URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE številka 2 Ljubljana, petek 25. januarja 1980 Cena 18 dinarjev Leto XXXVII 149. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti 3. odstavka 63. člena zakona o varnosti cestnega prometa, na seji dne 26. decembra 1979 odločilo ; Ugotovi se, da določba 3. odstavka 63. člena zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75), po kateri republiški sekretar za notranje zadeve izda natančnejše predpise o pogojih za ustanovitev in za delo avtošol, ni v skladu z ustavo SR Slovenije. Obrazložitev I. Na pobudo občana je ustavno sodišče vpeljalo postopek za oceno ustavnosti v izreku navedene določbe zakona o varnosti cestnega prometa. Skupščina SR Slovenije v odgovoru na sklep ustavnega sodišča o uvedbi postopka za oceno ustavnosti 3. odst. 63. člena zakona o varnosti cestnega prometa navaja, da se z napadeno določbo zakona na republiškega sekretarja ne prenaša pravica določanja pogojev za ustanovitev in delo avtošol. To določbo je po navedbah Skupščine SR Slovenije treba razumeti kot pooblastilo reipubliškemu sekretarju, da le razčleni v zakonu (62. člen) določene pogoje, s tem pa omogoča, da se ti pogoji konkretizirajo v tehničnem smislu, kar je zelo pomembno za samo izvrševanje zakona. II. Z ustavo je določeno kdo je lahko ustanovitelj delovne organizacije kakor tudi, da se pogoji za ustanovitev delovne organizacije in načiri njene ustanovitve določijo z zakonom (37. člen). Funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov, imajo že po ustavi SR Slovenije (406. člen) Pravico, da izdajajo pravilnike, v katerih razčlenijo posamezne določbe zakona za njegovo izvajanje. Za izdajanje takih predpisov torej ni potrebno še posebno pooblastilo v zakonu. V zvezi z navedenim ustavno sodišče ugotavlja, da gre izpodbijana zakonska določba, ki pooblašča republiškega sekretarja za notranje zadeve za urejanje vprašanj pogojev za ustanovitev in delo avtošol, dejansko preko okvira navedenega v 406. členu ustave. Zato ta določba ni v skladu s 37. in 406. členom ustave SR Slovenije, in je ustavno sodišče po 412. členu ustave odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Po tej ustavni določbi je Skupščina SR Slovenije dolžna v 6 mesecih od dneva prejema te odločbe ^iskladiti navedeno določbo zakona z ustavo. Ce tega ne bi storila, bo zakonska določba nehala veljati, kar bo ugotovilo ustavno sodišče s posebno odločbo, v kateri bo po 2. °dstavku 414. člena ustave odločilo tudi o določbah Pravilnika, ki je izdan na podlagi 3. odstavka 63. člena zakona o varnosti cestnega prometa. Ustavno sodišče SR Slovenije je to odločbo sprejelo na seji po 2. allnei 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni listi SRS, št. 39/74 in 28/76). Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika dr. Majda Strobl in sodniki: dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar in Franc Simonič. St. U I 87/77-16 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Majda Strobl 1. r. 150. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. alinee tč. d) 88. člena statuta mesta Ljubljane, na seji dne 26. 12. 1979 odločilo: Razveljavi se določba 8. alinee tč. d) 88. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78). Obrazložitev Ustavno sodišče je na pobudo občana uvedlo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedene določbe, po kateri vsi trije zbori skupščine mesta Ljubljane dajejo soglasje k imenovanju vodij strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Pobudnik je bil mnenja, da takšna ureditev v statutu nasprotuje določbam zakona o združenem delu. Ustava v 255. členu določa, da statut občine ne sme biti v nasprotju z ustavo in zakonom. Iz tega izhaja, da tudi statut mesta, kot skupni dogovor združenih občin v skupnost, v kateri delovni ljudje in občani uresničujejo določene skupne interese in izvršujejo pravice in dolžnosti, ki jih tem skupnostim poverijo občine, ne sme biti v nasprotju z ustavo in zakonom. Po 32. členu ustave imajo delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti samoupravne pravice v skladu z naravo dela, ki ga opravljajo ter v skladu z družbeno in politično odgovornostjo, ki jo imajo za izvrševanje svojih funkcij in nalog skupnosti, za katere opravljajo dela. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev teh delovnih skupnosti ter skupnosti, za katere opravljajo dela, se urejajo s samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom. Zakon o združenem delu v 543. členu določa, da vodjo delovne skupnosti imenuje in razrešuje delavski svet organizacije združenega dela, ko dobi mnenje de-, lavskega sveta delovne skupnosti. Določbe tega zakona o delovnih skupnostih organizacij združenega dela se smiselno uporabljajo tudi za delovne skupnosti v samoupravnih interesnih skupnostih ter njihovih združenjih in zvezah če zakon ne določa drugače. Z določbami republiških zakonov je le za nekatere delovne skupnosti, ki opravljajo dela za samoupravne interesne skupnosti določeno, da k imenovanju vodje delovne skupnosti daje soglasje skupščina družbenopolitične skupnosti. Določba statuta mesta Ljubljane, ki ne upošteva različne zakonske ureditve glede imenovanja vodje delovne skupnosti samoupravne interesne skupnosti tako nasprotuje 32. členu ustave in 408. ter 543. členu zakona o združenem delu. Ustavno sodišče je zato na podlagi 413. člena ustave in po 2. alinei 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika dr. Majda Strbel in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Rcm-škar in Franc Simonič. St. U I 30/79-10 Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Majda Strobl 1. r. 151. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 110. člena statuta in pravilnika o delovnih razmerjih obrtnega podjetja »Kruh« Koper na seji dne 26. 12. 1979 odločilo: Razveljavijo se določbe 1., 2. in 7. točke prvega odstavka 110. člena statuta obrtnega podjetja »Kruh« Koper z dne 26. 1. 1979 in pravilnik o delovnih razmerjih, ki ga je dne 5. 2. 1979 sprejel delavski svet iste delovne organizacije. Ofrjr-oe-loHteT 1. Ustavno sodišče je v zvari s predlogom Sodišča združenega dela v Kopru s sklepom štev. U I 78/78-11 z dne 3. 10. 1979 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenih določb statuta, po katerih»sprejme delavski svet med drugim tudi pravilnik o razvidu del oziroma nalog, pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o reševanju stanovanjskih problemov delavcev. Z navedenim sklepom je ustavno sodišče začelo tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delovnih razmerjih, ki ga je sprejel delavski svet iste delovne organizacije. 2. Po ustavi so pravice, pridobljene na podlagi dela, neodtujljive (2. odst. 201. člena ustave SR Slovenije). Temeljna neodtujljiva pravica delavca v združenem delu je pravica dela z družbenimi sredstvi, katere sestavni del je med drugim delavčeva pravica, da skupno in enakopravno z drugimi delavci ureja medsebojna razmerja pri delu (15. in 16. člen ustave SR Slovenije, 13. člen zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 53/76). Zakon o združenem delu določa, da o neod- tujljivih pravicah delavci v temeljni organizaciji odločajo v eni izmed oblik osebnega izjavljanja (L odst. 462. člena). Zato lahko sprejmejo samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje in se z njim določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu, le delavci sami v eni izmed oblik osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, statut ali samoupravni sporazum, ne more pa ga sprejeti delavski svet. To bi veljalo prav tako za sprejem samoupravnega splošnega akta o razvidu del oz. nalog, kolikor bi samostojno urejal pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri delu. Zakon o združenem delu izrecno določa referendum kot obvezno obliko osebnega izjavljanja delavcev za odločanje o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev (463. člen). Glede na to, da se gradnja stanovanj in dodeljevanje stanovanjskih posojil delavcem financirata iz sredstev skupne porabe, lahko delavci po samem zakonu edinole z referendumom odločijo o sprejemu pravilnika o reševanju stanovanjskih problemov delavcev, s katerim se določijo pogoji in merila za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil. Ustavno sodišče je v pripravljalnem postopku ugotovilo, da pravilnik o razvidu del oz. nalog in pravilnik o reševanju stanovanjskih problemov delavcev doslej še nista bila sprejeta. Glede pravilnika o delovnih razmerjih, ki ga je sprejel delavski svet, pa je ugotovilo, da vsebinsko ureja vse pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev pri delu, medtem ko samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev obsega le nekaj splošnih določb o delovnih razmerjih, v katerih je povzeta vsebina nekaterih členov zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena istega zakona odločilo na seji tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika dr. Majda Strobl in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Rem-škar in Franc Simonič. 9LU*Wto-4S Ljubljana, dne 26. decembra 1979. Sodnica, ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Majda Strobl I. r. Na podlagi 10. člena odloka o kompenzaciji za me*) (Uradni list SRS, št. 30/79 in 37/79) izdaja Republiški komite za tržišče in cene NAVODILO o uveljavljanju kompenzacije za meso in o cenah, pri katerih se uveljavlja kompenzacija I Temeljne organizacije združenega dela iz 1. in 2. točke 2. člena odloka o kompenzaciji za meso (Uradni Ust SRS, št. 30/79 in 37/79 — v nadaljnjem besedilu odlok) in samostojni obrtnild mesarske stroke iz 3. točke 2. člena odloka lahko uveljavljajo kompenzacijo za sveže junčje meso, ki so ga po 12. decembru 1979 prodaU na drobno končnim porabnikom oziroma na debelo velikim potrošnikom po kompenzacijskih cenah. V prodaji na drobno se za kompenzacijske cene iz prejšnjega odstavka štejejo cene junčjega mesa iz prvega odstavka odloka o določitvi naj višjih ravni cen govejega, jimčjega in svinjskega mesa (Uradni list SRS, št. 37/79). Na območjih občin Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Sežana in Tolmin so kompenzacijske cene v prodaji na drobno lahko višje od cen iz prejšnjega odstavka vendar smejo znašati v din/kg največ: Meso s kostmi Meso brez kosti pljučna pečenka — 174,30 stegno 102,40 115,90 pleče 93,25 109,95 golen 41,80 87,35 podlaket 41,80 72,30 vrat 53,15 63.65 pod trebuševina — 53,15 ledja 93,25 122,25 hrbet 93,25 117,80 podplečje 72,25 86,90 prsa 53,15 — rebrs 53,15 — kosti 4.50 — Kompenzacijske cene iz prvega odstavka te točke v prodaji na debelo velikim potrošnikom, ki kupujejo meso za lastno porabo, pa znašajo v din/kg največ: Meso s kostmi Meso brez kosti v občinah Iz v občinah iz na splošno prejšnjega na splošno preišnjega odstavka odstavka zadnja četrt (milanski rez) 89,91 94,41 — — stegno z golenico 87,69 92,07 — — ledja in hrbet (rostbif) s pljučno 94,93 99,68 — — prednja četrt s pod trebuševino 60,80 63,84 — — prednja četrt brez podtrebuševine in rebi 63,75 66,94 — — pljučna pečenka — — 154,38 162,10 stegno 90,68 95,21 102,67 107.81 pleče 82,58 86,71 97,37 102.24 golen 37,01 38,86 77,38 81,24 podlaket / 37,01 38,86 64,03 67,23 vrat 47,06 49,41 56.36 59,18 podtrebuševina — — 47,06 49.18 ledja 82,58 86,71 108,25 113.66 hrbet 82,58 86,71 104,35 109.56 podplečje 63,98 67,18 76,96 80.81 prsa 47,06 49,41 — — rebra 47,06 49,41 — — kosti 3,10 4,20 — — Temeljne organizacije združenega, dela, Ijavljajo kompenzacijo na podlagi lastnih faktur o Meso prodano v občinah iz tretjesa odstavka prodaji mesa, lahko uporabljajo za uveljavljanje kom- 1. točke penzacije samo tiste fakture, v katerih so navedene zadnja četrt (milanski rez) 96,07 101,50 cene iz prejšnjega odstavka. stegno z golenjo' 94,23 98,99 Za kompenzacijske cene iz prvega odstavka te ledja in hrbet (rostbif) s pljučno 102.04 107,14 točke, se štejejo tudi cene, ki so v prodaji na drobno končnim porabnikom in v prodaji na debelo velikim prednja četrt s podtrebuševino 65,37 68,64 potrošnikom oblikovane največ v višinah iz drugega prednja četrt brez podtrebu- in tretjega odstavka te točke na podlagi kompenzacij, sovine m reber 68,55 71,98 II Temeljne organizacije združenega dela, Id uveljavljajo kompenzacijo na podlagi faktur dobaviteljev ali svojih dokumentov o dobavi mesa, lahko uporabljajo za uveljavljanje kompenzacije samo tiste fakture dobaviteljev in dokumente v dobavi mesa svoji prodajalni, v kateri so navedene naslednje najvišje cene mesa v din/kg: Samostojni obrtniki mesarske stroke, ki zahtevam za izplačilo kompenzacije priložijo fakture o nakupu mesa, lahko uporabijo za uveljavljanje kompenzacije samo tiste fakture, v katerih so navedene cene, ki niso višje od cen iz prejšnjega odstavka. III V cene iz prvega odstavka te točke so vključeni tudi deleži za kritje stroškov prometa blaga na drobno. Služba družbenega knjigovodstva in Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun lahko pri izvajanju kontrole upravičenosti in pravilnosti zahtev za kompenzacijo zahtevata mnenja od Republiškega komiteja za tržišče in cene. IV To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 426-02/79 Ljubljana, dne 21. decembra 1979. Predsednik Republiškega komiteja za tržišče in cene Štefan Korošec, mag. ek. 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA-SAVA 153. Skupščina Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava je na podlagi 14. in 15. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Ljubijanica-Sava za obdobje 1976 do 1980, na skupnem III. zasedanju zbora uporabnikov voda in zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij dne 21. decembra 1979 sprejela SKLEP o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1980 1. Tarife vodnega prispevka, razen tarif splošnega vodnega prispevka in tarife prispevka za naplavine, se za leto 1980 povečajo za 15 °/o na osnove za leto 1979. Povečanje tarif vodnega prispevka, se predvideva po 14. in 15. členu samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju OVS Ljublja-nica-Sava za obdobje 1976—1980. 2. - Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. Predsednik Skupščine OVS Ljubljanica-Sava Anton Klun, inž. 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST DRAVA MARIBOR 154. Na podlagi 22. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti za vodno območje Drave je skupščina Območne vodne skupnosti na svojem XI. zasedanju dne 21. decembra 1979 ob sklepčnosti na glasovanju v obeh zborih sprejela SKLEP njeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976—1980 I Splošni vodni prispevek po čl. 8, vodni prispevek za uporabljeno vodo po čl. 9, vodni prispevek za onesnaženo vodo po čl. 10. vodni prispevek od kmetijske dejavnosti po čl. 11, vodni prispevek za pitno vodo po čl. 12 in vodni prispevek za naplavine po čl. 13 se povišajo za 2,49/a 17*/» od tarif veljavnih v letu 1979. II Vsi vodni prispevki, razen splošnega vodnega prispevka se poleg povišanja po točki 1 povišajo še za 17 »/o od tarif veljavnih v letu 1979. Izračun tarif za leto 1979 na podlagi gornjih določil je prikazan v tabeli, ki je sestavni dol tega sklepa: Po 8. čl. splošni vodni prispevek 1,21 °/o od davka 1,35 din/m3 0,0059 din/KWh Po 9. čl. vodni prispevek od uporabljene vode vodni prispevek od proizvedene KWh > Po 10. čl. vodni prispevek od onesnažene vode Po 11. čl. vodni prispevek od kmetijske dejavnosti Po 12. čl. vodni prispevek od pitne vode o,56 din/m3 Po 13. čl. vodni prispevek od naplavin 19.— din/m3 46,12 din/E 1,41 %» od K. D. Popustniki od uporabljene vode: — Železarna Ravne, Tovarna dušika Ruše TOZD Metalurgija 0,13 din/m3 — Rudnik Mežica, Tovarna dušika Ruše TOZD nekovine in agrokemija, i TGA Kidričevo 0,42 dln/m3 — Tovarna lesovine in lepenke Prevalje 0,48 din/m3 — Mtt Maribor^ Svila Maribor, Majšperk, Otiški vrh ' 0,67 din/m3 Popustniki od onesnažene vode: — Rudnik Mežica, TGA Kidričevo 31,93 din/E — Tališ, Mariborska mlekarna, TMI Košaki, KK Ptuj mlekarna 33,27 din/E — Tovarna lesovine in lepenke Prevalje 34,97 din/E — Konus Sl. Konjice, Tovarna usnja Slovenj Gradec 36,65 din/E IV Ta sklep se uporablja od 1. januarja 1980. Območna vodna skupnost Drava Maribor o tarifah vodnega prispevka v letu 1980 po samouprav- Predsednik skupščine nem sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo sred- Peter Planinšec, dipl. inž. 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO * 155. SKLEP o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1980 I Za zagotovitev nadaljnje dosledne izvedbe predvidevanj s sprejetim srednjeročnim načrtom razvoja vodnega gospodarstva na območju Območne vodne skupnosti Dolenjske, se za leto 1980 povečajo za 20% tarife vodnega prispevka, ki jih predvideva samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976 do 1980. II Skupščina pooblašča Izvršilni odbor Območne vodne skupnosti, da ob upoštevanju določil sprejetega samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 na območju Območne vodne skupnosti Dolenjske, z dne 15. 1. 1976 in sprejeto 20 % povišanje tarif vodnega prispevka iz predhodne točke tega sklepa, opravi izračun novih tarif vodnega prispevka, veljavnih za leto 1980, pri tem izračunu so dopustne smiselne ± zaokrožitve. IH Ta sklep je sprejela skupščina Območne vodne skupnosti Dolenjske, na 11. zasedanju, dne 24. 12. 1979. IV Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1980 se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1004/1505-79 Novo mesto, dne 7. decembra 1979. Skupščina Območne vodne skupnosti Dolenjske Novo mesto Predsednik Jože Grublč, inž. agr. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 156. Na podlagi 57. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 4., 9. in 207. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 24. seji zbora združenega dela dne 27, novembra 1979 in na 21. seji zbora občin dne 27. novembra 1979 sprejela ODLOK o ureditvi zimske službe na območju ljubljanskih občin I. SPLOŠNE DOLOČBE L. ijlen S tem odlokom se ureja organizacija in izvajanje zimske službe na območju ljubljanskih občin in določajo obveznosti ki jih imajo pri izvajanju zimske službe izvajalci zimske službe, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki upravljajo premoženje v družbeni lastnini, občani in civilne pravne osebe, krajevne skupnosti, komunalne skupnosti ter upravni organi. 2. člen Zimska služba opravlja naslednja opravila: 1. Pluženje snega na nekategoriziranih cestah, ulicah, trgih in kolesarskih stezah. 2 Posipavanje nekategoriziranih cest, ulic, trgov in kolesarskih stez z ustreznim materialom-za preprečevanje poledice. 3. Odstranjevanje ter odvoz snega z avtobusnih postajališč mestnega in drugega avtobusnega prometa ter pločnikov ob le-tch. 4. Čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov pri zaznamovanih prehodih za pešce ter križiščih v času odjuge. 5. Pluženje in odstranjevanje snega ter posipavanje proti poledici na vseh drugih cestno prometnih površinah (kolesarskih stezah, zaznamovanih prehodih za pešce, križiščih, poteh, stanovanjskih in lokalnih cestah ipd.), ki so namenjene pešcem, oziroma lokalnemu prometu v stanovanjskih naseljih. 6. Odstranjevanje snega na javnih komunikacijah v okviru zelenih površin. 7. Odstranjevanje ledenih sveč s streh in strešnih žlebov, namestitev in vzdrževanje snegolovov na strehah s katerih se lahko usuje sneg na javno prometno površino in je zaradi tega ogrožena varnost ljudi in stvari. Ob čiščenju snega in ledenih sveč morajo biti pločniki zavarovani kot določa pravilnik o prometnih znakih in znakih, ki jih udeležencem v cestnem prometu dajejo pooblaščene osebe (Uradni list SFRJ, št. 20/75). 8. Ureditev in vzdrževanje strešnih žlebov in odtočnih cevi na zgradbah ob javnih prometnih površinah. 9. Čiščenje zasneženih prometnih znakov. 10. Odstranjevanje oziroma odvoz snega z nekategoriziranih cest, ulic, trgov in kolesarskih stez. 11. Mobilizacija ljudi in delovnih sredstev za odstranjevanje snega z nekategoriziranih cest, ulic, trgov in kolesarskih stez, kadar tega dela zaradi višje sile ali drugih objektivnih razlogov ne zmore pravočasno opraviti za to pooblaščena delovna organizacija. 3. člen Izvajalec zimske službe za opravila pod točkami 1. do 4., 6., 9 in 10. prejšnjega člena tega odloka je Komunalno podjetje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: izvajalec). Izvajalec opravlja zimsko službo po operativnem planu, finančnem načrtu in sporazumu z občinskimi komunalnimi skupnostmi ter Zvezo komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin, ki morajo biti sestavljeni, sprejeti in sklenjeni do 15. oktobra za prihodnjo zimsko sezono. 4. člen Izvajalec mora skrbeti za stalno pripravljenost zimske službe pri čemer mora poseben poudarek nameniti naslednjim nalogam: — skrbeti mora za pravočasno izdelavo operativnega programa zimske službe, — redno mora vzdrževati vozni park in strojni park, kvalitetno uskladiščiti posipni material ter sol in skrbeti za pravočasno nabavo drugih podobnih materialov, — pravočasno mora organizirati stanje pripravljenosti v času zimske službe, — organizirati mora stalno dežurstvo na terenu ter tekoče spremljati podatke Hidrometeorološkega zavoda SRS v zvezi s padavinami in ohladitvami na območju ljubljanskih občin, — začeti mora posipati proti poledici takoj, ko je po hidrometeorološki napovedi pričakovati poledico ali snežne padavine, — odstraniti mora novo zapadli sneg v skladu s 1. do 4., 6., 9. in 10. točko 2. člena tega odloka vsakokrat, ko ga zapade 5 cm in če še sneži in sicer najkasneje do 5.30 oziroma dve uri po sneženju, če je prenehalo snežiti pred 17. uro, — posipati mora nekategorizirane ceste, ulice, trge in kolesarske stezje na utrjenih površinah (asfalt, tlak, beton) pred pričetkom sneženja in med samim sneženjem do 5 cm debeline snega neutrjene površine (makadam) pa po končanem pluženju. Prednost v zaporedju del po 1. do 4., 6., 9. in 10. točki 2. člena tega odloka, imajo avtobuse proge mestnega javnega in drugega avtobusnega prometa. Proge morajo biti očiščene tako, da bo promet čimbolj nemoteno in varno potekal. Med pluženjem, odstranjevanjem in odvozom snega se vozila izvajalca, ki opravljajo ta dela, lahko poslužujejo voznih pasov, ki so rezervirani za mestni potniški promet. 