LIR SO #% M C 135/1958 l ' er PoStnina plačana - Sped. abbon. post. - II. gr. 'r GOSPODARSTVO RGOVINA ♦ FINANCA ♦ IN DUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO ^TO XII ŠT. 269 SREDA, 1. JANUARJA 1958 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 taORDA RES ^ečno novo leto ^ečno novo leto! Ali bo res srečno , ^as, za vse človeštvo? AH ga bomo tako srečno pretolkli kakor lan-!m>? Vjub atomski in vodikovi bombi, lab vodljivi raketi in sputniku smo ‘!adnji pariški konferenci lahko več-. °Ptimisti glede darov, ki nam jih ti ni|ša leto 1958. Na pariški konferen-(, Atlantske zveze (NATO) so se sicer . ali predstavniki samo ene strani, to-.. Pa njej je prišel do izraza važen či-. ^1, ki utegne odločujoče, vplivati na Piko obeh nasprotnikov in priporno-uveljavljenja vmesnih sil, ki so ^ °čno za spravo. Državniki so v Pa. P končno vendar prišli do spozna-Ul 1 da morajo upoštevati javno mne-v svojih državah in drugod po sve-i,'Ih to zahteva spravo med narodi! . “en državnik, noben vojskovodja ne !Hie Potegniti meča za obrambo še ta- , svete stvari, ako ni prej potrpežlji-. Poizkusil, da bi s svojim nasprotni-1)1 zlepa rešil sporno vprašanje. . * Parizu se je zgodilo nekaj poseb-l!.'*1- Američani so prišli v Pariz, da j 'Ped svoje zaveznike razgrnili svo-. Pove vojaške načrte in jim s svojo ‘dčno in gospodarsko močjo vsilili . °ie poglede. Ni bil njih namen raz-^jdljati z njimi o političnih vpraša-l'p. o sodelovanju v Atlantski zvezi širši politični organizaciji na osno-^Pakopravnosti članic NATO niti ne Praviti skupni program za nova po-l^ppja s Sovjetsko zvezo, temveč s ti-' Pristankom prizadetih držav raz-sb po vsej zahodni Evropi mrežo PPrišč za izstreljevanje srednje, veli-Vodljivih raket, a hkrati podpreti I Popske države, da prično same izde-vodljive rakete. . tei vojaško navdahnjeni in naivno lii^Prosti zasnovi ameriške zunanje po-ke so se uprli najprej predstavniki ^Jšibkejših držav kakor Norveške in ^Pske, ki jih je takoj podprl nemški aPclcr dr. Adenauer; ta je bil dotlej vil prvih pobudnikov protisovjetske Hil jke. Dr. Adenauer je očitno prisluh-javnemu mnenju svojega naroda, učenjakov iz Heidelberga do pre-jt’'st'b tovarniških delavcev in rudar-v Porurju že več mesecev doni klic: emo tujega atomskega orožja, ne Se čeV; Pomiritev bi pomenila začetek var t ®nia pri silnih izdatkih za oborože-p ,n1e- Kakšne vsote denarja bi lahko j^utanili in jih uporabili n. pr. za gra j,Cv stanovanj ali za dvig izobrazbe in lovstva? Organizacija nemške vojske .. nemški narod po zadnjih proraču-u stala do leta 1961 okoli 7.800 mili- Ur (52 milijard DM), poročilo taj-arneriškega odbora Gaither zahtevo' Da v lolil1 1960 in 1961 izdatek za ., po 5.000 milijard lir (8 milijard '"'jev) na leto. To so davčna bre,- ilo|. .la, ki lahko strejo tudi najmogoč- IMša industrijska podjetja v najboga- l^ih državah. Kaj čuda če si držav-* čedalje bolj pogosto postavljajo I rašanje, ali so vsi ti stroški res ne-1'bni? v i °k iz Pariza v Trst se vam bo se-lpl'71 zdel drzen. Mislimo pa, da bi si ko tudi Tržačani postavili za zgled ki so ga pokazale evropske dr-P„ v Parizu nasproti ameciškim na- »liko ,®nt. Zakaj se ne bi tudi Tržačani ne-opogumili in nastopili res kot Sv politična sila za uresničenje ; Jlb gospodarskih zahtev. Zakaj se i,., Ov°ljujemo z vlogo pasivnih opazo-^'v in garačev spričo zanemarjenja ^rist ?1«; i tržaškega gospodarstva? Skraj-]e ,'as je, da končno zberemo svoje si-lt01*1 nastopimo kot enakovredni in ena-L . Vni državljani za obrambo lastnih i, risti- Potem si bomo lahko prihranili 'a fazočaranja, ki jih sicer utegne-0 ‘'oživeti v letu 1958. ^IŽANJE CENE JEKLA NA JAPON Japonski železarski obrat Fuji, med tremi največjimi japonskimi Promet v tržaškem pristanišču 1. 1957 Trst zaostaja za drugimi pristanišči = Promet ne ustreza številu prebivalstva »čl____ Jjjorišč za izstreljevanje, vodljivih rana nemškem ozemlju! t .r- Adenauer in predstavniki neka-flh malih evropskih držav so zahte-j,a|> nova pogajanja s Sovjetsko zvezo, ,.tancozi so se pridružili z zahtevo po panjih za razorožitev, medlem ko J" Je MacMillan, ki se je prej sporazu-t j z Američani med svojim obiskom k'Vashingtonu, obotavljal. Dulles in senhower sta končno pristala na kom-^"'nis: oborožene sile NATO naj se iz-; Polnijo, a hkrati je treba poizkusiti novimi pogajanji s Sovjetsko zvezo; l^ede ameriških oporišči za vodljive ra-{ , srednjega dometa se bodo Ameri-j,111 Pogajali s posameznimi državami linicami NATO. Te bodo tudi odloča-, ’ bdaj se to strahovito orožje sme “Porabiti Ni verjetno, da bi se bilo to razpolo-za nova pogajanja med evropski-narodi ustvarilo pod vplivom Bul-nUlovih pisem zahodnim sosedom in vtu8un državam, ki naj vsebuje laska-y Ponudbe pa tudi nevarne grožnje, ^fodi hočejo mir in zahtevajo, da dr-V miki poskusijo vse, kar bi moglo pri-I u do pomiritve, iz preprostega raz-ker hočejo živeti. rav zaradi takšnega razpoloženja h « narodi se zdi tudi javnosti v za-l^dnih državah sprejemljiv poljski pred-S, ki ga je podprla tudi jugoslovan-jj.'1 diplomacija, naj se, namreč Nem-Jai Poljska in Češkoslovaška nevtra-ra]o v tem smislu, da bi na njihc-i *n bzemlju ne bilo atomskih in rajnih oporišč. goden zunanjepolitičen svetovni Plet bi seveda ugodno vplival na raz-J gospodarstva. Resnična mednarod djetji te vrste, je znižal ceno jekle-j 1 Proizvodom povprečno za 5-8.000 Pri toni. Znižanje cene pride v ()|)^ev za 6 glavnih proizvodov tega iev'*13' ^a'i;or J6 jek'0 v palicah, plo-fcj va Konkurenčna japonska druž-! jawata se razburja zaradi tega zni- ki ga je izvršila družba Fuji, ne jo o svojem namenu obvestila. ^ bi Ob koncu leta bi našim bralcem radi postregli s pregledom prometa v tržaški luki v letu 1957. Po takšnem pregledu lahko sklepamo o razvoju samega pomorstva, hkrati pa tudi vsega tržaškega gospodarstva, saj je tržaško gospodarstvo tesno povezano s prometom v luki; ne gre samo za zaslužek pomorščakov, plovnih družb, špediterjev, in pristaniških delavcev temveč promet v luki je odraz tudi druge gospodarske dejavnosti v mestu, kakor trgovine, obrti pa tudi industrije. Podatki o luškem prometu v vsem letu 1957 še niso bili, objavljeni; zadovoljiti se moramo s pregledom za prvih deset mesecev, ki nam sicer dovolj jasno nakaže razvoj v vsem letu. Zaradi primerjave navajamo tudi podatke o pomorskem prometu v prvih 10 mesecih leta 1956 (v tonah); L 1957 l. 1956 izkrcano 3,358.310 3,302.754 vkrcano 961.105 885.873 Skupaj 4,319.415 4,188.627 V prvih 10 mesecih leta 1957 je bil • torej pomorski promet v Trstu za 130.787 ton ali za 3,02°/o večji od pomorskega prometa v istem razdobju leta 1956. Navsezadnje ni tako slabo, porečete, če promet narašča! Toda v primerjavi z razvojem v drugih lukah zlasti konkurenčnih, promet v naši luki napreduje prepočasi. V Genovi je pomorski promet v prvih devetih mesecih narastel za 22u/o (od 9 na 11,5 milijona ton), v Livornu