66. številka. Ljuhljana, nedeljo 21. inarca. XIIL lefo, 1880. SLOVENSKI NAROD. Itumjit vsak dnu, izvzemfti ponedeljke in rineve po praznikih, tur velja po po8ti pnjeman za avstro-ogernke debele: za c«1o lero 1»> p]., za pol l»>ta 8 #1. S» letrt leta 4 gld. — Za Ljubijano brez poSiljanja na dom za ćelo leto 13 #1.1.,'za ČHrt letu 3 #ld. ;0 kr., za en im-si-c 1 jrld 10 kr. Za pnjiljanje na doic «e računa 10 kr. za mestjc, 30 kr- za fetrt leta. — Za tuje dežele tolik« u>č, kolikor pofitnitm iznađu. — Zii gospode uiitel je tih ljudskih Sol li io W dijake velja i n i i h n» tena iti eicer: Za Ljubljanu za f-etrt leta '2 ^ld. f>0 kr., pa požti prrjcniait za ćttit leta ."{ jtold. — Za oznaiiila se plaruje od ćetiriatopne petit-vrete (> kr., će »e oznaiiilo etikrat tisku, f> kr., će »e (hnkmt, in 4 kr., £e se triknit ali vfOkmt tiska. Dopisi naj »e izvolć frankirati. Kokopisi se no vraćaj«. — Uredni £tv o je v Ljubljani v Franc KoIniHitovcj tiiAi St. u ^^foilaliAkii. stolba". O prH v dH t vo, na kartro naj e hlajfovolijo pofiiljati iiar«<*iiiue, reklamacije, ozntiiiila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodmj tiskiimi" v Kolnianovej hiši. Vabilo na naroćbo. S koncem tega meseca potege naroč-nina za prvo četrtletje. Gg. naročnike pro-•iiiio, da naročniuo o praveni času ponove, ako hotć list dobivati redno v roke, ker ^Slov. Narod" sedaj poiiljamo samo onim, £i naprej placajo iiaročnino. „Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošujanja na dom: Za pol leta......6 gld. 50 kr. Za četrt leta.....3 „ 30 „ Za en mesec.....1 „ 10 n Za pofiiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiJjanjem po pošti velja: Za pol leta......8 gld. — kr. Za ćetrt leta.....4 „ — „ Za en mesec.....1 „ 40 „ Za gospode učitelje na ljudskih dol ah in za dijake velja, znižana ceua in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman n „ 2 „ — „ Še grizejoj —!— „Po trebuhu se bodeš plazila", tako je obsodil večni stvarnik kučo v raji, s to besedo je prozval ono zaJego, od kutere se iloveiivo še dundenea obraća z neknkim čudno ždpeinim čutom, misleč le na nje pogibelj. Ubozegti crva, rijočega ac težuvuo po peski, usnuli se človek; on ve, da mu ne more Sko kovati, — naj živi. A boj se strupemh kać, pazi na svoje korake, kadar hodiš po krnjih, O kuterih su miš, da skrivujo t sebi to za-Ićgo. Ivajti blJbku jeuiiiiko sikue gud proti tebi $er vpići svoj sinitiii zub v tvoje meso, in „ve-jiec tiLvurjeiijuu si unićen in kot žrtva svoje inu-Joniurnotjti in nepiusnu&ti, pogubila te je stva rica, katerej bi bil ti strl glavo, da si pazno preiskal nevarni kraj. — Tri nas imamo tuđi gadjo zalego, hranečo se ob žuljili naroda slovenskega, katerega ima navado napuđuti zavratno. A tem opasnejsaje ta gadja zaloga, ker se je vzgojila skrbno na prsih straukarstva in birokratatva, ker je od tega dobivala svoj strup, ker se jej je odka-zalo toplo mesto, da se jej je bilo moči razviti tako, da zdaj zobe kaže tuđi svojim do-zdanjim gospodarjem. Ti so namreč uvideli, — se ve da ne vsi — da to vendar ne gre, nemdko gadjo zalego pasti in negovati povsodi ter izključuo samo njo, kaj ti posledice nje stru-penega pikanju se kažo v nevarnera nezadovoljstvu narodov, v njihovem gmotuem in du-ševneni propadacji. To so videli, — a poguma nijso imeli, da bi nevarnej poiusti, katero so sami vzgojili, strli glavo, nego —FnbiusCun-ctator — v svojej klasiCncj neodločnoati so jej stopili samo na — rep. In tako vidimo denes tuako prebavljiv prizor, du je nemžko uatavoverstvo prisiljeno igrati druge gosli, av-tonomistom pu &o dali prve, na katerih pa nič strun nij, tako vidimo denes, kako se preme-tavu saniupasna zaloga aeiaikib Židov, katero so Auerspergi, Lasserji, Htrbbti itd. pestovali in njim v zrelo metali kot žrtvo avstrijske Slova ne, kako se premetava ona samo zato, ker poskužii Tuafl'e, du jej iz zrela zopet potegne to žrtev, o katerej je uže premišlja vala, kako da bodu to kosilo tuđi prebuvila. Nikjer pa se iiij ta ustavuška gadja zaloga ugnezdila tako, kakor pri nas na Sloven-skem, kjer je pa tuđi zmirom še v svojem go-spodujočem položenji. Ustav^ki po Kranjskem opažajo, da veje na Duuaji povsem drug ve-tt-r, nego li po ti njihovim Auerspergoin. Nič budega se jim še no godi, krivica bi so jim tuđi uigdar ue godila, uli oni veda, koliko so gre.sili, za to se bojo poslcdic teh grehov, in ker je navadno oni na boljem, kdor napade, zato so notegnili orožje zoper beško vlado. Kranjsko birokratstvo in ustavačtvo je pokazalo zobe Taaffeju. Ustnvnška veftina ljubljanskoga mestnega zbora udu-stije znupnice narodnih odbornikov do grofa Tantfeja; vodstvo kranjskih ljudskih šol ignorira —tako jo zagovarjjtla g. Pirkerja graška „Tages-postw — posredujoče delo beško vlade in opravlja kranjsko ljudsko šolstvo r Lasser je vem smislu, ne tako, kakor hoče Taaffe; l;ub-Ijanski k.'izinoti se zbirajo v „konstitudjonalne" konventiklje in c. kr. učitelj Linhart se upira tam notri zoper minister Con rado va načela. On hujska na avtonomistisko večino državnega zbora, torej na stranko, na katero se Taaffe in Con rad naslanjata, da ta stranka no pod-pira