5. člen Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin se sporazume z upravljalnem magistralnih in regionalnih cest na območju ljubljanskih občin glede čiščenj a snega na teh cestah. Občinske komunalne skupnosti in izvajalci se sporazumejo o izvajanju določil tega odloka na območju na katerem ne vrši zimske službe izvajalec iz 3. člena tega odloka. 6. člen Občinske komunalne skupnosti in Zveza komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin imenujejo v soglasju z Izvršnim svetom SML mestni štab zimske službe, občinske komunalne skupnosti pa v soglasju z izvršnimi sveti občin, občinske štabe zimske službe in jim poverijo predvsem naslednje naloge: 1. Spremljanje izvajanja zimske službe po programu, ki ga sprejemajo komunalne skupnosti na območju ljubljanskih občin. 2. Neposredno vodenje in usklajevanje akcij v primeru, ko je potrebno odstopiti od programskih del. 3. Preverjanje racionalne porabe delovnih sredstev in naprav. 4. Koordiniranje med komunalnimi skupnostmi na območju ljubljanskih občin ter izvajalcem in sodelovanje pri končnem finančnem obračunu zimske službe. 5. Dajanje pobud za morebitne spremembe organizacije zimske službe spremembe odloka, sporazumov itd. II. ODSTRANJEVANJE SNEGA S PLOČNIKOV IN FUNKCIONALNIH POVRŠIN 7. člen Hišni sveti, zbori stanovalcev, uporabniki im najemniki objektov, poslovnih hiš in lokalov ter lastniki zgradb so dolžni: 1. odstraniti sneg in led s pločnika, 2. sproti odstraniti ledene sveče s streh in žlebov, 3. posipati pločnik ob poledici, 4. očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odivodnj avanj e. . Zavezanci iz prvega odstavka tega člena so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti tudi če pločnik ne poteka neposredno ob objektu, temveč je med objektom in pločnikom funkcionalna površina objekta (zelenica, parkirišče, prehod, plato ipd.). Za izvršitev obveznosti' iz prvega odstavka tega člena morajo ob nezazidanih parcelah skrbeti lastniki zemljišč ali imetniki pravice uporabe oziroma upravitelji zemljišč. 8. člen Odstranjevanje snega in ledu z javnih prometnih površin iz 5. .točke 2. člena tega odloka in posipanje teh površin proti poledici morajo zagotoviti osebe in organizacije iz 7. člena tega odloka vsaka za svoje območje. 9. člen Zapadli sneg mora biti popolnoma odstranjen š pločnikov vsakokrat ko ga zapade 5 cm' in če še sneži in sicer najkasneje do 6. ure vziroma dve uri po sneženju, če je prenehalo snežiti pred 17. uro. Zavezanci zimske službe iz 7. člena tega odloka morajo odstraniti sneg s pločnikov in jih posipati proti poledici v celotni dolžini zgradbe in njene funkcionalne površine oziroma nezazidane parcele: 10. člen Ob poledici je treba pločnike in pešpoti posipati s soljo ali peskom in ju po odjugi odstraniti oziroma oprati s površine. Prepovedano je posipavanje z žaganjem, smetmi in drugim materialom. % 11. člen Zgradbe ob, javnih prometnih površinah morajo imeti ustrezno in redno vzdrževane snegolove in odtočne žlebove. Pred odstranjevanjem snega s streh in odstranjevanjem sveč z žlebov mora izvajalec del zavarovati pločnik tako kot to določa 7. točka 2. člena tega odloka. Izvajalec zimske službe mora hišnemu svetu omogočiti nabavo potrebne količine soli. 12. člen Sneg s pločnikov, streh, funkcionalnih površin in drugih površin ni dovoljeno odmetavati na vozišče. Sneg je dovoljeno odlagati na rob vozišča pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje ali na mesto, kjer odstranjeni sneg ne ovira prometa pešcev ali vozil. III. UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN 13. člen V primeru izrednih snežnih padavin, ali kadar to odredi Izvršni svt SML prevzame mestni štab za civil- no zaščito vodstvo in nadzor nad izvajanjem opravil zimske službe. Štab za civilno zaščito lahko odredi mobilizacijo enot civilne zaščite, občanov in materialnih sredstev. 14. člen Operativno tehnična dela pri odstranjevanju snega, ko gre za izredne ukrepe vodi odgovorni izvajalec iz 3. člena tega odloka na podlagi navodil mestnega štaba za civilno zaščito. IV. KAZENSKE DOLOČBE 15. člen Z denarno kaznijo od 5000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: 1. ne izpolni obveznosti o izvrševanju zimske službe (2. in 7. člen), 2. ne odstrani snega in ledu z javnih prometnih površin in ne posipa teh površin proti poledici (8. člen), 3. ne posipa poledenelih pločnikov in pešpoti ter ne odstrani snega s pločnikov (9. člen) 4. ne posipa pločnikov in pešpoti kot do določa 10. člen tega odloka in jih po odjugi ne očisti, 5. ne odstrani ledenih sveč s streh in strešnih žlebov ali ne namesti in vzdržuje snegolove na strehah ter ne zavaruje pločnika (7. točka 2. člena in 11. člen), 6. ne odlaga sneg v smislu določil 12. člena tega odloka. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 500 do 3000 dinarjev. 16. člen Z denarno kaznijo 500 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu, kdor: 1. ne izpolni obveznosti o izvrševanju zimske službe (7. člen), 2. ne odstrani snega in ledu z javnih prometnih površin in ne posipa teh površin proti poledici (8. člen), 3. ne posipa poledenelih pločnikov in pešpoti ter ne odstrani snega s pločnikov (9. člen), 4. ne posipa pločnikov in pešpoti kot to določa 10. člen tega odloka in jih po odjugi ne očisti, 5. ne odstrani ledenih sveč s streh in strešnih žlebov ali ne namesti in vzdržuje snegolove na strehah ter ne zavaruje pločnika (7. točka 2. člena in 11. člen), 6. ne odlaga sneg kot to določa 12. člen tega odloka. Denarne kazni iz 1. odstavka tega člena izterjajo takoj na mestu delavci milice, pooblaščeni delavci komunalnega nadzora in delavci inšpekcijskih služb. 17. člen Če zavezanec iz 7. člena tega odloka po predhodnem opozorilu pristojnega organa ne opravi nalog po določilih tega odloka, opravi te naloge izvajalec iz 3. člena tega odloka na stroške zavezanca. . V. KAZENSKE DOLOČBE 18. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi zimske službe na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 29/75). 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-4/79 Ljubljana, dne 27. novembra 1979. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 157. Na podlagi 2., 3., 10. in 14. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76), 76. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 2/78 je Skupščina mesta Ljubljane na 24. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1979 in na 23. seji zbora občine dne 27. decembra 1979 sprejela ODLOK o ustanovitvi in dejavnosti Ljubljanskega geodetskega biroja 1. člen Ustanovi se Ljubljanski geodetski biro (v nadaljT njem besedilu: biro) kot geodetska organizacija za območje mesta Ljubljane. Sedež biroja je v Ljubljani. 2. člen Zadeve geodetske službe, ki jih opravlja biro, so zadeve posebnega družbenega pomena. 3. člen Biro je pravna oseba in mora biti vpisan v register temeljnega sodišča v Ljubljani enota v Ljubljani. 4. člen Organe upravljanja določi statut, ki ga sprejmejo delavci biroja v soglasju z ustanoviteljem. K imenovanju individualnega organa da svoje soglasje ustanovitelj. 5. člen V samoupravnih organih biroja' sodelujejo tudi predstavniki, ki jih imenuje ustanovitelj. Predstavniki, ki jih imenuje ustanovitelj, enakopravno soodločajo v organih upravljanja o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvajanje geodetske službe. S statutom se natančneje določi način sodelovanja predstavnikov ustanovitelja. 6. člen Prihodki biroja so plačila za storitve. 7. člen Na območju mesta Ljubljane je biro pooblaščen za opravljanje naslednjih storitev v zadevah geodetske službe: 1. parcelacijo zemljišč z mejnim ugotovitvenim postopkom, 2. izdelavo geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, 3. izdelavo geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. 8. člen Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem storitev v zadevah geodetske službe, ki jih po 7. členu tega odloka opravlja biro; pri tem mu lahko daje tudi obvezna navodila za njegovo delo. 9. člen Biro je dolžan na zahtevo Geodetske uprave Skupščine mesta Ljubljane dajati podatke o storitvah v zadevah geodetske službe, M jih opravlja. 10. člen Biro opravlja storitve navedene v 7. členu tega odloka po cenah, ki jih določi v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane. 11. člen Po naročilu opravlja biro tudi: 1. topografsko in katastrsko izmero, 2. izmero za kataster komunalnih naprav, 3. geodetska dela s področja opazovanja posedanj, oziroma pomikov visokih in nizkih gradenj, ter zemeljskih tal, 4. ostala geodetska dela, kolikor ni to z veljavnimi predpisi drugače določeno. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o spremembi naziva in dejavnosti Zavoda za izmero in kataster zemljišč Ljubljana (Glasnik, št. 20/68). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 023-3/79 Ljubljana, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 158. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 54., 89. in 92. člena, statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, |t. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 22. seji zbora združenega dela dne 27. novembra 1979 in na 21. seji zbora občin dne 27. novembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane 1. člen V odloku o urbanističnem programu mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72) se v 2. alinei 2. točke 26. člena doda novo besedilo, ki se glasi: »Iz območjg zazidalnega otoka MS 211 Dolsko, za katerega se v skladu s tem odlokom izdela zazidalni načrt, se izvzame naslednja zemljišča: pare. št. 69 vpisana v vi. št. 58 k. o. Dolsko, pare. št. 70, 71, 72/1 in 72/2 vse vpisane v vL št. 31. k. o. Dolsko, pare. št. 73 vpisana v vL št. 67 k. o. Dolsko, pare. št. 74 vpisana v vi. št. 358 k. o. Dolsko pare. št. 75 vpisana v vi. št. 158 k. o. Dolsko in pare. št. 77 vpisana v vi. št. 358. k. o. Dolsko. Navedena zemljišča se urejajo neposredno z lokacijsko dokumentacijo v skladu z lokacijskimi smernicami, ki jih je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem pod šifro projekta 2366/26 v januarju 1979«. • 2. člen Ta odlok začne veljati osfni dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-6/79 Ljubljana, dne 27. novembra 1979. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič, 1. r. 159. Na podlagi predloga sklepa 14. redne seje razširjenega delavskega sveta Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Javna higiena z dne 29. avgusta 1979 in 24. decembra 1979, 6. alinee 7. člena družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti, 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin in po predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane ter občinskih komunalnih skupnosti, je Skupščina Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin na svoji 9. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. decembra sprejela SKLEP o ceni za odvoz smeti in odpadkov I Organizaciji združenega dela Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena se določi cena za od-, voz smeti in odpadkov v višini 0,810 din mesečno od ' m2 tlorisne površine za stanovanjske oziroma poslovne prostore. del cene za del cene za enost. razšle. reprodukcijo reprodukcijo skup j Cena za 1 m2 0,657 0,153 0,810 II S ceno iz 1. točke tega sklepa mora temeljna organizacija združenega dela: ■ — zagotoviti izvajanje programa odvoza smeti in odpadkov, — zagotoviti sredstva za realizacijo investicijsjcega programa v delovna sredstva TOZD, — zagotoviti izvajanje programa vzdrževanja in urejanje Centralnega sanitarnega odlagališča, — zagotoviti najmanj dvakrat letno odvoz kosovnih odpadkov. III Del cene odvoza smeti in odpadkov, ki je določen za razširjeno reprodukcijo je TOZD Javna higiena dolžna zbirati na posebnem računu. Ta del cene je namenjen za financiranje programa razširjene reprodukcije v delovna sredstva in v objekte centralnega sanitarnega odlagališča. . ' • TOZD Javna higiena mora polletno poročati Zvezi komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin o zbranih in porabljenih sredstvih za razširjeno reprodukcijo po sprejetem programu. ‘ IV Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o ceni odvoza smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 11/78 z dne- 30. maja 1978). V Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ueadnem listu SRS. Ljubljana, dne 26. decembra 1679. Predsednik Skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin Reris Mikaš, dipl. inž. 1. r. CELJE 160. * - Izvršni svet občinske skupščine Celje je po 38. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) na seji dne 9. januarja 1980 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Celje 1 Območje občine Celje, severno od avtoceste Hoče-r-Aarja vas se proglaša za neposredno ogroženo s steklino. 2 Na področju, ki je neposredno ogroženo s steklino, se odreja kontumac psov in mačk ter prepove lov s psi. 3 Za preprečevanje stekline na neposredno ogroženem območju se uporabljajo veterinarsko-sanitarni ukrepi, ki jih predpisuje odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) in ta odredba. 4 Odreja se zaščitno cepljenje veterinarjev, gozdarjev, lovskih čuvajev, prepara tor jev, veterinarskih ogie-nikov, laborantov in drugih oseb, ki pri svojem delu lahko pridejo v stik s kužnim materialom, ki vsebuje virus stekline. Začasno cepljenje se opravi z Merieux cepivom. 5 Za izvajanje veterinarsko-sanitarnih ukrepov po tej odredbi pripravijo pristojni organi in organizacije v občini program, ki ga potrdi izvršni svet. Pripravo programa usklajuje komisija za varstvo pred nalezljivimi boleznimi pri svetu za družbene dejavnosti. Program mora biti predložen izvršnemu svetli v petih dneh po uveljavitvi te odredbe. 6 Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravljajo občinski veterinarski in sanitarni inšpektorji 7 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/80 Celje, dne 9. januarja 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav-Zalezma L r. 161. Ižvršni svet občinske skupščine Celje je po 20. členu odloka o varstvu zraka na območju občine Celje (Uradni list SRS, št. 13/79), na seji 12. septembra 1979 sprejel NAVODILO za uveljavitev in izvrševanje izrednih ukrepov za varstvo zraka Izredni ukrepi, ki so predpisani z odlokom o varstvu zraka na Območju občine Celje (Uradni list SRS,, št. 13/79) se uveljavljajo in izvršujejo v skladu s tem navodilom. 2 Meritve onesnaženosti zraka v mestu Celju opravlja organizacija, ki jo za to s pismeno pogodbo pooblasti izvršni svet občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija). Merilna mesta določi pooblaščena organizacija v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: organ za varstvo okolja). Merilne naprave morajo biti postavljene tako, da je z njimi zajeto vse območje mesta Celja in da njihova razporeditev ustreza strokovnim mesilom za vključitev v republiško mrežo kontrole onesnaženosti zraka. 3 Z meritvami se v zraku stalno ugotavlja prisotnost žveplovega dioksida in dušikovih oksidov, občasno pa tudi prisotnost drugih škodljivih snovi. 4 Pooblaščena organizacija mora o ugotovitvah meritev onesnaženosti zraka obveščati organ za varstvo okolja ih občinski upravni organ, pristojen za sanitarno inšpekcijo. Obvestilo iz prvega odstavka mora pooblaščene organizacija poslati vsak dan med 7. in 8. uro. Obvestilo je lahko tudi po telefonu. Vsak petek pa mora pooblaščena organizacija poslati poročilo o rezultatih meritev onesnaženosti zraka v preteklem tednu z napovedjo za naslednje tri dni. Obvestila in poročila se pošiljajo na obrazcih, ki jih določi organ za varstvo okolja, / 5 Ne glede na določbe 4. točke pa mora pooblaščena organizacija poslati obvestilo o ugotovitvah meritev onesnaženosti zraka vselej, kadar ugotovi, da so v zraku prekoračene kritične vrednosti plinov, ki so določene v 15. členu odloka o varstvu zraka. V času med 6. in 14. uro pošlje pooblaščena organizacija obvestilo organu za varstvo okolja (delavcu, ki ga ta določi), v času med 14. in 6. uro in ob dela prostih dnevih pa dežurni službi v zgradbi občinske skupščine. 6 Organ za varstvo okolja določi delavce, ki bodo sprejemali obvestila iz 5. točke tega navodila. Razpored teh delavcev mora organ za varstvo okolja sporočiti pooblaščeni organizaciji, občinskemu upravnemu organu, ki organizira- dežurno službo in predsedniku izvršnega sveta. Razpored mora vsebovati priimke in imena delavcev, njihove naslove, čas dežurstva ter njihove telefonske številke. 7 'Ko organ za varstvo okolja sprejme obvestilo, da so v zraku prekoračene kritične vrednosti plinov (l.% člen odloka o' varstvu zraka), napoved pa v naslednjih urah ne predvideva izboljšanja, mora to obvestilo nemudoma posredovati predsedniku izvršnega sveta ali osebi, ki jo ta določi. 8 Predsednika izvršnega sveta se pooblašča, da odredi izredne ukrepe, ki so določeni v odloku za varstvo zraka na območju občine Celje. Predsednik izvršnega sveta odredi izredne ukrepe takoj, ko je obveščen, da so v zraku prekoračene kritične vrednosti plinov. O izrednih ukrepih, ki jih je odredil, mora predsednik izvršnega sveta obvestiti izvršni svet na prvi naslednji seji. Pismena odredba o izrednih ukrepih se izroči organu za varstvo okolja, ki mora nemudoma poskrbeti za njeno realizacijo. 9 O uveljavitvi izrednih ukrepov in o njihovem prenehanju se obvesti javnost na način kot je to določeno s tem navodilom. O uveljavitvi izrednih ukrepov in o njihovem prenehanju se obvesti tudi občinski inšpektorat, postajo milice, občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, predsednika občinske skupščine ter vse organizacije in organe, ki so dolžni izredne ukrepe izvrševati. Organizacije in organi, ki so dolžni izredne ukrepe izvrševati, obvestijo organ za varstvo okolja, da so jih izvršili. Obvestila iz te točke se sporočajo po telefonu. 10 O uveljavitvi prve stopnje izrednih ukrepov se obvesti javnost preko Radia Celje In Ljubljana v času, ko ta oddajata poročila. Obvestilo obsega ugotovljene kritične vrednosti plinov v zraku in priporočilo za obnašanje prebivalcev in tistih, ki zrak onesnažujejo. Obvestilo mora vsebovati tudi napoved razvoja stanja. Po prenehanju izrednih ukrepov iz prvega odstavka se obvesti javnost na enak način kot o uvedbi. 11 O uvedbi druge ali tretje stopnje izrednih ukrepov se obvesti javnost z zvočnim alarmnim znakom, ki je predviden za naravne nesreče (enakomeren zvok siren v trajanju 20 sekund, zavijajoč zvok v trajanju 20 sekund in zaključni enakomeren zvok v trajanju 20 sekund brez presledkov) in z objavljanjem v Radio Celje, ki se začne neposredno po zvočnem alarmnem zraku in traja v presledkih eno uro. O prenehanju izrednih ukrepov iz prvega odstavka se obvesti javnost z zvočnim alarmnim znakom »prenehanje vseh nevarnosti« (enakomeren zvok siren v trajanju 60 sekund). 12 Z odredbo, s katero se uvajajo izredni ukrepi druge stopnje morajo .biti poimensko določeni indu-, sirijski obrati in kotlovnice na .trdo in tekoče gorivo v stanovanjskih soseskah III. in IV. območja onesnaženosti, ki morajo omejiti obratovanje do največ 30 odstotkov. Omejitve morajo biti določene sorazmerno z obsegom onesnaževanja posameznih obratov in kotlovnic. Z odredbo se tudi prepove promet z vozili z notranjim izgorevanjem v ožjem mestnem območju in se preusmeri izven njega. V ožje mestno območje spadajo vse prometne površine, ki jih obkrožajo Mariborska cesta do križišča z Dečkovo, Dečkova, Čopova od Dečkove do Partizanske, Partizanska, Ul. XIV. divizije, Titov trg in Aškerčeva ulica. Navedene prometnice so izven ožjega mestnega območja. 13 Z odredbo, s katero se uvajajo izredni ukrepi tretje stopnje morajo biti poimensko navedeni obrati in kotlovnice, katerim se prepoveduje obratovanje. Z odredbo se tudi prepove promet z vozili z notranjim izgorevanjem v ožjem mestnem območju in se preusmeri izven njega. 14 Določitev obratov in kotlovnic po 12. in 13. točki mora temeljiti na katastru virov onesnaževanja zraka. 15 Posamezni izredni ukrepi določeni z odredbo iz 12. in 13. točke se lahko uveljavljajo in odpravljajo tudi postopno, glede na spreminjanje vrste in obsega onesnaženosti. Izredni ukrepi se lahko odredijo tudi le za posamezna območja. 16 Organ za varstvo okolja mora v enem tednu po uveljavitvi tega navodila pripraviti podroben načrt za izvajanje izrednih ukrepov. n Organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi, ki jih določi organ za varstvo okolja morajo v 14. dneh po uveljavitvi tega navodila pripraviti intervencijske načrte za izvajanje izrednih ukrepov, ki velja j ao zanje. Intervencijski načrt mora obsegati: a) naziv proizvodnega objekta ali naprave, ki onesnažuje zrak, b) določiti mora stopnjo izrednih ukrepov v skladu s 17. in 18. členom odloka za vsak vir onesnaževanja posebej in skupni učinek vseh ukrepov, c) določiti mora odgovorne delavce zadolžene za izvršitev odredbe. Organ za varstvo okolja mora dati soglasje k tem načrtu. Za Vsak ponovni zagon obrata ali naprave, ali poseg vanj, si mora upravljalec pridobiti od pooblaščene organizacije podatke o stanju vremena ter v skladu z njegovimi spremembami voditi zagon, oziroma poseg, ob soglasju upravnega organa. 