216. številka. Ljubljana, sredo 23. septembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poitl prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. *a četrt lota 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za ČBtrt leta 3 gold. 30 kr., sa en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje ni dom »o računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od .'•.•tiri-atopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat t i s k a. 5 kr. će sa dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali v.•.'•krat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotol Evropa". O p r a v ti is t vo. na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativna reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V Zag-r«kI»ii 21. sept. [Izv. dop.J Te dni so imeli duhovni stubiškega okraja v Brdovcu pri Sotli dekanijski) konferencijo, ter sklenili, da se ima ustvariti klerikalno politična stranka. V ta namen, da se pred vsem drugim utemelji političen dnevnik, brat vašega farovškega lista, zložili so v prvi mah 300 gold. Naša nova šolska postava prinesla nam je velik napredek v deželo, od nje se imamo velikih koristi v prihodnjosti nadejati. Pa kakor sta naša vlada in naš sabor z novo šolsko postavo modernemu napredku svečo prižgala, ravno tako prižigajo sedaj naši duhovni z opozicijo proti šolskej postavi svojo svečo srcdovečneniu mračnjaštvu *n jezuvitskemn natražnjaštvu. Naša nova Šolska postava, kije vendar, kolikor se samo da, pravična in ravnopravna vsem deželnim ▼eroizpovedanjem, razžalila jo naše rimo-ka-toliško duhovenstvo taku hudo, da se Bcdaj izven okvirja domovine postavlja in proti njej na vojno pripravlja. Karlizcm jo tedaj tudi v našo deželo prihrupel. Goi je nam 1 V celej rimo-katoliškej Evropi goni jc /.uvitem duhovenstvo v borbo proti modernim državnim napravam in proti državi Han ej. Sedaj je prišel, bodi bogu potoženo, tudi red na nas Hrvate. Duhovni uže pletejo bič proti našim postavam. Kakšen bo končen izid te splošne borbe? Naj uže bo, kakšen goder hoče, naj bodo končno liberalci potolčeni, ali pa klerikalci, eno stoji, in to je, da bode narod bolela zmaga enih kakor drugih. Narod bode moral plačati vojne stroške, drugi nobeden. Nam Hrvatom v sedanjih naših zadevah pač nij treba niti klerikalne niti liberalne stranko, nego nam je treba samo ene narodne stranke, stoječe na braniku narodnosti in Kantorčica. Ko man s pogonskega zakotja. (Češko spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič.) (Dalje.) Enkrat je hotel dedček od doktorja zvedeti, kaj ga je vendar na poti najbolje iznenadilo. Doktor je trenotek premišljal, predno je z zaznamljivim pogledom na Euefo, odgovoril. 1 ločem-li odkritosrčno govoriti, moram reči, da me jo najbolj tukaj naš Ješted iz-nenadil. Drugod sem videl povsod nov svet, čisto mi neznani ; tukaj pa ostanke starega, pozabljenega. Kadar čujem mater gospodariti, vas, dedček vreme in druge sreče in nesreče prorokovati, Enefo nČaratiu in vas vse mesec za velicega srebrnega kebra imeti, državne samostalnosti. Nikjer v Evropi nij političen klerikalizem blagoslova v deželo prinesel, pa ga tudi k nam ne b( de. Da so naš narod prišli Hizantinci krstit in ne Kunci, nas sicer ne bi bila rimokatoliška Evropa turškega podjai mijenja obranila, kakor tudi pravoslavnih Srbov nij, a kakor bo se Srbi turškega jaima osvobodili, osvobodili bi se bili gotovo tudi mi, antagouizem mej nami in Srbi oe bi bil toliki kolikoršen je, in denes bi bili rešeni jezuvitske šibe. Razmerje mej moderno državo in nltramontanizmom je denes povsod v