za 19,5%; hitrejše narašča promet tudi v Benetkah, v Savoni in Speciji, da ne govorimo o prometu v manjših italijanskih pristaniščih, kakor v Anconi (prirastek 40%), Civitavecchia (33,3%) in Piombinu (36,7%>), katerih prirastek je pogosto posledica sprememb povsem krajevnega značaja. čeprav upoštevamo povečano industrijsko dejavnost po prvi in drugi svetovni vojni, ki je zaposlila precejšnje število novih delovnih sil, moramo priti do zaključka, da je prav prepočasno napredovanje prometa v tržaški luki in pešanje res tržaške pomorske dejavnosti (resnično tržaških plovnih družb), predvsem krivo hude gospodarske krize. Ne pozabimo, da je število prebivalstva v Trstu po drugi svetovni vojni narastlo kar za 40-50.000 ljudi, medtem ko promet v luki ne kaže pravega napredka. če smo napredovali po količini, nismo pa po kakovosti prevoženega blaga. Blagovna sestava prometa nam pokaže, da predstavlja promet s petrolejem kar tretjino po morju uvoženega blaga (1,013.070 ton petroleja), medtem ko smo iz Trsta po železnici izvozili 836.421 ton premoga (na 2,088.030 ton izvoza po železnici). Petrolej in premog sta torej dva glavna artikla v tržaškem prometu; velikega zaslužka z njimi ni. Promet z »raznim« blagom t. j. z lahkim blagom, ki daje razmeroma večji zaslužek, se je od leta 1957 sicer povečal (uvoz po železnici 1957 446.620 ton, 1956 398.620 ton; izvoz leta 1957 476.318 leta 1956 299,242 ton), toda promet z lahkim blagom še vedno zaostaja za letom 1938. Promet s premogom se je naglo dvignil, ker prevaža Avstrija čez Trst ameriški premog, ki ga kupuje z ameriško gospodarsko pomočjo. Ko bo ta prenehala, se bo po vsej verjetnosti tudi promet s premogom skrčil. Promet po železnici bi se s pomorskim prometom skoro izenačil, ko bi iz pomorskega prometa izločili postavko mineralnih olj; povezanost in medsebojna odvisnost obeh vrst prometa je toliko bolj razumljiva, ker je Trst predvsem tranzitna luka. Navajamo podatke o razvoju železniškega prometa v prvih 10 mesecih 1957 in 1956 (v tonah); l. 1957 l. 1956 uvoženo v Trst 810.225 760.966. izvoženo 2,088.830 2,058.737 Skupaj 2,899.055 2,819.703 V primerjavi z ustrezajočim razdobjem leta 1956 se je torej železniški promet v Trstu v prvih desetih mesecih leta 1957 povečal za 79.352 ton ali za 2,81%. Dovoz lesa iz zaledja v Trst nazaduje (v prvih 10 mesecih 1957 163.732 ton, v istem razdobju leta 1956 201.296 ton), kar pomeni, da v Trstu pojema lesna trgovina, ki je sicer tako cvetela. Pregled železniškega prometa po državah nas opozarja, da se je avstrijski tranzit čez Trst skrčil (1. 1957 63.83%, 1. 1956 71,3%o). Koliko je tega nazadovanja kriva konkurenca Reke, ni lahko ugotoviti. Nazaduje tudi promet, z Jugoslavijo in Madžarsko, medtem k je promet s češkoslovaško in Zahodno Nemčijo nekoliko oživel. Vznemirjenje, ki ga je vzbudilo nedavno zvišanje tranzitne tarife na italijanskih železnicah v Trstu in na Dunaju, da pač slutiti, da bo neugodno vplivalo na razvoj prometa čez Trst. Prva dva glavna pogoj • za razvoj tržaškega pomorstva sta konkurenčne tarife za usluge na železnici in v sami luki ter čimbolj pogoste pomorske zveze med Trstom in čezmorskimi deželami. G rde pomorskih zvez napis-dujemo prepočasi. ŽELEZNIŠKI PROMET ČEZ TRST V PRVIH 10 MESECIH L. 1957 (v tonah) Država uvoz v Trst % izvoz iz Trsta %> skupaj Avstrija 347.723 42,91 1.770.836 84,76 2,118.559 notranjost Italije 241.834 29,84 137.491 6,58 379.325 Jugoslavija 85.225 10,52 16.820 0.80 102.045 Č.S.R. 70.412 8,69 17.994 2,2« 118.406 Zah. Nemčija 44.345 5,47 77.786 3,72 122.131 Madžarska 13.476 1,66 14.761 0,76 28.237 Švica , 2.463 0,31 9.401 0,45 11.864 ostale države 4.747 0,60 13.741 0,64 18.488 810.225 100 2,088.830 100 2,899.055 LEZNIŠKI PROMET ČEZ TRST V PRVIH 10 MESECIH L. 1956 (v ton Država uvoz v Trst % izvoz iz Trsta %o skupaj Avstrija 430.966 56,63 773.476 86,14 2,204.442 notranjost Ital. 195.193 25,65 150.853 7,33 346.046 Jugoslavija 39.806 5,24 10.327 0,50 50.133 Č.S.R. 22.920 3,01 8.662 0,42 31.582 Zah. Nemčija 39.561 5,20 73.302 3,57 112.863 Madžarska 16.836 2,21 26.735 1,29 43.571 Švica 1.187 0,16 13.691 0,67 14.878 druge države 14.497 1,91 , 1.691 0,03 16.188 760.966 100 2,058.737 100 2,819.703 Afrika in Azija za skupni trg V Kairu so se te dni sestali predstavniki afriških in azijskih držav na tako imenovano konferenco solidarnosti afro-azijskih narodov. Konferenci prisostvujejo odposlanci iz 40 držav, med temi tudi Sovjetske zveze in Mongolije; ni pa predstavnikov Turčije, Pakistana, Kambodže, Vietnama in Filipinov. Pravo senzacijo je zbudil predlog egiptovskega odposlanstva, - naj se ustanovi skupno tržišče afriških in azijskih dežel. Med temi državami naj bi se vpeljal sistem preferenčnih carin. Afriške in azijske države bi se obvezale, da ne bodo od tujih držav sprejemale posojil ter se z njimi spravile v politično odvisnost. Države bi pospeševale industrializacijo. Ustanovila naj bi se tudi splošna sindikalna zveza, h kateri bi pristopile sindikalne organizacije iz vseh včlanjenih držav. Ko je egiptovsko odposlanstvo postavilo ta predlog, je sovjetski odposlanec takoj izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena finančno in tehnično podpreti katero koli afriško ali azijsko državo, ne da bi za to postavila politične pogoje V Zahodnih državah pripisujejo to konferenco egiptovski in sovjetski pobudi. Naser se je v zadnjem času sicer pogajal z Angleži in Francozi, da bi se končno rešila finančna stran sueškega spopada kakor tudi vprašanje odškodnine sueški družbi, toda v zadnjem trenutku je pogajanja prekinil. Ameriški zunanji minister Dulles je iz Pariza, kjer je bil zgodovinski sestanek članic Atlantske zveze (NATO), odletel v Madrid, glavno mesto Francove Španije. Španija ni sioer pristopila k tej zvezi, vendar imajo Američani na Španskem svoja vojaška oporišča. Toda vsaj tako kakor zanima ameriškega zunanjega ministrg Francovo gledišče o politiki in strategiji NATO, je za ameriško zunanjo politiko važno, kakšno pot bo Franco ubral nasproti arabskim državam. Španija se je v zadnjem času spoprijela z Arabci zaradi kolonije Ifni na obali Maroka, ki se ji maroški kralj Mohamed noče odpovedati za vedno. Maroški kralj Mohamed V. je leta 1956, ko je bila proglašena neodvisnost Maroka sporazumno s Francozi, nati-hem pristal, da ostane Ifni Špancem, toda ko se je moč Maroka dovolj utrdila, je isti Mohamed V. avgusta leta 1957 zahteval od Franca, naj vrne Ifni Maroku. Kralj Mohamed je zahteval naj Španija vrne Maročanom tudi del Sahare, ki je pod njeno upravo. »Vsaki drobec Sahare pripada Maroku«, je vzkliknil vodja glavne maroške stranke Istiglal Si Alial el Fassi. Od časa proglasitve maroške neodvisnosti je tudi Franco menjal svoje poglede na Ifni in Špansko Saharo. V času proglasitve neodvisnosti Maroka se je tajno sporazumel z Maročani, da bo »v bodoče« odstopil Maroku Špansko Saharo. Tedaj je kazalo, da se Franco