18 Nadzor nad izvrševanjem odredbe izvršnega sveta opravljajo delavci sanitarne inšpekcije, občinske straže in postaje milice. St. 631-1/78 Celje, dne 12. septembra 1979. • Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. CERKNICA 162. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1978 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1978, katerega sestavni del je tudi Zaključni račun rezervnega sklada 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1978 so znašali: — skupni prihodki po bilanci proračuna 25,031.208,00 — skupna razporeditev prihodkov po bilanci proračuna 23,722.333,25 — presežek prihodkov nad razporeditvijo prihodkov po bilanci proračuna 1,258.874,75 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku din 1,258.874,75 se prenese kot prihodek proračuna v leto 1979, 4. člen , Zaključni račun rezervnega sklada občine Cerknica za leto 1978 izkazuje: — prihodke 926.216,00 — odhodke — — presežek prihodkov nad odhodki 926.216,00 Presežek prihodkov nad odhodki v znesku din «26.216,00 se prenese kot prihodek rezervnega sklada proračuna občine Cerknica za leto 1979. 5. člen Pregled doseženih prihodkov proračuna in izvršenih izdatkov je zajet v pregledu izvršitve bilančnega dela proračuna za leto 1978, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-5/72-9 Cerknica, dne 28. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 163. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 168. člena statut občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja do 31. marca 1980 1. člen Do sprejetja proračuna občine Cerknica za leto 1980 se bodo proračunske potrebe občine Cerknica začasno financirale za dobo od 1. januarja 1980 do 31. marca 1980 na podlagi trimesečnega plana prihodkov in odhodkov proračuna občine Cerknica za leto 1979. 2. člen Odhodki ne smejo presegati 25 % skupnih odhodkov proračuna občine za leto 1979. 3. člen S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka se mora predvsem zagotoviti kritje osebnih dohodkov vseh koristnikov proračuna. 4. člen Prihodki in odhodki, realizirani na podlagi tega odloka so sestavni del prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za leto 1980. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/74-9 Cerknica, dne 28. decembra 1979. 164. Na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), 18. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja ip o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 6/76) ter na predlog občinskih samoupravnih interesnih skupnosti je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o obveznosti in višini plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti za čas od 1. januarja idSO do 31. decembra 1980 1. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter občani,- ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso sklenili dopolnila k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravhih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 za leto 1979 in 1980 prispevajo sredstva za uresničevanje programov dejavnosti teh skupnosti za čas od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1980 v višini oz. po stopnjah, objavljenih v Uradnem listu SRS, št. 37/79. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-1/79-9 Cerknica, dne 28. decembra lava. Predsednik Skupščine občine Cerknica Janez Pakiž 1. r. 165. Na ppdlagi 12. člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/76), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/74), 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Cerknica 1. člen Z namenom, da se uveljavljajo in dopolnjujejo krajevni običaji se na območju občine Cerknica opravljajo javne pogrebne svečanosti v obsegu in na način, ki ga ureja ta odlok. 2. člen O vrsti.pogreba in obsegu javne pogrebne svečanosti odloča poslednja volja pokojnika, želja svojcev ali naročnika pogreba. Na željo pokojnika ali svojcev se lahko pogrebna svečanost opravi v družinskem krogu oziroma se na njihovo željo primemo prilagodi obseg javne pogrebne svečanosti, o čemer se mora takoj obvestiti krajevno skupnost. 3. člen Udeleženci javne pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pri pogrebni svečanosti sami ali kot predstavniki organizacij in skupnosti. Udeležencem javne pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojnika, je zagotovljeno, da svečanosti svobodno in nemoteno prisostvujejo v skladu z določili tega odloka. 4. člen Krajevna skupnost, v kateri je imel pokojnik svojo stalno bivališče, imenuje odbor, ki skrbi za organizacijo pogrebnih svečanosti. Ta odbor določi osebe, ki vodijo pogrebne svečanosti, in govornika izmed predstavnikov krajevne skupnosti ter skrbi za ustrezno povezavo z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in društvi, katerih član je pokojnik, zaradi njihovega sodelovanja pri pogrebnih svečanostih. Ce pokojnik ni imel na območju občine Cerknica stalnega prebivališča, skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti krajevna skupnost kjer bo pokojnik pokopan. , 5. člen Za pokopavanje udeležencev NOV se uporablja poleg določil tega odloka tudi pravilnik ZZB NOV o izkazovanju časti in pokopu borcev NOV Jugoslavije. Za enote JLA in milice, Iti sodelujejo na javni pogrebni svečanosti, za organizacijo in potek vojaških pogrebov, veljajo pravila JLA in milice. 6. člen Če sodeluje pri javni pogrebni svečanosti tudi enota ali skupina z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik enote oz. vodja skupine. » 7. člen Udeležbo predstavnika verske skupnosti, ki opravi verski obred na javni pogrebni svečanosti, zagotovijo svojci oz. naročnik pogreba. 8. člen' Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od koder se prične pogrebni sprevod. Pred pričetkom pogrebnega sprevoda se praviloma zaigra ali zapoje žalostinka. Sledijo nagovor predstavnika družbene skupnosti in govori predstavnikov družbenih organizacij in skupnosti ter verski obred kolikor je prisoten predstavnik verske skupnosti. 9. člen Po uvodni žalost Inki in nagovorih se udeleženci razvrstijo v pogrebni sprevod, ki ga organizira in vodi vodj a sprevoda Na Čehi pogrebnega sprevoda se razvrsti slovenska zastava z žalnim trakom, za njo ostale zastave in prapori, nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, godba, pevci, organizirane skupine družbenih organizacij in skupnosti, nosilci vencev, krsta s pokojnikom ali žara s posmrtnimi ostanki pokojnika, ožji svojci pokojnika in drugi udeleženci pogreba. Če je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, gre v sprevodu pred krsto pokojnika. Verska obeležja in simboli se razvrste neposredno pred predstavnikom verske skupnosti. 10. člen Pogrebni sprevod sc odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do ggpba na pokopališču. Na željo pokojnika ali njegovih svojcev se lahko krsto ali žaro nese v sakralni objekt, kjer se opravi verski obred. V primeru 2. odstavka tega člena vodja sprevoda zagotovi, da zastave, prapori, odlikovanja in priznanja ter - uniformirano osebje počakajo pred sakralnim objektom. 11. člen Ko pride pogrebni sprevod do groba, razporedi vodja pogreba udeležence okoli odprtega groba. Krsto s pokojnikom oz. žaro položijo v grob, vence položijo ob grob, nato se nosilci krste in vencev odstranijo. Pri odprtem grobu ostanejo zastavonoše, praporščaki in nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj. Sledi še poslovilni govor predstavnika družbene skupnosti ali predstavnikov družbenih organizacij in skupnosti. Po končanih govorih zapojejo pevci ali zaigra godba. S poklonitvijo zastave, drugih zastav in praporov se javna pogrebna svečanost konča. Ce je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, opravi verski obred v skladu s krajevnimi običaji, praviloma na začetku javne svečanosti ob odprtem grobu. 12. člen Najkasneje pol ure po končani javni pogrebni svečanosti se grob zasuje in začasno primerno uredi. 13. člen V primeru upepelitve se lahko javna pogrebna svečanost opravi pred upepelitvijo. 14. člen Organizator javne pogrebne svečanosti mora najmanj 24 ur pred pogrebom obvestiti javnost o kraju in času pokopa. 15. člen Krajevna skupnost lahko za opravljanje nalog po tem odloku zbira namenska sredstva s prispevki občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij. 16. člen Kdor ravna v nasprotju z določili tega odloka, sc kaznuje za prekršek z denarno kaznijo: — pravna oseba od 200 do 5000 din, — odgovorna oseba pravne osebe od 100 do 1000 din, — fizična oseba 100 do 1000 din. 17. člen Izvajanje določil tega odloka nadzorujeta Komunalni inšpektor in organ za notranje zadeve pri SO Cerknica. Za tolmačenje določil tega odloka je pooblaščen Izvršni svet Skupščine občine Cerknica. 18. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 512-1/00-9 Cerknica, dne 28. decembra 1975 Predsednik Skupščine občine Cerknica Jar.cz Pakiž 1. r. GROSUPLJE , 166. Na podlagi tretjega odstavka 16. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 1/79) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 20. decembra 1979 sprejel ODREDBO o označitvi poslovnega sedeža oziroma poslovnega prostora in motornega vozila v občini Grosuplje 1. člen S to odredbo se ureja označitev poslovnega sedeža oz. poslovnega prostora in motornega vozila samostojnega obrtnika. 2. člen Poslovni sedež oz. poslovni prostor in motorno vozilo, v katerem se opravlja oz. ki je namenjeno za opravljanje samostojne obrtne dejavnosti in obrtne dejavnosti kot postranski poklic, morajo biti ustrezno označeni z dnem pričetka obratovanja. 3. člen Poslovni sedež oz. poslovni prostor, prodajno mesto, zasebno gospodinjstvo in kmečko gospodarstvo, M sprejema goste na prenočevanje ter nudi gostom hrano in pijačo, poslovni prostor, kjer samostojni obrtnik sprejema naročila oz. predmete v delo, je potrebno označiti z napisno tablo. Napisna tabla mora vsebovati naslednje podatke: — firma z dejavnostjo obratovalnice, — priimek in ime samostojnega obrtnika, — poslovni sedež oz. poslovni prostor. 4. člen Napisna tabla mora biti pritrjena na vidnem mestu nad vhodnimi vrati obratovalnice, nad vhodom v prodajno mesto, sprejemnim prostorom in nad vhodom v zasebno gospodinjstvo oz. kmečko gospodarstvo, ki sprejema goste na prenočevanje ter nudi gostom hrano in pijačo. Napisna tabla lahko stoji tudi ob cesti in nakazuje vhod v poslovni prostor. 5. člen Najmanjša 'velikost napisne, table je 50 X 30 cm. Črke, s katerimi je označena firma z dejavnostjo obratovalnice, morajo biti velike najmanj 5 cm. Črke, s katerimi je označen priimek in ime samostojnega obrtnika ter poslbvni sedež oz. poslovni prostor, pa morajo biti velike najmanj 3 cm. 6. člen Motorno vozilo mora biti označeno na levih vratih motornega vozila. Oznaka mora vsebovati naslednje podatke: — dejavnost, — priimek in ime samostojnega obrtnika, — stalno, prebivališče. 7. člen Črke, s katerimi je označena dejavnost na motor-.iem vozilu, morajo biti velike najmanj 5 cm, črke, s katerimi je označen priimek in ime ter naslov stalnega prebivališča samostojnega obrtnika, pa morajo biti velike najmanj 3 cm. / ^ ''Stran 190 URAD>11 LIST SRS St. 2 — 25. I. 1980 8. člen Samostojni oormiki morajo prilagoditi označiva, poslovnega sedeža oz. poslovnega prostora in motornega vozila v roku 3 mesecev po objavi te odredbe v Uradnem listu SRS. 9. člen Poškodovano napisno tablo oz. oznako na vratih motornega vozila je treba zamenjati oz. popraviti. Šteje se, da je napisna tabla oz. oznaka poškodovana, če na njej ni jasen kateri od podatkov. 10. člen Nadzor nad izvrševanjem te odredbe vršijo pristojni organi inšpekcije Skupščine občine Grosuplje. 11. člen z, denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor opravlja samostojno obrtno dejavnost in dejavnost kot postranski poklic, pa nima v skladu s to odredbo ustrezno označenega poslovnega sedeža oz. poslovnega prostora, motornega vozila, prodajnega mesta, poslovnega prostora, kjer samostojni obrtnik sprejema naročila oz. predmete v delo, zasebnega gospodinjstva oz. kmečkega gospodarstva, ki sprejema goste na prenočevanje ter jim nudi hrano in pijačo (3. in 6. člen), 2. kdor ne zamenja poškodovane napisne table oz. ne popravi oznake (9. člen), 3. kdor ne prilagodi označitve poslovnega sedeža oz. poslovnega prostora in motornega vozila v določenem roku (8. člen). 12. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 313-3/79 Grosuplje, dne 7, januarja 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. IDRIJA 167. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SJtS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 2?. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračuna občine Idrija za leto 1939 Odlok o proračunu občine Idrija za leto 197k (Uradni list SRS, št, 12/79 in 31/79) se spremeni tako, da se v prečiščenem besedUu-glasi: »1. člen Proračun občine Idrija za leto 1979 obsega v skladu z resolucijo o uresničevanju srednjeročnega plana razvoja občine Idrija za obdobje 1976—1980 v letu 1979 in ob upoštevanju meril in kriterijev o oblikovanju obsega splošne porabe v dopolnjevanih občinah din — prihodke v višini 51,832.000 — odhodke v višini 51,832.000 2. člen Prihodki iz 1. člena se oblikujejo: — iz virov, določenih v 29. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, — iz dopolnilnih sredstev republiškega proračuna. Viri in splošen razpored prihodkov so razvidni iz bilance prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1979, ki je sestavni del tega odloka. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Idrija izvršuje proračun in sprejema ustrezne sklepe za: — ohranitev skladnosti rasti splošne porabe z rastjo družbenega proizvoda v občini, — ohranitev skladnosti priliva in odliva sredstev proračuna med letom. Pravica in dolžnost iz prvega odstavka tega- člena uresničuje izvršni svet tako, da odloča o začasni omejitvi proračunske porabe vsem uporabnikom ali samo tistim, ki v času potrdjtve proračuna še niso verificirali svojih programov pri ustreznih resornih republiških organih. 4. člen Izvršni svet odloča o porabi tekoče proračunske rezerve in jo usmerja za premalo predvidene ali nepredvidene namene v proračuna za leto 1979. 5. člen Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkoy med letom najema posojila iz rezervnega sklada občine Idrija do višine sredstev sklada. 6. člen Doseženi prihodki in njihova razporeditev v obdobju začasnega financiranja se morajo s proračunom uskladiti najkasneje do 31. marca 1979 7. člen Od].ok zgine veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979« St. 400-2/79 Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1979 \ Zap. št. Vrsta prihodkov Znesek din Z®tp- Splošni razpored prihodkov Znesek din 1 Davki iz osebnega dohodka in na 1 Dejavnost organov DPS 21,756.600 dohodek 9,696.000 2 Dejavnost ljudske obrambe 3,130.000 2 Prometni davek, davek na premože- 3 Dejavnost družbenopolitičnih organi- nje in od premoženja 13,555.000 zacij in društev 2,610.200 3 Takse 2,215.000 4 Negospodarske investicije 11,728.800 4 Dohodki po posebnih predpisih 610.000 5 Socialno skrbstvo 8,026.400 5 Dohodki upravnih organov in drugih 6 Zdravstveno varstvo 23.700 organov 1,590.000 7 Dejavnost krajevnih skupnosti 312.300 6 Dohodki od drugih DPS 23,904.000 8 Investicije in intervencije v gospo- 7 Prenesena sredstva iz prejšnjih let 262.000 darstvu 3,535.700 " 9 Proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 190.000 10 Izločanje v rezervni sklad 518.300 Skupaj prihodki 51,832.000 Skupaj razpored prihodkov 51,832.000 168. — > 169. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju sploš- Na podlagi 16. člena zakona o družbenem varstvu nili družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1980 otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št: 18/74 in 14/77) in 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 ter sklepa Skupščine skupnosti otroškega varstva občine Idrija z dne 21. decembra 1979 in sklepa Republiške skupnosti otroškega varstva z dne 20. decembra 1979 sprejela ODLO K 1. člen Do sprejetja proračuna občine Idrija za leto 1980. najdlje pa do 31. marca 1980, se bodo proračunske potrebe občine Idrija financirale na podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih (joločbah proračuna občine Idrija za leto 1979. 2. člen Plan dohodkov za I. trimesečje 1980 lahko obsega največ četrtino vseh prihodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto. \ 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Idrija za leto 1980. 4. člen V primeru neenakomernega dotoka prihodkov v prvem trimesečju 1980, se manjkajoča sredstva za izvajanje tega odloka krijejo z najemom kratkoročnega premostitvenega posojila iz rezervnega sklada občine Idrija. o določitvi prispevne stopnje za občinsko skupnost otroškega varstva Idrija in za Zvezo skupnosti otroškega varstva SRS za leto 1980 1. člen Za občinsko skupnost otroškega varstva Idrija se za leto 1980 določi prispevna stopnja 1,00 "/o, za Zvezo skupnosti otroškega . varstva SRS pa 2,07 °/o iz bruto osebnega dohodka. 2. člen Po stopnji iz prvega člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek za realizacijo programa navedenima skupnostima delavci in delovni ljudje, ki so zavezahi plačevati prispevek in niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Idrija za leto 1979 in 1980. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 402-9/79 Idrija, dne 27. decembra 1979. ' Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. St. 420-1/80 170. Na podlagi 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih .-skupnosti dne 27. decembra 1979 in sklepa Skupščine izobraževalne skupnosti občine Idrija z dne 20. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za občinsko izobraževalno skupnost Idrija za leto 1980 1. člen Za občinsko izobraževalno skupnost Idrija se za leto 1980 določi prispevna stopnja 6,28 v/o iz bruto osebnega dohodka. 2. člen Po stopnji iz prvega člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek za izvajanje programa navedeni občinski skupnosti delavci in delovni ljudje, ki so zavezani plačevati prispevek in niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti za leti 1979 in 1980. 3. člen Ta odloka začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-3/80 Idrija, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 171. Na podlagi 25. a člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74 in 14/77) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 in sklepa Skupščine skupnosti socialnega skrbstva z dne 21. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za Občinsko skupnost socialnega skrbstva Idrija za leto 1980 1 2 3 1. člen Za občinsko skupnost socialnega skrbstva Idrija se določi za leto 1980 prispevna stopnja v višini 1,22 °/o iz bruto osebnega dohodka. 2. člen Po stopnji iz prvega člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek za realizacijo programa navedeni občinski skupnosti delavci in delovni ljudje, ki so zavezani plačevati prispevek in niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za socialno skrbstvo za leti 1979 in 1980. 3. člen Ta odloka začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-4/80 i 172. Na podlagi 12. člena zakona o telesnokultumih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) in 207. člena statuta občine Idrija ter sklepa Skupščine tclesnokultur-ne skupnosti Idrija z dne 20. decembra 1979 je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi prispevne stopnje za skupnost za telesno kulturo občine Idrija za leto 1980 1. člen Za občinsko skupnost za telesno kulturo se za leto 1980 določi prispevna stopnja 0,65 % iz bruto osebnega dohodka. 2. člen Po stopnji iz prvega člena tega odloka obračunavajo in plačujejo prispevek za izvedbo programa navedeni skupnosti delavci in delovni ljudje, ki so zavezani plačevati prispevek in niso pristopili k aneksu k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za telesno kulturo za leti 1979 in 1980. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.' Št. 420-2/80 Idrija, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela SKLEP , o veljavnosti dogovora o izvajanju davčne politike v letu 1979 v SR Sloveniji v letu 1980 1 Določbe dogovora o izvajanju davčne politike v letu 1979 v SR Sloveniji se uporabljajo tudi v letu 1980. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 42-13/80 Idrija, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r. 174. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela SKLEP o sklenitvi družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Idrija I Sklene se družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Idrija. II Ta sklep velja takoj. St. 117-4/79 Idrija, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 175. Na podlagi 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela SKLEP o preimenovanju Posebne osnovne šole Idrija v Osnovno šolo bratov Cernalogar Idrija 1 Posebna osnovna šola Idrija se preimenuje v Osnovno šolo bratov Cernalogar Idrija. 2 Ta sklep velja takoj. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-18/79 Idrija, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. KAMNIK 176. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanj (Uradni list SRS, št. 18/76) ter 262. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik 1. člen S tem odlokom sc določi povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik za leto 1980. 2. člen Za stavbna zemljišča na območju občine Kamnik se štejejo naslednja zemljišča: — ožji gradbeni okoliš — mesto Kamnik z ožjo okolico in območje naselij Duplica, Smarca, Komenda, Moste, Križ, Godič, Stranje, Podgorje, ki jih urejajo urbanistični načrti, ter območja določena z zazidalnimi načrti, — vsi drugi kraji občine Kamnik, na območju katerih se nahajajo zemljišča, ki so po veljavnih predpisih stavbna zemljišča. 