duSevne izomike. In kdo je ta g. Linhart? On je učitelj tukajAnjega izobraževališća in vodja kranjskim ufiteljem-renegatom. Poleg tega je pa 6n fnnatičen če^tilec nemštv«, mend.i je to dosti, da srne govoriti zoper Conradove namero, ki hoče deželnim zborom vendar malo pravic po-vrniti, katere sojim vzeli centralisti. V „k >n-stitucijonalnem društvu", kjer se shajejo ljubljanski ncmSki birokrat je a la Kultenegger, se kuje opozicija in rovarstvo zoper zdanjo vlado in c. Kr. uradniki sklepujo resolucije, kakeršno so bili sprejeli v svojem zadnjem kazinskern konventiklji v sredo, glasečo se, da vlada ne sine Šolskega vpra^anja izročiti „federalistom" kot kompenzacijo za to, da bi jej ti kaj dru-zega dovolili. Ites je, svobodno bodi zborova-njo, vendar dvomimo jako, je-li bi katera vlada dovolila Se dalnje zborovnnje kakemu narod-neijiu društvu, ako bi se v njem govorilo o vladi kot o ktikem „barantači". Vodstvo učiteljski'ga izobr.'.zevnli^ča se tildi boji bodočnosti, kajti uud pazduho v de/elni zbor kranjski prinesti. Že-leli snio neniški čitnjoče in mislece občinstvo opozoriti na našega Pre.širna ter pokazati mu, da tuđi zanićevani narod slovenski ima pes-nika, kateri se sine družiti z uajvecjimi pes-niki bodi si kateregakoli novej.sega naroda. A ta želja se nam tište čaše nij izpolnila. \tiin sicer, da je uže zdavnaj o našem Preiirnu jako pohvalno pisal koroški llizzi, da sta pokojni Slenienik vdunajskera „Vaterlandu" in znani literat Gromovnik v Scharfovih novi-nah „Sonn- und jSlontagszeitung" obširno opisala Preširnovo življenje in slovstveno delova-nje; toda s samimi životopisi in krasoslov-nimi ocenami nij možno našega Preširna udo- mačiti v Neincih. Vem tuđi, da so Diniitz, Penn, grof Anton Paće in gospa Luiza Pesja-kovka mnogo Presirnovih pesnij lnpo prelomili na notnški jozik ; toda vsi ti prevodi imWi so kolikor toliko to hibo in napako, da so se prestrogo držali slovenskoga izvirnika ter tako ^piiiju nemikoga jezika dolali krivico. In tuđi kolikor ju bilo dovršenih, bili so ali na-tisneiii po novinab, katere nijso nikdar prišle ćrez obzorje ljubljanskoga mesta, ali pa po neznatnih drobnih broturali, katere si nikoli nijso upale na trg mej lične in krasne nein-ške knjige. Iz vseh teh tukaj navedenih razlogov srčno vesel slovenskemu obr-itistvu denes ozna-njam knjigo, katera je na elegantnem an-gleškem papirji krasno natisnena te dni pri Ign. Kleinmayrji v Ljubljani prišla na svetio. Im d j ej j e: „ P r e Š i r e n k 1 i i n g e v o n E d w a r đ Sanihaber". Vesel jo oznanjam zategadeU, kova resolucija pa preti, da bodo morali najgla-sovitejši pristaši nemštva pobrati kopita, zato pa^e poroča na Dunaj, da nij slovenskoga jezika zmo-žnih profesorjev, da mora biti vadnica nemška, ker to priznavajo ćelo narodnjaki, ki pošiljajo vjinjo svoje otroke. V sili konj muhe žre, pomagaj tedaj zvijača! Koliko slorenskih profesorjev imamo t tujini, ki žoljno čaknjo, da pridejo v domovino nazaj, — zdinjim nemSkim učiteljem bode pa tuđi po volji, če bodo imeli priliko svojo zmožnost kazati pri svojcih; in ako je zdaj polovica dijakov na izobraževališči Kočevarjev, to vendar ne gre, da bi zarad njih bil ta zavod nem.šk; če gospice na izo-braževaliSči za učiteljice došlo znajo samo nemaki, ali ne bode njim v korist, če se bodo z bodočim letom vadile tuđi slovenskoga, — saj kolikor jezikov znaš, toliko narodov ve-Ijaš; in če nekateri narodnjaci pošiljajo svojo detco na tukajšnjo uem&ko vadnico, to se mora vendar vedeti, da store to iz tega. ker je tu menj učencev, so pod vednim nadzor-stvom ter se bolje lahko tedaj vzgoje, in da tega narodnjaci ne store zavolj blažene nem-šČine, katere bi se njihovi otroci itak prisvojili kukor se to otroci druzih starsev. Dobro gri-zejo še ustavaška gospoda okolo sebe, videli borno, koliko učinka ima še njih strup! Zato pa nam je treba biti pazniin, kajti več nego napadi nam sovražne stranke, škodovati nam more naša nepaznost; zdanja vlada ima dobro voljo, dna hoče biti pravična vsem jednako in hoće dati zakonom veljavo. Zato pa bode morala razkriti tuđi vse spletke, ki se spletajo zoper našo slovensko narodnost na učnih zavodili in drugod. In baš zato, ker je pravična, bode tuđi uslišala željo g. Pirkerja za odstranjenje, a v tem smisli, da zdanjega g. dežel-nega solskega nadzornika prestavi v drugo, nemško kronovino, da »poštovani gospod tam dokaže dno zmožnost, ki se na njem hvali, se ve, da samo od nemških takozvanih „pedagogov". Ministar Tisza in ogerski državni zbor. V ogerskej poslanskej zbornici je bila nedavno zvršena velika proračunska bitka, ka-tera je trajala polnih štirinajst dnij. Vlada Tiszina si je o tej priliki izvojevala znamenito zmago. Predlog Simonvjev, da se vladi ne do-voli proračun, nego da se jej izrazi nezaupa-nje, je pal z 48 glasovi većine. Za predlog je glasovalo 174 poslanccv. Sedem ministrov, ki so tuđi poslanci, nij glasovalo. Ako pomislimo, da so predlogi o Bosni v ogerskem državnem zbori bili sprejeti s ko-maj 12 ali 15 glasovi večine, ima se većini, katera je vladi dovolila proračun, v istini imenovati znamenito. Po glasovanji o predlogih