skoraj veseli poraza francoske politike v Mafoku, ko so Francozi morali priznati neodvisnost te arabske države. Medtem so izvedenci odkrili, da skriva tudi Španska Sahara kakor Francoska ležišča petroleja. Zato je Franco nenadoma menjal svojo politiko nasproti Maroku in postal nepopustljiv. Maroški sultan Sidi Mohamed je leta 1860 odstopil Špancem ozek pas Ifni, ki naj bi španskim ribičem na Kanarskih otokih služil kot pristanišče in zavetišče. Španci so to zemljo, kjer živi okoli 10.000 ljudi, dejansko zasedli šele leta 1934. V začetku decembra 1957 je četa za silo oboroženih Arabcev vdrla v Ifni in pobila špansko stražo. Franco je posadko okrepil s padalci, tujsko legijo in letali, ki so priletela iz Španije. Vnela se je borba, ki je stala na stotine žrtev. Španci so pregnali Maročane. Vse kaže, da to premirje ne bo trajalo dolgo. Kakfj se razvija promet čez Reko 1961 močno povečala. Industrijska proizvodnja naj bi se v petih letih povečala' kar za polovico sedanje, kmetijska pa za okrog 10%) na leto. Računajo, da bo pridelek sadja znatno večji. Povečala se bo tudi uporaba strojev v kmetijstvu. Jugoslovanski izvoz v letu 1957 Po seji upravnega odbora Zvezne zunanjetrgovinske zbornice je njen glavni tajnik ing. Ivan Barbalič podal poročilo o razvoju jugoslovanske zunanje trgovine v preteklem letu. V 11 mesecih leta 1957 je Jugoslavija izvozila za 106 milijard dinarjev blaga. Tako bo jugoslovanski izvoz v vsem letu dosegel planirano raven 120 milijard dinarjev. Izvoz je narastel skoraj na vseh področjih; izjemo delajo črna metalurgija, prehranjevalna industrija iji kmetijstvo. Izvoz je narastel za okoli 20 milijard. Izvoz v zahodne evropske države se je povečal v primerjavi z istim razdobjem leta 1956 za 9 milijard dinarjev, izvoz v Vzhodno Evropo za 8 milijard, v Afriko za 3,9, v Severno Ameriko’ za 1,3 in v Azijo za 1 milijardo din. Zmanjšal se je izvoz v Juž. Ameriko, ki je dosegel 4/5 lanskega. V smislu novega zakona bodo v letu 1958 u-stanovili razna združenja in skupine, ki naj bi bolje organizirale izvoz in proučile zunanje trge. Takšna skupina je že dosegla uspehe na svojem potovanju po Siriji. NOVO SINTETIČNO VLAKNO NAMESTO VOLNE. Neko japonsko kemično podjetje je izdelalo v svojem laboratoriju novo sintetično vlakno, katerega glavna odlika je v tem, da je zelo podobno volni »Kašmir«. To vlakno bodo pričeli proizvajati v prihodnjem mesecu. (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, decembra Nedavno je Lucijan Kos pod okriljem Jadranskega instituta v Zagrebu predaval o gospodarski vlogi prostih pristaniških eon in o vprašanju ustanovitve proste pristaniške cone na Reki. Po predavanju se je razvila živahna razprava o teh vprašanjih. Iz predavanja in te* razprave navajamo nekaj glavnih misli in podatkov. Organizacija proste cone v reškem pristanišču ni vprašanje novejšega datuma; saj je Reka imela takšno ustanovo tudi v času Avstro-Ogrske (do leta 1891), z druge strani so Italijani leta 1929 vzpostavili kvarnersko prosto cono. Ko je Reka po drugi svetovni vojni končno pripadla k Jugoslaviji, se je večkrat vnovič pojavilo to vprašanje. Vsekakor prosta pristaniška cona v socialistično urejeni državi nima istega namena kakor v kapitalistično urejeni državi; po predvidenem načrtu naj bi se na Reki ustanovila prosta cona trgovinske narave. Načrti za prosto pristaniško cono na Reki so bili napravljeni že leta 1953. Poslej se je promet v reškem pristanišču naglo razvil. Promet se razvija hitreje, kakor napreduje obnova reške luke, ki so jo Nemci uničili. Leta 1913 je pomorski promet v luki znašal 2,600.000 ton, v letu 1954 pa jd že dosegel 2,676.00 ton ter s tem presegel predvojnega. V letu 1956 je napredoval na 3,697.000 ton. V zad- njih letih je promet napredoval povprečno za 15%) na leto. To velja tudi za prvo polletje 1957, ko je znašal 2,323.972 ton. Zato računajo, da bo v vsem letu 1957 verjetno prešel 4 milijone ton. Reka je danes glavna jugoslovanska izvozna in uvozna luka; saj se vrši čez to pristanišče 60%> jugoslovanskega pomorskega prometa. V prvem polletju so uvozili skozi reško pristanišče 1 milijon 483.484 ton blaga, izvozili pa 194 tisoč 643 ton; na tranzit odpade 442.190 ton. Jugoslovanske ladje so prevozile 35% tega tovora, tuje ladje pa 65%. Izvoz je razmeroma nizek tudi zaradi tega, ker izvaža Jugoslavija čedalje več končnih izdelkov, a vedno manj težjih surovin in polizdelkov. (Ti podatki še niso dokončni; po drugem viru je izvoz v prvem polletju 1957 znašal 214 tisoč 748 ton, v prvem polletju 1956 pa 131.994 ton — Prip. ur.). Tranzitni promet je v prvem polletju 1957 znašal 19% vsega prometa. Napredovanje tranzita je očitno, saj je leta 1952 dosegel samo 2%> celotnega prometa, medtem ko je leta 1956 znašal že 806.000 ton. Tranzitni promet narašča hitreje kot domači. Jugoslovanski gospodarski krogi upajo, da bo tranzit še narastel. Prav zaradi naglega naraščanja tranzitnega prometa še je pojavilo mnenje, da reškemu pristanišču ni potrebna prosta cona. Hitrejši razvoj prometa v reškem pristanišču ovira še nezadostna oprema samega pristanišča. Reško pristanišče NAPREDEK JUGOINDUSTRIJE V letu 1957 je proizvodnja jugoslovanske industrije zopet narastla, kakor pričajo podatki Zveznega zavoda za statistiko za prvih enajst mesecev preteklega leta. Če postavimo proizvodnjo v 11 mesecih leta 1956 na 100, potem je proizvodnja v istem razdobju leta 1957 znašala 116. Po posameznih panogah se je proizvodnja razvijala takole: elek-troenergija 123, premog 105, nafta 131, črna metalurgija 124, barvasta metalurgija 111, nekovine (cement itd.) 119, kovinska industrija 117, elektroindustrija 133, kemična industrija 119, gradbeni material 114, lesna industrija 115, papir 1.13, tekstil 115, usnje' in obuvala 114, guma 125, prehranjevalna industrija 126, grafična industrija 118 in tobak 85. Po posameznih republikah se je industrijska proizvodnja razvijala takole: Srbija 118 (osnova 100 leta 1956), Hrvat-ska 119, Slovenija 114, Bosna in Hercegovina 113, Makedonija 119 in črna gora 109. POVEČANJE IZVOZA IZ SLOVENIJE Računajo, da je izvoz iz Slovenije v letu 1957 presegel vrednost 20 milijard dinarjbv. v smislu načrta, ki ga je izdelal Zavod za gospodarsko planiranje LR Slovenije, naj bi se industrijska in kmetijska proizvodnja po perspektivnem načrtu za razdobje do Hiu o (j o uh o pha n n omin lotu uhom iialocmlumi in oglato-oalcem GOSPODARSTVO Na Silvestrovo In zopet se bodo napolnile razkošne dvorane po velikih mestih našega planeta, društva bodo zbrala svoje člane, ljudje se bodo . gnetli v gostilnah, v stanovanjih pa se bodo zbrali sorodniki in znanci — vsi z namenom, da se bolj ali manj hrupno poslove od starega leta in pozdravijo .novo. Dogaja se to že stoletja, morda tisočletja — vedno isto: Ljudje se poslavljajo od starega leta, ki jim baje ni prineslo nič kaj dobrega, in pozdravljajo novo, od katerega se nadejajo vse