3. člen Povprečna gradbena cena za 1 m1 stanovanjske površine na območju občine Kamnik je 8300 din. Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Kamnik so: — za ožji gradbeni okoliš 20 %> od vrednosti povprečne gradbene cene za 1 m2 stanovanjske površine — za druge kraje 30 %> od povprečne gradbene cene za 1 m2 stanovanjske hiše. 4. člen Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina v višini 3,7 °/o od vrednosti stanovanjske hiše. / 5. člen Ko prične veljati ta odlok preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Kamnik, objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 26/72 s spremembami, objavljenimi v Uradnem vestniku občine Kamnik, št. 8/75, Uradni list SRS, št. 31/76, 24/77 in 8/79. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-18/79 Kamnik, dne 26. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž., L r. 177. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 185. členu statuta občine Kamnik (Uradni list SRS. št. 7/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu 1. člen 1 Spremeni in dopolni se 2. člen odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 30-1383/79), tako da se glasi: Na območju občine Kamnik v KS Pšajnovica, Špitalič, Volčji potok in Vranja pe£ lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, knjig, papirja, vžigalic, galante- rijskih in drogerijskih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi. Prodaja na drobno časopisov se lahko vrši na celotnem območju občine Kamnik. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-48/78-7 Kamnik, dne 12. decembra 1979. ' Predsednik Skupščine občine Kamnik Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r. LAŠKO 178. Na podlagi opredelitev in elementov za enotno politiko uveljavljanja ekonomske stanarine v SR Sloveniji in v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) sklepamo stanovalci v zborih stanovalcev, delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljevanju: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Laško I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz uresničevanja resolucije VIII. kongresa ZKS, stališč, sklepov in priporočil Skupščine SRS za nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, uvodoma citiranih opredelitev in elementov ter drugih dokumentov, ki obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. 2. člen Temeljni cilji in naloge, ki jih določajo našteti dokumenti so zlasti: — ekonomska stanarina mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitve na terp področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; — nadaljnje razvijanje socialističnih samoupravnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva; — programiranje in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehnič- nih normativov in standardov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš; — usmerjanje in vsklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; — informiranje udeležencev o ukrepih, stanju in nalogah pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. 3. člen Uresničevanje temeljnih ciljev in nalog bodo zagotovili: — stanovalci v zborih stanovalcev hiš in v zborih stanovalcev v krajevnih skupnostih ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih kot temeljni nosilci na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; — samoupravna stanovanjska skupnost občine Laško z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš ter srednjeročnega programa na področju gospodarjenja v občini Laško; — Skupščina občine Laško s povečano skrbjo za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom hiš v družbeni lastnini. 4. člen S tem samoupravnim sporazumom sprejemajo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodov nanje, določamo kriterije in merila za njihov izračun, notranjo delitev in porabo ter sprejemamo ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki, ki jih predvideva načrt prehoda na ekonomske stanarine v občini Laško in ki bodo dogovorjeni v okviru skupnosti socialnega varstva občine Laško. 5. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj, s čimer bomo pocenili gradnjo in zmanjšali obremenjevamje stanovalcev z ekonomsko stanarino. 6. člen Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemamo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna izhodišča ter kriterije: — ekonomska stanarina bo določena na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1978; — ekonomska stanarina v občini Laško bo uveljavljena najkasneje do 1985. leta; — dogovorjena viš'ina stanarine bo vsako leto povečana zaradi nove vrednosti stanovanja in stanovanjske hiše ter zaradi višjih cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja; — za porabo stanarine mora biti pripravljen in sprejet srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj; — samoupravna stanovanjska skupnost skrbi za izvajanje sprejetega srednjeročnega in letnih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, skupščina občine pa za razvoj obrtnih in drugih de- St. 2 — 25. I. 1930 URADNI LIST SRS Stran 195 javnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom; — stanarina bo povečana vsako leto s 1. julijem, izvzemši leto 1979, ko bo povečanje uveljavljeno s 1. decembrom. Udeleženci sporazuma soglašamo, da se sredstva, ki ostanejo po pokritju stroškov amortizacije, tekočega vzdrževanja, upravljanja in funkcionalnih stroškov uporabijo za vzdrževanje iz združenih sredstev v okviru SSS, s čimer se spremeni % določen v ta namen v 2. alinei prejšnjega odstavka. H. IZRAČUN IN NOTRANJA DELITEV STANARINE 9. člen 7. člen Osnovna merila za oblikovanje in prehod na eko-! nomske stanarine, ob upoštevanju enotnih izhodišč ter kriterijev so: L revalorizirana vrednost točke, ki zfiaša za: 1978 leto 1979 leto 1980 leto 1981 leto 1982 leto 1983 leto 1984 leto 1985 leto din 44,55 , 51,23 58.92 67,75 77.92 89,60 103,05 118,50 Ekonomsko stanarino bomo ob predpostavki 15 °/o zviševanja cen na področju graditve stanovanj dosegli najkasneje v letu 1985 z letnim povišanjem sedanje stanarine za 28,20 ”/». III. PORABA STANARINE 10. člen Za porabo stanarine bo izdelan srednjeročni program za obdobje 1981—1985* in sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana gospodarjenja z družbenim stanovanjskim skladom v občini Laško. Za leto 1979 in 1980 pa bomo uporabili v veljavni srednjeročni program za obdobje 1976—1980 in vsakoletni program investicijskega vzdrževanja, ki ga bodo sprejemali zbori stanovalcev ter zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško. 2. letna stanarina znaša 3,33®/» vrednosti stanovanja; 3. planirana gradnja družbenih stanovanj do leta 1985 znaša od 45—30 stanovanj letno; 4. povišanje cen stanovanjske gradnje je predvideno za 15%>; 5. predvidena je 17®/» rast osebnih dohodkov; 6. določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Laško. Letna stanarine se izračuna tako, da se pomnoži poprečna površina stanovanja s poprečnim številom točk krat vrednot točke, krat 3,33 % krat število stanovanj. 8. člen Udeleženci sporazuma sprejemamo naslednjo notranjo delitev stanarine: — 1,000 %> oz. 30°/o za amortizacijo, — 1,100 % oz. 33% za vzdrževanje iz združenih sredstev v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti, — 0,400 % oz. 12% za vzdrževanje v okviru zborov stanovalcev v stanovanjskih hišah. — za stroške upravljanja se določi % iz delitve stanarine skladno z letnim programom dela strokovnih služb na področju gospodarjenja. O višini sredstev potrebnih v ta namen odloča zbor uporabnikov skupščine skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih med delovno skupnostjo ih SSS; — za funkcionalne stroške se določi % iz delitve stanarine vsako leto na podlagi dejanskih stroškov izkazanih z zaključnim računom za preteklo leto ter valoriziranih za Zvišanje cen. 11. člen O uporabi amortizacije odloča zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Amortizacija se ne sme uporabiti za odplačevanje kreditov in vračanje lastne udeležbe in ne za financiranje rednih vzdrževalnih del. 12. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo namenili poprečno 30 % stanarine, ki se združuje pri samoupravni stanovanjski skupnosti za investicijska vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor. O združevanju in porabi teh sredstev bodo odločali stanovalci na svojih zborih ter delegati na zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. 13. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanj in- stanovanjskih hiš v družbeni lastnini bomo udeleženci tega sporazuma porabili poprečno 33 % stanarine. Sredstva bodo porabljena za zamenjavo dotrajanih elementov, inštalacij, opreme v skupnih delili in napravah v stanovanjskih hišah in sicer v skladu s sprejetimi navodili, standardi ter sprejetim programom investicijskih vzdrževalnih del. 14. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da se 12 % stanarine uporabi za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš. Hkrati soglašamo tudi, da se iz delitve stanarine skladno z 8. členom tega sporazuma zagotove tudi. sredstva za upravljanje s stanovanjskimi hišami ter za tehnično-administrativna in druga dela v hišnih svetih, zborih stanovalcev, ter temeljnirii samoupravnih enotah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. | S temi sredstvi bomo na podlagi svobodne menja-!ve dela financirali strokovna opravila, ki jih bo iz-ivajala delovna skupnost strokovnih služb samouprav-'ne stanovanjske skupnosti na področju vzdrževanja j oz. gospodarjenja s stanovanjskim skladom. 15. člen Udeleženci tega sporazuma namenjamo iz delitve stanarin tudi sredstva za kritje funkcionalnih stroškov; med katere sodijo: prispevek za zaklonišče, zavarovalne premije, provizije, bančne storitve, članarine in prispevki, odpisi neizterljivih terjatev, zamu-! dne obresti idr. IV.' UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI 16. člen Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nižjimi družinskimi dohodki in zagotovili socialno varnost se udeleženci tega sporazuma obvezujemo, da bomo subvencionirali ekonomske stanarine. 17. člen Pravico do subvencije bo imel vsak član, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali za-j sebnem stanovanju, če bo izpolnjeval dogovorjene kriterije. Vsak imetnik stanovanjske pravice pa bo moral ! ne glede na družinski dohodek plačevati 20 % stanarine. i / - 18. člen Imetnik stanovanjske pravice bo upravičen do subvencije le za tolikšno stanovanjsko površino, kolikor mu je pripada glede na površinski standard določen za občino Laško. Standardna velikost stano- vanja znaša: m1 za 1 družinskega člana 28 za 2 družinskegji člana 40 za 3 družinskega člana 56 za 4 družinskega člana 68 za 5 družinskega člana 75 in za vsakega nadaljnjega še 8 m2. 19. člen Višina subvencije bo odvisna od dohodka in števila družinskih članov, določenh pa je posebna lest-jvica, ki je sestavni del tega sporazuma. • 20. člen Do subvencije ne bo upravičen tisti imetnik stanovanjske pravice, ki je lastnik vseljivega stanovanja i ali le-tega prostovoljno daje v najem, ki družbeno stanovanje ali del stanovanja oddaja v podnajem, ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Prav tako ne more dobiti subvencije občan, ki je lastnik vikenda in drugih luksuznejših predmetov večje vrednosti (avtomobil, razen avtomobila za invalide, motorni čoln ipd.). Lastništvo naštetega velja tudi za druge družinske člane. Podrobnejši kriteriji in merila za pridobivanje subvencije bodo dogovorjeni v okviru skupnosti socialnega varstva in določeni s pravilnikom, ki ga bo sprejel zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti. 21. člen O pravici do subvencije bo odločal 5-članski odbor za subvencioniranje stanarin, ki ga bodo sestavljali: 3 delegati samoupravne stanovanjske skupnosti in 2 delegata skupnosti socialnega varstva. 22. člen Ne glede na določene kriterije, lahko odbor za subvencioniranje prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve, kot npr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami ipd.), oz. odkloni subvencijo posamezniku aliedružini, ki formalno izpolnjuje kriterije, pa dejansko živi v ugpdnejšem položaju, ali pa bi bil lahko njen socialni položaj ugodnejši, pa to ni zaradi lastne krivde. 23. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino in da si bomo zagotovili pravico do delnega nadomestila stanarine. Udeleženci sporazuma si bomo prizadevali, da bodo imele družine, ki ne bodo zmogle plačevati visokih obratovalnih stroškov, zlasti v novih stanovanjskih objektih, možnost zamenjati stanovanja za takš- • na, ki bodo obremenjena z nižjimi obratovalnimi stroški. ♦ 24. člen Udeleženci sporazuma soglašamo, da se, dokler ne bo sprejet pravilnik o subvencioniranju, za uveljavljanje subvencije uporabljajo določila odloka SO Laško o delni nadomestitvi stanarine (Uradni list SRS, št. 14-830/77), izvzemši površinski normativ določen v 3. členu, kvalitetni normativ določen v 5. členu ter tabela znosnih izdatkov za stanarine iz 6. člena. Znosni izdatki za stanarine se ugotavljajo po tabeli, ki je sestavni del sporazuma. Udeleženci soglašamo s tem, da se s tabelo določeni zneski dokazljivega dohodka gospodinjstva vsako leto vsklajujejo s poprečno rastjo OD v občini in da sklep o vskladitvi dokazljivega dohodka gospodinjstva pred vsakokratnim povišanjem sprejme skupščina skupnosti socialnega varstva. V. KONČNE DOLOČBE 25. člen Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina udeležencev, uporablja pa se od 1. decembra 1979 dalje. 26. člen Sprertscmbe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot sporazum. Predlog za spremembe in dopolnitve lahko da vsak udeleženec, sprejete pa so ko jih sprejme večina udeležencev. 27. člen Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Laško, dne 13. oktobra 1979. Samoupravni sporazum so podpisali udeleženci sporazuma Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstev glede na njihove letne dokazljive dohodke gospodinjstva (DDG) za leto 1979 Dohodkovni razred , Število članov v gospodinjstvu St. Letni DDG din 1 2345678 Znosni izdatek za stanarino v °/t od DDG 1 11.899 <*4 2 11.900—22.799 4,5 3 23.800—35.699 6,2 1,8 4 35.700—47:599 8,2 3,7 0,4 5 47.600—59:499 9,7 5(2 2,9 0,3 6 59.500—71.399 10,9 6,5 3,1 1,5 0,8 0,3 • 7 71.400—83.299 12,0 7,5 4,1 2,6 1,9 1,4 0,8 0,6 8 83.300—95.199 •12,9 8,4 5,0 3,5 2,8 2,3 1,7 1,5 9 95.200—107.099 13,7 9,2 5,8 4,3 3,6 3,1 2,5 2,3 10 107.100—118.999 14,4 9,9 6,6 5,0 4,3 3,8 2,9 2,8 11 119.000—130.899 15,0 10,6 • 7,2 5,6 4,9 4,4 3,9 3,6 12 130.900—142.799 1516 11,2 7,8 6,2 5,5 5,0 4,5 4,2 13 142.800—154.699 1612 11,7 8,3 6,8 6,1 5,5 5,0 4,8 14 154.700—166.599 16,7 12,2 8,8 7,3 6,6 6,0 5,5 5,3 15 166.600—178.499 17,1 12,7 9,3 7,7. 7,0 6,5 6,0 5,7 16 178.500—190.399 17,"5 13,0 9,6 8,1 7,4 6,9 6,3 6,1 17 190.400—202.299 18,0 13,5 10,1 8,6 7,9 7,4 6,8 6,6 18 202.300—214.199 18,4 13,9 10,5 9,0 8,3 7,8 7,2 7,0 19 214.200—226.099 18,7 14,3 3,0,9 9,3 8,6 8,1 7,6 7,3 20 .226.100—237.999 19,1 14,6 11,2 9,7 9,0 8,5 7,9 7,7 LITIJA 179. • Izvršni svet Skupščine občine Litija je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na 61. seji sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe dela ' urbanističnega načrta Litija in Šmartno z Ustjem 1 Javno se razgrne osnutek spremembe dela urbanističnega načrta Litija in Šmartno z Ustjem, katerega je sprejela Skupščina občine Litija, dne 23. 12. 1967. Osnutek spremembe je izdelal IBT TOZD Projektiva Trbovlje pod št. 4316/011 v mesecu juniju 1979 ter obravnava levi breg Litije. Osnutek bo javno razgrajen v prostorih Skupščine občine Litija, Parmova 9, Urbanistični službi TOZD Komunala Litja in Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, Ulica solidarnosti 5. 3 Pripombe k osnutku lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Pismene pripombe je nasloviti na Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Litija. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. St. 010-14/67 Litija, dne 10. januarja 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. 180. Na podlagi člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73), spremembe tega odloka (Uradni list SRS, št. 19/75) in 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, Št. 12/78) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na seji dne 26. decembra 1979 sprejel \ SKLEP o povišanju osnovne eene oskrbnega dne v domu Tišje, Šmartno pri Litiji Od 26. 12. 1979 dalje jp osnovna cena oskrbnega dne 138,53.dinarjev. 2 Dodatki se zaračunavajo za: — dodatna nega I. 46,40 din — dodatna nega II. 72,20 din Dodatek za dietno prehrano: — sladkorna dieta 18,00 din — ostale diete 13,00 din . 3 Rezervacija se obračunava v višini cene oskrbnega dne, zmanjšana za direkten strošek hrane. i 4 Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 26. decembra 1979. St. 2/80 ^ Litija, dne 26. decembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Stane Hrovat 1. r. LJUBLJANA CENTER 181. Na podlagi 172. in 221. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) ter v skladu z določili zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) in zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 21. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979, na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1979 sprejela ODLOK o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Upravni organi občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katero so ustanovljeni. Upravni organi izvajajo politiko, M jo je določila Skupščina občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina) in skupščina širših družbenopolitičnih skupnosti, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvrševanje. Upravni organi odgovarjajo za stanje na področjih, za katere so ustanovljeni, spremljajo stanje in razvoj na svojem področju, seznanjajo občinsko skupščino in izvršni svet o stanju in pojavih ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področji in predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblastil. 2. člen Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine. 3. člen Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru svojih pooblastil, ki jih imajo po ustavi, zakonih in predpisih občinskd skupščine in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu. Upravni organi se morajo pri svojem delu ravnati po smernicah občinske skupščine ter po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. V zadevah iz svoje pristojnosti sodelujejo upravni organi med seboj z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi državnimi organi. 4. člen V upravnih organih se lahko opravljajo določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti občine po sporazumu, ki ga sklene z njim upravni organ s soglasjem izvršnega sveta. 5. člen Upravni organi v mejah svojega delovnega področja In svoje pristojnosti izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe, sodelujejo med seboj ter se ravnajo po stališčih in sklepih sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnega sveta ter po strokovnih navodilih občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo in republiških upravnih organov. 6. člen Delo upravnih organov je javno. O delu posameznih upravnih organov obveščajo javnost predstojniki organov. Predstojnik upravnega organa lahko pooblasti tudi druge osebe v upravnem organu za obveščanje javnosti. II. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV 1. Organizacijske oblike 7. člen Upravni organi se ustanovijo kot individualni upravni organi in kot kolegijski upravni organi. Individualni upravni organi so sekretariati in uprave. Sekretariat se ustanovi za področje, na katerem upravni organ c celoti ali pretežno zagotavlja izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov oziroma jih neposredno izvršuje. Uprava se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na določenih področjih, ki zahtevajo posebej organizirajo službo in samostojnost pri delu. Komite ce ustanovi za področja, na katerih je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezano in usklajeno opravljanje upravnih zadev, ki so skupnega pomena za več upravnih organov, kot tudi, kadar je potrebno pri opravljanju upravnih nalog zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnftni skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi enotnost pri pripravi predlogov in pri izvajanju politike, izvrševanju zakoOOv in drugih predpisov in splošnih aktov. 8. >len Komite sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestavo komiteja določi s svojim aktom občinska skupščina. 9. člen Zadeve z delovnega področja komiteja opravljata v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijsko telo in predsednik komiteja. Komite kot kolegijsko telo dela na sejah in odloča z večino glasov svojih članov. Komite obravnava na sejah načelna vprašanja s svojega delovnega področja, izdaja akte, izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen, predlaga občinski skupščini in izvršnemu svetu potrebne ukrepe, predpise in druge splošne akte s svojega delovnega področja, daje mnenja o vprašanjih s svojega delovnega področja in opravlja druge naloge, ki so po zakonu, drugih predpisih, statutu občine ali drugemu predpisu v njegovi pristojnosti. Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela. ! 10. člen Upravni organi so: — sekretariat za obč,o upravo; — davčna uprava; — sekretariat za ljudsko obrambo; — komite za družbeno planiranje in gospodarstvo; — komite za družbene dejavnosti; — komite za urbanizem, komunalo in gradbene zadeve. 