za Uosno je zjedinjena opozicija uže za gotovo mislila, da bode o prvej priliki Tiszino vlado lebkim načinom vrgla, in je smntrala, da to najgotovejSe stori pri razpravi o proračunu za letočnje leto. Toda, glasovanje je pokazalo, da so vladi Tiszinej z nova priklonili glasovi, ka-teri so jo bili ostavili v razpravi predlogov bosenskih. Ta vspeh vladni se ima brez dvojbe v prvej vrsti pripisavati slabosti opozicije, ka-tera se je pokazala v proraf-unskej debati. Jasno je, da so v liberalnej vladnej stranki življi, kateri nijso popolncrn zndoToljni, kateri bi želeli temeljitejših in zdatnejših promemb. Ti življi so se bili od tedaj, ko je Szell od-stopil, zelo vznemirili. Opozicija vendar nij bila dorolj moćna, da jih pridobođe sebi. V vsej debati o proračuni se opoziciji nij bilo moči povzdigniti nad prosto negacijo, v vsej debati nij mogla izreci stalne, tvorne misli, okolo katere bi se moglo zbrati za život in za vladanje sposobna stranka, Ali delovati, da pade Tisza samo zato, da bi na njega mesto prišel grof Apponvi, so seveda mogli jedino osobni prijatelji grofovi. V zjedinjenej opoziciji ogerskega đržav-nega zbora je tuđi mdž, kateri so vsega spo-stovanja vredni. No, ti možje i majo malo ne vsak svoj program. Znano nam je, da se v vprašanji o predrugačenji uprave, katero je zdaj stavljeno na dnevni red, nikakor nijso mogli spontzurneti v stalnem pravci; jedini so samo v tem, da vržejo vlado Tiszino in to je jedina skupna name'ra, katera te može veže, da napravljajo posebno stranko. Zatorej so tuđi oni življi vladne stranke, kateri m se nekoliko časa nagibali k zjedinjenej opoziciji, v proračunskej debati zopet potegnili z vlado Tiszino ter so jej pridobili večine kakersne uže zdavna nij imela. Zjedinjena opozicija ogerskega državnega zbora se v istini ne more več smatrati ozbiljno politično stranko, katera bi si mogla domišlje-vati, da prevzame kedaj Se vladanje v svojej deželi. Ali poleg vsega je karakteristično, da novine vladne stranke prosijo in opominjajo Tiszo, naj ne počiva na pridobljenih hivorjih. Vsi listi mu priznavajo drage volje, da je on zdaj jedini gospodar položaja. Niega veliko đr-*avnifiko n.idnrjpnost vsi spoStujd ter vanfo za-upajo. AM vsi so tuđi prepričani, da Tiszina vlada v bodoč« np. bode svoje moči trošila 8 pobijanjem opozicije, katera se je pokazala slabo, nic* nevnrno, npgo da bode vse svoje sile, vse svoje misli posvetila prpnnrpdbam. katere ro potrebne dužnomu in materijalnemu napredku oorprske državne polovice. Osobito zahtevaio. da se prnlmcrači uprava ter odstrnni municipalni sostav, po katerem ne lehko zirodi. da je nnjvišji uradnik v državi, minister. odgovoren za svoja dela, do^im je njpga podložnik, okrajni sodnik ali županiski uradnik popolnom svohoden ter lehkd stor? kaj tnko ali drusrače, knkor era je volja. Temu 7ahtevanju bode morala Tiszina vlada zadovoljiti. To jej je tuđi zdaj lehko storiti, ker se je reSila uže najnitnejSih skrbfj za ureien.f© novčnega gospodarstva in uprave v Bosni fn Hercegovini. Tisza je v svojem govoru tuđi obptal zbornici, da nam prava v kratkem skli-cflti posebnih povprjenikov, kateri mu bodo potPm razkrili svoje mnenje ter mu stavili predloer. kaksnim načinom bi se uprava imela preustrojiti. Kadar jedenkrat priđe v Ogerskej to vpra-Sanje na dnevni red, morale se bode vsekak«? naravnejše razdeliti stranke v državnem zbora nego li so zdaj razdeljene. Od državničke mo-drosti Tiszine je v istini tuđi pričakovati, da bode svojo nedavno pridobljeno znatno zmago porabil na najboljfio korist domovini, katera zdaj, morebiti znupnejSe nego li kedaj prej, upira vanj svoje oH. nN. L." Politični ra7i«cled. V Ljubljani 20. marca. Conarfu in cesarici so za vol j zaročitve cesarjevifa Iludolfa čestitali v fiptrtek ogerska vlada, deputacije peStanskega sabora in peStan-skega mesta. V seji državnctfa zbora zadnjo sredo je bil Sduinerer zato na red oporninjan, ker je imenoval zdanjo vlado orodje zdanje po-kvarjene viSje volie. V čPtrtek je zbornica poslancev sprejela-zakon o olajSanji davkov posojilnicam in upnim zavodom tako. da ta zakon velja samo za po-sojilnice, ki bodo plačevale polovico pridobit-nega ^davka. fi(»lnkl odsol* je sprejel Lipnbacheriev kompromisni predlog, glaseč sp tako: „V onih B4F"" Dalje v prilogi. ""^^ ker &em uverjen, da Prežiren do sedaj še nij našel prelagiitelja. kateri bi ga bil v tako do-vrSenej izbornej obliki podal nemškemu ob^in-stvu, kn kor je to stvonl prof. Sanihaber. Si-cer Samhaber nij predložil vsega Prezirna — ves bi najbrž Ncsicem tuđi ne prfjal — od-bral si je samo 2"j pesnij njegovih, a 25 naj lepAih. Tuđi nijso pesni po vrsti natisnene, ne»o ker mu je bilo na tem ležef-e, da se njegovi nemSki rojaki popolnoma seznanijo z našim pesnikom, podaje jim v sedmih poglav-jih s srčnim navduSenjem gorko pisan PreSir-nov životopis in kratko, a jedrovito pisano ceeno pesniškega dclovanja njegovegp; vmes je vvrstil preložene posri, katere tako nem-škcniii občinstvu s klasiškim komenUirom vred prihajejo v roke. Kako je Samhaber prelagal Preširna, o tem sam pripoveduje: „Ich las und las, nalim dessen Gedankeinvelt