Evropi jako napeto in nategneno, in sicer tako, da mora prej ko sleje mej njima do katastrofe priti. Pri nas malih narodih se ta katastrofa pač ne bode vrnila, nego ultra-montanizem in moderna država razborila se bodeta mej velikimi silami kakor ste na pr. Nemčija in Francoska, llismark to uvideva in za to uže sedaj ultramontanizem v španj-skem Karlizmu pobija. Za Slovanstvo je velika sreča to, da je samo mali del njega rimokatolišk. Mej tem ko se bodeta v zapadni in srednji Evropi liberalizem in klerikalizem moBarila, bode mogel pravoslavni Slovan mirno svojo pšenico sejati in šole zidati in ravno zavoljo tega obžalujem, da nij smo vsi Slovani z bizantiosko vodo krščeni. Če bi dobrohotna beseda beseda kaj veljala, in bi moj glas v obeh straukarskih taborjih dobrovoljno sprejet bil, jaz bi rekel: Slovenci Hrvati, braČa! pustimo klerikalizem, pustimo liberalizem v stran, oboje je od inostranca k nam doneseno ! Ne vlecimo s temi idejami naš narod v vrtinec evropskih dogodjajev, ki se tako vidno pripravljajo. Bodimo vsaj v očigled teh velikih dogodjajev edini, složni, narodni. Velike ideje naj rešijo veliki narodi, pri nas za malih borbo mej tolikimi idejami niti nij prostora, 'niti sil, niti Časa. ki leze po nebu kakor po notranjosti kuple kakšne cerkve, iu iskati uzrok dežja po Ještedukih sredinah, kjer je skrito morje, iz katerega nastopajo megle na gorah kot sopar in tako dalje — obide me minolost in jaz se v mislih za cele veke nazaj mislim. Zdi se mi pa, da je ona doba komaj minula, akoprem je tega veliko sto let, ko so se selili naši praočetje iz dotiČue domovine ter sem v te hribe priselili, založivši tukaj prve svoje naselitve. Tako nekako so tudi oni mislili in razumeli svet in vidne ter nevidne stvari; podedovali ste njih nazore, navade, vraže. Tudi se mi zdi, da ste ne-vedoČi prevzeli od njih dolžnosti iu zaveze. NaŽi očetje so namreč imeli nalogo, varovati pomejne gozde, ki so segali od tod nepretrgano do Saksonskega in do Pruskega, od koder je dobil ta kraj ime „Zagoščje", katero ime, zaznamuje po mojem oni hribček nad Ještedsko cerkvico, ki ga imenujemo P< »dajmo si roke, ter bodimo vsaj nasproti zunanjemu neprijatelju složni. V to ime bog i sreča! Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. (III. seja 21. s ep t.) Poslanec velikega posestva E. Schaffer stori obljubo. V zadnjej soji izvoljeni odseki so so konstituirali. Finančni odsek je izvolil dr. Costa za predsednika, Dežmaua za namestnika, Murnika za zapisnikarja. Peticijski odsek jo izvolil za predsednika grofa Harba, za namestnika dr. Razlaga, za zapisnikarja dr. Zamika. Narodni gospodarski < dsek za predsednika Dežmana, za namestnika Murnika, za zapisnikarja Obrezo. Odsek za poročilo dež. odbora dr. Zamika za predsednika, dr. Poklukarja za namestnika iu zapisnikarja. Šolski odsek dr. Razlaga za predsednika, vitez Oariboldija za namestnika, viteza Laogerja za zapisnikarja. Prošnja deželnega učitelja Josip Kristana za povikšaujo plače se izroči finančnem odseka, isto taka prošnja deželnega vratarja J. Žitka, da so mu izplačajo trt kvinkvenije. Poslanec Kotnik izroči prošnjo slikarskega učenca Simon Ogrinca za podporo iz deželnega zaklada. (Uroči se finančnemu i dseku.) Poslanec Obreza izroči prošnjo cestnega odbora za podporo 1500 gld., da se popravi cesta iz Loške polico v Rateče. Izroči se narodno gospodarskemu odseku. Volitvi poslanca M. L a vre n Čiča in E. Schafferja se brez ugovora potrdite. mi „ŽakoŠČea, kjer je bil morda začetek onih g< zdov. Obdani od vseh strani s tujim in sovražnim življem, ste so mu do zdaj še malo