria Stuart*. ROSSETT1 Jutri, 23. t.m., ob 20.30: »To-quinho» — recital brazilske glasbe. Enkratna predstava. Rezervacije pri glavni blagajni. Za abonente 20 procentov popusta. CANKARJEV DOM (Ljubljana) Velika dvorana Še danes, 22. decembra, Dnevi avstrijske kulture. Srednja dvorana Danes, 22. t.m., ob 19. uri: Matjaž Kmecl «Mutasti bratje*. SSG iz Trsta, režija: Jože Babič. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave v soboto od 9. do 13. ure. Kino Cappelia Underground 18.00 — 22.00 «La donna del tenente francese*. M. Streep, J. Irons. Režija R. Reisz. Ariston 16.00 «Moby- Dick*. G. Pečk in O. Welles. Eden 17.00 »Amid miei II.». Ugo Tognazzi. Nazionaie 16.00 «Rocky». Silvester Stallone. Ritz 16.30 »Un commissario al di sotto di ogni sospetto*. Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre*. Film za vsakogar. Fenice Danes zaprto. Jutri ob 17.00 «Testa o croce*. N. Manfredi, R. Pozzetto. Film za vsakogar. Migu on 17.00 «Pink Floyd: The wall». Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammdtico 15.00 iii*!iiii«*iii*|i******i*,**"**i*i*'*i*i****'"'i***'1'*********'*** ZA NEKAJ LET PREKINJENA CESTA GRADIŠČE-PALMANOVA V nedeljo, 19. t.m., se je zaključil v Sovodnjah plesni tečaj, ki ga je vodil strokovnjak Alvis Nemec. Vaje so potekale približno 2 meseca v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah, kjer se je dvakrat tedensko zbiralo okrog 70 plesalcev. Tečaj je bil razdeljen v dva dela; na prvem, začetniškem delu, ki je potekal od 19. do 21. ure, se je približno 45 mladih učilo domače in lažje plese kot so dunajski valček, tango, fox, boogie idr. Nada Ijevalnega tečaja pa se je udeležilo 25 plesalcev, ki so tako lahko izpilili znanje lažjih plesov ter se naučili nekaj novih Za zaključek tečaja so udeleženci pripravili lep zabavni večer, ki se je tudi uspešno iztekel. Poleg prikaza naučenih plesov, kateremu je sledilo veliko število staršev. sorodnikov ter prijateljev tečajnikov, so na zaključnem večeru nastopih še čarovnik, ki je kar očaral publiko magijo, ter mlad fakir, ki je seznanil Sovodenjce z orientalsko skrivnostjo. Na žalost zaključnega večera se niso udeležili plesalci, obiskujejo podobne tečaje na novogoriškem področju, s katerimi pa so Sovodenjci v preteklosti že sodelovali. V nedeljo smo na kratko poročali, da je prometna policija prepovedala v soboto zvečer prehod vseh vozil po mostu čez Terom pri Versi, zaradi poškodb nastalih na tem mostu. Strokovnjaki so v teh dneh ugotovili, da je treba most porušiti in zgraditi novega, kajti za časna popravila ne bi zalegla. V Romansu in Versi so sicer vsi vedeli, da ni most kdovekaj stabilen, vendar so pristojne oblasti popravila ali gradnjo novega mostu odlagale, ker podjetje ANAS je trdilo, da nima na razpolago denarja, precej milijard lir. Sedaj pa bodo morali po sili raz mer pristopiti k izdelavi načrtov izgradnji mosta, kajti nedopustno bi bilo, da bi bila najkrajša pot med Gradiščem ob Soči (torej tudi Gorico) in Palmanovo, prekinjena. Res pa je tudi. da bo treba počakati precej časa predno bo most lahko sploh odprt, kajti, kot vsi vemo, načrti, finansiranja, dražba, gradnja, bodo zavzeli precej časa, najbrž kar precej let. Do tedaj pa bo moč priti iz goriške strani v Palmanovo le po av tocesti ali pa iti do Mariana in od tod v to starodavno utrjeno mesto skozi Viscone in Jalmiacco. John Mayall koncertirat v Gorici Po jazz-rock koncertu basista Ja-ca Pastoriusa in po folk koncertu angleške skupine Pentangle (dva (lana te, in sicer Bert Jansha in Jonhn Renbourna, smo ie poslušali pred leti v Gorici), je bil na vrsti v soboto koncert blues-rock glasbe. V soboto je pred preko tri tisoč gledalci iz vse dežele, sosedne Slovenije in celo oddaljene Avstrije, nastopil kralj belega bluesa, 49-let-ni John Mapall. Kljub «starosti» je imel za mlado publiko zelo dober koncert in pokazal veliko zagrizenost. ki je mladi nimajo. Odličen je bil na ročni harmoniki, pomagala pa mu je skupim The Bluesbrea ckers, ki jo je Mayall ustanovil pred dvajsetimi leti. Zvest mu je ostal le kitarist Mick Taylor, ki pa Rolling Stones. Iz te skupine so izšli tudi Erič Clapton, Jack Bruce in John McVie, ki je bil napovedan za sobotni večer, pa ga ni bilo. Namesto njega se je dobro izkazal basist Steve Thompson, na bobnih pa Colin Allen. Vrstile so se predvsem stare pesmi, novejše namreč nimajo več tistega feelinga, med katerimi velja omeniti Sons oj Farne, My Genera-tion, Ramblin’ on my mind in Sioeet siiteen. Kdor je bil na koncertu se je lahko po uri in pol poslušanja te glasbe lahko zadovoljno vrnil domov in mu ni bilo žal visoke cene vstopnice. (al) Protest delavcev Po tržiških ulicah ter ob vstopih na avtocesto pri Moščenicah in v Redipuglii. so včeraj tržiški delavci delili letake s protestom proti zavlačevanju delodajalcev za obnovitev delovnih pogodb, ki so zapadle že v začetku letošn:ega leta Kino Gortru VERDI 21.00 Italijanska gledališka predstava. CORSO 16.45 — 21.15 »Cenerentola*. Walt Disney. VITTORIA 17.30—22.00 »Nudi, belil e ficchi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30—22 00 »Grand H: zemljiščem, bodo podjetja nadaljevala z razlastitvenim postopkom kot predvideva obstoječa zakonodaja. 9) Takoj ko bodo dela za grad njo posameznih odsekov ceste ali večjih delov teh odsekov dosegla stopnjo, ki bo omogočila natančno ugotovitev zasedenih zem l.jišč, bodo izdelani zemljiški načrti, na osnovi katerih bo mogo če dokončno izračunati površina in torej, skleniti dokončen sporazum. .10) Lastniki zemljišč bodo naj manj deset dni pred podpisom dokončnega sporazuma posredovali vso potrebno dokazno dokumentacijo. Lastnike bodo pozvali za popis dokončnega sporazuma, po skupinah, po postopku, ki ga pred- » odstotkov, po podpisu zapisnika o dokcsičnem sporazumu, bo prišlo, ko bo pretekel tehnični rok za izvedbo postopkov, ki jih morajo izvesti razlastitelji. 11.1) V zvezi s tem bo ANAS, kar zadeva njegove pristojnosti, izvedla naslednji postopek: a) načelnik tržaškega urada za promet bo moral odobriti zapisnik o dokončnem sporazumu na osnovi 2. odstavka 19. člena zakona z dne 10. decembra 1981, štev. 741 in izdati dovo* ljenje za neposredno plačilo; b) odobritev, ki jo določa točka a), bo treba objaviti v listu uradnih objav za dobo 30 dni; c) pristojne oblasti bodo morale izdati potrdilo, da se neposred nemu plačilu ni nihče uprl; d) načelnik tržaškega urada za promet bo moral izdati podjetju, ki ima dela v zakupu in po pooblastilu ANAS opravlja razlastitveni postopek, dovoljenje. da izplača dokončno odškodnino za razlastitev. 11. 2) V zvezi z istim vpraša njem bodo, za dela, ki jih je oddala v zakup tržaška občina, podjetja, ki jih imajo-, v zakupu iz plačala odškodnino istočasno s podpisom zapisnika o dokončnem sporazumu. Samo v primeru izrednih tehničnih težav bo do tega dar v teku lo dni po podpisg dokončnega sporazuma. 12) Tržaška občina in dežela, kar zadeva njene pristojnosti, - se obvezujeta, da bosta zagotovili zadovoljive bivanjske pogoje razlaščencem hiš v ulicah Del Ca-stelliere in Rio Spinoleto, ki jih zadeva 3. odsek del avtocestne povezave med 7. pomolom in državno cesto 202, še izrecno s tem, da bo občina dala na razpolago primerno gradbeno zemljišče, ki je občinska last na istem področju in da bo omogočila razlaščencem, da bodo na najboljši način izkoristili odškodnino, ki jo bodo prejeli za sedanje nepremičnine s tem, da bodo zgradili nova stanovanja. Iste obveze veljajo z razlastitvami hišic v Skednju, koder bo tekel 1. odsek povezave. 13) V skladu z obstoječimi določili o razlastitvah za splošne koristi in izrecno v zvezi s 23. členom zakona z dne 25. junija 1965 štev. -2359. bodo upoštevali zahteve lastnikov, da odstopijo preostale dele zemljišč (ostanke), ki jih nikakor ni mogoče izkoriščati. Zahtevo po odstopu zemljišč bo mogočo postaviti tako ob podpisu provizoričneg prijateljstva sporazuma. kot tuji ob podpisu dokončnega prijateljskega sporazuma. 14) Ta sporazum je obvezujoč- za naslednja gradbena podjetja; " r Sel]jan - (Nadaljevanje na zadnji strani) W______________________? («?- Sestava tehničnih delovnih podskupin A) Avtocestna povezava brez cestnine med avtocesto Benetke — Trst in mejnimi Dreti odi v tržaški pokrajani v pristojnosti ANAS: — 1. odsek: (Sesljan ■ Prosek) Deželo, ANAS Kraška gorska skupnost Tržaška občina Devinsko-nabrežinska občina Zgoniška občina Podjetje Plače Mouiin Konzorcij »Naša zemlja* Pokrajinske stanovske organizacije obdelovalcev zemlje — 2. odsek: (Prosek * Opčine sever) Dežela ANAS Kraška gorska skupnost. Tržaška občina Zgoniška občina Podjetje ICIR Konzorcij «Naša zemlja* Pokrajinske stanovske organizacije obdelovalcev zemlje — 3. odsek: (Opčine sever - Fernetiči). ki ga ima v zakupu dežela Dežela ANAS Kraška gorska skupnos1. Tržaška občina Repentabrska občina Podjetje, ki bo imele dela v zakupu Konzorcij «Naša zemlja* Pokrajinske Stanovske organizacije obdelovalcev zemlje — 4. odsek: (Opčine sever - Padriče} Dežela ANAS Kraška gorska skupnost tržaška občina Podjet.je, ki bo imelo dela v zakupu Konzorcij »Naša zemlja* Pokrajinske stanovske organizacije obdelovalcev zemlje B) Avtocestna povezavi med 7. pomolom tržaškega pristanišča in državno cest ) 2(12 ki jo .je dežela dala v koncesijo tržaški občini: — 1. odsek: (7. pomol - Val maura) Dežela Tržaška občina Podjetje Grassetto Predstavništvo razlaščencev — 2. odsek: (Valmaura Lakoti šče - Tov. velikih motorjev) Dežela Tržaška občna Dolinska občina Kraška gorska skupnost Pod,iet.je, ki bo 'mel.