in niich auf, ersann mir ein neues Kleid und so zu sagen einen neuen, d e u t s c h e n P r e š i r e n. So geben sich meine | Pre^irenkliinge durehaus nicht als Preširen-iibersetzungen, und es vviire weit gpfehlt. mit. schulmeisterlicher Aengstlichkeit Originaltext und Klange gegeniiberzustellen und immer und iinmer wieder auszurufen: Ja, das sagt nicht Prežiren, oder: das hat er anders gesagt, oder: wo ist das, was er gesagt hat?.....Preši r e n liisst sich eben nicht Uber-setzen, es sei denn, dass man den deutschen Sprachgenius an fremde Kpttcn schmiede." Tako je delal tuđi Bodenstedt s Puđkinom in Lermontovom. Oblika je neinžka, a duh je Prešir-nov. In tako je prav! A čitatelj sodi sam! Kar ima PreSiren prsnij, gotovo nobedne riij teže prehigati nego njegovo „Luna sije." Mera in dikcija je tako izvirna, da je nij lahko |K)snemati; stavki so tako krepki, stiki tako mehki in polni, granesi tako dovršeni, da jim je v nem&čini teško najti jednacih, in kar pre-lagatelju dela največ preglavice: kratke rdz-stavke imnjo toliko pesniške vsebine, da ma nikakor nij možno stisniti jo v jednako ^kratko nemško razstavko. Luna Bije, Kli'ulvo bije Trudne, pozne ure žć .... Dva stavka, trije granesi, osem besed, a vendar nam pesnik z njimi vso situvacijo postavlja pred oči! To pesen je tako teško predlagati, kakor Gothejevo: Kennst du das LandT \\o die Citronen bliihen" ali: „Ich denke dein, \venn mir der Sonne Schimmer vom Meere stralt" ali Heinejevo: Ich \veiss nicht, wa» soli es bedeuten . . ." Zategadelj se nij čuditi, da se Se nobednemu dosedanjih prelagateljev nij presrečila. Nekdo poje: Von den Zinnen — MondbcHchienen — TOnt dio Glockc 31itteriiacht. .. Priloga „Slov. Naroda" Je št 66.. 21. niarra 1SSml«ti*kc stranke je imel v četrtek posvetovanje; nav-zoeni so bili od vlade grof Taaffe ter ministra Pražak in Ziem ialkovsk i, potein pa udje gospodske zbornice knez Sehvvarzen-berg, grof F alke rili a y\\, knez Czarto-ryski iri dr. llabietinck. Za Ćrnovice je imenovan grško - vstočnim nadrtkofom in metropolitom arhimandrit dr. Sil-vester Auclrievic*, vodja avtonomistiške stranke v Bukovini. Andriević je uže većkrat prosil za to stolico, a prejšnje vlade avstrij-ske ga iiijso hotele imenovati na to važno mesto, ker so se ga bale. Poročali smo, da je bil v Carigradu umor-jen rušiti polkovmk Kumarov; ruska vlada zabteva zdaj, da Turci ja strogo kaznjuje mo-rilce, katere je hotela turska sodnija oprostiti z izgovorom, da so blazui. FrancoMka vlada namerava odpraviti vse nepooblaščene kongregacije, mej temi tuđi jezuvite. Dominikanci nameravajo prositi fran-cosko vlado, da bodo še na dalje ondi ostali. Angleške novine objavljajo lltirt-lnamiovo izpoved, v katerej sam priznava, da je bil vodja moskovskemu napadu. Fran-coske novine so se pa pričele uže oglašati, da je franeoska vlada prehitro Ilartmanna oprostila. Slcimika komisija za vojaško postavo je sprejela ta zakon s \'6 glasovi zoper 8 glaaov. Dopisi. Iz Trsta 18. marca [Izv. dop.] Znano je, kako naši italijančići burke uganjajo in hočejo — menda zaradi prekratkega predpu-sta — še v postu nadalje vati svoja viteška dela. Kakor petelinje na gnoj i, poj 6 naši irre-dentovci; ali kadar kdo vzdigne le mokro cunjo, utihnejo vsi, kakor žabe v luži. Minole nedelje zgodaj v jutru je policija po mestnih ulicah nabirala „proglas", katere so po noći po ulicah natresli irredentovci in v katerih „tržaški odbor za juliške alpe'4 naznanja Trža-čanom, da nij več daleč čas, ko bodo jutiske alpe prekoračili italijanski osvoboditelji. Kdo bi se tej najivnosti ne smijal, veiioč, da v istini vsak dan — zdaj ko se spomlad bliža — prestopa na stotine gladnih Italijanov a takoj beaeda „Zinnen" čitatelja domišlja urednjeveških starih viteških gradov, o katerih se našemu pesniku gotovo niti sanjalo nij. Drugi prehiga: •Spiito Stuudc lliilt dio Kunde .... kar pa tuđi ne gre, ker te besede čitatelju nikakor ne odpirajo tište situvacije kakor gra-nesa: Luna sije, kladvo bije . . . Prof. Samhaber prevaja tako: Luna louchtct in dio Kauimcr Uiul dcr Iluiuiucr .Sdiliigt dio Stuudo apiit umi nilJd; Herzenswuudu!i, Nio oinpfundou (Sliihcii und der Schlaf cntfliuht. V teh granesih veje našega pesnika duh. To je Preširen! (Konec prih.) alpe, kateri si hodijo v Avstrijo kruha iskat, ker jim njih „obljubljena dežela" ne daje do-volj polente. I)a bi v resnici z orožjem v roki prestopili Lahi meje, kdo bi se bolj veselil, negoli ravno mi, ker vemo, da prej ne bode mini, dokler se ne zgodi kaj takšnega ter dobu rogovileži po grbi, kakor zaslužijo. Naši lahoneiči tiskajo na svoje izdajske plakate opnzko: „Tisek skrivne tiskarne", ali za tem grmom tiči ves drug zajec, ako se pomisli, da so vse tiskarne v Trstu z irredentovci prenapolniMie in da se zatorej labko mirno vse stori, kaj ti papir je potrpežljiv ter ne govori. Naše vojno brodovjc je še tukaj. Kam bode odplulo, se ne ve. .Morebiti straži Adrijo ? Fakinsko društvo v Trstu, pri katerem je žtiri petinke Slovencev, ima še vedno laska pravila, ter se vse le v lažčini uraduje, ker to društvo je uže od nekdaj tako srečno, da njemu vodje ne znajo slovenšćine. Kadar pak udjo dajo slovo svojemu vodji, jih skoro vselej glava boli. Najbridkejšo skušinjo so imeli fakiai pri zadnjem vodji — ker so koncem njego-vega gospodarjenja pogrc.