sreče, uspehov, zdravja... Silvestrovo! Pred našimi duševnimi očmi se vrstijo dogodki preteklega leta — lepi in neprijetni, kakor je pač vedno v življenju in v naravi, da- se lepo menjava z grdim. Ta ali oni je morda imel v preteklem letu velike gmotne uspehe, ali pa si je tudi v srcu ohranil duševni mir? Človek ne živi samo od kruha ... Silvestrovo! Ko mislim na ta dan, na ta večer, se spomnim, da sem svoj čas zapisal v svoj dnevnik to-le avtobiografsko reminiscenco: ... Zadnji dan leta je navadno prišel k mojemu stricu v Kranju njegov znanec izza mladostnih let — Štormančkov Cene, nekoliko pohabljen sedlar, ki je hodil delat v hiše in se z vsakodnevnim zaslužkom borno preživljal. Takrat še ni bilo takih razlik med ljudmi kakor danes. Moj stric je vse svoje sosede in znance tikal in oni so tikali njega, če so bili enake starosti. V tem 'pogledu ni bilo razlika glede na stan. Daši je bil stric samostojen obrtnik pek, gostilničar in hišni po sestnik, ga je berač njegove starosti prav tako tikal kakor svojega tovariša. To se je gotovo še ohranilo iz časov staroslovanskega žitja. Prav posebno pa je stric obrajtal rokodelski stan in oba sta bila rokodelca. Na zadnji dan leta je torej stric povabil Ceneta na večerjo in čašo vina in Cene se je povabilu rad odzval. Moža sta govorila to in ono in ko sem tako poslušal — fantič trinajstih let — sem se čudil, da je Cene, dasi nikoli ni obiskoval šol, tako načitan in bistroumen. ' »Veš, Joža,« je govoril stricu, »težko se živi/ Ljudje ne obrajtajo tvojega dela in nič jim ni prav. Mnogo mislim, 'ponoči ne morem spati in dostikrat pre-tuhtam cele noči. Saj veš, kako je dejal naš Prešeren: Kragulja pregnati, ki kljuje srce od zore do mraka, 6d mraka do dne . .« »Ti si bil vedno tak. Cene,« je odgo voril stric. »Toda, veš, obrajtam te, dober delavec si, četudi se nisi -dognal do mojstra. Na, zvrni ga še kozarček!« In tako sta se pomenkovala, vmes pa je Cene citiral nove stihe Prešerna. Da, pri Cenetu sem videl, da naletiš včasih med najbolj preprostimi ljudmi na prav razborite in duševno globoke ljudi. Gosposka suknja še nikogar ne opravičuje, da bi gledal zviška na delovno ljudstvo; tako imenovana izobrazba in učenost je le priučena lastnost, s katero je mož na zunaj popleskan. Kaj je znotraj, kdo ve? Če pa naš Gorenjec pove pametno, takrat vemo, da to prihaja iz njegove življenjske skušnje, da se tega ni priučil, ampak se je to porodilo po razmišljanju in tehtanju v njegovi duši. Povem vam takih je na Gorenjskem mnogo, mnogo, pa jih nihče ne povzdiguje in vsi živijo prav po tolstojansko kakor »kamen med kamni.« Vtem je udarila ura v bližnjem farnem zvoniku dvanajst. Cene je vstal, voščil stricu srečno novo leto in počasi odšel v čisto prvojanuarsko noč. Tako sem takrat praznoval Silvestrov večer ...« To-le sem zapisal takrat v nerodnih svojih letih. Mladost! Mladost! Skoraj se mi zdi, da je dosti bolj odkritosrčna kakor smo mi ... —om— še ni bilo namreč popolnoma obnovljeno. njegova zmogljivost ni dosegla še zmogljivosti iz leta 1913. Sedanja zmogljivost se suka med 2,5 in 3 milijoni ton. Da je bilo mogoče preseči to običajno zmogljivost, gre zasluga izredno dobri organizaciji dela in poletu pristaniških delavcev. Tržaško pristanišče je obširnejše, saj razpolaga z obalo 16,5 km dolžine, medtem ko meri obala reškega pristanišča samo 3,7 km. Zmogljivost reškega pristanišča se izkorišča v razmerju 1100 (koliko blaga pretovoriš na 1 metru o-perativne obale), v Antvverpnu n. pr. 840, v Hamburgu 770, Genovi 740. Tehnične naprave v luki naglo izpopolnjujejo. Po načrtu bodo v bodočih petih letih potrošili za luko 5 milijard dinarjev. Glede povezave v zaledju naj omenimo, da vodi zdaj z Reke do Zagreba dobra in skrajšana asfaltirana cesta, da delo na elektrifikaciji železniške proge napreduje in da nameravajo zgraditi še drugo progo Reka-Ma-ribor, ki je na odseku od Zagreba do Kumrovca že dograjena in ki bo znatno skrajšala pot do morja. Računajo, da bodo Reko v doglednem času razbremenila druga jugoslovanska pristanišča, do katerih bo izpopolnjena ali na novo zgrajena železniška mreža. Ni dvoma, da bo tudi vpeljava rečnomorskih ladij in rečnomor-skih prog iz Podonavja odvajala promet iz reškega pristanišča, kakor lahko to trdimo tudi glede bodočega razvoja prometa v tržaški luki. Zaradi te razbremenitve bo na Reki na razpolago večja zmogljivost za tranzitni promet. m. v. RAZVOJ TRANZITNEGA PROMETA Tranzitni promet skozi reško pristanišče se je po drugi vojni razvijal takole : 1952 1953 1954 1955 1956 1957 (9 mes.) 7.000 ton 38.000 ton 106.000 ton 632.000 ton 806.000 ton 644.000 ton BOJ ZA TRANZIT Za tranzit iz Podonavja se poleg Trsta in Reke zavzemata tudi Split in Šibenik. V Splitu in Šibeniku računajo, da bo reško pristanišče preobremenjeno, da bi moglo obvladati tranzit iz zalednih držav, ako bo ta naraščal z dosedanjo naglico. Reka je že močno zaposlena z avstrijskim in češkoslovaškim tranzitom. Šibenik in Split naj bi prevzela del tranzita iz Madžarske pa tudi iz Romunije. Za to svojo zahtevo navajajo okolnost, da niso večje zemljepisne razdalje tako velike, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Od obmejne postaje Kikinda (Jimbolija) do Splita je po železnici 820 km, do Reke 793, od Vršca (Stamora Moravita) do Splita 780 km, do Reke 751 km. Da bi usmerili tranzitni promet proti Splitu, bi bilo dovolj, ako bi s tarifami znižali razdaljo po železnici za 29 km. Poleg tega bi bilo treba Romuniji dovoliti iste ugodnosti pri določanju tarife, kakor jih uživa Madžarska za tranzit čez Reko. Ta tarifa je v veljavi od 1. marca 1957 ter je bila vnovič močno znižana. Tranzitni promet iz Madžarske čez Reko je v prvih devetih mesecih 1957 znašal 225.000, iz Avstrije 211.000 ton, iz češkoslovaške pa 104.000 ton. Darovi ameriških ustanov Za pošiljanje pomoči ameriških dobrodelnih ustanov v Evropi je uprava za Mednarodno sodelovanje — ICA v finančnem letu 1956/57 nakazala 25 milijonov dolarjev. Ameriške dobrodelne organizacije so podelile pomoč 31 državam, in sicer za skupno vsoto 132 milijonov 870.780 dolarjev (okoli 82,8 milijarde lir). Med raznimi državami je Italija prejela 19,452.137 dolarjev, Jugoslavija pa 20,812.470. V razdobju 1952/57 so ameriške zasebne organizacije zbrale 541 milijonov dolarjev za pomoč tujini. nn nase I I I Tihi Slovenci K članku, ki je zadnjič izšel na tem mestu v Vašem listu, nimam ničesar oporeči. Nasprotno, raje bi ga pohvalil, saj človek sredi primitivizma našega tiska le redko naleti na takšne izjeme, ki dokazujejo, da so med nami še ljudje, ki jih problem našega tukajšnjega slovenstva globje zaposluje. Zato naj velja ta moj pripisek ne kot polemika, ampak kot dopolnilo. Brez dvoma, Slovenci smo tih narod, v tem je tisti tujec, ki ga člankar omenja, zadel. Ali je to tišina do nedavno poljedelskega Slovana ali tišina vase zaprtega alpskega človeka ali pa zgodovinsko pogojena tišina naroda nesvobodne preteklosti, to je vprašanje zase. Držalo bo, da smo Slovenci kljub svojemu pevskemu nagnjenju tihi, celo pretihi. Naša literatura je na primer odjeknila vsem evropskim književnim strujam, a svojega D’Annunzia ni imela, tudi v malem ne. Zavpila je z Zupančičevo »Veš, poet, svoj dolg?