> dela v zakupu Konzorcij «Naša zemlja* 3. odsek • l. del: (Tovarna velikih motorjev - Viadukt št. 7) Dežela ANAS Tržaška občina Dolinska občina Kraška gorska skupnost Podjetje Palmeri Konzorcij razlaščencev «Naša zemlja* Pokrajinske stanovske organizacije obde’ovalcev zemlje 3. odsek - 2. del: (Viadukt št. 7 - državna cesta 202) Dežela ANAS Tržaška občina Kraška gorska skupnost Pod j it. ie, ki bo ime k- dela v zakupu Konzorcij »Naša zemlja« Pokrajinske stanovske organizacije obdelovalcev zemlje osnovi obstoječe deželne zako riodaje in potreb, ki jih iznesejo operaterji tega sektorja; b) namenila večletno izredno finansiranje v štiriletju 1982 85 (začenši z delnim prispevkom v višini 1 milijarde lir za leto 1982) Kraški gorski skupnosti iz sredstev, ki jih je država namenila deželi kot ponovno finansiranje investicij in pobud, ki jih predvidevajo izvršilni dekreti zakona štev. 73/77 — ratifikacija osimskega sporazuma — in 10. člen zakona štev. 828/82, da bi Gorska skupnost lahko poskrbela za izvajanje svojih večletnih razvojnih načrtov in zadevnih delnih letnih programov, oziroma izrednih programov, ki jih predvidevajo deželni zakon z dne 4. maja 1973, štev. 29 in nadaljnje spremembe ter dopolnila, s posebnim poudarkom na realizacijo, neposredno ali preko občin, gradenj in posegov z namenom, da se doseže ravnovesje v urbani-nističnd ureditvi, zaščita okolja in socio-ekonomski razvoj teritorija, ki ga zadeva izvedba cestnih povezav. Z istim namenom bo deželna uprava pri izdelavi enoletnih ali večletnih načrtov za razdelitev sredstev, ki jih predvideva deželna zakonodaja v korist krajevnih uprav, izrecno upoštevala potrebe in, zahteve po pobegih, ki jih bodo postavile zainteresirane občine; 5) deželna uprava bo poskrbela za organizacijo, v teku leta 1983, sporazumno s krajevnimi upravami in zainteresiranimi organizmi. «konferenco o teritoriju* v tržaški pokrajini z namenom, da se preverijo in prilagodijo predvidevanja deželnega urbanističnega načrta, tudi na osnovi predlogov posameznih občin ter z namenom, da pride do večje koordinacije med občinskimi regulacijskimi načrti, do boljšega izko riščanja teritorija za splošen gospodarski razvoj in v tem okviru, do aktivne zaščite kraškega okolja v okviru splošnega razvoja celotnega teritorija tržaške pokrajine. 6) v okviru konstruktivnega sodelovanja. ki ga potrjuje ta izja va, so predvidena periodična srečanja med predstavniki deželne uprave in krajevnih uprav s posebnim poudarkom: — na preverjanje izvajanja o-kvimega sporazuma o razlastitvenem postopku na osnovi dru ge točke te izjave; — na izvajanje deželnih posegov, predvidenih v zgoraj navedenih točkah a) in b); ■* — na preučevanje in pozitivno ,,reševanje vselj,,dodatnih problemov, ki zadevajo izvedbo del za gradnjo avtocestnih po vezav, tudi ob sodelovanju z delovno skupino in s podskupinami, ki jih predvideva točka 1 c) te izjave. 7) Glede razlastitev v zvezi s povezavo med državno cesto 14 in državno cesto 202, ki jo je svoj čas realiziral ANAS s financiranjem s strani Sklada za Trst. predstavni ki dežele in krajevnih ustanov tržaške pokrajine ob upoštevanju namere ANAS. da v čim krajšem ča su pride do definiranja in izplačila še neizplačanih odškodnin, zagotavljajo svoje zanimanje pri pristojnih organih z namenom, da se najdejo potrebna finančna kritja. Izjavo so podpisali: — za avtonomno deželo Furlanijo Julijsko krajino deželni odbor nik za promet in prevoze Da-rio Rinaildi; — za Kraško gorsko skupnost predsednik Miloš Budin — za devinsko-nabrežinsko občino župan Albin Škerk — za repentabrsko občino župan Pavel Colja — za dolinsko občino župan Ed vin Švab — za zgoniško občino župan Josip Guštin — za tržaško občino župan Manlio Cecovini ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Kulturne novosti 13.30 DNEVNIK 14.00 »Storia d’amore e d'amici-zia* — 2. epizoda 15.00 Šola in vzgoja 15.40 šport: Veleslalom za moške 16.05 TV film iz serije tRacconti di terre lontane* 17.00 DNEVNIK — kratke vesti 17.05 Neposredno iz studia 17.10 «Nils Holgersson* — 17.30 Festival lahke glasbe 18.50 Happy magic — vmes TV 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.30 Kojak - TV film 21.25 »SulToceano senza fili* — 22.20 DNEVNIK 22.30 Srečanje s kinematografijo 22.35 Športna sreda 23.35 Šola in vzgoja 00.20 DNEVNIK - Drugi kanal 12.30 Opoldanski spored 13.00 DNEVNIK ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 - 16.00 Tandem 14.20 Risanka 14.50 Čudno je! — oddaja o zanimivostih 15.30 Risanka 15.45 V studju 16.00 šola in vzgoja 16.30 «Planet» — programi z vsega sveta 17-30 DNEVNIK - kratke vesti 1.7.35 Iz parlamenta 17.40 Izvor človeštva — 3. del 18.40 DNEVNIK - šport 18.50 TV film iz serije «Le strade di San Francisco* 19.45 DNEVNIK 20.30 «11 mistero di Obenvaid* 22.35 DNEVNIK 22.45 Berlin Alexanderplatz 23.50 DNEVNIK Tretji kanal 17.00 Božične navade raznih italijanskih dežel. 18.00 Rock koncert 18.30 «L'orecchiocchio» — glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Kraji, šege in navade 20.05 Šola in vzgoja 20.40 »La collina degli stivali* 22.10 Tedenska rubrika dnevnika 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.50 Propagandna oddaja 11.55 Madonna di Campiglio: Veleslalom za moške 16.50 Poročila 16.55 Ciciban, dober dan: Halo tu reševalci 17.05 Samo Katka 17.40 Veleslalom za moške — po snetek iz Madonne di Cam piglio 18.25 Notranjski obzornik 18.40 Govorica telesa — oddaja o plesu 19.00 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Koncert ob dnevu JLA 20.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 20.50 Nesrečni klobuk — film Koper 13.30 in 16.30 Odprta meja V današnji oddaji »Odprta meja* bodo med drugim na sporedu tudi naslednje vesti: ČEDAD — »Senjam beneške pesmi« TRST — Pesem v prijateljstvu . 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TVD novice 17.10 TV šola 18.00 Film 20.15 Visok pritisk 21.15 TVD danes 21.30 Smučanje: Madonna di Campiglio: Veleslalom za moške Zagreb 9.00 Za otroke zdomcev 10.05 TV v šoli 16.40 Videostrani 16.50 Poročila 16.5Q Poročila 16.55 Veleslalom za ženske — po snetek iz Madonne di Campiglio 17.45 Radost Evrope 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Bjelovar 18.45 Aktualnosti:, ZKJ v armadi 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert ob dnevu JLA 20.55 V Titovi deželi — koncert resne glasbe TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše;, 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih. Pripravlja Lida Turk; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30- 14.00 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Pod Matajur jan; 12.40 Dekliški zbor »Danica* z desetletjih cesarsko krapovega Trsta: 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Rožanc: »Metulj*: 14.30 Glas bene skice; 14.55 Naš jezik:* 15.00 Dijaška tribuna: 16.00 AlrtajnaU: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja; 16.35 Instrumentalni solisti;' 17.10 Mi in glasba: , Mladi izvajalci: pianist iTilnrij f.avrenčič; 18.00 .Na goriškem valu; 18.30 PriliubMeni motivi. KOPER (Slovensk1 program) 6.00. 6.30, 7.15, 13.00. 14.00 Po ročila; 16.00 Primorski dnevnik: 6.15 Obvestila in KP: 6.37 Objave: 6.45 Cestne razmere: 7 W’ -Nasvet Kadi a Koper; 7.05 Filmski spo red; 7.25 Dnevni radijski m TV ' spored; 7.28 Zaključek; 7.30 Val 202; 13.15 Kinospored: 13.30 Zanimivosti 13.45 Nasvet Radia Ko oer: 14.10-15.00 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev k> telefonu, glasba: 14 30 Z na "imi glasbenimi umetniki: 14 50 EP: 15.00 Dogodki in odmevi; la 3« Glasba po željah: 16.15 Aktualna lema; 16.30 : Objave in g'asba. 16.35 Glasbeni- kiosk; - 16.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italllauski program) 6.30, 7.30, 9.30. 10.30 II 30. 12 30. 13.30. 14.30. 15.30. 16.30. 17.30 in 18.30 Poročila: 6.00-9.00 Jutranji orogram; 9.32 Lucianov: dopbni ki; 10.00 Teksti in alasba. 10.10 Otroški kotiček: 10 32 Glasbeni kotiček; 1100 Kim; 1132 Pesem te dna: IL35 Rock glasba; 12 00 Na prvi strani; 12.05 Glasba do že ljah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14 33 Glasbena od daj a: 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.10 Brez besede; 15.32 Crash; 16.00 Znane in neznane besede; 16.07 Zig-zag: 16.15 Orkester «E. Galletti*; 16.45 Glasovi in zvoki; 16.55 Pismo iz...; 17 00 Poje Ma rylin Horne; 17.32 Muratti mušic; 18.10 Zborovsko petje; 18.45 Sli širno se zopet jutri. LJUBLJANA 11.00, 12.00. 14.00. 19.00. 21.00. 22.00, 23.00. 24.00 Poročila; 6.1j in 6.45 Prometne informacije: 6.50 ji Dobro jutro, otroci: 7.25 Iz naših* sporedov: 7.30 Z radiom’ na poti/ 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb: 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško: 9 05 Glasbena mati ne/a; 10.05 Rezervirano r/a...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vklju čujejo; 11.05 Ali poznate...?: 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kme tijski nasveti: 12.40 Ob izv1 rib ljudske glasbene kulture; 13.00 Da nes do 13.00 ure: 13.20 Obvestila in zabavna glasba: 13.30 Pripo ročajo vam...; 14 05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušal ci čestitajo in pozdravljajo: 14.55 Minute za EP: 15.00 Dogodki ir, odmevi: 15.30 Obvestila in zabav na glasba: 15.50 Radio danes, ra dio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Slu dio ob 17. uri; 18 0>i Zborovsk?. glasba v prostoru in času. 18.U Naš gost: 18 30 Mladi na glasbe nili revijah in tekm ‘Vanjih Kon eert orkestra Akademije za glas bo: 18.55 Minute za EP: 19.25 Ob vestila in zabavna glasba: 19.3r Lahko noč. otroci; 19 4; Mjnutc-z ansamblom B, Kovačiča; 20.