šili kak£nih 2000 gld.T kar, se ve, nij mala škoda ubogim delavcem. V zadnjem čaši omenjeno društvo ne brigajoče so za blagostanje fakinov, hodi nekamo po visokih stopnjicah. Vsak se mora čuditi, da to društvo zdaj tako radodarno poklanja diplome, izbirajoče si častnih udov nad muro. Gospoda, vsaka stvar ima svoje meje — kar je preveč, nij dobro! To si zapamtite, in tuđi častnih udov iakinskega društva naj bode jedenkrut — dosti. Domaće ntvari. — (Kranjski mestni zbor ) je vsvo-jej seji dno 16. t. va. sklenil jednoglasno, da se dovoli letnih 1O0O gld. za vzdržavanje gimnazija, ako ga vlada Še nadalje obrani. — (Občni zbor) delničarjev likvidu-joče banke „Slovenije" ima biti dnu 20. apr. ob šestih popoludne v ljubljanske Čitalnice dvorani. — (Gospod Grasselli,) ki je jesen za g. Jurčičeve bolezni uredoval naš list, nas prosi, da objavimo, da on uže cd božica sem nema nikakersnega posla pri uredovanji „Slo-venskega Naroda". Vse, kar se tiče uredniškega delokroga, naj se poSilja „uredništvu" tega lista. — (Potres.) Kakor se iz Gradca na Dolenjskcin piše, so vtorek po noči ob 12. in 15 minut imeli hud potres. Zemlja se je za-zibala od jugozapada proti severo-iztoku. Po-hištvo v sobah se je potreslo. — (V železniskem vozu porodila) je iz Starega trga na Kranjskem rojena 32 letna kupčevalka se surovim maslom Marija Midič, ko se je v četrtek zjutraj peljala v Trst. Mej NabreŽino in Trstom so jo napadle po-rodue težave in rodila je sinka. V Trst pri-šedso mater in dete so izroćili tamošnjej bolnici. — (Ccrkvene pesni velikonočne.) ltavnokar je izšlo pet velikonoćnih čvetero-glasnih nupevov, zložil Fr, Gerbić, op. 1G. Do-bivajo se pri skladatelji v Cerknici, postaja ltakek, ter veljajo po pošti poslani 30 kr. Kdor naroči štiri eksemplare skup, dobi jih za 1 gld. Dobe se pa tuđi v knjigotržtvu Giotinijevem v Ljubljani. Organistom in učiteljem slovenskim bodo te pesni jako ugajale, zato jih priporočamo. — (Zastrupil) se je v javnej bolnici ptujiikej sudnijaki sluga Qton Jaaežig. — (I)uhovenske izpremembe) v Ijubljanskej škofiji: Faro Vafe je dobil g. Ja-nez Budnar, Tujnice {,'. Matija Kralj in Stranje g. (iregor Malovrh. (i. Janez Vakselj, novo-mašnik, je postavljen za kaplana v Ik'gunje; g. Janez Piskar je šel začasno, g. Matej Ševelj stalno v pokoj. Umrli so dne 9. febr. korar Ant. Grašič v Rudoifovem, dne 4. febr. Alojzij Pibernik v Iiabnem Polji in 20. febr. Jož. Lav-rtć v Ljubljani. — (Za veliki koncert), katerega napravi kmalu po velikej noči tržaško politično društvo „Edinost", se delajo vse priprave. — (Iz Trsta) se nam dno 19. t. m. piie: Po vsej okolici cveto mundeljni in drugo zgodnje sadje, ker so nastopili gorki vzpo-mladnji dnevi. AH vendar nas še nehće zima popolnem zapustiti, knjti zadnjo soboto je bii v Trsti hud mraz, da je voda zmrzavala. Iles, čudna izprememba za nas, ki nam je uže jesenska suknja skoraj od več bila. — (Ponarejen petak)je v Via Scussa v Trsti prejel minoli ponedeljek prodajalec tobaka. liankovec je bil slabo narisan. Nedavno je tuđi v nekej tržažkej mestnej pivarni izdan bil takšen denar. — (Krainarji zgoreli.) Iz Celovca se poroča, daje minole sobote v Mostci (lirilckl) nastal po noči ogenj v gostilni blizu cerkve. Ker je bil prihodnji dan tam baš semenj, je bilo mnogo tujih kramarjev, ondi na prenoci-$či in mnogo od njih jih je poginilo vplameni, predno so se vzbudili in resiti mogli. — (Igrajoči o troči) so v Pobrežji niže Ptuja v A. llabijaničevem hlevi zane-tili ogenj, da je pogorel hlev ter osem hiš z gospodarskiini posiopji.Škoda se ceni na 12.000 goldinarjev. Štirje posestniki so bili zavarovani. — (Na pragarskem kolodvoru) je Goričnn Simon Čelan ukradel dva žaklja lisičjih kož, imejočih okolo 300 gld. vrednosti. Tatii so v Mariboru zasačili, ko je prodajal nepoštenim načinom pridobljeno blago. Ra&ne vesti. * (Sv. V oj te ha kosti) so v Pragi našli, ko so podirali kapelo poleg stolne cerkve. Nedavno so jih svečano vzdvignili iz groba ter jih prenesli v stolno cerkev. * (Strašna smrt.)y Mladi misijonar dr. Fuchs, kateri je rojen Šlezec šolal se na vseučiliščih v liretislavi, Monakovem ter Ino-mostu in je še le lani posvećen bil v mašnika, se je peljal po reki Nilu na sv. misijon v srednjoj Atriki. Ker mu je bilo na ladiji vroče, je skočil v vodo, da bi se kopal. Na jedenkrat ga ugrabijo krokodili, ga potegnejo k dnu in gu požero. * (Velik vihar se snegom) je raz-sajal zadnje dni po južnej Rusiji. Skoro vse železniške proge so bile zatorej zametene se. snegom. Vilira je začela besniti dne 8. t* m. in je segala do obal črnega morja. :; (Grozen požar) je blizu Zagreba uničil kakšnih 1000 oralov gozda, kateri je svojina grofa Kulmerja. * (Šestdeset milijonov podedo-val) je neki Goldmann v l'ožunu, kateremu je v Londonu utnrši bogati sorodnik ostavil vse svoje imetje. Tržne eene v Ljubljani 20. marca 1.1. PSonica boktoliter 10 fflđ. 72 kr. — re2 6 gld. 93 kr.; — joSmen 5 ^Iti- bG kr.; — oves 