«, a to je bil doživet bojni klic, ne retorično spakovanje. Slovenščina sama je v bistvu nezmožna retorike, o čemer se je prepričal vsakdo, ki je kdaj kaj prevajal iz jezika naših hrupnih sosedov. Ali pa vzemite našo arhitekturo, Plečnika: tiha in solidna, lirično zasanjana gradnja, a brez vsakršne pre-potence. Tudi govorniki nismo Slovenci. In če človek stopi v slovensko mesto, dojame čisto realno slovensko tišino. v kakšni Ljubljani bi bil na primer prodajalec kuharskih novotarij izpred Sv. Antona s svojim južnjaškim govorništvom več kot eksotičen. Tako je. Slovenci smo tihi. In rekel bi, da mi je ta naša narodna tišina 'bolj všeč kot ne, čeprav bi nam hrupnost več koristila. A v tišini je tudi resnost, ljubezen do dela, večja človeška pristnost. Drugače je seveda s tišino tržaškega Slovenca. Tu ne mislim na tišino v stanovanju, na kmečkem borjaču ali pri delu; tu naš človek je in ostane hrupen, po naravi južnjak, tipičen sredozemski temperament (čeprav bi nam poglobljeni študij pokazal, da ne smemo priseči na videz neke zunanje veselosti: Primorci v slovenski umetnosti so skoraj sami melanholiki in najbolj mistični pesnik slovenske literature je Primorec, Kosovel). No, tu mislim na tišino, o kateri je bilo govora v Vašem listu, na pol zatrto slovensko šepetanje v tramvajih, v vrstah pred uradi, pred mestnimi izložbami itd. Ne vem, kako je bilo v tem pogledu pod Avstrijo. A predstavljam si, da je bil Slovenec le glasnejši. Da, to ni več naravno, ampak od zunaj vsiljeno šepetanje, za katerim nam še zaudarja smrad fašističnega ricinusa. Kdove koliko časa bo še treba, da bo naš človek tudi v luksuznem lokalu na Korzu spregovoril s tisto sproščeno svobodo, ki naj bi mu pripadala ne samo po nekih diplomatskih klavzulah, ampak preprosto kot državljanu 20. stoletja. In vendar. — In vendar je avtor Don Camilla, ki je v omlednem soju svoje kvalunkvi-stične slave prišel te dni vohat v Trst, ugotovil, da smo Slovenci s svojo slovenščino naravnost izzivalni. Giovan-niju Guareschiju kar ni šlo, da ne 'bi dojel s tradicionalno paniko dejstva, da sta dva človeka na vogalu govorila slovenski. Kaj naj rečemo k temu? Da blagor nam, dokler nas imajo za takšne. Razlaga je preprosta. In za nas tolažilna. že za Slataperja, ki je edini med italijanskimi literati realneje dojel tukajšnje sosedstvo, nismo bili Sloveni, ampak Slavi. In zato nas je videl daleč onkraj Mure, v moravskih gozdovih in še čez. Tako nas vidi tudi Guareschi. in lahko rečemo Italijan sploh, za katerega se naša meja na vzhodu ne neha na Sotli, ampak pri Vladivostoku. In Slovenec je tako malo imperialist, da mu to komaj godi. čudovit nesporazum, na račun nedoumljivega nepoznavanja. In četudi bi si Slovenci prevezali usta ob izstopu iz openskega tramvaja, bi kakšen Guareschi kljub temu dojel naše milijonsko bučanje... a mi bi se na račun tega nesporazuma lahko okoristili vsaj v toliko, da bi vprašali v avtobusu karto po slovensko, tudi če ne vemo zanesljivo, da je šofer Slovenec. Posebno odkar nas kdo gleda tako, ko da imamo kaj pri tistem Sputniku. Vsekakor, treba le zavestno oaga-njati tisti smrad po ricinusu. Gre za kompleks, ki ne bo šel kar tako. In treba ga je zdraviti kakor vsak kompleks: s tem, da ga vržemo iz sebe, da se ga zavemo in objektiviziramo. in kot rečeno — tudi naš sosed ni brez njega, kaj še. »Gospodarstvu«, pa priznanje, da za takšna vprašanja izkazuje posluh, ki ga kakšni manj strokovni listi nimajo. Alojz Rebula V Italiji gradijo sodobne ceste Iz razgovora z jugoslovanskimi DESETLETNICA ITALIJANSKE U-STAVE. Po vsej Italiji so v petek, 27. dec., proslavili 10-letnico nove ustave. Tudi v Trstu so bile na vseh javnih poslopjih razobešene zastave. Predsednik republike G. Gronchi je v posebni poslanici poudaril, da zagotavlja demokratična ustava vsakemu državljanu ne glede na njegovo vero in politično prepričanje in socialni položaj svobodno izražanje lastne osebnosti. PRED NOVIMI POIZKUSI ZA SPRAVO. Po svojem povratku iz Pariza v VVashington je Eisenhower dal izjavo, ki kaže, da so zahodne države pripravljene obnoviti pogajanja s Sovjetsko zvezo. Z druge strani je glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hru-ščev predložil vrhovnemu sovjetu resolucijo, ki kaže prav takšno pripravljenost Sovjetske zveze. Jugoslavija pozdravlja te pobude, kakor je očitno iz izjave predstavnika zunanjega ministrstva. Tako je podprla tudi predlog za nevtralizacijo Zah. Nemčije, Poljske in Čehoslovaške. Jugoslavija je tudi proti temu, da bi se povečalo število držav, v katerih bi bila atomska in raketna oporišča. ITALIJA IN NATO. Na konferenci NATO v Parizu je italijanski obrambni minister Taviani zelo odločno zagovarjal gledišče Zdiužcnih ameriških držav. Njegove izjave so zbujale vtis, da Italija odklanja nova pogajanja s Sovjetsko zvezo. Sodeč po drugih znamenjih ni Italija tako odločno na strani Amerike, temveč želi da bi Združene ameriške države dopuščale ostalim članicam NATO več politične prostosti in prožnosti v njihovi zunanji politiki. Pred konferenco v Parizu so nekateri ameriški listi celo pisali o možnosti, da bi Italija ubrala pot nevtralne zunanje politike. SPOR O SEDEŽU EVROPSKEGA E-NOTNEGA TRGA. Na konferenci v Parizu se zunanji ministri držav, ki so u-stanovili evropsko enotno tržišče, niso mogli sporazumeti, kje naj bo sedež te gospodarske organizacije. Francozi in Nemci so bili za Strasbourg-Kehl, Belgijci za Bruselj, medtem ko so Italijani predlagali Milan ali Turin. V začetku januarja se bodo ministri zopet sestali in se poskušali sporazumeti. •V zadnjem času v tržaškem tisku mnogo razpravljajo o graditvi avtomobilske ceste med Trstom in Benetkami oziroma med Trstom in Trbižem. Trenutno je vsa zadeva obtičala na mrtvem tiru, ker ni za graditev te ceste potrebnega denarja. Ker se tudi sicer bralci zanimajo za graditev avtomobilskih cest, ki naj bi pospeševale osebni in tovorni promet, smo prepričani, da jim bodo dobrodošla nekatera pojasnila o graditvi cest v srednji in južni Italiji. Te dni se je namreč vračalo čez Trst iz Italije jugoslovansko odposlanstvo, ki je na pobudo ameriške USOM v Beogradu (v okviru ameriške tehnične pomoči) 2 meseca proučevalo razne sisteme graditve cest, ki jih uporabljajo v Italiji. Odposlanstvo je vodil ing. Božidar Judnič iz Beograda; ostali člani so bili ing. VI. Kamenjarski, ing. Ivan Rečaj, ing. R. Krivec in ing. N. Malinov. Jugoslovanski odposlanci so se med svojim potovanjem udeležili tudi mednarodnega kongresa za graditev cementnih cest, ki je bil v Rimu sredi oktobra. Program za to študijsko potovanje, na katerem naj bi se jugoslovanski