(8' Naj narodi pojo: 20 30 Iz part^ tur za pihalne instrumente; 21.0? G. Verdi’ Odlomki iz. opere «Lui za Miller*; 22.15 TnformaHvna od da.ia v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Re v1 ;8 slovenskih pevcev zabavne glasbe: 23 05 Lirični utrinki: 23.K Jazz pred polnoči Don El lis LJUBOMIR ČERNE 4. BEG IZ ZAPORA SS NA TRGU OBERDAN Zasliševanje je postajalo vse bolj vroče. Postali so nervozni, ker sem vztrajno z,ahteval soočenje in zanikal vse obdolžitve. Brce in klofute so me dobro zdelale, toda moral sem vzdržati. Kakih dvajset minut pozneje se je ponovno začelo. To pot so zahtevali priznanje dogodkov, ki so se dogajali na domu v Tomaju, v razdobju štirih dni v mesecu januarju 1944. V Tomaj so prispele iz Trsta tri mlade ženske, ki so dokazovale, da so jih poslali tržaški aktivisti, da bi učile v slovenskih šolah na Krasu. Tovariši, ki so takrat imeli v rokah prosvetno delo, so jih namestili v Pliskovici in v Koprivi. Tistih nekaj dni predno so bile nameščene, so presedele za štedilnikom pri moji tašči in opazovale vse. kar se je v tistih dneh dogajalo v tej hiši. Kljub temu, da so bile pod opazovanjem, so vse tri »učiteljice« po nekaj tednih istočasno pobegnile od koder so bile poslane zaradi vohunjenja. Eno teh «učiteljic» sem takoj po vojni srečal na ulici v Ljubljani, pa je vse tajila. Tudi v drugem delu zasliševanja so padale klofute in brce. Pripravili so tudi dve stolici in mi ukazali, naj si slečem hlače in z žilovko je padalo po zadnjici, po spolovilu, po nogah, vmes pa so zahtevali priznanje. Dva esesovca sta izmenično spraševala in tepla, tretji je vedno molčal in opazoval dogajanje. Verjetno je bil zadolžen, da bi zapisal, če bi kaj priznal. Stolici so potegnili v bližino mene in v rokah je esesovec držal debelo palico in dolg pas. Ukazali so mi vtakniti roke med noge in pričela sta ovijati pas okrog rok. V sosednji sobi je pozvonil telefon, eden od njih je stopil do telefona in ko je prišel nazaj, so se vsi trije pogovarjali po nemško, nakar so prenehali zasliševati. Odvezali, so me in mi zažugali, da se bo zasliševanje nadaljevalo in da naj vendar spregovorim, predno se bodo posiužili še drugih sredstev, ki vsakomur odprejo usta. Ukazali so mi naj si oblečem hlače. Kazalo je, da se jim nekam mudi, ker so na hitro vse pospravili, se oblekli, poklicali vojaka Nemca in mu ukazali, naj me odpelje. Eden od zasliševalcev me je še enkrat opozoril, da bo še huje pri prihodnjem zasliševanju, če ne bom govoril oziroma povedal vse, kar vem o OF. Z roko mi je pokazal, da moram z vojakom. Mislil sem, da me pelje nazaj v Coroneo, pa ni bilo tako. Peljal me je v kletne prostore. Znašel sem se v prostoru s številnimi vrati z malimi okenci. Zavedel sem se, da o to celice, da je to esesovski zapor. Spreletavalo me je ob misli, kaj me vse čaka tu notri. Vojak me je zaprl v tesno celico, v kateri je bila razpeta vojaška postelja. Ta je bila edini predmet v celici. Celica ni imela nikake razsvetljave, medla svetloba je prihajala le skozi okence v vratih s hodnika, kjer so bile prižgane tri žarnice za ves hodnik. Moja celica je bila nekaj metrov desno od vhodnih vrat ob zidu, ki je ločeval eno tretjino celotne kleti palače. Esesovec je odšel, potem ko je zaklenil mojo celico in pregledal še nekaj celic, v, katerih so bili drugi zaporniki. Tišino, ki je za tem nastala, je pretrgalo utrujeno ka-šianje v eni izmed celic, za tem pa iz drugega konca kihanje. Oboje se je v presledkih ponavljalo iz raznih smeri. Tako sem spoznal, da so v celicah tud1' drugi zaporniki. Nihče od zapornikov me ni spraševal, kdo sem in od kod sem. Razpel sem «brando» in se zleknil nanjo. Ležal sem na trebuhu. Od udarcev me je vse bolelo in nisem mogel drugače ležati. Bolečine in hlad mi niso pustili spati. Kako prav bi prišla vsaj ena odeja. Spamnil sem se na svojo suknjo, ki je ostala v Coroneu. Vsaka cunja bi prišla prav. da bi malo grela. Ponoči je esesovec dvakrat prišel na ogled, obšel hodnik gor in dol, pogledal skozi okence v celico in nato odšel iz bunkerja. Kihanje in kašlanje ni ponehalo vso noč. Sreda, 4. april 1944. Ne bi mogel določiti točne ure, ko sta v bunker prišla zjutraj dva esesovca, odprla celico in ne porinila na hodnik. Sfati sem moral poleg Nemca, medtem ko je drugi pregledoval celico. Po pregledu sta me ponovno zaklenila. Tako so pregledali vse celice. V moji celici se je Švab zadržal več časa kot v drugih. Menda si je ogledoval leseno oporo, ki je bila na zidu. Verjetno so jo pustili zidarji, ko so delali celice in jo pozabili odstraniti) predno so jih začeli uporabljati. Odleglo mi je, ko sta Nemča odšla. Prej sem mislil, da me bosta odpeljala na zaslišanje. Čez poldrugo uro, morda dve, so se glavna vhodna vrata v zapor ponovno odprla. Vstopila sta dva esesovca In šla sta mimo moje celice. Zaslišalo se je odklepanje. Glasno in ukazovalno sta govorila. Nekaj trenutkov za tem sta mimo moje celice peljala človeka, oblečenega v hlače in srajco in ga odpeljala iz bunkerja. Celica nasproti moje je bila tudi zasedena. Zapornik, ki je bil v njej, je z njonoj vzpostavil stik. Z nizkim glasom me je vprašal od kod sem, «da dcve viene?». «Dal Coroneo« sem mu šepnil. Ste Tržačan, me je vprašal, «E’’ triestino?« Ne. Kraševec sem. sem mu odgovoril po italijansko. On: »Sloveno?« «S1. Sloveno«, Slovenec sem. Povedale, da je iz Milj in da sta zaprta v Coroneu tudi njegova mati in oče. Prekinila sva, ker se je ob vhodnih vratih zaslišalo odklepanje. Nemca sta pripeljala nazaj zapornika, ki sta ga kako uro prej peljala na zaslišanje. Ko sta ga peljala mimo moje celice, sem opazil, da nima srajce na sebi. Nosil jo je v roki in opazil sem, da ima potemnel in krvav hrbet. Razumel sem, da je bil na zaslišanju in da so ga tepli do krvi. Rane so ga morale zato tako boleti da mu je bila še sr&jca preveč, ker mu je pritiskala na rane. Ob tem sem globoko vzdihnil in premišljeval, kaj bo.' Esesovca sta odpeljala še enega zapornika na zašli-, šanje. Ko je stopal mimo moje celice, sem opazil, da je to mlad človek, lepo razvite postave. Prek ramen je imel ogrnjeno jopo. Imel • je nakodrane, svetle lase. Ko so se za njimi zaprla vhodna vrata, me je zapornik iz Milj vprašal, če sem videl, kako krvav hrbet je imel. oni, ki so ga prvega peljali na zaslišanje in dodal, da je ta tudi Slovenec, da se piše Turk, da je doma nekje od Postojne ter da ima zaprte še brata, sestro in očeta. Povedal mi je še, da ga vsak dan zaslišujejo. «Videl, videl« sem mu odgovoril. Vpraša) sem ga, koliko časa je že tu notri. »Danes je peti dan, prej pa sem bil deset dni v Coroneu.« Nadaljeval je: »Tu so me že dvakrat, zasliševali in tepli. Nego tutto, conviene negare tutto — tajim vse, boljše je vse tajiti.* SMUČANJE NA VČERAJŠNJEM SLALOMU ZA SP NADALJUJE SE ŠVEDSKI MONOLOG Prvi je bil Strand pred Stenmarkom - Bojan Križaj na dobrem četrtem mestu - Danes na sporedu super veleslalom MADONNA Dl CAMPIGLIO -«To je moj najlepši poraz,* je dejal takoj po zaključku včerajšnjega slaloma za svetovni pokal glavni favorit tekme Ingemar Stenmark. Sloviti »Ingo* je namreč moral priznati premoč svojega sovaščana Sti-ga Stranda, ki je ponovil uspeh iz Bormia, ko pa je šlo še za »neuradno* tekmovanje. Tako se tudi v svetovnem pokalu nadaljuje dvoboj vasi Tamaby, že po prvem slalomu smo rekli, da gre za nekakšno »vaško prvenstvo*. In če bo šlo tako naprej, bo res tako. Ob tem, da sta bila Šveda na prvih dveh mestih, pa smo tudi mi pričakovali nekaj več. Nekaj več od Bojana Križaja, ki je bil po prvi vožnji na odličnem drugem mestu s samo 14 stotinkami zaostanka za Stenmarkom. To je bila priložnost, da pride Križaj do nove zmage. Vendar pa tržiški smučar v boj z velikim rešpektom, kar pa ga je drago stalo. Ko se je zavedel, da proga ni tako nevarna, pa je bilo prepozno. Zaradi istega vzroka si je tudi Stenmark, po Križajevem mnenju, zapravil prvo mesto. Svojo možnost pa je do potankosti izkoristil Stig Strand, ki je bil po prvi vožnji na četrtem mestu in zabeležil svojo prvo zmago v tekmah za svetovni pokal. Odlično končno peto mesto je osvojil De Chiesa. Na skupni lestvici še vedno vodi Miiller, Križaj pa je zaenkrat skupaj s Philom Mahrom na trinajstem mestu in ima vse možnosti, da se s takimi nastopa vmeša v boj za eno izmed odličij v svetovnem pokalu. Že danes bo imel Tržičan možnost znatno popraviti svojo u-vrstitev, saj je na sporedu superveleslalom, ki bo veljal za kombinacijo. Križaj je celo med kandidati za osvojitev prvega mesta na tej posebni lestvici. Včerajšnji vrstni red 1. Strand (Šve.) 1’38”99 2. Stenmark (Šve.) 1’39'’23 3. Ph. Mahre (ZDA) 1’39''26 4. Križaj (Jug.) 1'39”37 5. De Chiesa (It.) r39"44 6. Oralinsky (Av.) 1'39"64 7. Gruber (Av.) 1’40''52 8. S. Mahre (ZDA) 1*40”59 10. Edalini (It.) 1'40”84 Lestvica za SP 1. Miiller (švi.) 80 točk, 2. Weira-ther (Av.) 66, 3. Klammer (Av.) in Heinzer (Švi.) 60, 5. Cathomen (Švi.) 52, 6. Stenmark in Strand (oba Šve.) 45. AVTOMOBILIZEM Fangio doma BUENOS AIRES - Bivši večkratni svetovni prvak formule 1 Ma-nuel Fangio, je včeraj zapustil bolnico, kjer so ga 8. t.m. operirali zaradi bolezni na ožilju. V PRIREDBI ŠPORTNEGA ODSEKA KD DANICA Na Vrhu mladinski nogometni turnir Turnir se prične v petek in bo posvečen spominu prerano umrlega domačina Flavija GrilUi Športni odsek kulturnega društva Danica z Vrha bo konec tedna pri pravil 2. mladinski nogometni turnir, posvečen prerano preminule mu Flaviju Grillu. Na manifesta ciji,' ki bo trajala tri dni, bo sodelovalo 8 mladinskih ekip. 7 iz zamejstva in ena iz Slovenije. Srečanja bodo v športnem središču na Vrhu, v istem Kraju, kjer je bila že p_rva izvedba turnirja, ki je nadvse uspela in na kaieri so zmagali Renčani. Pobuda ki jo prirejajo na Vrhu. sicer spada v bogato in pohvale vredno delovanje športnega odseka KD Danica, ki se .je v zadnjem času večkrat pojavil v javnosti s takimi in podobnimi manifestacijami. Poglejmo sedaj, kako bo potekal turnir. Kvalifikacijske tekme bodo NiiiiniHHtMMiiiiiMiMiiiHiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiimiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiniifMiMiHiiHMnnimiiiiiiiiMii« KOŠARKA ITALIJANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V v NEMOGOČA NALOGA ZA TRŽAČANE Bic bo igral v Pesaru proti Skansijevemu Scavoliniju - San Be-nedetto doma proti vodilni Bancoromi - Derbi kola Ford-Billy Paolo De Chiesa sVoje priložnosti ni izkoristil. Na koncu je pristal še vedno na odličnem četrtem mestu, saj ga je prehitel s sijajno drugo vožnjo Phil Mahre, ki je vozil na vse ali nič. Sam Križaj s švojim drugim nastopom ni bil najbolj zadovoljen, čeprav ni prikril, da je letošnjo sezono začel v najboljšem slogu. Če bi tekmoval uvodoma tudi lani tako, bi