3 gld. 41 kr.; — ajda 5 gld. 51 kr.; — prosi f> gld. 51 kr.; — konua 7 gld. — kr.; — kroinpir 100 kilogranoOT 3 g!d. 75 kr.; — fižol Lektolitor 9 gld. - kr.; masla kilogram — gld. 80 kr.; mast — gld. 70 kr.; — Špeh frišou — gld. nO kr.; apnh pcivojen — gld. G'J kr.; — jajce po IVa kr.; — iu!oka liter 8 kr.; — govedpin« kilogram 54 kr.; — toletnino 52 kr.; — svinjsko meso 62 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr.; — Biaiae 1 gld. 69 kr.; — drva trda 4 kv. motror 7 gid. 00 kr.j — mehk» 5 gld. — kr, (Tmrll »«» t ffjiil»11mii: 19- marca: Neža Oiuižar, 6'J let, v av. Florijana ulicah ulicah St. 48, za lartudom. — Josip Ffttur, pisar, Hi let, na poljausskej cesti St. 10, za otrpne-njem mehurja. V dežt'lnej bolnici: 16. maresi; Marija Pokoren, delavka, 40 let, za vodenico. f! Znamenito! Vsakcimi, kdor j«> uže pntrehovnl zdravnlike pomočl boleznili, n. pr. /.oper bramor, sailoo, bolezen nit prsih, slabost, norvoznost, Je znano, se s pas nim pnvjreljettš naJAitfeJe- KafgotoveJ&ai pomoć kakorkoli bolnim v vratu in prsih loknrja O. Hlcuientov tirolski prsni sirup, jako aromatično okunen, popolnena uhrani i i v iz lećek najboljiih tirolskih planinskih želiid. (]oh|ioiIii lckurniirjit <►. UI <■■•!•■ II (II v ImiillONtn! Kit svu t>h puit-tkii rime Inic1» kaHljaln, tor trpclsi lnulo muho v pmth jn noprp tichliivn zaHliži'iiju, rubilii *vu na mnogo svito jaz iu moju Hoprotrn v«6 „kl |»rMli Nirii|k**; (ižo v knukem ćnsu »va liiln t>O|H>lneni ozilravljcim. Jintlnstno tmlaj nuziiiinjnvi «m t.iko nruenn učlnck vafiona ix]oćki% ]ptainn»kili jjelišo, ter af. vuni najtMkri'iinjo zahvaljujova \ InomoMtn, novoinbra 1(479. Otto I*re«.'hll«rl iipuk. c. Kr. vod ja ilri. nrhiv* in piantelj. Cena izv. skleziicl: 3. grld.- av. -v. Osrednja zaloga pri iirirejnairlji lekarji 0. KLEMENTU v Inomostll V Ljubljani; lekar Trnkotzj; v Cetovci: lekar Birntacher. Nil. Pri kupovunji naj bc pazi na ime prirejevatcljevo in njegovo brarn beno znamenje: Ofiuo zcllnće (uilchveiss; s inouogr»moin jii crnoj podlozi. (il^—9 Dunajska borza 20. marca. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drz. dolg v bankovcih . . 72 gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 72 „ 90 „ Zlata renta.........87 „ 45 „ 1860 dri. poaojilo......1^9 „ — n Akcije narodne banke .... 835 „ — „ Kreditne akcije.......i!99 „ 80 „ London..........118 , 65 „ Srebro..........— „ — „ Nipol...........9 „ 46 „ C. kr. cekini........5 „ 56 „ Državne marke.......58 „ 25 „ Štev. 2798. U06-2 Razpis službe. Pri podpisanem mestnem magistratu je razpisana na novo ustanovljena služba mesttiega diplomiranega živino-zdravnika, s katero je združena letna plafa 600 gld., dvojna 10% petletna priklada, poleg pravice do pravilne pokojnine. Za to službo prosečim uže v pokoji biva-jočim c. k. živinozdravnikom bi se omenjeni dobodki izplačevali kot nagrada brez pravice do pokojnine. Prošnje za to službo, katerim se imajo dokazi o dovršenih studijah in dobljenem ži-vino-zdravniškem diplomi, o dosedanjim poslo-vanji, končno o zuanji nemskega in sloven-skega ali namesto zadnjega vsaj kakšnega Borodnega slovanskega jezika priložiti, naj v javnih službah uže bivajoči prosilci pošiljajo po svojem uradu, a drugi prosilci, kateri nijso še v službi, naj do dne IO. aprila t. 1. neposredno izročajo svoje dotične prošnje s prilogami podpisanemu uradu. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 8. marca 1880. Župan: Lnsehan. 2pfl^*" K<»Iioxdraviiik ~T&% dr. Tanzer, docent na graškem vseučilišči, ordinira v IJubljnul od ao. murvu t. 1. »kozi II K'.sfniki, ki žele jinij tciu šc nje^ove^ji zdnivljunjji, naj se ob pravem ćasu oglase Njegove c. kr. |»rlv- zultue iipaniftc« anH-Mejitlkon UMiuu yovlja se najboljša postrežbn, dobro jedi in pijacu, osobito Auerovo pivo iu vino iz vino^rmdov hiSuc gospodaricu. Da si) ga mnogo pohodi, to prosi itdani (us—i) Ivan Xomor. Ljubljanski lozi. I V letu trikrat srečkanje. 1 Glavni dobitki gl. 35.000, 25.000, 20.000 I ,93—«) i. t. (i. fj Najmanjši dobitek »o gld. a. v. Fj prodajaino jaamo po U gld. 25 v pat čotrtfutnih obrokih po | Qld. 5. | Uže ko plaoa prvi obrok 5 gld., igra |j kupt-c pri prvem srečkanji fj »»- ki I aprila 1880 ~3sa 1 tega po reulni-j kreditui'j banki prcvzetoga lo- B turijuega posojila ra x im i »'ni tn lozom ti u; mama vm S.li!f«i?Sti:!i|J:;S!»l=- *> nuiiiiiliimniii a ¥ ■Cflass*-*1*--«««"--" is salonsk ^ premog in (44—26) po uMjuižjcj ecni pri JPV" A. Đobevot, riuiaka ceata (Gradifi^e) 19, '^S V najem ae daje zavoljo rodbinskih razmer prav dobra štacuna z mešanim blagom na jako pripravnom trf.ncn prostoru v nekem živahnem tr#u im »podlijem Štajerskom, v katerem je c. kr. okrajna Budnijn, davkarija, žandarmerija in K<>r>ikeiut FrnncoHkeui. NeuiAkom, lIolttndttkeiM, v &viei in na Kuiuun* Nkeui itd. užu K) lm su si|;t|nim vdpehom mpcr izpužcaje na životu vsake vrste, kakor zopcr vsako nečistost na polti, osobito zopor hraste, kroničan in hiskinasti lišai, naln/.ljivo hraste, tol-tni tok, zoper prliliaj na glavi in bradi, \*e>x>\ žottiuo, rmteć nos, ozebljino, potunje noj£. in zoper vso zunanjo otročje buiiuni na #lavi. Vrli trga s« se vsaki-tuu prtporoča kor pult čistoćo srodstvo z;i umivanju Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr. BergerjevA uiilo lx muole ima 4U°/O koucentr. siuoIh it lesa, je skrbno narujeua tor au stvarno od vso^a druzcga mila u smole, ki 80 V trgovini nahaja, razlikuju. (4b» —G) WT" Da se prekanjenju izogne, "^Bf zahteva naj se v lekarnah ^ ^^ ^ ter naj aa pazi na »elcul določno m^^M Buvltek in tukaj pona- Bergerjevo milo ^T^*^"'^y tisneno vnmtveuo 1b »mole, ^Him& »-^^ niHrko. Jedini zaHtopoik zh domaće io tuie dežete: lekarnar Car. Hcll v Opa.