udali, drže so trdno svojih navad, šeg, običajev ter varcvaje z njimi prestare mejo narodnosti češke". Tako kakor takrat še nij dedček nikoli poslušal; imel je za Otika vprašanje za vprašanjem, zanimalo ga je najbolj , od kod so se ti stari Cehi preselili, da-li so verovali v boga, kako so se nosili, kako razdeljevali. Iu ukini l ja, da pojde kakor je uže star, vendar še enkrat na „Gorico", to je hrib, na kateri je ravno z okna videl, čuvši od Otika, da so ti nasipi ostanki starega grada, od koder so gledali pazljivo v daljavo oni pomejni stražniki, ali se v okolici nič sumljivega ne giblje, kjer so darovali svojim bogovom, od Česar je gotovo vas Molibog pod Gorico dobila svoje ime in kamor so se poskrili otroci in žene iz okolnih Vladna predloga z načrtom postave, kdaj je divjačine varovati, se izroči narodno gospodarskemu odseku. Vladni načrt pogodbe za uravnavo razmer mej zakladom kranjske zemljišne odveze in državo, se izroči finančnemu odseka. Poročilo dež. odbora k načrtu dodatne postave zastran odprave učnine, se izroči šolskemu odseka. Poročilo dež. odbora, ali naj se ukrene za poboljšanje Ijndskega šolstva in učiteljskih plač na Kranjskem, se izroči iolskemu odseku. Poročilo dež. odbora, koliko stroškov za realno šolo naj bi prevzelo ljubljansko mesto in koliko kranjska dežela, se izroči finančnemn odseku. Poročilo dež. odbora o zahtevanji c. kr. vlade, da bi se 20°/0 priklada od vžituine pobćrala za zemljisno-odvezni zaklad, se izroči finančnemu odseku. Poročilo dež. odbora o osnovi kmetijske iole na Dolenjskem se bode izročilo nalašč zato izvoljenemu odseku 7 udov. V odbor za posvetovanje preselitve okr. sodnije iz Planine v Logatec se izvolijo: dr. Costa, Dežman, vitez Gariboldi, Kotnik, dr. Razlag, Murnik in Lavrenčič. Prihodnja seja bode v sredo. Politični razgled. :\1 ubogi slepci, ki še zdaj ne veste, kaj je božja luč; le preglejte in mrena se vam bode pretrgala in vsi boste videli. Do zdaj ste veselje in zlato za cilj življenja imeli, ej, — spametite se končno ter zapodite te-moto /.motnjave iz svojih src in poglejte z društvo. To smo pokazali pri včerajšnji veselici , pri kateri smo zopet z veseljem opazili, da jih je Se mnogo, ki radi prihajajo k veselicam in se ne knjajo. Igrala se je igra Vilharjeva „Filolog", katera je, dasi-Tavno se ne more priobčevati k dobrim, dopadala občinstva, ker vsi igralci »polnili so naloge svoje častno. Se ve, da je ta in tam pomanjkljivost, a kdo bode diletantom zameril toliko, kolikor sknšenemu igralca, posebno ker 9e prav za prav nobenega režiserja nemajo, prejšnji pa se kaja, kar je čutljiva izguba, posebno ker je omenjeni gospod tudi dober pevec. Naj bi zopet z onim veseljem delal kakor do sedaj skozi toliko let, kako veselo bi še katero zapeli in igrali dobre igre. Po igri bila je tombola z lepimi dobitki in po tem pa ples, katerega se je z veseljem udeleževala naša mladina pozno v noč. Pač Terpsihora ima še mnogo Častilcev posebno mej krasnim spolom. Ko pa je enkrat ponehal ples, potem se je pa jelo še pravo zabavanje. G. Mencingerjeva pijača razgrela nam je duh in veseli jeli smo peti domače pesmi, zabavali se drugimi razgovori. Naj še pri tej priliki , ker uže govorimo o čitalnici, tudi zahvaljujemo se dvema igralkama, kateri ste z večkratnim igranjem razveseljevali naše občinstvo, ki pa sedaj odhajati proč v Ljubljano. Sinoči še za odhodnjo igrali ste gospa Milohnoja in gospodična lvnilija Lerherjeva — bog daj, da ne zadnjikrat v gori omeni.