se najbrž uvrstil med prve tri v svetovnem pokalu. . . Kaj je torej Križaj povedal? Dejal je, da je bil po prvi vožnji v boju za ptrvo mesto in je tudi imel vse možnosti za to. V drugi vožnji pa ga je vrgla s tira zelo «ravna* proga. Bojan je namreč pričakoval bolj »ovinkasto* traso, zato je šel rtaiW8»8M8IMt»M884M8IB8IM8888l»8H6llll«»l|MI8iMI»»8HI»MMIIMIMlHlillMMtt8llll88IM8l8imiM8IIIIIMI«l»1l8UIHII»»8# Danes bo na sporedu 19. kolo košarkarskih prvenstev A-l in A-2 lige. V najvišjem tekmovanju se tržaški Bic odpravlja v goste k Sca-volini.iu v Pesaro, medtem ko bo San Benedetto gostil Bancoromo. Derbi kola je Ford - Billy. Po nedeljskem porazu proti dr žavnemu prvaku Billyju bo Bic igral proti Skansijevi četi v Pesaru. Tržačani ne morejo upati na kaj več kot na častni poraz, saj je Scavo-lini objektivno močnejše moštvo, ki se razigra predvsem pred domačim občinstvom. Skratka, to ni priložnost, ki bi jo lahko Tržačani izkoristili in si popravili svojo dokaj slabo lestvico. Počakati bo treba na boljše čase, ko bodo Harper in tovariši igrali proti enakovrednim nasprotnikom. Goriški San Benedetto bo gostil vodilni Bancoroma, največje presenečenje letošnjega košarkarskega KOŠARKA • 1 ,v. * ‘ HV* V DRŽAVNIM PRVENSTVU Nesrečen nastop Jadrana Jadranovi mladinci so izgubili proti San Benedet-tu * Odločilni koš 3 sekunde pred iztekom tekme Jadran — San Benedetto 82:83 (46:43) JADRAN: Kojanec, Vremec 12, Gulič 16, Kralj, Emili 6, Vassallo 18. Hrovatin, Pupis 4, Rauber 26. SAN BENEDETTO: Cabrini, Di Prampero 5, Culot I., Bischi 2, Fi-nazzer 29, Culot U., Nobile 19, E-sposito 4, Rotriguez 6, Bullara 18. SODNIKA: Nonis in Zentilin iz Gorice: ON: Jadran 26, San Bene-delto 12: PM: Jadran 8:9, San Benedetto 15:25. V predzadnji letošnji tekmi v o-kviru mladinskega državnega prvenstva je morala peterka Jadrana poražena zapustiti igrišče, kaj kmalu pa bi lahko naši košarkarji odločali tekmo tudi v svojo korist. Ja-chanovci so igrali proti mladinski ekipi goriškega prvoligaša San Benedetto in so bili docela enakovreden nasprotnik, če že ne boljši. To je bila zelo lepa tekma. Ja-diah je vodil še 3 sekunde pred koncem, ko je gostom uspelo obrniti rezultat v svo ) korist, saj je strel košarkarja ekipe San Benedet- to iz nemogočega položaja zadel koš. Jadran je povedel že takoj na za četku in vodil tudi z devetimi koši razlike. Nasprotniki so se približali šele proti koncu in kot rečeno tudi srečno zmagali. Tokrat gre pohvaliti celotno ekipo Jadrana, predvsem pa Rauberja in Pupisa, ki sta se srčno borila pod košema. Sicer pa je nerazumljivo, da je košarkarska zveza določila za to tekmo sodnika iz Gorice... Jadran bo že jutri opravil svoj zadnji nastop v letošnjem letu, in sicer proti ekipi Basket Time Udi-ne. Tekma se bo zabela ob 18 >5 TENIS Lrange Bowl MIAMI BEACH - Italijana Mas-simo Zampieri (Under 18) in Ne-vio David (Under 16) sta srečno prebrodila prvi oviri na turnirju «Orange Bowl» na Floridi. Prvi je premagal Malezijca Fooja s 6:3 in 6:2, drugi pa Beckerja (ZRN) s 6:4 in 7:5. prvenstva. Bianchinijevi varovanci so sicer v nedeljo na domačem igrišču izgubili proti Sinudyneju, vendar to še ne pomeni, da prihajajo v Gorcio razoroženi. Zato bo naloga za San Benedetto dokaj težavna in se bodo morali Goričani maksimalno potruditi, ako hočejo u-pati na uspeh. Rekli smo, da bo derbi kola v Cantuju. To bo repriza tekme izpred štirinajstih dni, ko je Ford na domačem igrišču premagal Bil)y. Milančani, ki so v nede'jo dohiteli na čelu lestvice Bancoromo, hočejo vztrajati na tej poziciji in sam Pe-terson je izjavil, da je poraz v Cantuju le spomin in da bo danes pela drugačna pesem. DANAŠNJI SPORED A-1 LIGA Ford - Bi!ly; Sinudyne - Honky; Cidneo - Cagiva; Berloni . Latte Sole; Lebole - Peroni; San Benedetto - Bancoroma; Binova - Carrera; Scavolini - Bic. I.*> - A-2 LIGA Indesit . Acquabrillante; Bemet-ton - Selečo; Rapident - Bartolini; Italcable - Sapori; Riunite - Udine-se; Farrow's - American Eagle (jutri); Sav - Mangiaebevi; Sacramo-ra - Corver. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Sinoči tesen poraz ljubljanske Olimpije V desetem kolu jugoslovanskega košarkarskega prvenstva ni prišlo do presenečenj. Sinoči so vsi domačini, v derbiju kola pa .je Crvena zvezda na domačem igrišču premagala zagrebško Cibono. Olimpija je gostovala v Šibeniku proti Šibenki. Ljubljančani so do stojno igrali, čeprav niso nikoli o-grožali zmage domačih, ki so bili vedno v vodstvu. Prvi polčas se je končal pri rezultatu 50.39 v korist Šibenke, na koncu pa je Olimpiji vendarle uspelo zmanjšati raz, liko. Naiveč košev za Olimpijo .je dal Vilfan, kar štirideset, drugi najboljši strelec je bil Subotič (17), ” VpredTezonah a tudi Polanec je dal svoj stan žavnostt. v Preasez0"<™ dardni doprinos (16). Pri Šibenki je Petrovič dosegel 20 točk, Lju bojevič pa 29. IZIDI Crvena zvezda - Cibona 97:89 Zadar - Radnički 104:81 Partizan - Borac 106:89 Budučnost - Kvarner Šibenka - Olimpija Jugcplastika - Bosna NOGOMET 96:87 94:91 93:72 Menotti odlaša BELO HORIZONTE - Argentinski nogometni trener Cesar Luis Menotti se je dogovoril, da bo od 1. januarja vodil brazilskega prvoligaša Atletico Mineiro, vendar je za podpis pogodbe vprašal še pet dni za »razmislek* zaradi družinskih zadev. Menotti bo prejel angažma 150 tisoč dolarjev, poleg tega pa še mesečno plačo v znesku 15 tisoč dolarjev. ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA A Naš prapor — Italcantleri 3:1 v petek, 24. decembra, z naslednjim vrstnim redom: 1030: Vrh - Sv. Martin (A) 11.30: Rupa-Peč - Jamlje (B); 13,00: Doberdob - Dol (C); 14.15: Renče - Sovodnje (Č). POLFINALE (27. 12.) 12.30: zmagovalec A proti B; 13.45: zmagovalec C prori Č FINALE (30. 12.) finale za 3. mesto: finale za 1. mesto. 12.30 13.45 Prisrčno srečanje med Bregom in Partizanom V soboto sta se v Dolini v prijateljskem odbojkarskem srečanju pomerili moški in ženski rekreacijski ekipi domačega Brega in koprskega Partizana. Gostje so obakrat zmagali s 3:1 vendar pa je treba povedati, da so domačini nastopili precej oslabljeni, zlasti pri ženskah. Sicer pa rezultat ni toliko pomem ben, kar sta tudi poudarila predstavnika Brega in Partizana po končanem tekmovanju. Mnogo bolj pomembno je, da se športniki obeh strani meje med seboj spoznavajo in da stiki postanejo tradicionalni. Ekipe so si izmenjale tudi spominske značke OBVESTILA SPDT vabi svoje člane Iz dolinske občine, ki se nameravajo udeležiti smučarskega tečaja, naj se javijo pri Stojanu Glavini (Bolju-nec 140, Gornji konec). Če bo število interesentov zadostno, bo en avtobus odpeljal direktno Iz Bo-Ijunca. • • • ŠD Mladina — smučarski odsek obvešča udeležence zimovanja v Kranjski gori, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 26. decembra, ob 7.15 iz Križa (Izpred spomenika) in ob 7.45 z Opčin (Central bar). * • • ŠD Mladina vabi odbornike in sodelavce na ZAKLJUČNO SREČANJE ki bo v četrtek, 23. decembra, ob 20. url v društvenih prostorih v domu »A. Sirk*. Naše košarkarske ekipe v raznih prvenstvih DEŽELNI MLADINCI Intar Milja — Bor 115:74 (49:38) BOR: De Carli 8 (4:8), Volk 2, Poljšak 10, Tavčar 2 (2:2), Jankovič, Dovčič 1 (1:2), Maver 26 (4:8), Stricca 4 (2:3), Furlan 17 (5:9), M. Kovačič 4. Borovi mladinci so v Miljah doživeli pravo katastrofo, čeprav po prvem polčasu razlika med ekipa ma ni bila tako očitna, kar je bilo razvidno tudi iz rezultata, saj je naša peterka zaostajala le za enajst točk. V drugem polčasu pa so Miljčani začeli izredno odločno, poganjali so se za vsako žogo in jih kar petnajst prestregli. Borovci se proti taki igri nikakor niso znašli, povsem so se zmedli, tako da se je razlika stalno večala. Edinole Henrik Maver, David Poljšak in Peter Furlan so se še kar enakovredno upirali razigranim gostom, kar pa seveda ni zadoščalo. IZIDI: Inter Milje - Bor 115:74; Alabarda - Polet 113:37; Ferrovia-rio - Saba 120:58; Inter 1904 - Sco-glietto 113:63. LESTVICA: Inter 1904 8 točk; Ferroviario 6; Stella Azzurra, Inter Milje 4; Bor, Saba, Scoglietto, Alabarda 2; Polet 0. NASLEDNJE KOLO; Scoglietto -Ferroviario: Saba - Inter Milje; Po- let - Inter 19(M (9. 1. 1983 ob 11. uri); Bor - Stella Azzurra (9. 1. ob 11.30). KADETI Kontovel — Bot B 97:73 (44:34) KONTOVEL; Pertot, Grilanc 13. Terčič, Caharija 16, Danielli, Škabar 14, Košuta, Starc 45 Compare, Emili 8. BOR B: De Carli 13. Krapež, Pa-risi 16, Comari 12. Bradassi 15, Tavčar 15, Šik, Vecchiet. Pauli 2, Žerjal. V slovenskem derbiju so tokrat zasluženo zmagali Lisjakovi varovanci. Kontovelci so končno zaigrali v popolni postavi, poleg tega pa je druga Borova postiva popolnoma razočarala. »Beli* so bili tokrat požrtvovalni v obrambi, predvsem s hitrimi proti napadi pa so popolnoma nadigrali j zmedene goste, katerim je poleg' drugega tokrat odpovedal ti di met iz srednje razdalje. Le v začetku prvega polčasa smo bili priča enakovredni igri, nato pa so v 15. min. Kontovelci dosegi-' delni izid kar z 18:4 (40:26). Drugi polčas je potekal v znatni premoči Kontoveleev, saj so v 14, minuti vodili kar za 34 točk, nakar so nasprotniki le nekoliko ublažili poraz. Pri Kontovelu vsi zaslužijo Ženska šesterka Bora Intereurope I-Hhllšu ATLETIKA NEKAJ MIŠU e ZDRAHAH V TRŽAŠKIH KIHBIB JU ,4 JILJLj' Boj za «oblast» hromi atletiko * f \ • .1 $ s* 1 V v' '■ \ ' ' V' Kvarni vplivi in zgledi za ealotno atletska gibanje ■ Protestno pismo nekaterih tržaških društev • Občutna krta Tržaški atletski svet pretresa neverjetno huda kriza, kateri objektivno ni videti izhoda. Že nekaj let sta se med seboj *klala» za vodilno vlogo dva k uba, in sicer univerzitetni CUS in CSI. V tej borbi za toblast» je približno pred tremi leti prevladal CSI z uradnim nazivom Cividin - CSI, ki je tedaj razpolagal z dobro organizacijo, številnim trenerskm kadrom in kopico atletov in atletinj dobrega ali celo odličnega razreda. Moč kluba je bila v sposobnosti neposrednega nabiranja moči po tržaških italijanskih šolah preko svojih trenerjev, ki