strokovnjaki seznanili z znanstvenimi izsledki in praktičnimi metodami italijanske tehnike za graditev cest, je izdelal Vsedržavni komite za proizvodnost (Comitato nazionale per la produttivita); z njim je sodelovalo vodstvo podjetja »ANAS«, ki v Italiji vzdržuje državne oeste. Iz razgovora z jugoslovanskimi strokovnjaki smo se prepričali, da so jih njihovi stanovski tovariši v Italiji lepo sprejeli in da šo odnosi med njimi kmalu po prvih stikih prešli ozek okvir uradne formalnosti in postali res tovariški. Že na cesti Via Appia v okolici Rima so'si jugoslovanski izvedenci lahko o-gledali graditev sodobne cementne ceste. V Neaplju so jim predstavniki podjetja ANAS razkazali dela na gradnji nove avtomobilske ceste Neapelj-Capua ter avtomobilske ceste Neapelj-Pompeji, ki jo zdaj širijo na dva tira. Tehnično posebnost predstvalja graditev ceste, ki vodi na Vezuv in je bila zgrajena iz strjene lave ter ima vzpon tudi do 8%. Nova cesta Pompeji-Salemo je speljana čez skalnat teren, medtem ko pelje cestišče ob obali pri Tafantu čez ilovnata tla. Da bi cestišče utrdili, so morali postaviti pilote (tipa Franchi) v globino kar 28 metrov. Za graditev cestnega mosta pri Co-senzi so uporabili prednapeti cement. Po načrtu prof. R. Morandija, ki je e-den izmed prvih strokovnjakov v izgradnji sodobnih cest v Italiji, bodo pri Catanzaru na cesti med dvema morjema (Jonskim in Tirenskim) zgradili betonski most z odprtino 230 metrov, in to v višini kar 90 metrov. V Palermu so si Jugoslovani ogledali turistično cesto Nuova - Palermo - Monte Pel-legrino. Uporabljanje prednapetega cementa, ki ga sicer uporabljajo zlasti za gradnjo velikih objektov, kakor so n. pr. sejemske dvorane z velikimi razponi, za graditev letališč, za gradnjo raznih cestnih objektov pa tudi samega gornjega sloja cestišča, predstavlja enega izmed najnovejših tehničnih napredkov v gradnji cest. Na institutu za gradnje na univerzi v Rimu je prof. Bennini v svojem laboratoriju razložil jugoslovanskim izvedencem najnovejše pridobitve v gradnji cest in kako se uporabljajo tudi v tej stroki radioaktivni izotopi. Prof Bennini je tudi projektiral načrt za graditev sodobne ceste od Gae-te proti jugu, ki vzbuja pozornost zaradi svoje estetske in tehnične dovršenosti. Predori na tej cesti so n. pr. prepleskani s fosforescentno barvo, ki naj zbuja pozornost vozača. V Italiji zelo pogosto gradijo bitumska cestišča s hrapavo površino. Tako se izognejo uporabi kock na močnejših vzponih; vožnja po cestišču iz kock ni tako prijetna kakor po hrapavem bitumskem cestišču. Na novi oesti Cassino - Sant Angelo -Sant Apollinare so italijanski tehniki pri izpeljavi prehodnih krivin prvič u-porabili tako imenovani sistem klotoid, ki omogoča vame prehode tudi na več- izvedenci jih vzponih in ki ga že splošno uporabljajo v Rusiji, Nemčiji in Jugoslaviji. V Jugoslaviji je zlasti napredovala tehnika graditve cest iz betona; saj so takšne oeste gradili že pred vojno. Pri tem se jugoslovanski tehniki opirajo zlasti na izkušnje nemških tehnikov. Pozornost jugoslovanskih izvedencev je zbudila cesta Pompeji-Salerno z dvema tiroma, ki ne tečeta vedno na isti ravni, temveč sta speljana na različnih ravneh, kakor pač zahteva teren. Zanimive so gorske turistične ceste, ki na nekaterih mestih dosežejo vzpon kar 9% in se odlikujejo po drzni graditvi, kakor ceste Leonessa-Terminello, Cocullo-Carrito in Capistrella-Filettino Nič manj niso zanimive ceste v težkih terenih okoli Bologne in Perugie. Na institutu za gradnjo v Bologni so jugoslovanske izvedence seznanili zlasti z najnovejšimi izsledki, ki jih uporabljajo pri gradnji ceste »Strada del sole« (od Milana do Neaplja). To cesto gradijo z vso vnemo na odseku Bologna-Florenza. Pri Florenci ima vsak tir lasten predor. 'Mostove okoli Florence bodo gradili iz prednapetega cementa, ki bodo ne nekaterih mestih sloneli na 35 metrov visokih stebrih. Gradbišča na tej cesti so opremljena z najmodernejšimi stroji ameriške izdelave kakor je n. pr. stroj Barbergreen. Splošen vtis jugoslovanskih izvedencev je bil, da si Italija prizadeva, da bi z graditvijo sodobnih avtomobilskih cest čimprej zadostila potrebam naglo naraščajočega prometa, in da se v ta namen ne straši velikih izdatkov. Sodobne avtomobilske ceste ne zahteva samo tovorni promet, temveč zlasti razvoj turizma. Italijansko -jugoslovanska zbornica L E. L M. A. I. IMPORT-EXPORT Trst-Trieste - Via F. Filzi 23 Tel, 29-970 Teleor. lELMAT-Trieste NOVI NASLOV SPEDICIJSKEGA PODJETJA Fratelli PRI0GLI0 Trieste, Ulica S. Anastasio 2 (V neposredni bližini glavne postaje) TELEFON ŠT. 31-167, 24-853 - TELEGRAMI: PRI0GL10 TRIESTE TVRDKA USTANOILJEHA LETA 1B83 Donacija TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz : eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov 350 MILIJONOV DOLARJEV ZA LETALSKA OPORIŠČA V ŠPANIJI Na povratku iz Pariza v Washington se je ameriški minister za zunanje zadeve Dulles ustavil v Madridu, kjer je imel peturni razgovor s Francom. Po vesteh pariških listov je Dulles potipal, pod kakšnimi pogoji bi Španci bili pripravljeni dovoliti zgraditev ameriških oporišč za izstreljevanje raket. Vse kaže, da je Franco izkoristil to priložnost, da postavi Američanom nove zahteve, in sicer glede politike v Afriki in tudi glede povečanja ameriške gospodarske pomoči Španiji. Ameriško letalstvo ima že okoli Madrida važna o-porišča. Za izgradnjo letalskih oporišč, ki jih lahko uporabljajo tudi Američani, so Španci potrošili 350 milijonov dolarjev iz ameriške pomoči. Med temi letališči so Moron (pri Sevilli), Torreon (Madrid) in Valenzuela (Saragosta). Vsa ta letališča so povezana z bencinskim vodom, ki je dolg 800 km ter vodi do velikega letalskega oporišča Rota pri Cadixu. TUDI NEMCI BI RADI ŠTEDILI Novi nemški finančni minister Elzel pripravlja finančni proračun za leto 1958/59. Ministrstva so zahtevala precejšnje zvišanje izdatkov, toda finančni minister se temu upira. Priznal je le 2,2 milijarde novih izdatkov za neodložljive. Med temi je tudi ena milijarda za organizacijo vojske, za katero je predvidenih zdaj 10 milijard nemških mark (okoli 1480 milijard lir). Proračun za preteklo finančno leto znaša 37,4 milijarde DM in je bil uravnovešen. Računajo, da bo v novem proračunu že nastal primanjkljaj, in sicer za 1,6 milijarde DM. Po sedanjih načrtih bi organizacija nemške vojske do leta 1961 stala 52 milijard DM, to je okoli 7.800 milijard lir. Leta 1961 bi primanjkljaj zaradi oboroževanja dosegel že 20 milijard DM. NOV UPRAVNI ODBOR ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKE ZBORNICE Na občnem zboru Italijansko-jugo-slovanske trgovinske zbornice v Milanu je bil izbran nov upravni odbor. Dosedanji predsednik dr. Magri je že pred meseci odstopil. Za novega predsednika je bil izbran prof. Renato Teani, za podpredsednika pa dr. Emino Daha Volta in dr. Giuseppe Ec-chia. SESTAVA TRŽAŠKE DELEGACIJE ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKE ZBORNICE . Tržaška delegacija italijansko-jugo-slovanske zbornice v Milanu je sestavljena tako-le: dr. Eugenio Vatta, pooblaščeni upravnik; člani; Aurelio Amodeo, Marij Kocjančič, Milan Ce-bulec, dr. Arturo Celeghin, Dušan Košuta, Giorgio Kuchler, dr. Leo Pa-schi, Pietro M. Petrucco, Luigi Postir, dr. Vittorio Spinotti, ing. Josip Šturm, Ferruccio Ulessi in ing. Enrico Zuc-coli. Tajnik dr. Sergio Maurel. Tržaška delegacija je za novo leto izdala katalog svojih članov, t. j. tržaških uvoznih in izvoznih podjetij, ki se bavijo s trgovino med Jugoslavijo in Italijo. Poleg spiska članov in uvodne besede, vsebuje katalog tudi razlago italijansko-jugoslovanskih trgovinskih sporazumov, ki urejujejo trgovino med Jugoslavijo in Italijo, ter nadalje obmejno trgovino na Goriškem in Tržaškem. Brošura je pisana v srbohrvaščini. (Naslov tržaške delegacije: Trst, Borzni trg — Piazza della Borsa 14). NOV DOGOVOR Z ARGENTINO Argentina je 25. novembra t. 1. sklenila s članicami t. i. »pariškega kluba« (Anglijo, Avstrijo, Beneluxom, Dansko, Francijo, Italijo, Nizozemsko, Zahodno I Nemčijo, Norveško, Švedsko in Švico) Ameriško=sovjetska Med podjetji, ki so včlanjena v ameriškem industrijskem združenju (National Association of Manufacturers) je na predlog predsednika bilo izvršeno poizvedovanje o razvoju ameriške industrije v letu 1958. V organizacijo je včlanjeno 11.000 podjetij. Odgovorila je ena četrtina podjetij. Okoli 81% odgovorov se je glasilo, da bodo kupčije približno tako ugodne kakor so bile v letu 1957, morda celo boljše. Toda skoraj ena tretjina je odgovorila, da bodo zaslužki manjši. Prav temu odgovoru posveča »New York Herald Tribune« posebno pozornost. List se vznemirja ob misli, da bodo dobički ameriške industrije nazadovali. Ako v Ameriki pada dobiček, pomeni to, začetek krize za industrijo. Zato poziva list predstavnike delavskih organizacij naj nikar ne prihajajo z zahtevami po novem zvišanju plač. Danes ni v ameriškem parlamentu več ljudi, ki bi zahtevali boj proti delavskim sindikalnim organizacijam, toda tudi te naj se zavedajo svojih državljanskih dolžnosti. Ameriški narod stopa v novo dobo, ko bo treba združiti vse družbene sile v tekmovanju s sovjetsko izobrazbo, znanostjo in sovjetskim raziskovanjem. Ameriško gospodarstvo mora tekmovati s sovjetskim. Opustiti je treba zahtevo po 4-dnevnem delavnem tednu in žrtvovati marsikaj. Ruski narod že žrtvuje vse, ameriški pa še ne dovolj. List poziva tudi industrijska podjetja naj znižajo cene na področjih, kjer je to mogoče. JUGOSLOVANSKE LADJE V JAPONSKIH LUKAH. Ladje Jugolinije pristajajo na progi proti Severni Kitajski tudi, v japonskih lukah, kakor Yokoha-ma, Nagoya, Osaka, Kobe in Moja. tekma v letu 1958 Cene leta 1957 in 1956 Zaradi primerjave navajamo cene v dolarjih nekaterih vrst blaga na new-yorški borzi 20. dec. 1967 in cene eno leto poprej: 1957 1956 pšenica 2,52 5/8 2,69 1/2 koruza 1,48 5/8 1,617/8 oves 0,93 1/4 1,01 5/8 rž 1,73 1/2 1,90 1/4 kakao 0,40 1/2 0,26 mast 0,1095 0,14 sladkor 0,0915 0,0910 kava Santos 4 0,55 1/2 0,60 1/2 bombaž i palec 0,3665 0,3455 tiskane tkanine 0,13 1/4 ■ 0.14 jeklo (tona) 77,50 74,00 železo 2. (tona) 70,51 67,76 svinec (funt)- 0,13 0,16 baker el. 0,25 1/2—0,27 0,35—0,36 cin (funt) 0,92 1/2 1,02 1/2 cink (funt) 0,10 0,13 1/2 OLJE BO CENEJŠE. V Jugoslaviji bodo zmanjšali sedanjo stopnjo davka na promet za rastlinsko olje za prehrano od 59 na 39 dinarjev za kg, in sicer za olje, ki se izdela iz oljnic letine 1957 in naslednjih let. Zaradi tega znižanja davčne stopnje bo cena jedilnega olja v maloprodaji znižana za 20 dinarjev pri kg. PREDSTAVNIKI ITALIJANSKIH MODNIH PODJETIJ V NEMČIJI. V Frankfurtu so se te dni sestali predstavniki italijanskih modnih podjetij (Ente italiano della moda in Salone Mercato internazionale) iz Turina s predstavniki nemških modnih podjetij. Italijanski odposlanci so zainteresirali nemška podjetja za italijanske vzorce za zimo 1958-59. nove trgovinske in plačilne sporazume. Sporazum z Italijo obvezuje pogodbeni državi, da bosta z vsemi sredstvi utrjevali in krepili gospodarske vezi, ki ju družijo, zlasti tudi še razvili medsebojno blagovno izmenjavo pod največjimi ugodnostmi, ki jih dopuščata nju ni zakonodaji; to velja tudi za ugodno sti na področju davkov in pristojbin ter upravnega postopka, ki so mu podvrženi uvoz, kroženje, prevoz in razdeljevanje blaga. Plačila se bodo odvijala po sistemu mnogostranskih valut. Uvoz in izvoz, ki bo plačan v lirah, ne bo smel biti na slabšem od izvoza in uvoza, ki bo plačan v valutah drugih članic pariškega kluba ali v ZDA dolarjih ah drugih prosto zamenljivih valutah. V odnosu med obema državama bo dopuščen u-voz blaga, ki je bilo proizvedeno v kateri koli državi članici pariškega kluba in ki prihaja z istega področja. Mešana italijansko-argentinska komisija, ki se bo ustanovila, bo sledila razvoju blagovne izmenjave in plačil in stavila vladama ustrezne predloge za nadaljnje razvijanje gospodarskih odnosov. Pričakujejo se podrobnejši predpisi za izvajanje tega sporazuma. BOŽIČNI IN NOVOLETNI DARILNI PAKETI Po odredbi italijanskega ministrstva za trgovino s tujino smejo carinarnice do 15. januarja 1958 dovoliti same, brez deviznih formalnosti, uvoz in izvoz darilnih paketov v kateri koli, oziroma iz kateri koli države, če vsebujejo paketi jestvine, sladkarije, likerje, igrače, sveže cvetje ali »druge predmete«, pod pogojem, da sta prejemnik ozir. pošiljatelj fizični osebi in da iz količine, vrednosti in pogostosti pošiljk ni očitno, da ne gre za darila, marveč za trgovske pošiljke. Iz Jugoslavije UREDBA O UVOZU AVTOMOBILOV Zvezni izvršni svet v Beogradu je sprejel uredbo, ki spremenjuje uredbo o uvozu potniških avtomobilov in motorjev. Po tej uredbi lahko uvažajo avtomobile z nad 2000 cm poleg zveznih, republiških in predstavniških organov avtonomnih pokrajin tudi državljani, ki so prejeli avtomobile kot darilo iz tujine ali pa so jih v inozemstvu kupili s svojimi prihranki. Odslej bodo avtomobile z nad 2000 cem državljani lahko uvažali samo s posebnim dovoljenjem Komiteja za zunanjo trgovino FLRJ v Beogradu. ODŠKODNINA LASTNIKOM NACIONALIZIRANIH PODJETIJ Izvršni svet FLRJ je sprejel odločbo o izplačilu predujmov bivšim lastnikom nacionaliziranih (podržavljenih) gospodarskih podjetij. Bivšim lastnikom nacionaliziranih gospodarskih podjetij, ki so zaradi nacionalizacije ostali brez sredstev za vzdrževanje in so nesposobni za delo, bodo izplačevali predujme do 10.000 dinarjev na mesec oziroma v izredno težkih in upravičenih primerih do 15.000 dinarjev mesečno, in sicer kot povračilo za nacionalizirano imovino. Bivšim lastnkom nacionalizirane imovine in njihovim zakonskim tovarišem se lahko prav tako deloma ali v celoti odobri izplačilo bolniških stroškov in stroškov za zdravljenje. Odločbe te vrste izdaje državni sekretar za finance. ENO