%^11, k«mor n«J se poilljajo naročila in vpraianja. Cilavna zaloK» *«* IJul»l|»no v loKaniah ,) 8woboda in G. P i c c o i i ; poli-ui v Irkarnah v I ci rij i , v Krnnj i v Novom mestu, v Kadovljici, v Kameniku in v Vipavi 1^" AVillielmov ~^g } ' rimski, skušeni, pravi, vseobčni ( zdravilni in vodni prilep (plastcr) / > znper / glavobol, rane, opeklino in ozeblino. j , Ta prilep je privilegiran od Nj. rim.sk. kat. velikanstva. Mod / in nčinek tc^ra prilep:« ic ponelmo nirnden pri g'Ioboklh in raz- 1 trganih ranab vHrd uboda .ili udara, pri huđih uleaih, ne- C , odpravljlvih bezgavkah, pri akelečih izpustkih, pn 5rvu, ) vnetlli im oguljenih praih, ipekllnah, kurjih očeaih, otiskah, S ' zmrznenih uđih, pn toku Iz trganja In Jednakih bolećlnah. i i Jt'dna fikatljica stain1 -10 kr. av. velj. Alenj, nego dve škatljici i se ne pošiljati in »tuiit-ti s koli'kom in pošiljiitviju 1 gld. av. velj. j Ta prilep pravi ima h:iiiio S lekarim Fran Wilhelma v Ncucnkirchnu pri Dunaji. j 1 Nadalje ima tuđi: € » V Ljubljani: Peter Lassnik. (r>27-io) / ( Severno-nemški Lloyd | ► (N'unldpiitHclier M«y»I) 3 ' v avstrijskej državi konceaijonirana S I parobrodna družba, f ) Direktna redna poitna parobrodna vožnja mej r ! Bremenom in Ameriko. I * Foleg najniijo oene prevožnji in najsolidnejiega rav- > ) nanja a potniki, priporoća su /;i iiittanciivJHa poiaanila uradili* potrjeno t i Stao zastopstvo severno-nemškega Lloyđa za Kranjsto | » (:)!) f») 8])e- acii.vo.i'o^'*i.iu« sprejema in vse po želji razjasnjuje podpisano ]l glavno zastopništvo, glavna zastopništva v provinciji in tuđi posebna zastopstva v vseh vefijih inestih de/ele. j JK V Gradci, dne 15. februarja 1880. J w <»-^ Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Kranjsko A p£ v GRADCI, Radetzky-Strasse Nr. 8. '^1 W £ IV" O zdravilncj moči ~mm : ^5 fi"V pravegra ~Vf3 < 8 Wilh.elmovega i ^J antiartritiškoga antirevmatiškega * S /.#•/ viHtiiuvfjti €*ujfw9 ; SC Dtivedtnio n Berne i>niu«< ire: ! J# Gospod Fran VVilheliu, lekar v Neunkirclmu. < ^T NaS(.aiy, 18 ileo'inbra IHl2'. < mm Dozvoljiijem si izraziti .» tetu svujo zabval" za čudoviti učmok. < Ir katen ga dela Va* isvrstni Wilheluiov antianniišlci aotire vuiatifiki i ^3 kri č srilni čaj. Z njim ševa jaz populnein ozdravi! neko ženo v 4 9K Siitio, a k opi a ni 8O }<> užh tri ćotrt l«'ta zilcivii njtjboljđi zdravniki i JJ tega kraja, ki su užn nad i.jo obuvati. .*» t< ui zdravljonj-tii je vaš \ ^2 čaj v tetu kraji tak<» se priljubil, da g. Jos pi Torti k, lukar. kra- i 9( ijeva ulica 7, v Pešti, gotovo dobro prodaja Sutiodnim kmetom, i wt lud. pri meni doma ae ju dogodilo, da je noki pri moni J ^T v službi etojeć miad umi taku ail o trganje pr> utiih riobil, da nij J #K roogal iii ruk ni nug gauiti; a ko ju porabi * zavitko vašoga < Ir izvrstnega čaja in 2 buci vašuga cea kr. izklj. priv tekoćajja rast* 4 ^Z linskega eedativa „basaorin", uzdravel je pupolnom. Tuđi j z rabini 4 ^5 ta čaj drakrat v letu in jaz som tiropnčm. da rui dobru tJć. Zahva- < £f Ijujoć se šo jedonkrat v imenu oz'lravljenih. zniumvatn z vaom što- J ^Z vaujeui jnibael Iloltfniupf'* J ^5 najemnik poaeatva v Naa^a y, p. Tatis, Ogersko, < ^2 Guspud Iran lVilhelm, lokar v Neunkirchmi. J ^S Lundon, 5. januarja 1876 < JK Užu leta in leta seuQ rabi] V;iš Wilbe luov antiartntiški in * ^2 antirevuiatiški kri čistiJui ć:ij, kacjiri a.im me je inogel ozdraviti mu- i ^5 J°Sa silnoga revrnatizma, Štovanjem (522—4) < j# C. **. Dom« * ^^ London, 4(j Musoum Stieet, pu.eg Britisch Museum. < |k Gospod Fran \Yilholin, Jekar v Nounkirchuu- J ^Z Oroszuiezo, 9. jauuarja 1876. < ^^ Ne morem Bi kaj, da bi flo vašemu bla^urodja ne nahvali] za * SC meni piipos ani antiartritiški antirevin.itieki kn č;atiJnt ćaj, kor flein J ^^ bil ćeli dva leti bolau za reviuatizoioin na uugah, a ozuravijen po 4 ^^ vašem kri čiotilnein ćaji, kar aem dottle in budum v priuoriujo ob- < 9K čiustvu na^nanjal. Vati udam J ^* Ileinrlcb KalieiitOrer, davkovski pobiralec 4 JC Jedino pravi prireja 2 5 Fran Wilh.elni, lekamar v Neunkirehnu (Dol. Avstr.) < i^w Zavltek* r»a«lcljeu v & vieoikuv, prirejen po zdravnika 4 ^t zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld,, za kolek in po- J 4^ vuzuvutije 10 kr. 4 ^^ S-veurllo. Varovati se je nakupa pouarejanj ter naj zatorej 4 S£ vsak zahteva veduo Je „Wilhel*iov antiartritictki antirevniatiski kri J ^^ tistilni ćaj, ker ho prircdki, ki slujo samo pod imenom antiartritiških 2 ^^ unttrevmatiških kri ćiatilnih ćajev, jedino ponarejeni, ter jaz vedno sva- i {tat lim pred nakupavanjoiD tacih. ^ ^P Da ugodim p. t. obćinstvu, poslal sem in imajo pravi WIlhel- 4 ^ luov »uUartritihlii »utire »iiiatiAki kri či«tllni *»J tuđi 4 8\ ljubljaitl: IVU'r l^assiiili; J Anton Leban, lek^r v l'oatujni; Karei Savnik, Iokar v 4 8 Kra nj i; Fr. Waoha, ekar v Mutliki; Dom. Bizsoll, lekar v 1 Novuiu luestu. 