so istočasno tudi poučevali in t> finančni podpori, ki je stremela tudi k vključitvi neke prvovrstne bančne ustanove v finansiranje atletske de-so se kot na tekočem traku vrstile pobude za združitev vseh atletskih moči v «me-gaklub», razni osebni ali politični in teresi pa so botrovali, da so se vsakokrat take pobude klavrno izjalovile. CUS je v teh pobudah navadno na tiho zahteval zase vodilno vlogo in se zoperstavljal politični smrti. Začelo pa se je krhati tudi pri CSI. Delovne obveznosti nekaterih voditeljev in trenerjev so zmanjšale učinkovitost aparata, nemalo pa so škodile tudi hegemonistične težnje dela trenerskega kadra, ki so od kluba odtujile ali demotivirale vrsto vaditeljev in atletov. Ob pešanju CSI se pa ni okrepil niti CUS in lani sta oba bivša velikana tekmovala v tem kdo bo .. . manj slab in nikakor nista mogla poseči v boj s klubi iz goriške in videmske pokrajine. Skrb za kakovostno atletiko pa je pri CSI povzročila tudi strahovito zapostavljanje mladinske atletike, medtem ko CUS že običajno za ta sektor sploh ne skrbi. Večji delež so pri tem dobila manjša društva kot so San Giacomo, Edera in Marathon. medtem ko ostaja slovenska atletika k sreči izven teh zdrah in je dosegla rezultate, ki odražajo le njeno stopnjo organiziranosti. Začetek nove sezone kaže znake hude krize pri CSI in poskus konkurenta CUS, da pobere kar je še ostalo. Zabeležen je bil prestop k jwgi|rn- ... NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI Bilj: POKRAJINSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKI Primorje — San Vito 1:3 PRIMORJE: Zettin, Doljak, Šuc, Gašperlin, Purič, Zankolič. Simat, Čelen, Terčon, Castellani, Marcuzzi. STRELEC za Primorje: Simat v 81. minuti ...... Na domačih tleh so naraščajniki Primorja v zadnji letošnji tekmi spet zgubili. Potem ko se je prvi polčas končal z vodstvom gostov, so Prosečani v nadaljevanju le re-mizirati z odličnim Simatom, toda telesno močnejši gostje so se na blatnem igrišču boljše znašli. Pro-sečanom pa se je poznala utrujenost, teko da so Tržačani v drugem polčasu brez prevelikega truda še dvakrat zatresli njihovo mrežo. (H. V.) IZIDI 12. KOLA: Triestina - Chiar-bola 1:1; Fortitudo - Olimpia 2:0; Primorje - S. Vito 1:3: Blue Star -S- Andrea 2:4; Montebello - Mug-gesana 2:0; Campanelle - Zaule 4:1. LESTVICA: Triestina 21; Montebello 18: Fortitudo 17; Roianese, Campanelle in S. Andrea 16; Olimpia. Zaule in Chiarbola 9; Mugge-sana, S. Vito 8; Blue Star 6; Primorje 2. ZAČETNIKI SKUPINA A Gtarfzzole — Breg 1:1 (1:1) BREG: Turco, Sancin, Bandi (Krt- šovec), Ražem, Bevk, Kozina, Gla-vina, Kraljič, Slavec (Pintus), Ma činič, Švara, Cottar. STRELEC za Breg: Glavina Brežani so zek. slabo začeli, saj so takoj prejeli gol. Igrali so tudi v okrnjeni postavi, kljub temu pa so izenačili in z nekoliko več sreče bi lahko tudi zmagali. Vsekakor pa je rezultat pravičen. V Bregovih vrstah je treba omeniti dobro igro dveh cicibanov, k! sta se izkazala tudi v višji kategoriji, in sicer Krašovca in Kozino. (M.Š.) IZIDI: Ponziana - Fortitudo 0:0; S. Vito - Zaule 0:0: Portuale - CGS 5:1; Chiarbola - Domio 0:0; Gia- {*■¥....IŽs rizzole - Breg 1:1; Muggesana - S. Luigi 1:0; S. Giovanni - Libertas 1:0. LESTVICA: S. Giovanni 15; Ponziana. San Luigi 14: Portuale. Domio, Giarizzole 13; Chiarbola, Muggesana 11; CGS 10; Breg, Zaule 9; S. Vito 4; Fortitudo 3; Libertas 1. SKUPINA B Soncini — Kras 3:0 (1:0) KRAS: Marino Tavčar, Mitja Žagar, Umek, Grmek, Lucijan Škabar, Mesar, Erik Žagar (Marocelli), Križman, Grgič (Frasinelli), Šuc, Anton Tavčar (Alan Škabar). f 4 < <*•* Na zelo razmočenem igrišču so I 1:0; Supercaffč Krasovi začetniki po pričakovanju | Inter Sv. Sergij izgubili proti drugouvrščeni ekipi —' " ’ ’ * Soncini. Igra se je odvijala pretežno na Krasovi polovici igrišča, tudi po krivdi Krasovih veznih igralcev, ki niso povezovali obrambe z napadom. V nadaljevanju je sicer šlo nekoliko bolje, toda obramba ni bila dovolj odločna, saj bi lahko preprečila vsaj dva od treh zadetkov. (R.B.) IZIDI: S. Andrea - Costalunga 1:2; Soncini - Kras 3:0; Don Bosco . CGS 2:0; Chiarbola - Campanelle ..................x.„ S. M ftlff- *> • IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI • IZ ŠPORTNEGA mms s PROMOCIJSKO PRVENSTVO Cervlgnano - Valnatisone 3:0 (1:0) VALNATISONE: Beuzer, Franzoli-ni, Jussa, Drecogna (Zilli), Nolfo, Mesaglio, Gariup (Birting), Cencig, Secli, Stulin, Zuanella. V 14. kolu promocijskega prvenstva .je Valnatisone gostoval v Cer vignanu in visoko izgubil, zaradi česar je njegov položaj na lestvici še bolj zaskrbljujoč, saj je zdrknil še mesto niže na skupni lestvici, kjer je sedaj štirinajsti. 2. AMATERSKA LIGA Savognese - Cagllanese 3:3 SAVOGNESE: Predan, Neocolom-bo, Stulin, De Sabata. Cernoia I., Cernoia H., Scafaro, Bordon, Rot, Mussolin, Miani. Dolegnano - Audace 1:1 (1:1) AUDACE: D'Andrea, Jussa, To-masig, Tomasetig, Pilatto, Vogrig, Chiacig, Chiabai, Paravano, Carbo-naro, Ipnotico. Po 14. kolu C skupine 2. amaterske lige se je Audace povzpel na drugo mesto na lestvici skupno s tremi drugimi ekipami. Zaostanek za vodečim Cussignaccom sedaj znaša sedem točk. 3. AMATERSKA LIGA Acit Brazzanese - Pulfero 0:0 PULFERO: Gujon. Roberto Bordon, Jussa, Chiacig, Zampari, Mar-tinig, Kukovac (v 51. min. V. Buso-lini), M. Busolini. Cosson, Vogrig, Paolo Bordon (v 85. min. Coagnach). V 12. kolu 3. ameterske lige je Pulfero odigral res lepo tekmo, bil je tudi boljši od domače enajsterice in je res škoda, da si je zapravil nekaj ugodnih priložnosti, Montebello 2:2; S. Luigi 0:0; O-limpia - Opicina 0:1. LESTVICA: Supercaffe 20; Sonci ni 18; Chiarbola 17; S. Luigi, Don Bosco 12; Olimpia 11; Inter Sv. Sergij, Montebello 10; Costalunga 9; Kras 7; Opicina. Campanelle 6; S. Andrea 5; CGS 2. CICIBANI ZAOSTALA TEKMA Breg — Fortitudo 2:2 (0:1) BREG: , Cah, Raffaele. Govoni, Kozina, Kosič, Krašovec, Zupin (Basso), Švara. STRELEC za Breg: Krašovec (2) Tekma je bila na izredno razmočenem terenu in pohvaliti je treba vse igralce, ki so pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti. V prvem polčasu so imeli gostje nekoliko več od igre. V drugem polčasu pa so Brežani zaigrali na vse ali nič, da bi nadoknadili zamujeno. To se jim je tudi obrestovalo, saj so v zadnji minuti zasluženo izenačili. Pohvalo zaslužijo prav vsi, posebno pa Krašovec, ki je bil pravi steber ekipe. (M. š.) LESTVICA: Soncini 21; Montebello, Fortitudo 15; Costalunga, Giarizzole 14; Breg 12; Inter S. Sergio 11; CGS 8; Domio, Chiarbola 6; Campanelle 4: Fulgor 0. univerzitetni postavi vrste nekdaj vrhunskih atletov, ki pa so v minuli sezoni skoraj povsem mirovali in so tudi javno predstavili program za leto 1983 s strani tega kluba. Uspehov verjetno ne bo veliko, ker je ta nekajletna vojna opustila mladinsko atletiko in močno razredčila vrste. Klubi, ki so si medtem z vztrajnim delom vzgojili svoj krog atle tov in sodelavcev so seveda vse manj zadovoljni. Zgovoren je dolg memorandum, katerega je pred kratkim sestavil odbor k'uba Pre veni re, ki sloni na zdravih načelih raznolikosti pri delu in pri manjšem poudarku na tekmovalnosti v mladinskih kategorijah. V pismu, ki je bilo pos’ano tržaškim klubom, se navajajo vsi načini, kako nekateri trenerji vabijo atlete in atletinje na svoj «dvor», včasih z suspehh, ki uničijo pri matičnem klubu razvijajoče se tekmovalne in socialne e-note, pri posameznikih pa ustarja jo mit zvezništva. K tej klubski voini gre dodati še napetost, ki vlada med raznimi organi atletske zveze v tržaškem pokrajinskem merilu. Večina tržaških odbornikov je povsem neaktivna, to slabost pa izkorišča svojevrstno (dobro) organizirana skupina atletskih sodnikov, ki v slogu južnoameriških vnisk skuša v svoje roke dobiti vso oblast. Trezno je pri tem le vprašanje: oblast nad kom? Celoten položaj se lahko zaokroži v splošno družbeno krizo in še posebno v kramarsko miselnost osebnih ali naiožjih interesov, ki so značilni za Trst. Ni odveč, da ob tej priliki omenimo povsem resno vprašanje nekega italijanskega trenerja pred stavniku enega naših atletskih klubov: »Kaj naj storim, da me sprejmete v vaše vrste?* Bruno Križman KOŠARKA Tkačenko ne bo Igral MILAN — Znani sovjetski košarkar Vladimir Tkačenko r.e bo mogel igrati za pokal evropski! košar karskih prvakov v vrstah CSKA, čeprav bo od 1. januarja postal član tega moskovskega kluba. Utemeljitev je v tem, da evropska košarkarska zveza nima na seznamu, ki ga je pred začetkom tekmovanja posredovala CSKA, imena tega vrhunskega košarkarja. ODBOJKA pohvalo, medtem !'o je pri Boru zadovoljil le Comari. IZIDI: Libertas - Sokol 73:41; Stella Azzurra - Ferroviario A 59; 85; Bor B - Kontovel 73:97; Bor A - Ferroviario B 76:73; Scoglietto - Inter Milje 58:60. LESTVICA: Libertas 10 točk; Ferroviario A 8: Sokol, Inter Milje 6; Barcolana. Bor A 4; Scoglietto, Bor B, Stella Azzurra, Kontovel 2; Ferroviario B 0. NASLEDNJE KOLO: Bor A - Libertas (v soboto. 8. 1. 1983. ob 15.30); Sokol Scoglietto (J. 1. ob 15.30) ; Ferroviario B Barcolana; Bor B - Ferroviario A (9. 