2. Delovno področje upravnih organov 11. člen Sekretariat za občo upravo: — opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja dela in delovnih razmerij pri zasebnih delodajalcih in učnih razmerij; — vrši nadzorstvo nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov ter spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter predlaga izvršnemu svetu in občinski skupščini ustrezne ukrepe; vodi evidenco samoupravnih splošnih aktov; — skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki jih občinski skupščini in izvršnemu svetu predlagajo drugi predlagatelji v skladu z ustavo, zakoni in statutom občine ter posebej skrbi za zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejemata občinska skupščina in izvršni svet; — opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju ter poroča občinski skupščini in izvršnemu svetu o stanju in pojavih pri reševanju upravnih stvari v občini; — sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov in opravlja delo v zvezi z organizacijo del upravnih organov, izdelovanjem individualnih aktov iz delovnih razmerij in vodenjem personalne evidence; — vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki sta jih sprejela ali k njim pristopila občinska skupščina in izvršni svet; — opravlja vsa opravila v zvezi s poslovanjem s predpisi in arhiviranjem ter vodi evidenco o vseh obravnavanih zadevah pri upravnih organih; — opravlja vsa dela v zvezi s sprejemom in odpravo pošte; • — skrbi za organizacijo in delo arhiva; — ugotavlja in zbira podatke o potrebah koristnikov sredstev proračuna ter sestavlja predlog proračuna in zaključnega računa, proračuna ter opravla vsa opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna; — sestavlja finančne načrte posebnih računov proračuna in zaključnega računa, proračuna ter opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna; — opravlja strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti v občini; — opravlja upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov; — zbira podatke o potrebnih sredstvih za delo upravnih organov in opravlja vsa opravila v zvezi s porabo in izvrševanj efn finančnih načrtov upravnih organov; — organizira delo v knjižnici in skrbi za evidenco in nabavo strokovne literature; — sodeluje pri pripravi planskih dokumentov občine. 12. člen Sekretariat za ljudsko obrambo: — opravlja upravne in strokovne naloge na področju ljudske obrambe, razen posameznih zadev, ki so v pristojnosti drugih upravnih organov; — koordinira delo in nudi pomoč posameznim upravnim organom pri pripravi in tekočem dopolnjevanju obrambnega načrta občine; — opravlja strokovne naloge v zveza z organizacijo, delom in urjenjem štabov in enot civilne zaščite; — pripravlja gradivo za organe občinske skupščine za področje ljudske obrambe ter skrbi za izvajanje njenih sklepov in drugih aktov; — sodeluje pri pripravi planskih dokumentov občine. Sekretariat za ljudsko obrambo sodeluje pri svojem delu z občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščita 13. člen Davčna uprava: — opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na ugotavljanje davčnih zavezancev, odmero, obračunavanje, evidentiranje, pobiranje in prisilno izterjavo davkov, talra in drugih davščin, razen tistih, ki jih po predpisih ugotavlja in pobira služba družbenega knjigovodstva; — spremlja pridobivanje in trošenje prihodkov delovnih ljudi in občanov in opravlja zadeve s področja ugotavljanja izvora premoženja; — opravlja naloge, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov v zvezi z uresničevanjem svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti in na področju socialne varnosti, če je tako v skladu z zakonom ali odlokom občinske skupščine; — opravlja naloge, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov ■ do samoupravnih organizacij in skupnosti, če je tako v skladu z zakonom ali odlokom občinske skupščine, ali če tako določa zakon ali odlok občinske skupščine; — opravlja inšpekcijsko nadzorstvo pri izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti; — opravlja v skladu z zakonom izterjavo neplačanih davščin, kazni, carin in drugih družbenih prihodkov; — opravlja strokovne in administrativno-tehnične naloge za družbeni svet s svojega delovnega področja; sodeluje pri pripravi planskih dokumentov občine. 14. člen Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo: — pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudi strokovno pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in krajevnim skupnostim in usklajuje, dogovarjanje o temeljih plana med osnovnimi nosilci planiranja; oblikuje osnutek dogovora o temeljih plana občine, usklajuje osnutke planov samoupravnih organizacij in skupnosti; pripravi osnutek srednjeročnega plana občine ter dokument za izvajanje družbenega plana v tekočem letu; — spremlja izvajanje obveznosti, sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in dogovorom o temeljih družbenega plana občine predlaga in izvaja ukrepe za zagotovitev usklajenega načrtovanega razvoja; ' — spremlja in analizira tekoča gibanja na področju (gospodarstva, ugotavlja skladnost teh gibanj, stanje in razmerja s planskimi usmeritvami; — predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi; — zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi druge statistične akcije; — sestavlja skupno bilanco osebne, skupne in splošne porabe v občini; — opravlja upravne zadeve na področjih gospodarskih dejavnosti. 15. člen Komite za družbene dejavnosti: — opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva; — opravlja vse zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV in drugih vojn ter vojaških invalidov na podlagi veljavnih predpisov in aktov občinske skupščine; — pripravlja in strokovno obdeluje gradivo za komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV; — zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti*, socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstva in socialnega varstva; — obravnava in zavzema stališča o vprašanjih s področja samoupravnih interesnih skupnosti in daje izvršnemu svetu in občinski skupščini mnenja v mejah svojega delovnega področja ter spremlja uresničevanje obveznosti iz samoupravnih sporazumov o osnovah planov za področje družbenih dejavnosti; — sodeluje pri pripravi družbenega plana občine in spremlja izvajanje družbenega plana občine na področju družbenih dejavnosti in predlaga ustrezne ukrepe; — koordinira dela pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti in dogovarjanju med udeleženci svobodne menjave dela; — sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov aktov in drugih gradiv za občinsko skupščino in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine in o tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine; — predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi; — opravlja naloge v zvezi z varstvom spomenikov in drugih obeležij narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije; — po dogovoru s samoupravpimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti opravlja posamezna strokovna opravila za interesne skupnosti. 16. člen Komite za urbanizem, komunalne hygradbenc zadeve: — opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev, urbanizma, gradbeništva, komunale, stanovanjskih zadev, prometa in cest ter varstva okolja iz občinske pristojnosti; — opravlja upravne in druge naloge pri pridobivanju in oddaji stavbnih zemljišč; — skrbi za izdelavo in sprejem urbanističnih načrtov in pri tem sodeluje z vsemi pristojnimi upravnimi in strokovnimi organi in organizacijami; — sodeluje pri pripravi družbenega plana občine, pri pripravi prostorskega plana, spremlja njegovo izvajanje in predlaga ustrezne ukrepe; — obravnava in zavzema stališča o vprašanjih) s področja samoupravnih interesnih skupnosti in daje izvršnemu svetu in občinski skupščini mnenja v mejah svojega delovnega področja; — zagotavlja sodelovanje, dogovarjanja in usklajevanje dela s komunalno interesno skupnostjo, s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, samoupravno interesno skupnostjo za varstvo zraka, samoupravno interesno skupnostjo za varstvo pred požarom in samoupravno interesno skupnostjo za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in sodeluje s strokovnimi službami teh interesnih skupnosti zlasti pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov aktov in drugih gradiv, ki so skupnega pomena za skupnosti in organe in o tistih vprašanjih, o katerih soodloča občinska skupščina s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti; — koordinira delo pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti in dogovarjanju med udeleženci svobodne menjave dela. 3. Notranja organizacija upravnih organov 17. člen V upravnih organih se glede na naravo dela, obseg in zahtevnost nalog ter načinov vodenja programiranja in opravljanja nalog ter pooblastil delavcev pri njihovem opravljanju, lahko oblikujejo notranje organizacijske enote. Notranje organizacijske enote se oblikujejo z aktom o organizaciji in delu upravnega organa. 4. Skupne službe 18. člen Za opravljanje administrativnih, tehničnih in pomožnih opravil za upravne organe, za občinsko skupščino, izvršni svet in njegove strokovne službe se ustanovi skupna služba. 19. člen Skupna služba; — opravlja vsa strojepisna in razmnoževalna dela; -— organizira delo ekonomata in materialnega knjigovodstva; — organizira delo v internem bifeju; — organizira delo v telefonski centrali; — vzdržuje in čisti zgradbo in skrbi za opremo prostorov upravnih organoV. 20. člen Skupna služba lahko na podlagi poprejšnjega sporazuma opravlja določena opravila tudi tudi za samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije občine. \ 5. Funkcionarji, vodilni delavci In delavci s pomembnimi pooblastili 21. člen Upravne organe vodijo funkcionarji. Funkcionar mora na podlagi in v mejah ustave, zakona in statuta, drugih predpisov in splošnih aktov, smernic občinske skupščine ter načelnih stališč in smernic izvršnega svet vestno »pravljati funkcijo, ki mu je poverjena in j: osebno odi ovoren za njeno opravljanje, kot tuli z; delo organa, ki ga vodi ter za stanje na podiočju za tatero je ustanovljen c rgan. , 22. člen Sekretar /odi in ereddavlia s-kretarial, izdaja akte, za kalen■ je >oob aščen tei druge ukrepe iz pristojnosti sekretariata ii opra vij; drv ge zadeve, ki jih določa zakon ali drug pi edpk;. Sekretar vodi in c 'gan zira delt delavcev v delovni skupnosti sel reta lata ter odlova v skladu z zakonom o pravicah, obveznostih in odgovornosti delavcev. 23. člen Načelnik vodi in p •edstavljt upravo, izdaja akte, za katere je pooblišče ter druge ukrepe iz pristojnosti uprave i.i opravi, a druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis. Načelnik vodi i r or; aniz ra d do delavcev v delovni skupnosti uprave ter od oča v skladu ; zakonom o pravicah, obvezno; tih ia od ’ovornost i del ivcev. 24. člen , Predsednik korlitej i predstavlja komite, skrbi za pripravo sej komiti ja, j h sklicuje in vodi. Predsednik ko nite, a podpisuje sklepe in druge akte, ki jih spi ejen a kc mite ter ;krb. za njihovo izvrševanje, izdaja odi >čbe v uoraviem postopku; izdaja akte ter ukrepi ka lar ; e za to p x>bl; ščen ter izvršuje druge pravice i i do žnos i fmikcic narj.i, ki vodi upravni organ, če zakor ne < oloč i dru gače Predsednik konutej vot i in organizira delo v delovni skupnost komiteji ter ima v uvezi z uresničevanjem samou rrav lih iravic, ol vezr osti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi upravni organ !5. Sen Skupno službo •odi /od j a skupne službe. Vodjo službe imen ije in r; zreš uje izvršni svet. :6. člen Sekretar se kret iriat i, načelnik uprave in predsednik komiteja imajo lab o names nikr. Namestnik na-domestuje sekretar;a sc creteriat:, oziroma predsednika komiteja, čc je cdsot ;n ali za< ržan z vsemi pooblastili in odgovornost ni \ zadevah ki nu jih ta določi. Namestnika im ;nuj in razr išujc občinska skupščina. ;7. člen Vodilni de avci up a virih oigamcv so pomočniki funkcionarja, la vidi upravni trgan, in samostojni svetovalci. Vodilne de avcc im< nuje in azrešuje izvr mi svet na predlog fun ccior ar j a ki Vodi upra/ni organ. 8. člen Delavce s tosel »nim pocblas Mi v upravnih organih določa splošni akt o sistemizac ji del in nalog upravnega org* na. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Upravni organi začnejo delati po tem odloku z dnem veljavnosti odloka, svojo organizacijo po morajo uskladiti s tem odlokom do 30. junija 1979. 30. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 32/74) in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 17/75 in 8/77) ter odlok o pristojnosti samoupravnih organov v upravnih organih občine Ljubljana Center (Glasnik, št. 48/65 in 51/65). 31. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listvu SRS: St. 021-1/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Skupščine občine Ljubljana Center Predsednik Miroslav Samardžija 1. r. 182. Na podjagi 172. in 192. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) ter v skladu s 34. in 280. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Ljubljana Center na 21. seji zbora združenega dela dne 25. decembra 1979 in na 20. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. decembra 1979 sprejela ODLOK o sekretariatu Skupščine občine Ljubljana Center I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Sekretariat Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: sekretariat) opravlja strokovne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge v zvezi z delom občinske skupščine, njenih zborov in njihovih delovnih teles. Sekretariat v okviru svojega delovnega področja opravlja strokovne in druge naloge za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni' zbori delegirajo v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije. Sekretariat sodeluje z delegati, ^delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih orga-hizacij in skupnosti v občini in jim nudi strokovno pomoč pri opravljanju njihove funkcije. 2. člen Sekretariat sodeluje v okviru svojega delovnega področja z izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi in službami, z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, s službami samoupravnih interesnih skupnosti, sekretariatom Skupščine mesta Ljubljane in strokovnimi službami Skupščine SR Slovenije. II. DELOVNO PODROČJE SEKRETARIATA 3. člen Sekretariat: — skrbi za pripravo sej občinske skupščine in njenih zborov ter pri tem sodeluje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, delegacijami krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora, s službami samoupravnih interesnih skupnosti, z izvršnim svetom in občinskimi upravnimi organi, z organi in strokovnimi službami družbenopolitičnih organizacij v občini ter drugimi organi, organizacijami in službami, ki sodelujejo pri pripravi in obravnavi gradiv za občinsko skupščino, njene zbore in njihova delovna telesa, — skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje delegacij, konferenc delegacij in delegatov o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo zbori občinske skupščine na način, določen s poslovnikom za delo skupščine in zborov, — nudi strokovno pomoč delegatom, delegacijam in konferencam delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini pri opravljanju njihove funkcije, — sodeluje s predsednikom skupščine in predsedniki zborov pri obveščanju javnosti o delu občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles, — pripravlja programe dela občinske skupščine in njenih zborov in pri tem sodeluje z izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi in drugimi predlagatelji gradiv za obravnavo v skupščini, — vodi dokumentacijo o delu skupščine in zborov, — skrbi za zagotavljanje in dajanje strokovnih mnenj v zvezi z delom in nalogami občinske skupščine in njenih zborov, — pripravlja predloge aktov in strokovnih gradiv iz svojega delovnega področja na zahtevo skupščine, njenih zborov, delovnih teles ter delegatov in delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, — spremlja izvrševanje sklepov občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles, — opravlja strokovne in druge naloge za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni zbori delegirajo v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije in pri tem zagotavlja pravočasno obravnavo gradiv v zborih občinske skupščine oziroma v izvršnem svetu in drugih organih občine ter posredovanje sprejetih stališč in sklepov, — opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov, če akt o njihov1 ustanovitvi ali drug akt občinske skupščine oziror . zbora ne določa drugače, — opravlja strokovne ln druge naloge za družbene svete in druge družbene organe v občini, če akt o njihovi ustanovitvi ali drug akt občinske skupščine ne določa drugače^ — sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini glede uveljavljanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov, — opravlja protokolarne zadeve, — opravlja strokovne in druge naloge za potrebe skupščine, njenih zborov in delovnih teles, ki jih določa poslovnik za delo skupščine, poslovniki zborov in drugi akti občinske skupščine in njenih zborov. 4. člen Sekretariat opravlja svoje naloge v okviru delovnega programa občinske skupščine, njenih zborov, delovnih teles in drugih organov, za katere opravlja strokovne in druge naloge. Pri opravljanju svojih nalog se mora sekretariat ravnati po smernicah, sklepih in stališčih organov iz prejšnjega odstavka in jim je odgovoren za svoje delo. III. ORGANIZACIJA SEKRETARIATA 5. člen V sekeretariatu se lahko ustanovijo notranje organizacijske enote. Notranje organizacijske enote se oblikujejo glede na značaj in obseg dela sekretariata tako, da je zagotovljeno strokovno, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog iz njegovega delovnega področja. 6. člen Notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog sekretariata določata splošni akt o organizaciji in delu sekretariata ter splošni akt o sistemizaciji del in nalog. Splošna akta iz prejšnjega odstavka izda sekretar skupščine v soglasju s komisijo občinske skupščine za volitve in imenovanja po predhodnem mnenju delovne skupnosti sekretariata. IV. SEKRETAR SKUPŠČINE IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI 7. člen Sekretarju skupščine imenuje občinska skupščina na predlog predsednika in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja za 4 leta in je lahko' po preteku te dobe ponovno imenovan. Sekretar skupščine pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih pravic, dolžnosti in nalog, ki izhajajo iz statuta občine, poslovnika za delo skupščine ter drugih predpisov. 8. člen Sekretar skupščine organizira in vodi delo sekretariata in je za svoje delo in ,delo sekretariata odgovoren občinski skupščini. Sekretar skupščine predstavlja sekretariat v okviru njegovih pravic in dolžnosti. 9. člen Sekretar skupščine je dolžan na zahtevb skupščine ali njenega zbora poročati o svojem delu in delu sekretariata. Na vprašanje delegatov na seji skupščine oziroma zbora je dolžan dati odgovor. 10. člen Sekretar skupščine ima lahko namestnika. Namestnik sekretarja nadomešča sekretarja, če je ta odsoten ali zadržan z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi. Namestnika sekretarja imenuje občinska skupščina. 11. člen Za opravljanje strokovnih nalog za zbore občinske skupščine lahko akt o sistemizaciji del in nalog sekretariata določi delavce s posebnimi pooblastili. Delavce iz prejšnjega odstavka imenuje sekretar skupščine v soglasju z zbori, za katere opravljajo strokovne naloge. V. DELOVNA SKUPNOST SEKRETARIATA 12. člen Delavci sekretariata oblikujejo delovno skupnost Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti sekretariata se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakonom. 13. člen Delavci delovne skupnosti sekretariata pridobivajo dohodek delovne skupnosti primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom. Občinska skupščina zagotavlja v proračunu občine sredstva za delo sekretariata glede na pomen in zahtevnost nalog ter obseg dela sekretariata. 14. člen" Glede javnosti dela, zagotavljanja načela enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti. Jugoslavije, delovnega časa, sredstev za delo sekretariata, dohodka delovne skupnosti sekretariata, način uresničevanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev ter glede delovnih razmerij se uporabljajo določbe zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih tako, da ima delovna skupnost sekretariata enak položaj kot delovne skupnosti občinskih upravnih organov. Sekretar skupščine ima do delovne skupnosti sekretariata pravice in dolžnosti kot funkcionar, ki vodi občinski upravni organ. 15. člen Pravice in dolžnosti pri določanju delovnega časa, > določanju sredstev za delo, pridobivanju in razporejanju dohodka delovne skupnosti ter pri načinu uresničevanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki jih ima izvršni svet do občinskih upravnih organov in njihovih delovnih skupnosti, opravlja do sekretariata in njegove delovne skupnosti komisija občinske skupščine za volitve in imenovanja. VI. KONČNA DOLOČBA 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-14/79 Ljubljana, dne 25. decembra 1979. Skupščine občine Ljubljana Center Predsednik Miroslav Samardžija 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 183. 'Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 9. januarja 1980 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka VI-6 Centralna tehnična knjižnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG 1 Javno sc razgrne osnutek spremembe zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka VI-6 Centralna tehnična knjižnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG, ki jo je pod M 2569/67 v aprilu 1979 izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem. 2 Osnutek spremembe zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDM št. 7 in bo na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 184. Na podlagi 10. do 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list št. 16/72 in 27/72) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana šiška na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 19?9-sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za gramoznico G-2 Šmartno I. faza 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za gramoznico G-2 Šmartno I. faza, ki ga je izdelal zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD urbanizem «v aprilu pod št. 2205. 