4 smr 8koraj zašlo nj! -*ma Zavoljo nedavnu m m> j.rišlf vcitku fabrike Itt britaiUJa-srebro, ■•*i'U' mi- slclcčih 45 komadov, žicanu dubr.h rećij od brltanlja-srebra b\ %., 6 kom |Mi«luj**luik zdelic ,tasj, finu cizelirani. atauo zdai' ĆJ fašlco zu,|U c-u oii 1.ntauiju-preora. vaoti 45 1 koštk «» kruli, uiamviu, vd biitanija-srebia. komaduv 2 krasu.. iiHUiiiiiu »tečnikn od brirnnija-srebra. skui>ai le 1 salonski uaiiiizui vvoućek od biitauija-srcbr^ are- .m ggc 4» kt»iu. V'boIi uL 4f> ročij je ijulelano iz najfluejše^a britanija-srebra, ki je na celetu avetu jedina kovina, katera o»uuo vt čuo bela, in so od pravaga srebra tuđi po 201etueui rabljenju ne moto razločiti, asa kur Me tfttranluje. ^J7—j) Naalov in jedini kraj za r*Hr«čila v c. kr. avstro-ogornkih pruvinuijab: General-Depot der L engl. Britannia-Silber-Fabriken: jUlan *i? Tiaiin, \\ ien, 1. Eli^abetLutrasse Nr. G. Podlija ee točno proti pošrnemu povzerju. l\a prodaj ■•^gospem'-^t NaihflliŠP mmh vinn i ime.e.j„e thjci. .rajskem oskrbmst.n > 31 okronogn, Leopoldina Jean, Miliael Arko, zobni zdravnik u D^h* " ~ FliehlT'Kai8er _______________________________^^^ ^»bljana, Fran Josipova cesta St. o, (parterre). ^104"3) vinaki trgovec v Zagrebu. A, PaiCliel, . *"" "«««1 i Schiwitlhoffei -------------------------_____________________________-—--------------------------__________________ (76—9) pojeg Hradeckeg^i mostti. ^ Dimaja.— U'eiaa >z Gradca. — 9^T 5Coper jetiko! "^H Radgostski I ti rožnovski malio-rastlinski celtlitti, () i imr ,ć i at1 p 'Sir Mit) . za vse, tuđi za za- ■fc<5^iŽ@S^ starane bolezni na /^^^§^0^ jjIjucuIj, za srčne, A/^M^^^&^i prsne in vratne bo- \FvŠst£JBr3&'/&iš} au^c0* želodćevo y^raV^^4^bgyjfcy slabost, za splošno i^N^^^j^^^^^/ slabost ćutnie in ff*^S^^^&$ začenjajočo se pljučnico! V'elikti Hu-vil'i prun.inskih pišem ra/.po-lfigaji« ee v propričauje Gospodu lekarju J. Ncivliertu v liožnovi! j Piilea vujHj.i \'a.u im>r lu pri aedanjej svoji'j iiamćbi i'reknti svo^o riHJsn(,ne|šo zahvalo. Stiirijo moje srjprogo pred kratkim časoui so seci »njim prnnerjajoč, rnoraiii «•• čudti rn-desniiii učinkom Vaših drugomu ih zdravi). I Dubra. luojH žoua, kartsro je uže dlje mućJ I pl.tičm in ž:']■■<]čm katar, je zaradi nepro-itu I nega kaRljauja in tlubt-gi prebavljanja neprestano birala tako, da sein užo za ti dnu misli I, ka ima jetiko, osobito, kor bo je ta strasna bult)£6n nekako napov. dovala v alibeui teku jedi, pon>6noui zmjunji, ujr/.lic.ib tor nepre-epanib noćeb.. Sorodnik, katun je svoje dni bivaJ v ltožnovi m sj je ondi zdravil, mo jo opozoril na Vub čaj in na celt ićke, in jaz flein »kl'tiil, po-kiMiri rudi ta sr i|r*tva. Iti glerti čuda! Kolik luiuek v treli tednili! .Moja sojii'o^a, boli nalikujora odrodim, negoli živemu ćlovehu, katera jo bila lako rekor do.slć pri-klenoiia na ]»nstelj>i in iiuslonjai% li od i zduj pniv leliko ukolo \m Hulii, puuživa jedi v slast, spi \ho nui'i trdnu, in kukor ju ostavljaju mrzlica in neprijetno znojenje, takii ukreva tuđi tclcsno, ter vsa obitelj našu prićakiije, da skoraj popoliieni ozdravi. Z.tt raj priporoćatu vSdkeLuu, tuiijočeum iui*rcb.ti podobno bolezcn, da takuj tiputntbija ta srudstv.-i >ri potaoreju mu izvestno. Izvolite ini daklo s poatnim po-v/etjeiij posiati Se 'Z z;ivitka čaja in i šk;it-ijici maho-rastlinakih celtiićkuv. I Z vacan HpoStovaf'iVni so boležtn I Aiiiu^j<'iii čaj, v»-j;t za 11dnevno raho fir pravIjiiii p.tket & n kazoiu c> mbi 1 {(Icl. »v. v. Jedna originalna š atlja Ki»žni>vir«u1ul *a| in Ito>ž* noiKkl iiiMlio-rMNiliuHki «;• Ull^kl duhi-va o ao |«'«llao Im v ek.mti J. Meiclicrlit v lCo/iio\j i,:i Moutv.ik" iu , ni rjiApu.šiijiijO HL' li.i i ■ 01 Kl Il.t VbC rttlHlU pl'uti pOaCtiCUill pu-V2 tjll. Da je pa p. n. obči'istoi b»>lj priroč:i.», iiunjo tuđi za! gć sledcči iekarji: \V. M;iyr v lijulil|uni, VV Konig v Jn»rlboru* I S M i tt c i bacb in J (Joj buk v Zugr«'bu, li ;t r ni li e m i g" lirllder m A. Nud^ud v dimili* i, A Maiik m J lv u |'f i* ih c li ui i e (I v < *'Iji, 0 li ti k h lie mi v KipuluJ; Curi CJiMij.icliur v Huntu, J. lliinj; v Kot-louiUHiiu, VV li.uii wa.d v Olovci. Zalog-e napravile sm 1jim».i v vnuu lovurnah in vecjili |ii"od:ij;*lnicali niHt'rijaiuv^a bla^a. jpV' KuŽuoVMki cu't x» *!>*•<', hitro iu ttujiic ,(Iravljji pn ik", irganju po inlih in vs.ike vrsi« « at> s: v živeih m kitali, livirna 8klenica 7« Itr. a*, v., /ii kolt-k in zav<»j IO kr. već. l'ravi uo dubi »amo uuruv-uoNt >/. lekari (i \ liužuavi u\l r.vinai. HV luliaiJuciJNke ujkitruti' ipuivuri-eaterjoj iiajuovejHu ki.natrukcije, posebno pripravno za tu, da su (iilia iiautuiu btm^oiciiui ui podobna zdr.tvila, ra^posi ja Ickurna v llož-navi l'rauku h i>on1o in natančniiu na vodom za upoiubu. Cjua 5 |{1«1. JzdateO ^ urednik Makao Armić. Lastniua in tisk „Narodne tiskarne".