-ni igri. Zahvaljujemo se jima za njih požrtovalno delovanje kot diletantovke od vsega srca in kličemo jima v slovo: slava! Domače stvari. — (Pri deželni učiteljski kon-ferenci) v Ljubljani zborujejo sledeči gg. učitelji. Adamič, AdlešiČ, Borštnik, Brezič, Čeriu, Dermelj, Demšar, Gašperin, Govekar, Jaršinovec, Jarše, Knific, Kunšič, Novak, Levstik, Mercina, oba Kaktelja, Ribnikar, Pezdič, Perec, Stoječ, Skerbinec, Koželj, Zarnik in Linhart. Ta konferenca je 21. t. m. pričela se. — (Za Vrhniške pogorelce) bode baje v gOBtilnici pri Tavčarji („Evropa") zopet v soboto 26. t. m. soareja. jasnimi očmi, kam vam moja roka kaže. zvaje vas k bratovski ljubezni, k ljubezni vsega dobrega, k mizi, kjer je vsacemu enak del oddeljen, ki je vsak drugemu ennk, če tudi nij v svatovski obleki prišel ... ali kako se morem podstopiti vam predpisovati, kaj in kako imate ljudem govoriti! Ko bode nastopil k temu ugoden čas; ko boste videli, da so duše pripravljene vas posnemati in vam nasledovati, boste pač sami najbolje vedeli, kaj jim reči. Kdaj, oh kdaj bode uže prišel ta zaželeni blagoslovljeni čas, katerega jaz vendar le z britkostjo pričakujem? Tožim po njem, hočem uže, da bi se pred celim svetom tako sijali ko pred menoj, da bi se vam uklanjal, kakor se vam uklanjam jaz skrivaj, in vendar se tresem pred tem Časom, ker poznavam zmirom bolj, da je mnogim ljubša teinota nego svetloba in torej hočejo, da bi bila zmirom noč in nikoli dan. Morali boste vi, najkrepkejši bojevatelj, kakor ste naprej videli, potegniti — (Beseda v čitalnici.) V četrtek 24. sept 1874. t. 1. napravi ljubljanska narodna čitalnica v svoji restavraciji veliko slovesno besedo z loterijo, na čast zasedanja deželnega zbor, katere Čisti dohodek je namenjen Dolenjcem in Vrhničanom. Sodelovala bodeta pri tej besedi: c. kr. vojaška godba peS-polka Saksen Meinigen pod vodstvom g. kapelnika Sincel-na in čitalničen pevski zbor, pod vodstvom g, Valente. Z besedo vezana loterija ima lepe zdatne dobitke. Ubodnina je 20 krajcarjev za osobo brez omejenja posebne darežljivosti. — Začetek besedi je točno ob 7. uri. 1. Marš. 2. Ouvertura k operi „Ciganka" od Bafeja. 3. Življenje sanje, valcer od Zikova. 4. Fantazija iz opere Stradella od Fiotova. 5. „Na svobodni nogi" polka franc.aise od Straussa. 6. Figaro Potpouri od Blaška. 7. Salviani kadrija od Straussa. 8. Velocipede-Polka hitra od Straussa. — (Dramatično d ru št vo) razpošilja ravno zdaj svojim družabnikom knjige za leti 1873 in 1874, katere so sledeče: 1. „Pokojni moj", šaloigra po francoski „Mon premier!" poslovenila L. Pesjakova, IVornjon, igra v 1 dejanji posl. V. Man-delc. 2. „Gospa, ki je bila v Parizu, veseloigra po Moserji poslovenil J. Gecelj. 3. „Na kosilu bom pri svoji materi", veseloigra po francoski Je dine chez ma mere," poslovenil Val. Mandelc. „Brati ne znau, burka v 1 dejanji po Grandjeanu. 4. „Gospoda Kodelja pridige izza g ar d in, vesela igra v enem činu, po Moserji posl. R. P. „V spanji", vesela igra v enem dejanji, po J. Rosenu posl. J. Nolli. 5. „K o varstvo i ljubezen", tragedija po „Schillerjevi Cabale nnd L'ebe" posl. Ant. Leveč, stud. juris na Dunaji. — S temi petimi zvezki prav dobrih iger je tadi naše lepoznansko berilo pridobilo dober prirastek. — (Nemškutarski ljubljanski učitelji) so v pondeljek večer nemškntili v zboru svojega društva v Kozlerjevi pivarni, želeli za se c. kr. u radništvo, več nemščine, in (to se ve da) večje plače itd. — (Iz Bleda) se nam poroča, da so tuji gostje uže vsi odšli. — (V vinogradih) na Vipavskem se je branje začelo. — (Roparji.) Iz Vidma na Krškem se nara piše: V noči od 17. do 18. t. m. pride še drugo orožje nego meč besedij — ah ne podajte