1. ob 9.30) ; Stella Azzurra - Inter Milje. Libertas — Sokol 73:41 (35:26) SOKOL: Pertot, Stanissa. Ušaj, Martinis, Gruden, Busan 14. Devetak 6. Sedmak 12, Pahor 5, N. Pertot 2. V prvem polčasu se je Sokol sicer enakovredno boril, v nadaljevanju pa je popolnoma popustil, saj je prvi koš dosegel v 9. minuti in jasno je bilo, da je upanja konec. Pri Na-brežincih se je že v prvih minutah poškodoval Ušaj. ki je moral zapustiti igrišče. Nekaj več od ostalih sta tokrat pokazala le borbena Sedmak in Busan. (And ej B.) Bor A — Ferroviario B 76:73 (36:37) BOR A: Pregare 22 (4:6), Pre-mul 16, Smotlak 4, Pupulin. Žerjal 10 (2:6), Pisani, Jogan, Volk 11 (1:3). Kovačič 9 (1:3), Korošec 4. Borovi kadeti so v soboto premagali mlado ekipo Ferroviaria B s tremi točkami razlike. Naj omenimo, da so bili »plavi* skozi vso tekmo slabši nasprotnik in d: so si zmago priborili v zadnjih minutah, ko so »s pressingom* presenetili goste. Slaba igr* v obrambi in veliko izgubljenih žog (tokrat so jih zapravili kar 36), je prispevalo k neučinkovitosti Borove peterke ki igra še vedno znatno pod svojimi sposobnostmi. (Vato) DEČKI Bor - Saba 70:73 (34:35) BOR: Zetko 8 (2:3), Civardi 3 (1:3), Kovačič 8 (1:3), Barini 2, Pertot 2, Lippolis 24 (4:24), Moset ti 4, Uršič, Rudolf, Carbonara 18 (4:6) SODNIK: Sacler PM: Bor 12:39, Saba 9:22 V drugi prvenstveni tekmi so Borovci doživeli nov pekoč poraz. Kljub temu lahko rečemo, da so nasploh razmeroma dobro m borbeno igrali in tudi zamudili lepo priložnost, da poskrbijo za veliko presenečenje. Razlogi za poraz so trije: najprej zmedena igra tako v napadu kot v obrambi v zadnji četrtini, ko so si zapravili prednost sedmih točk: nedopustno število zgrešenih prostih metov (Lippolis 4:24'; sodnikove od)očitve. V prvih dveh če* trtinah .ie namreč sodnik razmeroma dolih) opravil svojo nalogo, medtem ko .je od drugega polčasa dalje stalno piskal prot? domači peterki. Tako je v zadnjih razbur ljivih minutah Saba hladnokrvno (s pomočjo sodnika) tudi zmagala. (M. R.) IZIDI: Ricreatori Don Bosco 73:78; Kontovel B - Servolana 18:155; Bor Saba 70:73; Grandi motori - SGT 75:62. LESTVICA: Servolana 6 točk: Grandi motori, Don Bosco Saba 4; Ginnastica in Kontovel A ?: Kontovel B, Bor in Ricreatori 0. NASLEDNJE KOLO- Grandi motori - Kontovel B (8. 1. nb 17 uri); Don Bosco - Bor (8. 1. ob 17.30). Ricreatori - Saba; Servolana - Kontovel (9. 1. ob 9.30). TURNIR ZINI & ROSENVVASSER IZIDI; Don Bosco SGT 51:43; Ricreatori B Alabarda 78:9; Alabarda - Saba 17:65: Servolana A • Camb 52:38; Inter Milje - Stella Azzurra 44:37; Don Bosco B • Stella Azzurra 91:13: Inter 1904 • Libertas 52:37; Ricreatori C - Libertas B 34:23; Servolana B - Servolana C 53:54; Ricreatori A - Sokol 71:21; Ricreatori A - Kraški zidar 35:55; Bor - Kraški zidar 9:95; Ricreatori B - SGT 44:84. NASLEDNJE KOLO: Grandi Mo-lori - Kraški zidar (8. 1. ob 15.45); Obetaven pričetek štandreške Juveniine V A skupini 1. moške divizije na Goriškem nastopajo kar tri slovenske ekipe (Naš prapor, 01ympia in Soča), v B skupini pa Juventina iz štandreža. V prejšnjih dneh smo o-bjavili rezultate A skupine, danes bomo podali potek tekmovanja B skupine. Po dveh kolih je štandrežka Juventina osvojila dve točki. Zmagala je namreč v prvi tekmi proti I-taloantieri, v drugi pa je nerodno izgubila. Štandrežko ekipo sestavljajo v glavnem mladi in prespektiv-ni igralci, ki bodo prav gotovo v bližnji prihodnosti nastopali v članskem moštvu. Ekipo trenira Sandro Corva. IZIDI: 1. KOLO: Pieris - Libertas 0:3, Juventina - Italcantieri 3:0, Ital-čantieri - Mossa 3:2. 2. KOLO: Libertas -Mobilcasa 0:3, Juventina - Pieris 2:3, Pieris - Italcantieri 2:3. LESTVICA: Italcantieri A 4 točke, Mobilcasa Mossa, Juventina, Libertas Capriva in CP Pieris 2, Italcantieri B Tržič 0. Juventino torej čakajo še vse najvažnejše tekme. Po našem mnenju bi se lahko Štandrežci uvrstili v finalni del tekmovanja. Vse domače tekme igra Juventina v občinski 1 Bor - Sokol (8. 1. ob 18.30); Ri-telovadnici v Štandrežu. (—ik—) I creatori A - Ferroviario B. V PROMOCIJSKEM NAMIZNOTENIŠKEM PRVENSTVU Kriška Mladina presenetila Premagala je kar prvouvršceni Tennis Tavolo iz Trsta Politični azil PARIZ — Dve košarkarici češkoslovaškega kluba Sparte iz Prage sta prosili francoske oblasti za politični azil. Gre za 22-letno Tomso-vo in 24-letno Trasnakovo. Tennis Tavolo TS — Mladina 3:5 POSAMEZNI IZIDI Torbianelli - Giorgio Tence 2:0; Barelli . Darko Pahor 2:0; Buttaz-zoni - Alen Tence 1:2; Barelli -Giorgio Tence 2:0; Torbianelli - A-len Tence 0:2; Buttazzoni - Durko Pahor 0:2; Barelli - Alen Tence 1:2; Buttazzoni - Giorgio Tence 1:2. V nedeljo so odigrali zadnje kolo prvega dela prvenstva. Za Mladino je slabo kazalo, saj jo je čakalo gostovanje pri vodečem Tennis Tavolo Trst. Križani pa se niso vnaprej vdali, temeljito so se med ted nom pripravili, da bi vsaj nudili močan odpor nasprotniku. Ekipo Mladine so sestavljali: Giorgio Tence, Alen Tence in Darko Pahor. Ta je zamenjal Diega Košuto, ki se je zaradi bolezni moral odpovedati tekmi. Prva sta nastopila Giorgio in Darko, ki sta izgubil) proti Torbia-nelliju in Barelliju. Že po teh dveh partijah je bilo jasno, kaj zmore tržaška ekipa predvsem pa Barelli. ki v letošnjem prvenstvu in tudi turnirjih ni izgubil nobenega seta. osvojil pa je tudi dve deželni prvenstvi Zatem je bil na vrsti Alen Tence, ki je tokrat pokazal res pravo igro in formo, ki jo je « trdnim treningom dosegel kljub študijskim obveznostim. Njegova zmaga je vlila kanček upanja, vendar tudi zagrizenost na žalost ni pomagala Giorgiu, ki je nato tesno klonil Barelliju. Tržaška ekipa je tako vodila s 3:1, vendar je Alen zopet odločno zaigral in znižal zaostane* na 3:2. Za njim je nastopil Darko Pahor, ki je kljub pomanjkanju treningov (zaradi služenja vojaškega roka) z napadalno igro spravil nasprotnika na kolena. Pri rezultatu 3:3 sta za zeleno mizo stopila Alen in Barelli. ki sta pokazala res dovršeno igro. Barelli. ki je bil dokaj sproščen, je bil sedaj v škripcih. Alen ,:a je z vsako dobljeno točko pokazal svojo premoč in tako prvi porazil BarePiia. Pri Mladini res niso mogli verjeti, da je rezultat 3:4 v njihovo korist. Ob valu navdušenja je tako še Giorgio Tence po treh setih osvojil zadnjo točko, s katero je Mladina odpravila prvouvršč enega Tennis Tavolo in obenem tud’ popravila svoj položaj na lestvici. Ta zma,;a je tudi pokazala, kaj vsega zmore kriS-lu ekipa, ko je v formi. (A-S-) Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek thST Ul. Montecchl 6. PP 559 Tei. (040) 79 48 72 (4 Unije) TLX 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 moggio 1 Tel. (0411) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletno 59 000 v SFRJ številko 6,00 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, temo 900,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00 letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni rekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdi! 6 22. decembra 1982 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 6IOOO L|ubl|ano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1,000. osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel mti*k«^ ^Tr3t 2«ioinikow Fieg* ‘M V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Surinam: nemirni etnični mozaik Razen redkih turistov, ki so zašli na ta del Južne Amerike, je bila Surinam skoro neznana država da nedavnih krvavih dogodkov, ki so imeli večji odmev, kot proglasitev njene neodvisnosti leta 1975 ali državni udar leta 1980. Surinam je majhna država: meri malo več kot polovica Italije, prebivalcev pa šteje le nekaj več kot tržaška pokrajina: 400.000. Polovica tega prebivalstva živi v glavnem mestu. Paramaribo. ki leži 20 kilometrov od morja ob reki, ki je dala ime državi. Ime Surinam pravzaprav izhaja iz starega ljudstva, ki je živelo tod, a je danes že izumrlo, v teku precej običajne zgodovine, ki jo Surinam deli z drugimi deželami, ki so se le pred nedavnim rešile kolonialnega jarma. Deželo so zasedli najprej Angleži, ki so jo leta 1651 zabarantali z Nizozemsko za kraj Nieuui Amsterdam v Severni Ameriki. Danes je Nieutv Amsterdam znan pod svojim zadnjim imenom New York. Do leta 1816 je bila dežela povezana v enotno pokrajino Gva jano in njena severna in južna soseda sta to ime ohranili še do danes. Nizozemska oblast je potekala v času stalnih nemirov, vojn in uporov domačega prebivalstva. Važna prelomnica je prišla leta 1863, ko je bilo ukinjeno suženjstvo in so nizozemski upravniki plantaž morali iskati drugje ceneno delovno silo za svoja polja: našli so jo v Aziji, zlasti v današnji Indoneziji, ki je bila do druge svetovne vojne nizozemska kolonija. A poleg Indonezijcev, Zlasti prebivalcev otoka Jave, se je s časom nabralo tu tudi precej tisoč Indijcev, Kitajcev, Evropejcev in poleg ostankov domačih plemen' se je izoblikovala še zelo zanimiva etnična skupnost potomcev črnih sužnjev, ki so iz plantaž zbe žali v pragozd, kjer so si izoblikovali svobodne skupnosti. Etnična slika Surinama je danes največja zanimivost, značilnost, a hkrati tudi problem te mlade države, ki živi šele sedmo leto svoje neodvisnosti. Indijci tvorijo relativno večino prebivalstva v višini približno 150.000: sledijo Kreoli, potomci mešanih zakonov med Evropejci in domačini ali črnci, katerih je kakih 120.000: nato Indonezijci, katerih je 60.000; «gozdni» črnci, katerih je približno 40.000; ameriška domača plemena, ki ne presegajo 10.000 oseb; nekaj manj je še Kitajcev in nekaj tisoč je Evropejcev, ki se tudi delijo na celo vrsta narodnosti: Holandci, Portugalci. Judje itd. Temu primerno je zapletena tudi verska in jezikovna slika, kajti pri vseh navedenih etničnih . skupnostih, zlasti pri listih, ki izhajajo iz Azije, je treba poudarili izredno strnjeno narodnostno strukturo in močno zavest. Indijci in Indonezijci se le zelo poredkoma poročajo s pripadniki drugih skupnosti, zato ohranjajo poleg jezika in vere pogosto celo stare rodbinske delitve, ki so jih prinesli iz nekdanje domovine. Indijci ohranjajo svojo hindujsko vero, Indonezijci islamsko, 70.000 kristjanov pa je razdrobljenih v vrsto sekt. Že sama neodvisnost Surinama se je začela z neprijaznimi obeti. Indijsko prebivalstvo je bilo namreč proti neodvisnosti, ker se je balo, da bo (podobno kot v sosednji Gvajani in na Trinidadu) zdrknilo v nekako drugorazredno kategorijo prebivalstva. Indijci in njihove organizacije so bile za ohranitev določene avtonomije, a tudi riolo čenih vezi z Nizozemsko. Po proglasitvi neodvisnosti se je začelo množično izseljevanje te komponente prebivalstva in sicer na Nizozemsko, kjer živi danes približno 200.000 beguncev. Ob neodvisnosti je prišel na oblast, kot ministrski predsednik, Indonezijec Henk Arron. Po zapletu, ki je značilen za mnoge nerazvite države, je leta 1980 prevzela oblast vojska, ki je državo začela usmerjati vedno