2. člen Zazidalni načrt vsebuje programski in tehnični del po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju vključno s predračunom ter projektom komunalnih naprav in pravilnikom za izvajanje zazidalnega načrta. Tehnični del vsebuje še študijo »klasifikacija in kategorizacija zalog« ter rudarski projekt in načrt sanacije površin po končani eksploataciji. 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in občine Ljubljana Šiška, pristojnih za urbanizem pri Geodetski upravi Ljubljana ter Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-350-021/79 Ljubljana, dne 7. januarja 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška > Franc Dejak 1. r. 185. Na podlagi 3. člena, 12. člena, 1. odstavka 27. člena, 30. in 40. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in na podlagi 4. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 30/78), skladno s sporazumom za industrijsko cono ŠP 4 in 5 ter na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 25. seji zbora združenega dela in na 22. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi prispevka, ki ga plačujejo investitorji v industrijskih conah ŠP 4 in ŠP 5 k stroškom ža urejanje stavbnega zemljišča 1. člen S tem odlokom se določa poprečni prispevek, ki so ga dolžni plačevati investitorji: temeljne in delovne organizacije v industrijskih conah ŠP 4 in ŠP 5 k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča. Zazidalni načrt, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1621/76 opredeljuje namembnost con in obseg potrebnega opremljanja zemljišča. Območje za katerega določen prispevek za urejanje zemljišč omejuje Djakovičeva, Celovška cesta, Cesta Jožeta Jame in gorenjska železnica. 2. člen Prispevek investitorjev je določen na podlagi poprečnih stroškov urejanja, preračunanih na kvadratni meter skupne tlorisne uporabne površine stavb in se za posameznega investitorja določa izračun stroškov po samoupravnem sporazumu za industrijsko cono SP 4 in 5. Temeljne in delovne organizacije, ki v industrijskih conah SP 4 in SP 5 ne nameravajo investirati oziroma nimajo za svojo dejavnost sprejetih investicijskih programov, plačujejo prispevek preračunan na kvadratni meter zemljišč, s katerim upravljajo. Temeljne in delovne organizacije, ki so že zaključile svojo investicijsko dejavnost plačujejo sorazmerni del prispevka preračunan na tlorisno uporabno površino objektov. 3. člen Investitorji so dolžni plačevati prispevek iz dohodka temeljne ali delovne organizacije v časovnem obdobju 5 let v dveh enakih polletnih zneskih na račun Samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Ljubljana Šiška. 4. člen S prispevkom iz 2. člena poravnavajo investitorji stroške Samoupravni interesni skupnosti za urejanje stavbnega zemljišča skladno z 12., 13. in 14. členom zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. 5. člen Prispevek na podlagi 2. člena so dolžne plačevati tudi organizacije in investitorji, ki razpolagajo z lokali na območju, ki ga opredeljuje 1. člen. 6. člen Nadzor nad uporabo sredstev, ki se zbirajo na podlagi tega odloka opravlja koordinacijski odbor, katerega imenujejo investitorji. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-420-023/79 l Ljubljana, dne 7. januarja 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1, r. 186. Na podlagi 181. in 193.' člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2 78) in 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/75) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 25. seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1979 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o začasnem ukrepu , družbenega varstva v delovni organizaciji Plutal Ljubljana in Temeljni organizaciji združenega dela Kovinskih zapork Ljubljana 1. člen S tem odlokom preneha veljavnost odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Plutal Ljubljana in Terrieljni organizaciji združenega dela Kovinskih zapork Ljubljana (Uradni Ust SRS, št. 9/79). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-017-01/79 Ljubljana, dne 7. januarja 1980. Predsednica zbora združenega dela Skupščina občine • Ljubljana Šiška Vlada Sever 1. r. \ MOZIRJE 187. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje \ za leto 197» 1. člen 2. člen odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 12-658/79) se spremeni tako, da se glasi: din Skupni prihodki proračuna občine Mozirje za leto 1979 znašajo 38,765.095 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 38,488.120 — za tekočo proračunsko rezervo 276.975 2. člen Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov sta sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi vUrad- ae*n listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 010-40/79 Mozirje, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop Lr. Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Mozirje za leto 1979 Zep. št. Vsebina prihodkov Skupaj din namen Razpored prihodkov Skupaj din 1 Davek iz osebnega dohodka in na dohodek 13,434.000 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 21,622.726 2 Prometni davek, davek na dohodek od premoženja 14,269.500 02 03 Ljudska obramba Dejavnost družbenopolitičnih organi- 1,792.000 3 Takse 1,710.000 zacij 1,834.710 5 .Prihodki po posebnih predpisih 783.500 . 04 Negospodarske investicije 2,453.965 6 Prihodki upravnih organov 980.000 08 Socialno skrbstvo 3,520.380 7 Prihodki od drugih družbenopolitič- 09 Zdravstveno varstvo 136.305 nih skupnosti 6,338.000 10 Komunalna dejavnost 2,524.000 9 Prenesena sredstva iz preteklega leta 1,250.095 16 17 18 Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva 4,041.786 509.223 330.000 Skupaj prihodki 38,765.095 Skupaj razpored prihodkov 38,765.095 188. . 5. člen Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh koristnikov proračuna. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, Uporablja pa se od 1. januarja 1980. ODLOK o začasnem financiranju proračuna občine Mozirje za I. trimesečje leta 1980 St. 010-37/79 Mozirje, dne 27. decembra 1979. 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Mozirje za leto 1980, se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi prihodkov. 2. člen Za začasno financiranje v I. trimesečju 1980 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni v proračunu za leto 1979. 3. člen Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Mozirje za leto 1980. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna lahko skladno z določili 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SRS odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Čop 1. r. 189. Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/78) in 124. člena statuta občine Mozirje sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti na seji dne 27. decembra 1979 ter zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 24. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti v letu 1980 1. člen Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo kmetov se določi: a) 20,2 % od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katero se odmerja prispevek in od katastrskega dohodka od negozdnih površin, b) 750 din pavšalnega prispevka na zavarovano gospodarstvo. 2. člen Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebpem delodajalcu; — 1. odstavek 56. člena ZZV / 117 2. Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odstavek 56. člena ZZV 287 3. Udeležnci javnih del in mladinskih delovnih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odstavek 56. člena ZZV 117 4. Osebe na pouku za obrambo in zaščito v mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine — 2. odstavek 56. člena ZZV 117 5. Začasno nezaposlenem osebe po končanem študiju — 2. odstavek 56. člena ZZV 117 6. Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol ter akademij — 3. odstavek 56. člena ZZV 117 7. Kmečki preužitkarji in njihovi zakonci, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin — 4. odstavek 56. člen ZZV 287 8. Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci družbenih preživnin in uživalci stalne družbene pomoči — 5. odstavek 56. člena ZZV 287 9. Občani, ki uživajo pravice izključno od tu- jega nosilca ^pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odstavek 57. člena ZZV 287 10. Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odstavek 57. člena ZZV 287 11 11. Druge skupine delovnih ljudi — občanov, pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 2. odstavek 58. člena ZZV 287 Osebam naštetim od 1. do 11. točke tega člena, se zagotavljajo vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primere nesreče pri delu in obolenj za poklicno boleznijo. 3. člen Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer: din 1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — 2. točka 70. člena ZZV 200 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov: — kadar opravljajo praktična dela v zvezi s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah 53 — kadar opravljajo praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas 117 4. člen Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja osebam in občanom iz 74. člena ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih in sicer: din 1. ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe 53 2. ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami 53 3. ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj 53 4. ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki 53 5. ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije 53 6. ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji 53 7. Ko v okviru organizirane športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah 53 Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenja za poklicno boleznijo. 5. člen Mesečni pavšalni prispevki iz 2., 3. in 4. člena tega odloka so določeni za celotno število dni y mesecu (30 dni). Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za ustrezno število dni. 6. člen Skupnosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (sta'ostri, družinski, uživalci pravic poklicne ix habilitac je ii zaposlitve po predpisih o ‘invalidslem avarovai ju i i drugi), 5. odstavek 58. člena ZZV irisp :vek za :dra "stveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (>o s opnji) 11,20 °/o neto. S skupnostjo po’oj ninske ;a ir invalidskega zavarovanj: SR Slovenije se skl ne posebni sporazum o prispevku za zd.avstveno var tvo upokojencev. 7. čler Skupnost" za zaposlovanje plačuje za vse osebe, ki so pri njih redno prijavljeni (5. odstavek 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stoonji) 11,20 °/o neto. Osnova za obračan prispevka po 1. odstavku tega Člena za vse redno pi ij avl jene oseba je povprečni osebni dohodek, ki j a na področju sku mos i za zaposlovanje osnova za (dmc "o denar rega nadomestila tistim zavarovancem k prejemajo dinamo nadomestilo med začasno nezapos eno? Ijo, koli! or ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeni . 8. čler Zav arovanci iz 1. odstavi a Sl. člena ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost dciavc: v zdrui snen de.u v SR Sloveniji, pa se v tu. ini trokovne izpi.polr jujejo in dobivajo štipendijo, če riso zav: rovani pri tem nosilcu zdravstvenega zr varovanja,' pl čuje jo p’ispevek od naslednjih bruto pavšalnih mes rčnih osrov: din( I. se ne zah cva nobena 1 vali ikac ja 11.700 II. se zahteva po osnovne n šo anji priuči- tev za (bločena dela n pcklic 14.400 III. se zahteva poklicna i ola po zakonu o srednjem šolstva 16.700 IV. se zahteva kenčanje si lošn: srelnjc šole, tehrikuma, celovidske sol;, te mične srednje šole, če je trajalo to šolan, e na:marj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega dela/ca pz. izpit za pridobitev srednje strokov e izobrazbe 18.800 V. ;e zahteva vi: ja šola, >rva stopnja fa- kultete oziroma z zatonom p edpisan izpit za pridobilev višje stro) ovni; izo mazde 22.400 VI. se zahteva d ploma v roke šole ali fakultete ali po dii lomi še javne priznan: specializacija (magistratur;1) ali dol tora zn: nosti 28.200 Prispevki po ten členu sr obračuiavajo In plačujejo po predpi ;anil bruto s opn ah r.a zagotovljeno zdravstv eno varstvo in zavar van. c. Zavarovanci iz 1 odstavi l 56. člena ZZV, ki so v delavnem razmerji z doma :o organizacijo in delajo v tujini, so r a st'oko/nen izpolnjevanju ali se tam učijo, oz. so na praksi, dači jejo prisp>eveke od mesečnih pavšalrih o;nov iz 1 odstavka tega člena. 9. člen Zavezanci z: plačevanje irisp evkev za določene kategorije oseb iz tega odloka jo: — po 1. točil 2. člena — orga lizat ije združenega dela, zasebni del odaj del. — p>o 2. točki 2. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor), — FK) 3. točki 2. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij, — po 4. točki 2. člena — organizator pouka, — po 5. točki 2. člena — skupnost za zaposlovanj d, — FK> 6. točki 2. člena — plačniki se določijo s sa- moupravnim sporazumom med ustreznimi SIS, — po 7. točki 2. člena — kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek, organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine, — p>o 8. točki 2. člena — organ — izplačevalec, — po 9. točki 2. člena — sami občani, če ni z ra- tificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače, — po 10. točki 2. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev, — po 11. točki 2. člena — zavezance določi zdravstvena skupnost, — po 1. točki 3. člena — organizacija, zasebni delodajalci, oziroma skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje, — po 2. točki 3. člena — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah, organizacija ali zasebni delodajalci, če sc praktična dela (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali zasebnih delodajalcih, — p>o 4. členu — organizator dejavnosti, — po 8. členu — zavezanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SRS. Zavezanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SRS, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznost plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor. Organizacije za delavec, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci). 10. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust, ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostajajo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti ?. dela, pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih v višini 8,19 °/o. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je povprečni osebni dohodek ,(bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kakšna druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 11. člen Za zavarovance, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa in upokojence, ki niso izgubili statusa upokojenca, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek po stopnji 5% od bruto osebnega dohodka v breme dohodka. Za delavce ter občane, ki so sklenili p>ogodbo o delu po 213. členu zakona o delovnih razmerjih pla- čaj o organizacije oz. zasebni delodajalci prispevek za Zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 5 %> od bruto prejemka. I .2. člen Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč ter delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca kmeta ali člana njegovega gospodinjstva zavarovanega ipri skupnosti, prispevek v višini 6 %> od bruto izplačanega zaslužka. Zavezanci prispevka iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti spisek zaposlenih z navedbo izplačanega bruto zaslužka v enoletnem obdobju in ga dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca za preteklo leto. 13. člen Lastniki kmetijskih zemljišč, zavarovani po 1. odstavku 56. člena ZZV plačujejo za člane družinske ali gospodinjske skupnosti, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnoštjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu ZZV, prispevek za zdravstveno zavarovanje od osnov in po stopnjah, ki so določene za zavarovance kmete. 14. člen .' Delovni ljudje, ki ustvarjajo dohodek s sredstvi v zasebni lastnini občanov, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnjah, ki veljajo za delavce v združenem delu. 15. člen Vsi prispevki in pavšalne osnove po tem odloku se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost z odlokom ne določi drugače. 16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 010-39/79-0 Mozirje, dne 27. decembra 1979. Predsednik Dbčinske zdravstvene skupnosti Mozirje ' v Nikolaj Marjanovič, inž. 1. r. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop 1. r. 19C. Na podlag 24d čler a za,c on a o k animalni a dejavnostih posebnega družb mega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75 in 13-688 77) ter 112. čiena statuta občine Mozirje (Uradni lis SRS, št 20-1004/79) je Skupščina občine k (ozir e n; seji zbora združenega dela in zbora krajevnih sk ipnc ;tid ne 2/. decembra 1279 sprejela ( D L O K o določitvi stop ije rispevka za 'ztlrževanje in obnavljanje komunalni i objektov in naprav skupne rabe v občini Mozirje '.a Uto 1980 1. člen S tem odlokom se >redpisuj» prispevek za ugotovitev sredstev za i;vedi o programa za vzdrževanje in obnavljanje komunalni) objekt o i in naprav v skupni rabi v občini Mczirjt za leto 980. 2. člen Sredstva iz 1. č1 ena tega dobska so dolžni prispevati delavci v: — organizacijah zd uženega dela — delovnih skupno tih, — poslovnih in dri gih enotah, — samoupravnih o ganiza'cijah in skupnostih in — občani, ki z osei n im delo m z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost. 3. člen Zavezanci za j lačil > prispevka z 2. člena tega odloka plačujejo prispe ek od m slednjih osnov: — OZD in delovne skupnosti iz dohodka po stopnji 1 % bruto osebnega dohe dka, — delovni ljudje in >bčanl, k samostojno kot glavni poklic opravljaju ob: tne ali druge gospodarske dejavnosti od bruto esebn >ga dobo ika ]k> stopnji 3 %>,* — delovni ljudje in občani iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dol* odk; po stopnji 2 Vo in — lastniki gozda po 10 din o( m’ odkazanega lesa. I. člen Prispevek iz dehod :a OZD in delovnih skupnosti obračunavajo in za skupni program vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav v skupni rabi v občini Mozirje; — 25 "/o za dodatne programe krajevnih skupnosti, pri čemer je osnova število prebivalcev v posameznih krajevnih skupnostih in S6/« za nujne intervencijske rezerve pri vzdrževanju komunalnih objektov in naprav skupne rabe. O uporabi teh sredstev odloča IO SKIS. 6. člen Glede na porabo sredstev si izvršni svet pridružuje pravico, da kolikor sredstev ne bodo sproti po programu porabljena, časovno zadrži plačilo prispevka zavezancev. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . St. 010-41/79-0 Mozirje, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine' občine Mozirje Hinko Čop 1. r. 191. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-329/78) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20-1004/79) je Skupščina občine Mozirje skladno s samoupravnim sporazumom o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1979 sprejela 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010-35/79 Mozirje, dne 27. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Čop, I. r. SLOVENSKE KONJICE 192. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela. na seji zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1979 ■ ■ r 1. člen V odloku o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 11-586/79) se 1. člen spremeni in se glasi: »Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1979 znašajo 40,393.000 din, od tega: din — za razporeditev v posebnem delu proračuna občine 40,323.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo... ’ 70.000 ODLOK o najvišjih stanarinah v občini Mozirje za leto 1980 1. člen S tem odlokom se določijo najvišje stanarine za vse kategorije stanovanj na območju občine Mozirje. 2. člen Naj višje stanarine za leto 1980 ne smejo presegati stanarin, ki so jih imetniki stanovanjske pravice plačevali v decembru 1978, povečane za 30,45 e./o. 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o zvišanju stanarin na območju občine Mozirje, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14-1057/78. 2. člen . Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da v okviru prihodkov občinskega proračuna za leto 1979 iz 1. člena tega odloka izvede zvišanje in znižanje razporeda prihodkov in o tem poroča na seji občinske skupščine. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-2/79-1 Slovenske Konjice, dne 26. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban L r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1979 po rebalansu Vrsta prih. Prihodki Znesek din Štev. Slav. Splošni razpored prihod, namena Znesek din i Davki na dohodek in iz osebnega dohodka 17,784.397 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 24,702.869 2 Davki 14,942.630 02 Ljudska obramba 2,103.350 3 Takse 2,055.810 03 Dejavnost družbenopolitičnih organi- 5 Prihodki po posebmn predpisih 2,238.990 zacij 1,902.732 6 Prihodki upravnih organov in drugi 04 Negospodarske investicije 1,815,562 prihodki 1,052.650 08 Socialno skrbstvo 4,256.518 7 Prihodki od drugih družbenopolitič- 09 Zdravstveno varstvo 69.973 nih skupnosti 1,604.000 10 Komunalna dejavnost 1,955.505 Prenešena sredstva iz preteklih let 714.523 Tl 13 16 17 18 Dejavnost krajevnih skupnosti Odstopljeni prihodki Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iž prejšnjih let Izločena sredstva rezerv 858.303 1,037.319 1,194.694 116.299 379.876 Skupaj 40,393.000 Skupaj 40.393.000 193. Na podlagi drugega odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78 in 9. Mena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25-1546/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na seji dne 9. januarja 1980 ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline • L člen S to qdredbo se območje občine Slovenske Konjice proglaša kot neposredno ogroženo s steklino. 2. člen Na območju iz prejšnjega člena se odreja kontu-mac psov in mačk ter prepoveduje lov s psi. 3. člen V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. Psi izven strnjenih naselij morajo biti ponoči zaprti. 4. člen V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območje iz 1. člena. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrej ni pregled z dovoljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in izdati potrdilo. Določbe iz 3. in 4. člena ne veljajo za pse organov za notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA, ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve. 5. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni prc'.i steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi Veterinarska postaja Slovenske Konjice, na podlagi prijave posestnika psa. 6. člen Na območju iz 1. člena te odredbe so člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba dolžni pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — pse brez znamkice, — pse, ki niso privezani ali se zunaj bivališča ne vodijo na vrvici in so brez nagobčnika, — mačke, ki niso zaprte. Pokončane pse in mačke iz prejšnjega odstavka morajo lovci dati v nepropustno vrečo in jih spraviti do prve hiše, ki je dostopna vozilu veterinarsko-hi-gienske službe. O tem morajo takoj obvestiti Veterinarsko postajo Slovenske Konjice. 7. člen Lovske družine so dolžne pokončevati zveri in Meiee. 8. člen Trupla pokončanih zveri morajo člani lovskih organizacij takoj dati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oziroma najdbe takoj poslati naj bližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, Veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. 9. člen Prepovedano je odpirati trupla divjadi iz prvega odstavka prejšnjega člena in jemati lovske trofeje teh divjadi. 10. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu-; občinskemu organu Veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in-ravnati s truplom v skladu s 8. členom-te odredbe 11. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja veterinarska inšpekcija občine Slovenske Konjice. 12. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76). 13. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/80-1 Slovenske Konjice, dne 9. januarja 1980 Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r. 194. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 12., 6. in 117. členu zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 124. členu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 sprejela ODLOK o načinu upravljanja, gospodarjenja in kategorizaciji lokalnih cest v občini Šentjur pri Celju I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S lem odlokom se na območju občine Šentjur pri Celju določa način upravljanja in gospodarjenja z lokalnimi in nekategoriziranimi cestami in pa kategorizacijo cest, katere sc glede na gospodarski in družbeni pomen razvrstijo na lokalne ceste I., II. in III. kategorije in nekategorizirane lokalne ceste. 2. člen Za lokalne ceste I. kategorije po tem odloku -c štejejo ceste, ki med seboj povezujejo 2 oziroma več krajevnih skupnosti in so na njih redno vzpostavljene avtobusne proge. Za lokalne ceste II. kategorije s štejejo ceste, ki med seboj povezujejo dve krajevni skupnosti oziroma več naselij in so pomembne za gospodarski razvoj. , Za lokalne ceste III. kategorije se štejejo ceste, ki med seboj povezujejo 2 oziroma več naselij v sklopu posamezne krajevne skupnosti. 3. člen Nekategorizirane lokalne ceste po tem odloku so krajevne ceste v naseljih in ceste, kptere povezujejo naselja z zaselki, dve naselji med seboj ali naselje s kategoriziranimi cestami in ,ne izpolnjujejo tehničnih normativov za kateeoriaacyo, ulice, trgi, javne poti, dovozne in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za promet na območju posamezne krajevne skupnosti. 4. člen Lokalne in nekategorizirane lokalne ceste se gradijo, vzdržujejo, uporabljajo in uživajo pravno varstvo po določilih zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71). Nadzor nad uporabo, gradnjo in vzdrževanjem lokalnih cest opravlja inšpektor za ceste 5. člen Za namene, ki presegajo tehnično zmogljivost se smejo lokalne ceste uporabljati le z dovoljenjem upravljalen ter ob pogojih in načinu, ki ga sporazumno določita upravljalec in uporabnik ceste. Uporabnik je dolžan upravljalcu ceste povrniti škodo, ki nastane zaradi uporabe ceste v ,smislu prejšnjega odstavka tega člena. 6. člen Sredstva za gradnjo in vzdrževanje lokalnih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni v zakonu o javnih Cestah, samoupravnim sporazumom v skladu z določili 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena. 7. člen Sredstva za gradnjo in vzdrževanje in modernizacijo lokalnih čest I. in II. kategorije se zbirajo na žiro računu Komunalno cestne skupnosti Šentjur pri Celju. II. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z LOKALNIMI IN NEKATEGORIZIRANIMI CESTAMI 8. člen Z lokalnimi cestami I. in II. kategorije na. območju občine Šentjur pri Celju upravlja in gospodari Komunalno cestna skupnost Šentjur. Z lokalnimi cestami III. kategorije in nekategoriziranim! lokalnimi cestami upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti. Komunalno cestna skupnost Šentjur zagotavlja krajevnim skupnostim sredstva za vzdrževanje cest. oziroma ulic v urbanih naseljih. 9. člen Pri upravljanju in gospodarjanju z lokalnimi cestami komunalno cestna skupnost v skladu s samoupravnim sporazumom: — gradi, modernizira, rekonstruira in vzdržuje lokalne ceste; — skrbi za Izvajanje zimske službe v skladu z občinskim odlokom; — sprejema letne in srednjeročne programe graditve, modernizacije, rekonstrukcije in vzdrževanje lokalnih cest; — obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena v občini; — opravlja dejavnost v zvezi s sofinanciranjem izgradnje, rekonstrukcije in vzdrževanja regionalnih cest v občini; — ureja promet, prometno signalizacijo in prometni režim na lokalnih cestah; — opravlja druge naloge določene v zakonu o javnih cestah. 10. člei Enako kot komunalno-cestna skupnost, krajevne skupnosti, ki gospodarijo z lokaldimi cestami III. kategorije in z nekategoriziranimi cestami opravljajo naloge iz 9. člena tega odloka. 11. člen Poljske in gozdne poti in ceste upravljajo in vzdržujejo zainteresirane delovne in druge organizacije in občani, ki so uporabniki teh cest in poti. Dovozne ceste in poti do kamnolomov ter drugih objektov vzdržujejo lastniki kamnolomov oziroma drugih objektov. Krajevna skupnost določi, katere fizične in pravne osebe so dolžne vzdrževati posamezne ceste iz 1. in 2. Odstavka tega člena in lahko odredi tudi druge ukrepe glede vzdrževanja teh cest in poti. III. DOLOČITEV LOKALNIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST NA OBMOČJU OBČINE 12. člen Glede na določila L, 2. in 3. člena tega odloka se javne ceste na območju občine, ulice, trgi in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za javni promet razvrstijo, kot je razvidno iz priloge. IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Za izvajanje tega odloka skrbi komunalno cestna skupnost Šentjur* pri Celju, krajevne skupnosti in za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organi. 14. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok preneha veljavnost odloka o določitvi lokalnih in nekategoriziranih cest na območju občine Šentjur (Uradni list SRS, št 50-1011/72) in odlok o načinu upravljanja in gospodarjenja z lokalnimi in nekategoriziranimi cestami (Uradni list SRS, št. 20/73). 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 352-93/79-3 Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika. 1. r. Kategorizacija lokalnih cest v občini Šentjur pri Celju (priloga k 12. členu osnutka odloka o načinu upravljanja, gospodarjenja in kategorizaciji lokalnih cest v občini Šentjur pri Celju). Lokalne ceste I. kategorije so: km Cesta 1/1 Arclin—Proseniško 1,2 Cesta 1/2 Prosefiiško—Lipoglav 17,0 Cesta 1/3 Slivnica—Sodna vas 6,5 Cesta 1/4 Šentvid—Ponikva 3,3 Cesta 1/5 Jgzerce—Kalobje 4,0 Cesta 1/6 Gračnica—Dobje (Prevorje) 6,0 Cesta 1/7 Dramlj e—Pletovarj e 3,0 Cesta 1/8 Svetelka—Bovše z odcepom Dramlje 3,5 Cesta 1/9 Loka—Hrastj e—J avorj e 8,0 Cesta 1/10 Sentj ur—J akob—Osredek 5,0 Skupaj 57,5 Lokalne ceste II. kategorije so: Cesta II/l Botričnica—Kameno—Primož 2,0 Cesta II/2 Crnolica—Stopče—Vrh— Brezje—Hotunje 5,0 Cesta 11/3 Voglajna—Vezovje 1,5 Cesta II/4 Turno—Slivnica 2,0 Cesta II/5 Ska rnice—Dob j e—Repuž— Cesta II/6 Slatina—Presečno 5,0 Ponikva—Luterje 6,0 Cesta II/7 Dolga gora—Sladka gora 2,0 Cesta II/8 Lopaca—Dol—Prcvorsko Dobje 3,0 Cesta II/9 Žamerk—Žlender 3,0 Cesta 11/10 Planina—Visoče—Praprotno 5,0 Cesta 11/11 Šentvid—Podpeč 2,0 Cesta 11/12 C rnol ica—Pregrada—Tratna 3,0 Skupaj 39,0 Lokalne ceste III. kategorije so: Krajevna skupnost Blagovna Cesta III/l Cesta III/2 Cesta III/3 Cesta III/4 Cesta 111/5 Cesta 111/6 Cesta III/7 Cesta m/8 Cesta III/9 Cesta III/10 Cesta III/ll Cesta III/12 Cesta III/13 Cesta 1X1/14 Proseniško—Cerovec Tanšek—Rojc Soh ta—Mlinšek Kristan vrh Cesta Bobovo Odcep Brušek Graščina—Trbovc Dolna vas Odcep Fidler Mihelčič Spodnje Repno Sv. Rozalija Primož Sp.—Zg. Lokarje / Cesta III/15 Zepine—Tanin Krajevna skupnost Ponikva Cesta III/16 Zepine—Avžner Cesta III/56 Bife D. Gora—Zel. postaja Lipoglav Cesta III/17 Cesta III/18 Polak—Spolenak Jančič Edi—Golež Cesta III/57 Cesta III/58 Cesta III/59 Prohaska—Razbor Zupanc—Bučer Pančlč—Brhčič Krajevna skupnost Slivnica ■ Cesta III/19 Slivnica—Selc—Vodice Cesta III/20 Slivnica—Voduce—Stopa Cesta III/21 Voduce—Bukovje—Ječovo Cesta III/60 Cesta III/61 Cesta III/62 Cesta III/63 Senica—Debelak Vovk—Marzidovšek Hrovatič—Mrguč Mrguč—Dobovec Cesta III/22 Turno—J avorj e—Drobinsko—Helena Cesta III/64 Cecinje Lisec—Fidler Cesta III/23 Stopa—Paridol Cesta III/65 Cecinje—Bobovo Cesta III/24 Cesta III/25 . Mravlj ak—Voduce—Paridol Jelce—Presečno Cesta III/66 Cesta III/67 Metličar—Korenj ak Cmok—‘Fidler Srževica Cesta III/26 Cesta III/27 Cesta III/28 Gorica—Urban—Vezovje Tratna Gr.—Tratna ob Voglajni Drobinsko—Javorje Cesta 111/68 Cesta III/69 Cesta III/70 Periše—Podkraj šek—Okrog Periše—Boletina Strašek—Fidler Boletina Cesta III/29 Ječovo—Helena Cesta III/71 Rimska cesta Cesta III/30 Cesta III/31 Peperko—Vezovje—Trška gorca Gorica—Zg. Gorica Cesta III/72 Cesta III/73 Cesta III/74 Cesta III/75 Slom. zg.—Selce « Golež—Flis Golež—Ipšek Dobnik—Gora Krajevna skupnost Dobje pri Planini Cesta III/76 Hrovatič—Slatina Cesta III/32 Cesta III/33 Završe—Laziše—do občine Laško Repuš—Gorica—Presečno (Zamšlek) povezava MDB Cesta III/77 Hrovatič—Vršnjak Cesta III/34 Brezj e—Ravno Krajevna skupnost Dramlje Cesta III/35 Odcep za Suho Cesta III/78 Trnovec-Laze—Jarmovec—Š edina Cesta III/36 Skarnice—Vodice Cesta III/79 Laze—Podj ez—Razbor Cesta III/37 Završe—Laziše do občine Laško Cesta III/80 Pod jez—Razbor—Cede Cesta III/38 Repuš—Gorica—Presečno (Zamšlek) povezava MDB Cesta III/81 Cesta III/82 Odcep v Razborju za Markiča Rigle—Primož Cesta III/39 Brezje—Ravno Cesta III/83 Trnovec—vas Cesta III/40 Odcep za Suho Cesta III/84 Ratajc—Sedina do Uršule Cesta III/41 Završe—Skarnice Cesta III/85 Odcep Kožuh—Kopinšek do meje Cesta III/42 Večje brdo—odcep za sp. Cesta III/86 Odcep od AC za Vengušta Cesta III/43 Repuš—Ravno Cesta III/87 Kožuh—Mernik—Cede Cesta III/44 Repuš—Paridol—Turnče Cesta III/88 Odcep za Kolarja do Kamnoloma Cesta III/45 Presečno—Križ Cesta III/89 Fraj Štajner—Kopinšek—Peček Cesta III/46 Suho—Dobje (Seme) Cesta III/90 V odule—Grušče Cesta III/47 Suho—Gmajna Cesta III/91 Odcep z reg. ceste—Jazbine Cesta III/48 Bevc—Lesjak Cesta III/92 Straža na gori—Jazbine Cesta III/49 Dobje LD—Knez Cesta III/93 Straža—Zg. Slemene Cesta III/50 Odcep za sp. Dobje CestafIII/94 Straža—odcep na Sp. Slemene Cesta III/51 Odcep za Slatino Cesta III/95 Šentilj—Zidanček Zg. Dramlje Cesta III/52 Slatina—Zalokar Cesta III/96 Odcep za Belo goro Cesta III/53 Cesta III/54 Brezje—Jesenik Dežno—Grabne (Laziše) Cesta III/97 na gori Odcep Svetelškova kapela—Straža Cesta III/55 Mrzlo polje—Rajh (Laziše) Cesta III/98 Odcep Svetelškova kapela—Pogladič Cesta III/99 Sitar—odcep Kramaršek Cesta III/140 Mravljak—Krajni dol—Podlešje Cesta III/100 M. Dobje—vas Cesta III/141 PodJešje—Jazbin vrh—Osredek Cesta III/101 Odcep Križpotje za Dobje Cesta III/142 Osredek—Planica (na Koreza) Cesta III/1P2 Nova cesta Jarmovec (Jager)—ZIMA Cesta III/143 Osredek—Šuster—Vinca Cesta III/103 Dramlj e—ZabukovSek—Seničar Cesta III/144 Kostrivnica—Vodice Cesta III/104 Fra j štaj ner—Ravnak Cesta III/145 Kostrivnica—Vodice—Breze Cesta III/105 Koletnik—Jager—Trnovšek Cesta III/146 Osredek—Breze (desno) Cesta III/147 Kalobje—Trška gorca Krajevna skupnost Prevorje Cesta III/106 Lopaca—Straško gora Krajevna skupnost Šentjur — trg Cesta III/107 Lopaca—Vrh—šola Cesta III/148 Zg. trg—Razkože (Brečko) Cesta III/108 Sp. Zegar—Zg. Zegar na Hrušovje Cesta III/149 Lovski dom—Razkože Cesta III/109 Cesta III/110 Zg. Zegar—Hrušovje Zegar—Ulce Krajevna skupnost Planina pri Sevnici Cesta III/lll Zegar—Pleši vca Cesta III/150 Odcep za MDB—Leskošek Cesta 111/112 Zegar—Ogla j e Cesto III/151 Planinski vrh—Ločice Cesta III/113 Odcep za Košnico Cesta III/152 Loke—Hrušovje—z odcepoma Cesta III/114 Odcep za Hrastje Cesta III/153 Odcep za Tajhte Cesto III/115 Lopaca-—Dobrina Cesta III/154 Gračnica—Brdo Cesta III/116 Lopaca—Zg. Krivica Cesta III/155 Dežno—Crne dole Cesta III/117 Jašem—Pr. vas—Straška gora do Cesta III/156 Odcep Jokl—Peč Perca Cesta III/157 Sp. Marof—Sele Cesta III/118 Skopečna—Krivica—Gubno Cesta III/158 Marof—Golobinj ek—Vej ice Cesta III/119 Dol—Dobje Cesta III/159 Odcep za Visoče—Kamnolom Krajevna skupnost Loka pri Zusmu Cesta III/160 Cesta III/161 Odcep za Mango Odcep za Dobropolje Cesto III/120 Volčja jama—Vrh—Zusem—Dobrina Cesta III/163 Manečkova kapela — Pl. vas Cesta III/121 Zusem—Zasora Cesta III/162 Podpeč—Podvine Cesto II1/122 Zusem—Gajšek—Hrovatič Cesta III/164 Za pokopal.—Rožni dol—Lipa Cesto III/123 Zusem—Bevc Cesta III/165 Planina Zg. trg—Marof Cesta III/124 Zamerk—St. Glažuta Cesto III/125 Brode—P od vrh—Drenovce Krajevna skupnost Šentjur — okolica Cesta III/126 Cesta III/127 Setelka—Prevorje Zamerk—Verhonca—Grad Cesta III/166 no do Goričice Vrbno—|Podrad—Rozalija—Sp. Rep- Cesto UI/128 Mrzek—Grmada Cesto III/167 Grobelno—postaja—Zg. Trata Cesto III/129 Žlender—Budnica (Krofi) Cesta III/130 Loka—Primostna—Rudnica Cesta III/168 Odcep Vodule—Ceraj Cesta III/131 Loka—Tumf Cesta III/169 Urleb—Brglez Cesta III/132 Kapela Recko—Zagora Cesta III/170 Moškotevc—Bohinc (Rifnik) Cesta III/133 Mlin Žuroj—Dolna Cesto III/171 Gornik—Korošec Cesta III/134 Hrastje—Ronca Cesta III/172 J akob—Vodruž—Resevna Cesta III/135 Toplišek—Novak Cesta III/173 J akob—V odruž—Ravne Cesta IIII136 Skornik—Zerj av Cesta III/174 Krajnčiča—Resevna Cesta III/137 Setelka—Polšak Cesta III/175 Krajnč.—Zg. Krajnčiča Cesta III/138 Grmada—Javoršnica Cesto III/176 Pokopališče—Arlič—Blažim—Zupanc Krajevna skupnost Kalobje Cesto III/177 Cesto III/173 Odcep Zg. Kameno Odcep Sp. Kameno Cesta III/139 Peperko—Trno Cesto III/179 Ahac—Kameno Gesla III/180 Gesla 111/181 Gesla III/182 Cesta JII/183 Cesta III/184 • Cesta III/<1'85 Cesta III/186 Cesta.HI/187 Cesta III/188 Cesta III/189 berščeka Cesta III/190 Cesta III/191 Slakan Cesta III/192 Cesta III/193 Cesta ilI/194 vas FMAUJE PRI fELi AH 195. Skupščina občine Šmarje t ri Jtlšah je po 13. členu zakona o urbani itičn )m plani anjn (Uradni list SRS, št. 16/67. 27/72 in 8/781 215. člei a statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni-Ili t SI S, š . 4/7 5 in 10/75) sta zbor združenega dela in '.bor kra evn h skupnosti v soglasju s kmetijsko-zei nljiško si upn >stjo občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 21. decembra 1979 sprejela OE LO K o dopolnitx-i od oka o uri anis ičnem nacrtu Rogaška SI vtin; 1. člen Urbanistični nač -t — dc x>ln tev urbanističnega programa naselja Rtgaška S atin;, ki ga je izdelal Razvojni center Celje (prej Za /od :a n ipredek gospodarstva Celje), pc d št. 76/6), ap ii 1! 69, se dopolni z novo razširjeno stanovanjsko con >. 2. člen . Nova stanovanjska cona o isega območje v mejah od izhoc iščne točke p irc. št. 5- 7 k. o. Rogaška Slatina, ki meji z k. o. Eatan ;ka vas : a m dalj uje po vzhodni meji pare. št. 54- (ce ;ta), 582/1, 52C in preko paarc. št. 522, po vzliodni ne ji pare. št. 517, 515, 513, 512 in po južni meji pare. št. 512 do cesti Kostrivnica—Rog. Slatina. Od tu poteka meja po cesti Kostrivnica—Rogaška Slatina do križišča s cesto Irj j in nad iljuje po cesti za Irje cio pare. meje ; t. 555, kj' r se obrne proti vzhodu po severni meji pare št. 555, 547, 546, 547 in 545 do izhodiščne točke. Vse ] >arcc-le sc v k. o. Rogaška Slatina. Razširjena stanovanjska c na obsega območje od izhodiščne točke žel. f roge par . št. 1773 in pare. št. 12 (cesta) da pare. št. 2 in od tu v ravri črti proti zahodu, kjer meja rladalj ije to meji k itastvske občine Ratan- ska vas do parcele št 681. Tu zavije meja proti vzhodu po pare. meji št. 677 in 678 do železniške proge in ob železniški progi nadaljuje do izhodiščne točke. Vse parcele so v k. o. Rogaška Slatina. 3. člen Območje iz 2. člena tega odloka je vrisano na karti v merilu 1 : 2000 in je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 24. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 196. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78), 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti v soglasju s kmetijsko-zemljiško skupnostjo občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 21. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o urbanističnem načrtu Podčetrtek 1. člen Sprejme se sprememba urbanističnega načrta naselja Podčetrtek, ki ga je izdelal Razvojni center Celje meseca julija 1979, št. 2/79. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 24. decembra 19Z9. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 197. Na podlagi 12. in 13. člena zakola o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Šmarje pri Jelšah v soglasju s kmeti jsko-zemljiško skupnostjo občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 21. decembra 1979 sprejela No 'a vr š—E jdgorje— Šibenik K -ista i (N< va vas) Gračner—Ritnik Tri nsformat >r—' ’ rupu j—Oset Pot gor j e—H :uše 'ec Pinter—Arli poc Resjvno Jakob—Šote iško Jakob—Grdi ra— Calobje Jakob—Ven* ust Jakob—Grdi .e S] Kxlnva K rajniiica—Brde—do Ga- Zg. Krajnčič i do Oset—Jošt Hr iševcc—I dinar—Rataj—Majcen— Z . Pia auta—Le lasi—Flevčak Vrl no—Zlat če—Blagovna Kr; j-nčica—1 g. Krajnčiča—Prožinska O D L O K o zazidalnem načrtu »Zadrže 1« Šmarje pri Jelšal 1. člen Sprejme se zazidalni načrt »Zadrže 1« Šmarje pri Jelšah, ki ga je izdelal Razvojni center Celje meseca novembra 1978, št. 11/78. 2. člen Vsi objekti in naprave na območju za katerega se sprejme zazidalni načrt, se morajo graditi v skladu z zazidalnim načrtom in pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta Zazidalni načrt vsebuje tekstualni in grafični del, ki sta sestavna dela tega odloka. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 24. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 198. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni Mst SRS, št 5/75 in 10/75) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Šmarje pri Jelšah v soglasju s kmetijsko-zemljiško skupnostjo občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 21. decembra 1979 sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu »Ratanska vas seyer II« Rogaška Slatina 1. člen Sprejme se zazidalni načrt »Ratanska vas sever II« Rogaška Slatina, ki ga je izdelal Razvojni center Celje meseca maja 1979, št. 12/79. 2. člen Vsi objekti in naprave na območju za katerega se sprejme zazidalni načrt se morajo graditi v skladu z zazidalnim načrtom in pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta. Zazidalni načrt vsebuje tekstualni in grafični del, ki sta sestavna dela tega odloka. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja urbanistična inšpekcija. 4. člen Ta odlok začno vel;ati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-1/80-1 Šmarje pri Jelšah, dne 24. čecembra 1979. Predsednik Skup ičine občine ? mar. e pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 199. Izvršni odbor Sa; toupravne interesne skupnosti za pospeševar«je kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah je na seji 28. decembra 1971 sprejel .KLEP o ugotovitvi, da le Samoupravni sporazum o združevanju sr ;dst< v za pospeševanje kmetijstva v občini Šivarj< pri Jelšah za leto 1930 s cbentfesi 1. Izvršni odbor ,3am< upravne interesne skupnosti za pospeševanje kme' ijst\ a v občini S nar j e pri Jelšah, ugotavlja, da je do 28 12. 