se brezpotrebno v nevarnost; za resnico umreti je božje, a zanjo živeti je tudi zaslužno. Naj izpade to uže kakor hoče, naj bode konec vaše zmage smrt ali življenje; vedite, da je v svetosti mojega srca postavljen altar, odkoder vašega obraza nihče in nič prepoditi nij v stanu — ugasnil bode tam le z mojim življenjem." In Euefa jc vstala s stola in sklesniki se k njegovim nogam, plavaje v solzah, s ^ k len eni mi rokami. Zdaj mn je končno povedala, kar mu je uže tako dolgo reči hotela: da je to njeno srce, po katerem je klical, ko je pisal svojo „brepenenje". Otik je bil premagan. Pri njegovem BDOŽji, v tem zavoji nolz na licih, s to sanjarsko gorečnostjo v očeh, bila je vendar le še tisočkrat krasne jša nego je jo kdaj videl; 'iz nji-uih besed je slišal le izliv goreče, pre-kipeče ijubezai; da, to je bilo več kot ljubezen, kar jc bilo v njenih besedah, čutil starovaški pastir Videmskemu občinskemu stražarju, kateri je ravno nočno stražo imel, povedat, da so v Stari vasi trije roparji v civilni obleki. Komaj pastir odide, pripeljejo se trije gosponi na vozu in vprašajo stražarja, kateri pot je bližnji do Krškega mosta. Stražar, Josip Soba po imenu, pokaže navadno cesto, gre pa sam po bližnjem potu mimo farovža in roparje na mostu doide. Mitnica (šranga) na Krškem bregu je bila zaprta in Soba zakliče šrangarju, da naj te ljudi zgrabe, da so roparji. Soba potegne sabljo, ustavi roparje, od katerih se dva v beg spustita nazaj na štajersko stran, tretji pak napade Sobo z gnojnimi vilami, udari po sablji, katera pri priči odleti. S >ba ga za prsi zgrabi in zdaj se začne pravi boj na življenje in smrt. Metala in valjala ata se a Soba roparja ne izpusti, akoravno je z nožem na rokah, na nogah in v prsi ranjen, tako dolgo ga ne izpust:, da so prišli /.an-darji in roparja zvezali. — Lepo je pa od Krških stražnikov, katerih eden, z imenom Koletič jc pri mostu oborožen stal, a nij niti on, niti mitničar, niti ne dva druga hlapca nijso Šobi na njegov klic ^pomagajte" prišli na pomoč, nego samo gledali. V preiskavi pri c. kr. krški sodniji, je ropar rekel, da mu je Josip Par, drugokrat pa Josip Tavlič ime, da je iz Kopoša, velika županija Somofl doma. Tajil je, da druga dva pozna in rekel da se je v Stari vasi k onima prisedel. Ti roparji so na okrajni cesti, katera iz Brežic na Bizelj pelje v Dobrovi enega hlapca iz Kraljevice napali, vzeli mu denar obst-ječ iz 20 kr. ki jih je za „trinkgeld" dobil, ga v graben vrgli, konje in voz obrnili, in se črez Globoko peljavši tam enemu kmetu svinjo ukrali, jo zaklali, in na vozu pod sedež skrili. — Po omenjenem hlapcu je uže konstatirano, da je ujeti ropar tisti, kateri je l dvema drugima voz i u konje ukral. — Gospodar je dobil voz in konje, ali naš vrli Josip Soba bode svojo junačnost moral skoraj gotovo se svojim življenjem plačati. Telegram „Slovenskomu Narodu". t* Maribora 22. sept. Nad 70 slovenskih učiteljev zboruje tu, dobri sklepi, velika navdušenost, beseda je bila krasna, simpatije do učiteljev so velike. je, da je to molitev. Da je tako ljubljen, tega se vendar nij nadejal. „Da, hočem živeti ter bodem živci, pa ne za druzega, nego za tebe", vakliknil je, ter jo vzdignil in na srce pritisnil. „Zaslužiš, da bi ti celo življenje daroval, zavoljo tebe vse drugo zaničeval: tacega zaklada ne najdeni nikjer, kakor mi ga po-daješ ti v svojem srci. Ali me hočeš voditi kot moj angel j vaiuh, hočeš biti moja voditeljica, moja vest, moja žena?1' Enefa je odgovorila le z vzdihom, in pol medleča od ginenja, se mu je iztrgala, čuvši v veži dedčekove korake. Zbežala je v svojo čumuato ■ nij hotela starcu pokazati osolzenega obraza ter ga vznemiriti; sama pa nij mogla v tem trenutku prevelicega blagočntja nikogar videti, z nikomer govoriti, morala je biti sama. (Dalje prib.) jPoKlano* Yien bolnim moč in zdravje brez lekn *n hrez strosliov po izvrstni iere h Barry Odatnuienje rteh bolesni brez lekn in stroškov s izvrstno zdravilno linmo Kevalesciere tlu Barry iz Londona, katera pri odraščcnih in otrokih svoje stro-ike 50krat v drugih sredstvih prihrani. Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobn, v prsih, na pijačah, v grlu, v duŠ-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zahtevanje posnetki zastonj in franko dopoSljcjo: Spričevalo st. 64.210. V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod ! Vslcd bolezni na jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijseni bil v stanu no citati niti pisati; moji živci so se tresli po celetn životu, slaba prebavljivost, vedna nespečnost in Imel som zmirom razburjene živce, tla nijsem nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov jo svojo umetnost poskušalo, a ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Hevaleseiere poskusil in laki, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu Hogu. Kevalesciere zasluži naj-večo hvalo, ona me je popolnem zopet ozdravila, tako, tla moram svoje družbinsko stališče zopet zav-zimati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem Munpiiso de Bruhati. Spričevalo št. 66,810. Ncufchatcau (Vogescn), 23. dec. 1862. Moja hči, 17 let stara, je trpela vslcd pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki su dvomili na mogoecsti kakšne pomoči. Od tega časa sem ji pt) nasvetu prijatelja, Kevalesciere dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje jo tu veliko pozornost vzbudilo in nmogo zdravnikov, ki bo to bolezen za neozdravljivo proglasili, so zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti. Martin, Officiero Coniptablo en retraite. TeonejSi kot meso, prihrani Kevaloscioro pri odrađenih in pri etrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt, 2 gold. 50 kr., 2 fuuta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov SO gold., 24 funtov 36 gold., — Revaleaciere-BiBcniten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovaloaciore-Chooolatče v prahu In v Vošcieah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 ta a 2 gold. 60 kr., 43 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta« 10 gold., za 283 las 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodajo: BarryduBarry & Comp. na l>u-naii, WHl!Ma«hK»0He št. 3, v Ljubljani Ed. M-i '•. r, v Uradcl b rat j o Obaranzuioyr, v Iti« ■»raku Diechtl & Frank, v «>lovol P. Birn-bachor, v Lonol Ludvig MUH ur, v Mariboru F. . l.-tnik -v. hi. Morio, v Herunu J. B 8 to o k bana en, kakor v vseh mestih pri dobrih h-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska bi .i., na vse kraje po poštnih nakazuiotn ali povzetjih Poziv na naročbo. Vse gg. dosedanje naročnike, katerim naročnina poteče konec septembra in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda". „Nlov. ^iirod" velja.: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za četrt leta .... S gld. 30 kr. Za mesec oktober ... I n lO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti volji: Za četrt leta .... 4L gld. — kr. Za mesec oktober ... 