bolj v levo, po zgledu Kube in malega antilskega otoka Grenada. Udar je pomenil, da je celotno demokratično življenje «zmrznjeno» in proti tej zmrznitvi so se vedno bolj pogosto oglašale manifestacije, ki so jih vodili zlasti sindikati. Val stavk in demonstracij se je začel oktobra letos in sprva je vse kazalo, da bodo vojaki in sindikati našli sporazum, a nena doma je poveljnik vojske, polkovnik Boulers. ki je smočna roka* t; deželi, spremenil politiko. Glav ne oporečnike je postrelil in število žrtev je v nekaj dneh naraslo na 40. Tudi če ni obstajala prava »zarota*, kot trdi Bouters, je očitno, da je spor med radikalnimi levičarskimi vojaškimi krogi in njihovimi nasprotniki dosegel zelo visoko stopnjo napetosti. . Sedaj ZDA in Nizozemska grozita, da bosta prekinili sodelovanje, Bouters grozi, da se bo še bol i naslonil na Kubo in na Sovjetsko zvezo. To je že znana igra, ki ne obeta nič dobrega. POROČILO NAMESTNIKA ZUNANJEGA MINISTRA Aktivna vloga SFRJ v mednarodnih telesih Prizadevanja za izboljšanje odnosov z vsemi državami, zlasti s sosedami • Pred vrhom v Nevv Delhiju BEOGRAD — Namestnik zvezne : vključili krompir, fižol, hruško, ja j ga sekretarja za zunanje zadeve blano, malino in lešnik. Vse podrob-j Mirko Ostojič je na predvčerajšnji I nosti lahko dobijo zainteresirani | seji odbora za zunanjo politiko zvez | kmetovalci na uradu za kmetijstvo ! nega zbora skupščine SFRJ pouda I Nadiške gorske skupnosti. I ril. da jugoslovanska diplomacija OB OBLETNICI ZAKONA, KI UREJA ODNOSE MED DRŽAVAMA Deset let po podpisu sporazumu pozitivno sodelovanje ZRN - NDR Kljub temeljnemu zakonu pa je še vrsta nerešenih vprašanj (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Ob deseti onletnici te mcljnega zakona, ki ureja odnose med ZRN in NDR. j“ zvezna vlada v Bonnu objavila sporočilo, ' katerem opozarja vlado NDR na sprejete obveznosti in izraza uoa n e. da se bo NDR v prihodnje »držala črke in duha tega sporazuma •. ki sta ga 21. decembra 1972 podpisal Egon Bahr za ZRN in Michael Kohl /a NDR Tudi popri hodu desne koalicijske vlade ria oblast v Bonnu ostaja temeljna po godba najpomembnejša listina z a urejanje odnosov mod nemškima državama pred desetimi leti je bdo potreb no dosti poguma in daljnovidnosti za sklenitev temeljne pogodbe, saj jt z njo zvezna republika dokon čno priznala obstoi drage nemške države, ki so jo številni Nemci ta krat !n delno še danes - označevali s »sovjetsko cono* in »Pag kowcm», Ta pogum je imela so-• ialno-liberalna vlada Brandt Sclieel. zlasti osebno Willy Brandt kljub zagrizenemu odporu opoziti :e CDU CSU in poznejši tožbi zve zne dežele Bavarske proti »vzhod cim sporazumom*. To/bo .je 31. ju lija zvezno ustavno sodišče v slav ni razsodbi sicer zavrnilo, a je razložilo, kako je treba pojmovati temolini zakon: nemški rajh .je le ta 1045 doživel zlom a ni prene hal obstajati ne s kapitulacijo ne pozneje, ko so tuje sile izvajale tujo državno oblast v Nemčiji. /.a Bonn .je temeljna pogodba dokument ki 'zha.ia iz dejstva, da obstajata dve nemški d''/avi ven ciar nc sankcionira delitve Nernci-ie. Pač pa opredel iu je zna »duš vi vendi* način -živl.jenia. to je za Časno stanje, ki ga bo tretia ne kega dne spremeniti v smislu zdru •žitve Nemčije. Pomembno je. da Bonn zagovarja načelo enotnega naroda (r.acije) in potemtakem e notnega državljanstva. Vztrajanje pri teli načelih zbuja na drugi strani jezo in ogorčenje. Toda Kljub vsem pomanjkljivo rdim in nerešljivim spornim vpra šanjem. ki .jih temeljna pogodba ne obravnava, je akt v zadnjih le tih ustvaril med nemškima drža vama dosti znosnejše odnose, kot so vladali prej. Na nekaterih ob močjdh je prišlo do zadovoljivih rešitev, zlasti kar zadeva zdravstvo, veterino, poštni promet, trejo in maloobmejni promet. Ostale na so še velike praznine. Doslej še niso pogodbeno rešena vprašanja, kot so pcavt.a pomoč, znanstveno sodelovanje, kulturna vprašanja in okvirni sporazum o varstvu okolja. Pač pr .je treba kot omeniti 260 kilometrov dolgo avto cesto med Hamburgom in Berlinom, ki so jo odprli letos novembra. Obe strani se dobro zavedata po mena terneUne pogodbe za med nemške odnose in za mir v Evro pi. Še pred letom dni sta Helmut Schmidt in Erich Honecker na sre Čanju poudarila. »da je temeljna pogodba skupaj s pozne ie sklenjenimi sporazumi in pravilniki u-stvarila možnosti /a reševanje ob stoječih problemov in nogo je za obojestransko koristno sodelovanje, !-.' se poglablja.* In sedanji minister za mednem tke odnose dr. Rainer Barzel je dejal, da se bo nova vlada drža'a pogodbe. O tem ne more biti no benega «če, ali. toda». BOŽIDAR PAHOR ! zelo aktivno sodeluje v vseli med 1 narodnih telesih, na katerih raz. I pravljajo o perečih vprašanjih se I danjega časa. Ostojič je poudaril, da se je Ju ! goslavija tudi na neslavnem zase-1 uanju generalne skupščine OZN vsestransko, z drugimi neuvrščenimi državami, zavzemala za reševanje problemov, o katerih so razpravljali v tem telesu. Hkrati s, : je Jugoslovi ja skupaj z drugimi nevtralnimi in neuvrščenimi drža vami Evrope prizadevala za uspešen zaključek madridske konferen cc o evropski varnosti in soelelo vanju. Namestnik zveznega sekretaria za zunanje zadeve je zatem dejal, da ie Jugoslavija aktivno sodelovala tudi na vseh srečanjih neuvršee-j nih in si prizadevala za odpravo j krize glede priprave srečania na j vrhu v Bagdadu in za začetek vse stranskih priprav na srečanje voditeljev držav in vlad neuvrščenih držav v Nevv Delhiju. V nadaljevanju poročila je Milko Ostojič opozoril, da je Jugosla vi.ia v minulem obdobju namenila veliko pozornost razvoju sodelova nja in enakopravnih odnosov z velikimi silami. V tej zvezi je podčrtal pomen srečanja med predsednikom predsedstva SFRJ in ge neralnim sekretarjem KR SZ Juri jem Andropovom. Posebno pozornost namenjajo razvoju odnosov in sodelovanja s sosednjimi državami. Ocenil je. da ;je jugoslovanska politika dobroso sedstva v celoti dala dobre rezul tate in dejal, da je dober in vse stranski razvoj odnosov oosebej izražen z Italijo, Madžarske, Romunijo in Avstrijo, prav tako tudi z Grčijo ler v gospodarskem sodelo vanju z Bolgarijo. Glede stikov z Albanijo si Jugoslavija želi raz vijati sodelovanje na znanih načelih spoštovanja suverenosti in ne-vmešavanja. Vendar pa ta prizadevanj«' Jugoslavije vse bolj ovirajo težave, ki jih povzroča Albanija. Albanija nenehno krepi politiko podpore iredenti in vmešavanja ' notranjo ustavno ureditev Jugoslavije. Enver Hoxa je v nedavnem govoru izrekel ozemeljske zahteve do SFRJ. Takšna albanska politika ovira stabilizacijo meddržavnih odnosov in ogroža razmere v območju. Mirko Ostojič je zatem govoril tudi o globalnih pogovorih in o problemih gospodarskega razvoja v svetu. Poudaril je, da se Jugosln vija zavzema za začetek globalnih pogajanj, ker meni, da bi to pome nilo politični korak naprej pri iška r.ju izhoda iz zastoja v pogovorili med razvitimi in državami v raz voju. V zvezd v bližnjim srečanjem neuvrščenih na vrhu, ki bo marca v Ncw Delhiju, je Ostojič izjavil, da ie Jugoslaviji skupa'. <- drugimi članicami gibanja v lazi pospešenih priprav Menimo, ie dejal O-stojič, da bo vrh v New Delhiju /nova uveljavil sposobnost neuvrščenih. da delujejo tudi v najte žavnejših mednarodnih pogojili, torej takrat, ko ie njihova akcija najnujnejša, (dd) ČEDAD — Gorška skupnost Na-diških dolin je pripravi'.: načrt za razvoj sadjarstva in namenila sredstva za specializirano in eksperimentalno gojenje sadja in zelenjave. V načrt za naslednje leto so V Argentini so sodne oblasti objavile prvi uradni seznam 76 «desaparecidosov» Nove podražitve elektrike v 1983 RIM — Državno podjetje za elektriko zahteva za prihodnje leto povprečne 3,7-odstotne dvomesečne poviške tarif in odpravo večine olajšav za »socialni pas», to se pravi za skromnejše porabnike z nižjimi dohodki, tako da bi se stroški družin v povprečju povišali do konca prihodnjega leta za četrtino. ENEL u-temeljuje to zahtevo s svojimi finančnimi težavami, saj računa, da bo letaš izgubil 2.660 milijard, k letu pa 2.705. njegova skupna zadolžitev' do konca 1981 je pa dosegla 21.553 milijard lir. O tej zahtevi bo danes izrekla mnenje osrednja komisija za cene. ........................................................ ZARADI POMANJKANJA DOKAZOV Turinsko porotno sodišče oprostilo «plavolaso ljubimko» Ballerinijevo Če sc javni tožilec ne bo spet pritožil kasacijskemu sodišču j« razsodba dokončna TURIN — Franco Ballerini je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Po štirih urah presedanja v posvetovalni sobi so torej sodniki prizivnega porotnega sodišča v Turinu sestavili razsodbo o zadevi, ki je bila dalj časa v središču pozornosti javnosti, deljeni med pristaši obsodile in oprostitve. Za smrt Ful-via Magliacanija, Ballarinijevega moža, ki je umrl nasilne smrti v svoji postelji v noči med 20. in 21. junijem 1972, astaja v zaporu samo ljubimec ženske Paolo Pan. Preden so jo dokončno spoznali za nedolžno (javni tožilec sicer u-tegne spet vložiti pritožilo na kasači jsko sodišče) je morala »plavolasa ljubimka* Franca Ballerini (34 lot) prestati kar štiri procese. Prvič so jo sodniki obsodili na dosmrtno Ječo zaradi sodelovanja pri umoru moža, prizivno sodišče pa jo je oprostilo, ker «kaznivega dejanja ni zagrešila*. Potem ko je to razsodbo kasacijsko sodišče razveljavilo, češ da ni bila dovolj utemeljena, je morala Ballerinijeva spet pred porotnike, ki so se naposled odločili za oprostitev, a z mnogo manj prepričljivo utemeljitvijo. Kriminalka «Ballerini - Pan* se je kot rečeno začcia leta 1972. Prizorišče umora je bila elegantna poletna hiša v predmestju Turina, kjer je Ballerinijeva živela z možem, bogatim trgovcem s pohištvom. Moža so v postelji smrtno zabodli (zadeva pa je na dan prišla šele po enem letu), njegovo truplo pa zagrebli v nekem dvajset kilometrov oddaljenem gozdičku. Franca Ballerini je bila tedaj na letovišču. Ko se je vrnila v mesto, je takoj prijavila izginotje moža. Policija je brž u-vedla preiskavo, a ni prišla daleč. Na pomoč ji je priskočil Magliaca-nijev oče, ki se ni mogel sprijazniti s tem, da je sin izginil, ne da bi ga o tem obvestil. Oblastem je zaupal. da ima Ballerinijeva ljubimca Paola Pana, ki je povrhu še zelo sumljiv, saj so ga policisti že poznali kot znanega razpečevalca u-kradenib avtomobilov. Panu pa policija dalj časa ni prišla do živega, dokler 1974. leta ni njegov brat policiji priznal, da mu je pomagal pokopati Magliaeauijevo truplo in še truplo Giovannija La Chiomo, bratovega pajdaša, ki ga je bil ta ubil. Panov brat Tarcisio je obenem izjavil, da je bila Bal-lei inijeva o vsej zadevi na tekočem. Na prvem procesu je Ballerinijeva vso krivdo za umor zvrnila na ljubimca. Vedela je. da ji je prav on ubil moža, a tega ni hotela povedati, ker se je bala. da bi to utegnilo škodovati hčerki, katere oče ni bil Magliacani, temveč prav Paolo Pan. Sodniki ji takrat niso verjeli in so jo obsodili na dosmrtno ječo. Bil je šele začetek dolgotrajnega sodnega postopka, ki se je končal z včerajšnjo razsodbo. velik uspeh sodelovanja v prometu ........................................n.i........................ Kako bo z obnovo koprskega gledališča KOPER — Bodo vrata koprskega gleda lišča zaradi dolrajne električne instalacije, požarne ogroženosti, slabih sanitarnih razmer in sploh neprimernih prostorov za javne prireditve zaprli? Ta hip na to še ni moč gotovo odgovoriti, dejstvo pa je, da so tako elektro, pozorni kot sanitarni inšpektorji ob pregledu več kot sto let stare gledališke stavbe v Ko pru, ugotovili vrsto pomanjkljivosti, zaradi katerih odločba o zaprtju te ustanove ne bi bila nič presenetljivega. Ob obnovi, celoviti sanaciji stavbe kopr skega gledališča v tej obalni občini razmišljajo že vrsto let. narejeni pa so tudi načrti, ki so stali 7,5 milijona din. načrt je v bistvu tak, da predvideva le ohranitev zunanjih zidov in povsem novo. sodobno urejeno notra njost. čas. ki je naložbam te vrste vse manj naklonjena, je tekel in danes se Zveza kultur ni’ organizacij, ki upravlja z gledališčem (mimogrede: stabva je pa še vedrto občinska last) sooča z žgočimi, neprijetnimi ugo- tovitvami inšpekcijskih služb. Inšpektorji so namreč ob ogledu stavbe ugotovili, da je e-lektrična napeljava povsem dotrajna. da v gledališču ni zasilne razsvetljave, da ni protipožarnega zastora, da so sanitarne razmere nemogoče (za 300 obiskovalcev 4 strani šča), dotrajna je vodovodna instalacija, dostop do gledališča je neprimeren in, ob vsern tem so seveda prj večini tistih, ki so pred leti z dobrimi željami razmišljali o sanaciji gledališča, sanaciji, ki bi bila bolj podobna novogradnji, in pa pri tistih, ki se danes u-kvarjajo z gledališčem postala prostranska razmišljanja o sanaciji in morebiti celo novogradnji. Zdaj so misli uperjene v to, ka ko sploh ohraniti podprta vrata gledališča? Še zdaleč ne bo lahko, ob spoznanjih inšpektorjev, ki so pri svojih ocenah včasih sicer prestrogi, si inšpektorji sami ne bodo dovolili kdo ve kakšnih popuščanj. Najmanj kar bo treba nemudoma zagotoviti, je obno-vi električne inštalacije, za kar bi — po predračunu — potrebovali 4 milijone din. seveda pa je predračun vezan na najnovejšo in skromno različico sanacije koprskega gledališča, ki bi, po ocenah izvajencev in ZKO Koper, stala okrog 20 milijonov din. Toda kako priti do teh sredstev? V zadnjih 16 letih so namreč za investicijsko vzdrževanje koprskega gledališča namenili komaj milijon din, pa še od tega je šlo lani pol milijona za obnovo dotrajne kotlarne. Za prihodnje leto je bržkone nesmiselno računati na kakšno podporo kulturne skupnosti Slovenije. Vse, kar naj bi zbrali, bi morali dobiti v koprski občini saini. ob tem pa velja povedati, da za tovrstna vzdrževanja kulturna skupnost nima dovolj denarja ne za kakovostno obnovo kakšnega doma ali nekaj streh v kulturnih domovih po vaseh, ne za gledališče. Tovrstna poraba sredstev pa je. spričo znane gospodarske situacije, tudi močno »privita*. DUŠAN GRČA ‘200 milijard izdatkov za poslansko zbornico RIM — Vsak poslanec je stal davkoplačevalca po 101 milijon, vsak od 1.603 uslužbencev pos an-ske zbornice pa (seveda v povprečju) po 42 milijonov lir. Te številke izhajajo iz notranjega proračuna tega doma parlamenta za letošnje leto, o katerem je tekla včeraj razprava v skoraj prazni dvorani. Bolj kot za proračun je šlo pač, upošte vajoč da manjka le še nekaj dni do konca leta, dejansko za obračun stroškov za vzdrževanje in delovanje paslanske zbornice, z zamudo, ki ne daje dobrega zgleda za »podrejene* državne institucije, čeprav bo potrošil ta parlamentarni dom letos kar 198 milijard lir. pa zatrjujejo, da je v Evropi, z izjemo Velike Britanije, še «najcenejši». • Osnutek (Nadaljevanje s 4. strani) ■— IGR (2. odsek ANAS: Prosek -Opčine sever) — Grassetto (1. odsek: 7. pomol -Valmaura) — Skupina Palmieri - Toto (3. odsek : Tovarna velikih motorjev -Viadukt št. 7) Takoj ko bodo oddana dela za preostale odseke, bodo podjetja, ki jih bodo imela v zakupu, povabljena. da podpišejo ta sporazum. 15) Z namenom, da vztrajno pazijo na natančno izvajanje tega o-kvirnega sporazuma in da nudijo primemo pomoč zainteresiranim razlaščencem, ustanavljajo podpisniki na pokrajinski ravni delovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki naslednjih ustanov: — Avtonomna dežela Furlanija -Julijska krajina — ANAS — Tržaška občina — Kraška gorska skupnost — Gradbena podjetja — Konzorcij razlaščencev «Naša zemlja* — Pokrajinske stanovske organizacije obdelovalcev Za koordinacijo te delovne skupine bosta skupno skrbela avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina in ANAS 16) Po sklepu in pod nadzorstvom zgoraj navedene delovne skupine se ustanavljajo tehnične delovne podskupine za posamoz ne odseke del z ozirom na občinska okrožja, o katerih sestava je določena prilogi «A*. Za koordinacijo delovnih podskupin bo skrbel ANAS za dela, ki sodijo v njegovo pristojnost in dežela Furlanija - Julijska krajina, za dela. ki jih je dala v zakup tržaška občina: možna so pooblastila. BUENOS AIRES - v Argentini so prvič objavili uradni seznam 76 oseb, katerih izginotje so prijavili oblastem svojci in so jih brez oznake imen pokopali na pokopališču Chacarita v Buenos Airesu. Preiskovalni sodnik Pierinj je izjavil, da je objavil ta seznam le «v vednost svojcem in z edinim namenom, da bi jih informiral.* Sodni tajnik Zanudo. ki je vodil preiskavo, nadaljuje s svojim delom, da bi ugotovil kdo je odgovoren za te zločine. Sodno sporočil" pravi, da so doslej v 53 primerih že obvestili svojce o tem. kje so pokopani ti «desapa-recidosi*. za preostalih 23 primerov pa še niso ugotovili, kdo so njihovi družinski člani. Sodnik Pierini je tudi pojasnil, da so ta seznam sestavili na podlagi podatkov, ki so jih našli med preiskavo na nekaterih oddelkih policijskih služb in pa v sodni mrtva šnici. Na seznamu je poleg vsakega imena zabeleženo tudi leto in mesec smrti ter registrska številka pokopa, s pomočjo katere je mogo če na pokopališču najti dokumenta cijo o tem. kje so te žrtve pokopane. Sodno sporočilo dodaja, da bodo objavili še nove možne sezname o-seb, ki so «umrle brez vednosti svojcev*, kar pa naj ne bi pomenilo, da so bili prav vsi taki primeri posledica zločinskega dejanja, t.j. umora. Na sliki (telefoto AP): tiskovna konferenca italijanske parlamentarne misije, ki je v Argentini, da bi ugotovila, kako je z desaparecidosi. NAMESTO SEDANJEGA ZAKONA MERLIN» Novi zakonski osnutek radikalcev o prostituciji K tej pobudi je pristopil tudi «0dbor za civilne pravice proslitutk» iz Pordenona RIM — Radikalni poslanci so včeraj v parlamentu predložili novi zakonski osnutek, ki predlaga določene popravke znanega «zakona Merlin*. Kot je znano so s tem zakonom pred leti zaprli v Italiji vse javne hiše, obenem pa so začeli kazensko preganjaj tudi vse oblike izkoriščanja prostitucije. K pobudi radikalcev je pristopil tudi «Odbor za civilne pravice prostitutk*. Ta odbor so ustano rili pred nekaj meseci v Pordenonu, kjer so številne vojašnice, v bližnjem Avia-nu pa tudi močno ameriško vojaško letalsko oporišče. Pobudo za usta novitev odbora je dala občinska svetovalka Dora Pezzilli. Zakonski osnutek radikalcev teži za tem, da bi predvsem vzpodbudili razpravljanje o tej aktivnosti, prvo soglasje k njemu pa je prišlo iz vrst socialistov, čeprav so izjavili, da se ne strinjajo prav z vsemi normami nrec'k>ga radikalcev. Načelnica ženskega urada pri PSI E-lena Marinueoi je izjavila, da bodo skušali v zvezi z »zakonom Merlin* tudi socialisti predložiti svoj zakonski osnutek. Kaj predlagajo radikalci? Predvsem zahtevajo, da odslej ne bi več kaznovali podpiranje obstoja prostitucije (favoreggiamento), vendar pa naj postanejo norme, k’i govore o izkoriščanju te dejavnosti, še ostrejše. Prav tako naj bi odpravili kaznovanje vabljenja k storitvam prostitutk. Novi zakonski predlog radikalcev namerava svojimi popravki »zakona Merlin* preprečiti getizacijo prostitutk, ki naj bi svobodno o-pravljale svojo aktivnost, tako kot vsak drag državljan italijanske republike. «Zqkon Merlin* naj bi namreč s svojimi določili ustvari! okrog prostitutk nekak vakuum, v katerem je bil kazniv skoraj vsak, ki .je prišel v stik z dejavnostjo teh žensk, prav zato pa so se lahko z njim tem bolj okoriščali tisti, ki- so bili pripravljeni tvegati, t.j. izkoriščevalci. Sankcije EGS proti SZ in Poljski do februarja ■BRUSELJ - Politični odbor EGS je po pooblastilu zunanjih ministrov 10 članic sklenil podaljšati sankcije proti Poljsk: in SZ do februarja prihodnjega leta. Sankcije, ki med drugim zmanjšujejo diplomatsko prisotnost 10 držav na Poljskem in omejujejo uvoz sovjetskega blaga, bi morale zapasti 31. t.m., a so države EGS ocenile, da relativno izboljšanje razmer na Poljskem ne upravičuje njihove ukinitve. vse za božič od okraskov do daril dobite pri... CASABAZAAR VI. Giulia 1, tel. 750233