1979 spr'jela in podpisala samoupravni sporazum o združevanja sredstev za pospeševanje kmetij: tva v občini Šmarje pri Jelšah v predloženem t esedilu t ečina podpisnic to je 62 od 65 podpisnic. S tem je samoupravni sporazum sklenjen in velja za udeleženke ki jo g i sprejele in »odpisale. 2. Sklep o ugotovitvi da je samoupravni sporazum sklenjen, se objavi v I radnom listu SRS. 3. Izvirnik samot pravnega spo "ažurna se hrani v arhivu Skupščire s; mot pravne i itere sne skupnosti za pospeševanje 'cmetijstv i v občili Šnaarje pri Jelšah. St. 5/80 Šmarje, dne 28. d cembra 1979. Predsidnil: IO SIS S< ifan Kunce, lipi. vet. 1. r. VRHNIKA 206. Na podlagi drugega odstavka 7. in 38. člena zakona o ukrepih v živine reji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 202. člena statuta < bčin 3 Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občne Vrhni ca n;i seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1979 ;pre. da < D L O K o umetnem osnmer jeva iju krav in tillc in prirodnem pr pusi i svinj in kobil 1. člen S tem odlokom se urejajo posamezna vprašanja iz področja uresničevanja ciljev smotrnega izkoriščanja osnovne črede živali, upoštevajoč naravne in gospodarske razmere v hribovitih, odročnih in ostalih krajih v občini Vrhnika, realizacijo sprejetih selekcijskih programov izvajanja najvažnejših rejskih ukrepov in preprečevanje nenačrtnega parjenja v sorodstvu in vprašanja zagotavljanja enotne cene oplojevanja živali na območju občine Vrhnika. 2. člen Na celotnem območju občine Vrhnika se opravlja oplojevanje govejih plemenic z umetnim osemenjevanjem, oplojevanje svinj in kobil pa s prirodnim pripustom. 3. člen Ob vsaki osemenitvi ah pripustu goveda, svinje ali kobile, izda osemenjevalec oz. rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve ali pripustitve, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge, podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in spremljanje plemenskih vrednosti in plodnosti živali ženskega spola, ki se oplojujejo ter njihovega potomstva. 4. člen Za oplojevanje se smejo uporabljati le ocenjeni, odbrani in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom. Za osemenjevanje se lahko odbere j o in uporabljajo le plemenjaki, ki so potomci preizkušenih očetov, mater z nadpovprečno plemensko vrednostjo ali plemenjaki, ki so preizkušeni glede svojih proizvodnih lastnosti ter v določenih pfimerih tudi glede lastnosti potomstva. 5. člen Ocenjevanje, odbira in priznavanje plemenjakov se izvaja letno. Ocenjevanje in priznavanje plemenjakov opravlja komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. 6. člen Cena umetnega osemenjevanja in naravnega pripusta se določi vsako leto posebej (če je to potrebno). Cena se določi na osnovi cene osemenjevanja organizacije, ki opravlja umetno osemenjevanje, potrdi jo izvršni odbor skupnosti za pospeševanje kmetijstva, evidentira pa občinski upravni organ pristojen za cene. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi območja, kjer bo umetno osemenjevanje krav in telet in o načinu plačevanja storitev osemenjevanja (Uradni list SRS, št. 15/67). 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/3-010-021/79 Vrhnika, dne 26. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. Žalec 201. Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Žalce za leto 1979 T. člen Spremenita se prvi in drugi člen odloka o proračunu občine Žalec za leto 1979 (Uradni list SRS, št. 12/79). 2. člen Prvi člen se spremeni tako, da glasi: »Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1979 znašajo , 73,500.000 din — od tega razporeditev po posebnem delu proračuna 1979 * 73,015.190 din — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 484.810 din« 3. člen Drugi člen se spremeni tako, da glasi: »Prihodki proračuna občine Žalec za leto 1979 se glede na namen razporedijo za: din — dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti , 48,480.400 — ljudsko obrambo 3,160.000 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 3,004.000 — negospodarske investicije 6,468.990 — socialno skrbstvo 6,183.000 — zdravstveno varstvo 120.000 — komunalna dejavnost 875.000 — dejavnost krajevnih skupnosti 1,090.000 — investicije v gospodarstvu 1,997.800 — tekočo proračunsko rezervo 484.810 — obveznosti iz prejšnjih let 276.000 — izločanje'v rezervni sklad 1,360.000« 4. člen Ta odlok začne velati osmi dan po obavi v Uradnem listu SRS, uporablja za se za leto 1979. St. 400-9/78-3 Žalec, dne 28. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r: 202. Skupščina občine Žalec je enakopravno s. pristoj-zriani skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na podlagi 4. člena zakona o osnovah in načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975—1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 5/75, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78 in 30/78), 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35 79), 29. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni 'list SRS, št. 38/74 in 31/76), 21. člena zakona o kultur- <• nih skupnosti (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradnil ist SRS, št. 35/79), 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/ 79), 148. člen zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 31/76), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) ter 174. in 181. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na sejah zborov dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja 1. člen Zavezanci za prispevek za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva zdravstvenega varstva in zaposlovanja, ki niso sklenili samoupravni sporazum o temeljih planov samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja občine Žalec za leto 1980 (aneks) plačujejo v letu 1980: / 1. Prispevek iz osebnega dohodka: — po stopnji 1,62 za občinsko skupnost otroškega varstva — po stopnji 5,80 za občinsko izobraževalno skupnost — po stopnji 1,16 za občinsko kulturno skupnost — po stopnji 0,66 za občinsko telesnokultumo skupnost — po stopnji 0,94 za občinsko skupnost socialnega skrbstva — po stopnji 8,19 za občinsko zdravstveno skupnost . 2. prispevek iz dohodka: — po stopnji 1,80 za občinsko zdravstveno skupnost — po stopnji 0,22 za občinsko skupnost za zaposlovanje 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 420-11/79-2/6 Žalec, dne 28. decembra 1979 Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. L r. 203. Skupščina občine Žalec je na podlagi 24 c člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v letu 1980 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, poslovnih in drugih delovnih enotah, v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa do 30. novembra 1979 niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe v občini Žalec za leto 1980 (aneks) plačujejo v letu 1980 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za upravljanje kolektivnih komunalnih storitev pri katerih raba ni individualno določljiva in izmerljiva (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, poslovnih in drugih delovnih enotah in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka po 1 %> stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obvez-, nostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračunava in odvaja ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka. 3. člen Občani, ki z osebnim 4elorh z lastnimi sredstvi, opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po 1 %> stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek je treba plačevati v rokih, ki veljajo za plačevanje davka iz osebnega dohodka delavcev. 4. člen Prispevek se odvaja na zbirni račun samoupravne komunalne interesne skupnosti Žalec 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-10/79-6 Žalec, dne 28. decembra 1.979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet inž. 1. r. 204. Skupščina občine Žalec je na podlagi 5. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1979 sprejela ODLOK o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv v občini 1 . člen Ta odlok določa stopnjo za obračun obveznosti združevanja sredstev skupnih rezerv za tiste organizacije združenega dela z območja občine, v kateri delavci niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv v občini. 2. člen Stopnja za obračun obveznosti združevanja sredstev skupnih rezerv znaša 2 •/» od dela čistega dohodka, ki je razporejen v sklade organizacij združenega dela po zaključnem računu za leto 1979 in se združuje v sklad skupnih rezerv občine .Žalec. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-7/79-3 Žalec, dne 28. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. 205. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34/79) ter 3. in 4. člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) na svoji seji dne 28. decembra 1979 sprejo’ SKLEP o spremembi sklepa o soglasju k cenam prispevka za priključitev na javno vodovodno omrežje 1. člen V sklepu o soglasju k cenam prispevka za priključitev na javno vodovodno omrežje (Uradni list SRS, št. 4/78) se črta 4. člen. 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad nem listu SRS. St. 38-1/79 Žalec, dne 28. decembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. 206. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78 in 34'79) ter 3. in 4. člena odredbe o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 22/73) na svoji seji dne 28. decembra 1979 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o soglasju k cenam prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje 1. člen V sklepu k soglasju k cenam prispevka za, priključitev na javno kanalizacijsko omrežje (Uradni list SRS, št. 4/78) se črta 4. člen. 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/79 Žalec, dne 28. decembra 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan 1. r. V zakonu o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 1-2/80, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka; zato na podlagi petega odstavka 249. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem POPRAVEK zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja V četrti vrsti 67. člena se besedilo v oklepaju »Uradni list SRS, št. 16/69« pravilno glasi:- »Uradni Ust SRS, št. 16/74«. St. 025-2/80 Ljubljana, dne 17. januarja 1980. v ^ Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Gojmlr Komar 1. r. POPRAVEK V pregledu stopenj davkov Iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz 'osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79 in 1/80) so naslednji popravki: V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje se: — v stolpcu 14 stopnja 10,66 nadomesti s stopnjo 32,50; — v stolpcu 14 stopnja 10,66 nadomesti s stopnjo 10,88. V pregledu stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku) —(Uradni list SRS, št. 1/80) se: 1. pred drugo tabelo pod točko I. stopnje davka iz obrtnih dejavnosti doda naslov: »Oprostitve davka iz obrtnih dejavnosti po odbitku«: 2. v drugi tabeli se: — pri zaporedni številki 3 občina Celje v stolpcu 10 vstavi besedica »da«, — pri zaporedni številki 44 občina Ribnica v stolpcu 3 vstavj beseda »da«; 3. v točki IV. pregled objav občinskih odlokov o davkih občanov se: l — pri zaporedni številki 15 občina Kamnik vnese številka 38/79, — pri zaporedni številki 42 občina Radovljica vnese številka 32/79, — pri zaporedni številki 44 ’ občina Ribnica , vnese številka 13/79. V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79 in 1/80) se v tabeli pod točko 2: — pri zaporedni številki 13 občina Izola v stolpcu 3 stopnja 10,53, popravi na 11,53, — pri zaporedni številki 44 občina Ribnica, v stolpcu 3 stopnja 10,55 popravi ha 11,55, — pri zaporedni številki 50 občina Šentjur, v stolpcu 3 stopnja 10,30 popravi na 11,30. St. 420-17/79 f. Ljubljana, dne 18. januarja 1980. ) Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SRS in republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r. POPRAVEK V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju, ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 35-1570/79) se v 3. vrsti 2. člena za besedo »urbanističnim« nadomesti beseda »in« z besedo »ali«.. Sekretar skupščine mesta Ljubljane Ivan Hafner 1. r. POPRAVEK V sklepu o določitvi voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov, ki za svoje delo sprejemajo nadomestile osebnega dohodka (Uradni list SRS, št. 1-94/80) se 2. točka 7. alinee pravilno glasi: — sekretarju izvršnega sveta. St. 113-11/79 Laško, dne 15. januarja 1980._ Sekretar Skupščine občine Laško Eleonora Grosar 1. r. POPRAVEK V sklepu o ceni za prevoz potnikov v javnem mestnem prometu v Ljubljani, ki je bil objavljen v Urad- nem listu SRS, št. 38-1027/79 z dne 28. XII. 1979 se besedilo a) in b) pod št. 2 v IV. točki pravilno glasi: »a) ne velja v nočnem času iz točke III, b) dijaška mesečna vozovnica ne velja v mesecu juliju in avgustu.« Sekretar skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin Peter Pirnovar, dipl. prav. L r. VSEBINA Stran USTAVNO SOMSCE SR SLOVENIJE 149. Odločba o ugotovitvi, da določba 3. odst. 63. člena zakona o varnosti cestnega prometa ni v. skladu z ustavo SR Slovenije 177 150. Odločba o razveljavitvi 8. alinee tč. d) 88. člena statuta mesta Ljubljane 177 151. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb statuta in pravilnika o delovnih razmerjih Obrtnega podjetja »Kruh« Koper 178 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 152. Navodilo o uveljavljanju kompenzacije za meso in o cenah, pri katerih se uveljavlja kompenzacija 178 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 153. Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1980 (Ljubljanica—Sava) 180 154. sklep o tarifah vodnega prispevka v letu 1980 po samoupravnem sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva na območju vodne skupnosti Drava za obdobje 1976—1980 (Drava, Maribor) 180 155. Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1980 (Novo mesto) 181 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 156. Odlok o ureditvi zimske službe na območju ljubljan- skih občin 181 157. Odlok o ustanovitvi In dejavnosti Ljubljanskega geodetskega biroja 183 158. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu mesta Ljubljane 184 159. Sklep o ceni za odvoz smeti in odpadkov (Ljubljana) 184 160. Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v ob- čini Celje 185 161. Navodilo za uveljavitev in izvrševanje izrednih ukrepov za varstvo zraka (Celje) 185 162. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1978 (Cerknica) 187 163. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. Januarja do 31. marca 1980 187 164. Odlok o obveznosti in višini plačevanja prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti za čas od 1. januarja 1980 do 31. decembra IM« (Cerknica) 188 Stran 165. Odlok o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Cerknica 188 166. Odredba o označitvi poslovnega sedeža oziroma po- slovnega prostora in motornega vozila v občini Grosuplje 189 167. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1979 (Idrija) 190 168. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1980 Ml 169. Odlok o določitvi prispevne stopnje za občinsko skupnost otroškega varstva Idrija in za Zvezo skupnosti otroškega varstva SRS za leto 1980 (Idrija) Ml 170. Odlok o določitvi prispevne stopnje za občinsko izobraževalno skupnost Idrija za leto 1980 M2 171. Odlok o določitvi prispevne stopnje za Občinsko skupnost socialnega skrbstva Idrija za leto 1980 192 172. Odlok o določitvi prispevne stopnje za skupnost za telesno kulturo občine Idrija za leto 1980 196 173. Sklep o veljavnosti dogovora o izvajanju davčne politike v letu 1979 v SR Sloveniji v letu 1980 (Idrija) 192 174. Sklep o sklenitvi družbenega dogovora o oblikova- nju in izvajanju kadrovske politike v občini Idrija is* 175. Sklep o preimenovanju Posebne osnovne sole Idrija v Osnovno šolo bratov Cernalogar Idrija 193 176. Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in pov- prečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik 193 177. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Kamnik) ne 178. Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Laško 194 179. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe dela urbanističnega načrta Litija in Šmartno z Ustjem 1*7 180. Sklep o povišanju osnovne cene oskrbnega dne v domu Tišje, Šmartno pri Litiji 197 181. Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Ljubljana Center 198 182. Odlok o sekretariatu Skupščine občine Ljubljana Center 286 183. Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidal- nega načrta za del zazidalnega otoka VI-6 Centralna tehnična knjižnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG (Ljubljana Vič-Rudnik) 294 184. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za gramoznico G-2 Šmartno I. faza (Ljubljana Šiška) 264 185. Odlok o določitvi prispevka, ki ga plačujejo investitorji v industrijskih conah Sl* 4 in SP S k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča (Ljubljana Šiška) 284 186. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji Plutal Ljubljana in Temeljni organizaciji združenega dela Kovinskih zapork Ljubljana'(Ljubljana Šiška) 205 187. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1979 205 188. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Mozirje za I. trimesečje leta 1980 206 189. Odlok o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo kmetov in določenih kategorij oseb ter občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti v letu 1980 (Mozirje) 206 190. Odlok o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje In obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Mozirje za leto 1980 209 1*1. Odlok o najvišjih stanarinah v občini Mozirje za leto 1980 210 Stran 192. Odlok o spremembi ddloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1979 210 193. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Slovenske Konjice) 211 194. Odlok o načinu upravljanja, gospodarjenja in kategorizaciji lokalnih cest v občini Šentjur pri Celju 212 195. Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu Rogaška Slatina (Šmarje prt Jelšah) 216 196. Odlok o spremembi odloka o urbanističnem načrtu Podčetrtek (Šmarje pri Jelšah) 216 197. Odlok o zazidalnem načrtu »Zadrže 1« Šmarje pri Jelšah " 217 198. Odlok o zazidalnem načrtu »Ratanska vas sever II« Rogaška Slatina (Šmarje pri Jelšah) 217 199. Sklep o ugotovitvi, da je Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Šmarje pri Jelšah za leto 1980 sklenjen 217 200. Odlok o umetnem osemenjevanju krav in telic In prirodnem pripustu svinj in kobil (Vrhnika) 217 201. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Žalec za leto 1979 218 202. Odlok o določitvi prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in zaposlovanja (Žalec) 219 203. Odlok o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje ko- munalnih objektov in naprav skupne rabe v letu 1980 (Žalec) 2» 204. Odlok o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv v občini (Žalec) 226 Stran 205. Sklep o spremembi sklepa o soglasju k cenam pri- spevka za priključitev na javno vodovodno omrežje (Žalec) 220 206. Sklep o spremembi sklepa o soglasju k cenam pri- spevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje (Žalec) 220 — Popravek zakona o svobodni menjavi dela na pod- ročju vzgoje in izobraževanja (Skupščina SR Slovenije) 221 — Popravek pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Republiški sekretariat za finance); pregleda stopenj občinskega davka, ki se obračunava in plačuje v odstotku od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku); pregleda objav občinskih odlokov o davkih občanov; odredbe o prehodnih raču-nih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interes- nih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 221 - Popravek odloka o nadomestilu za uporabo stavb- nega zemljišča na območju ljubljanskih občin (Ljubljana) 221 - Popravek sklepa o določitvi voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov (Laško) 221 - Popravek sklepa o ceni za prevoz potnikov v jav- nem mestnem prometu v Ljubljani (Zveza komunalnih skupnosti ljubljanskih občin) 221 / ' Z 7 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Blbcr — Tiska tiskarne Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnine za leto 1980 340 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo m uprava Ljubljana Oivuoi mčeva 27n. poštni predal 379/vn — Telefon diroktor. uredništvo, uprava Ir knjigovodstvo 20 701 prodata preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1)72 OBVESTILO! v' ČZ »Uradni list SRS* bo v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno pltniraije izdal publikacijo DRUŽBENO PLANIRANJE V xibl kac i be do Dbjavljeni: zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbe lem plar u S t Slovenije (Uradni list SRS. št. 1/80) ter združeno besedilo odoka o cbve; ni e notri metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev (U adn list SFF J, š . 27 79) in odloka o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih (U adn list SRS, št. 27/79) ter združen tekst navodila za uporabo n ininrums obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št. 52/79) in navodila za upore bo obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SRS, št. 31/79). Tfi PUBLIKACIJA JE POMEMBEN STROKOVNI PRIPOMOČEK ZA VSE NOSILCE DRU NEMEGA PLANIRANJA PRI PRIPRAVLJANJU, SPREJEMANJU IN URKSNIČEV \NJIJ PLANOV! Sprejemamo prednaročila