1 „ -lO „ Za gospode u.u iiii cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. &0 kr. Po pošti sprejeman „ „ 9 „ — „ ttliit*31 i.11 ftti'1~j*t .,Sfrsete „ „ — 80 „ „ „ letovniki „ „ — 70 „ „ Platna „ „ - 25 „ Chiffon, shiriing, modrpolan „ „ — 18 „ „ Kut oni n a in Doincstitpio „ — 15 „ „ Pique in žnnrast barchent „ „ — 25 „ „ Brilantin in Gradi B „ — 25 „ „ Blago za uiizne prto iz brisalnice „ — 18 , „ Rjuho od „ 1 — „ Batistni robci „ „ — 10 „ „ Foulard „ „ 1 — „ „ Blago za obleko iz ovčjo volno „ „ — 23 „ „ Bornsko surovo blago Za hlače „ „ — 90 „ „ daljo mizno in kuvertne pokrivala, kavini robci, blago za prcdgrinjala, flanele, chachemir, tkavsko blago, svilnate charps in kravate po tacih cenah. (258—5) Dunajska borza 22. septembra. (Izvirno telegrafićno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 71 gid. 35 kr.. Enotni drž. dolg v srebru . 74 B 55 1800 drž. posojilo .... . 109 _ 60 Akcijo narodno banke 994 „ — Kreditne akcijo .... 249 „ — Napol.......... 8 „ 787, C. k. cekini....... 104 ; - Razglas. Podpisani c. k. notar kot sodni komisar daje na znanje : Da je veleslavna c. k. deželna sodnija ljubljanska z odlokom dne 19. septembra t. 1. št. 6199 dovolila prostovoljno očitno dražbo raznih k v deželni tabli se nabaja-jočemu ni4.«»Ian-ovem" gradu upadajočih v Brezovski srenji ležečih parcel, k akt r: njiv. grozdov in Irai iiikov v skupni ceni 12710 gold. s tem pristavkom, da se vknjiženim npnikom njuna zastavna pravica, brez ozira na skupilo, pridržuje. K tej prodaji se odločuje dan **. oktobra t. 1. od 9. do 12. ure dopoludne in 3. do 6. uro popoludne in ako treba tudi d»n 9. oktobra o ravno istem Času v „Kušlan-ovcm" grada z dostavkom, da se bodo parcele le za izklicno in ne pod izklicno ceno prodajale. Dražbeni pogoji, vsled katerih mora vsak kupec 10% varščine vložiti in kupnino v šestih letih v enakih obrokih izplačati, ter da si prodavec pridržuje pravico to prodajo v osmih dneh potrditi, dalje izklicna cena prodajaj*,čili parcel, izpisek iz deželnih knjig in katastralni izpisek se lehko pregledajo pri podpisanem c. k. komisarju v navadnih uradnih urah. V Ljubljani dne 22. septembra 1874. C. k. notar in sodnijski komisar: #>#•. ./«#■/#«•/ Zupanec. Podpisani proda tri prav dobro obdržane po 35, 50 in 55 veder, kateri so pripravni da so brez vsake tlvombe koj v njih vino dene. Anton Perme, (266) špitalske ulice 2HH. Umrli ▼ JLJut»U»»l od 18. do 21. septembra: Anton Pirkmajor, 51. 1. v civilni bolnici za ostiupljeiijoui krvi. Ivana Poiisek, 3 1., v Trnovem na rjavici Cec .Tavčar, 4 1. za škrofeljni. Alojzij Lonče, v civilni bolnici, vsled slučajno dobljenih ran. Ignacij pl. Kloiumavei posestnik tiskamice in hiše, ob enem posestnik zlatega zaslužnega križa s krono, st. 80 let za slabostjo. Pavlina Knauto, 8 mes., na kap. predmestji za grižo. Marija Linčingor 69 1., jo bila v Ljubljanici mrtva najdena, in se je sodnijsko pregledala. Ana Schinid st. 1 I. v mestu št. 369, za grižo. S tem naznanjamo, da smo svoj denes potekli kontrakt z gospodom Vir.c. Woschnagg-om v Ljubljani, katori jo bil dozdaj okolo 6 let nas zastopnik in prodajalec naših Oi*i<>-. l^liiiM 1 lo^vo-jevih ?*ivttliiili iiiii&iii zdaj ponovili. Nase originalne šivalno mašino ae pri njem zmirom na zalogi v veliki izbiri dobivajo in se za fabrično cono protlajejo proti petletni garanciji, ter se poduk v šivanji z mašino zastonj dajo. Dunaj, 31. avgusta 1874. Za the Howe Macliine Company in ITe^vv-Vork direktor Hch. Schott m. p. Zaloga Kivuliiili m u & i u in kar zraven gre kakor: niti. vretenn, sviln, <>U«'. Aivanke itd., — nahaja se kakor uže več let v um sin 84S— la, kjer se Sprejemajo tudi naročila >a fabriko peiilnega blaga vsako sorte kakor Perilo za gospode, gospe in otroke, kakor tudi za celo opravo in se najboljšo izdelujejo. Popolni