MILIJARDO ZA RAZISKOVANJE NAFTNIH LEŽIŠČ. V smislu sklepa izvršnega sveta FLRJ bo Jugoslovanska investicijska banka lahko odobrila podjetjem Nafta^gas iz Novega Sada, Naftaplin iz Zagreba in Nafta iz Lendave posojila za raziskovanje naftnih in plinskih ležišč, in sicer v znesku 1 milijarde dinarjev. TELEFON ŠT. 74-155 Nudimo vsem odjemalcem prvovrstno paradižnikovo mezgo, marmelado, raznovrstne džeme, pristno domačo, slivovko, češnjevec in druga žganja. - Raznovrstne pulpe, predvsem priporo-' čarno našo kvalitetno smokvino pulpo i. t. d. A« BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalijo TRST - UL. 1 ORREBIANOA 21/11 TELEFON 31-315 UltM;£jiizzui! tlel Co^osfe*- TRIESTE, Corso Italia (Angolo Piazza della Borsa). Telefon 29-043 Bogata izbira dežnih plaščev, površnikov, zimskih plaščev, jop in hlač. Oglepte u tAoie- i>do^e.! Za moške, ženske in otroke originalne LODEN po najnižjih cenah. ZoMZllibjA, tAfrOuiML Sprejemamo bone za odplačila na obroke. TRST, Trg GOLDONI 7, tel. 23352, 61101 Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinemaiografskega materiala APARATI ZA MIKROFILME ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanastvene zavode. Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET ..GOSPODARSTVO** izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA; Trst, ul. Geppa 9, tel 38-933. — CENA; posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA; letna 700 Ur, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva uUca 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Z-375. — CENE OGLASOV; za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 Ur. Odgovorni urednik: dr. Lojze Beroe Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu Tvrdka F0RNITURE OROLOGERIE MAGNAGHI TRST - UL. S. LAZZAR0 8, TEL. 38-308 želi vsem urarjem veselo in srečno 1. 1958 A. DoHOfflU TRIESTE Ubtanouljmu lata 1912 IMPORT-EXPORT 2uU>ya Mapa na ittnbhe in motka oilehe in podlost) TRST- RIVA TRS NOVEMBRE S TEL. 9«-*aa T.uBSRAMh DONAGGIO CHIESAGRBCI TRIESTE T%iaSlu Imleli ,)& {Siip&iomp Hotel COLOMBIA Trst, Ul. Geppa 18 - Tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 Ur, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 lir dalje. Hotel ABBAZIA Trst, UL Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 Ur, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). — IMA IN ZLATMA Iflikolj Ha%d - TRSI Čampo S. Giacomo 3 - tel. 95-80' Ura najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilt^ mu TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-6f Bogata izbira naočnikov, daljn1' gledov, šestil, računal in p1 trebšiin za višje šole, toplomeri' in fotografskega materiala. Vozni red avtobusu* za Jugoslavijo Odhod: Odhod: Proga: Trst - Postojna - Ljubiji Vsak dan. iz TRSTA ob 18.00 i*z LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - L j ubij1 Vsak dan. četrtek in nedeljo, iž TRSTA ob 7.30 iz LJUBLJANE ob 16.20 (5 l Odhod: Odhod: Proga: Ljubljana - Postojna - 0* Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP1 Reka Proga: Trst - Opatija Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 ' (AUTOTR' Proga: Trst - Herpelje - Kozio1 Vsako soboto, iz TRSTA ob 7.30 in 13.1® iz KOZINE ob 9.00 in l4 (AUTOVIE CARStf1 S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje vsak dan. Odhod: Odhod: Odhod 7.30 8.35 8.50 9.25 10.30 SAI želi tRi J želi cer žel sre TR Žl TRST SEŽANA SENOŽEČE POSTOJNA LJUBLJANA Prevažajo se samo potniki, ki poj jo preko meje. Nadaljevanje do F1, od 16. junija do 15. septembra. F'"^ »AUTOVIE CARSICHE« — TRS AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZIN' 7.00 odhod TRST prihod S.15 prih. HERPELJE KOZINA odh Vozi vsako sredo in soboto- Proga: Trst — Opčine — S-'/1 V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in vl soboto ob 7. in 15.30 (SAT/S' — vsak ponedeljek in vsako 0^ ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAV' Odhod iz Sežane vsak petek in s to ob 9.30 in 18.30 (SAT/S', — vsak ponedeljek in vsako ob 14.30 (SLAV' PROGA TRST — FERNECE Odhodi s Trga Llberta Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 1 15, 18.55. Ob praznikih: ob 7.25. 8.30, 10.1L ' 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, 1 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30,« Odhodi s Femeč Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, 15.40, 18.55. Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50, 16.50, 17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50, 20.50, 21.45, 23.10. ' AVTOBUSNE PROGE TRST — KOPER — BUJE Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 71 ob 16.000 uri. . Odhodi iz Buj: vsak dan ob 7” ob 18.000 uri. Samo do Kopra; vsak dan ob L-15.30. Iz Kopra v Trst: 10.20 in Progo vzdržujejo vzajemno avto'! podjetji C. Torta iz Trsta in Istra iz Buj. TRST — ŠKOFIJE Ob delavnikih. Odhodi iz Trsta ' dan ob 5.30, 12.00, 13.15, 16.05, 18! Odhodi iz škofij vsak dan ob 12.45, 14.15, 17.00, 19.30. — Vožnja s1 95 lir. Ob praznikih (nedelje izključene)^ hodi iz Trsta ob 6.00,-7.00, 8.51»; 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00, 22.1-Odhodi iz Škofij ob 6.40, 7.40, 1 9.40, 12.00, 15.15, 18.00, 19.30, 21.00,J Avtobusi odpeljejo s Trga Štab niče (Largo Barriera Vecchia). TRST — PULJ Obratuje vsak dan. Cena 1.190 i*1 820 dinarjev. TRST KOPER BUJE PULJ , Na progi vozijo izmenoma aVF podjetij C. Torta iz Trsta in »A11’ obračaj« iz Pulja. POMORSKE PROGE TRST — PUU — ZADAR 7.00 14.15 8.00 15.15 8.50 16.05 11.00 18.15 10.30 9.30 8.40 6.30 nedelja pon in petek in 8.00 TRST 9.10 KOPER 14.50 PUU 22.30 ZADAR TRST — KOPER — PUU — četrtek 6.00 TRST 9.10 KOPER 15.00 PUU 20.00 # REKA TRST ponedeljek — PUU — REKA 9.30 TRST 16.30 PUU 21.00 REKA ifuce. L BERNARDINO BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAš£l KRAVATE ITD. TRST - Ulica S. LAZZARO 13> Telefon 23-810 t*R Zl Gl žel 19! Ob evtn&n {oUU&du v Z vsi aU ftliio** t&isciie naše TRST- Ulica S. Nicolo 22 ■ Telef. 31-138 MAGAZINE ANGLEŠKEGA BLAGA BOGATA IZBIRA PRISTNIH ANGLEŠKIH IN DOMAČIH TKANIN MILAN: Piazza (Juattro Novembre štev. 4 Tel. 680=682 (Ang. Via Sammartini.Stazione Centrale) '^1 tfi SREd NG * NOVO * LETOV 'st/ • • • . * A- . * . . . • V/ . . ^ . IL Elija Čuk Gorica, trg Cavour, 9 Telefon 35-36 Kolesa, motorna kolesa, radijski sprejemniki šivalni stroji, pritikline gostilna GUŠTIN žGONIK št. 3 - Tel. 21-202 GOSTILNA PETAROS BORŠT — CENTER št. 67 želi veselo novo leto gostilna GRILANC ^LEž št. 59 - Tel. 21-198 ZeH srečno novo leto vsem cenjenim gostom! TRGOVINA JESTVIN BRCE BORŠT št. 67 WALTER KNEZ šivalni stroji, radioaparati, kolesa in nadomestni deli NABREŽINA - Tel. 22-523 TRGOVINA JESTVIN IN PEKARNA Hrovatin Milko BRIŠCIKI št. 9 želi vsem svojim odjemalcem obilo uspehov in veselja v novem letu! TRGOVINA JESTVIN Marušič Angela SALEŽ št. 20 želi veselo novo leto! trgovina jestvin (REBULA JOSIP SALEŽ št. 60 vsem svojim odjemal-srečno novo leto 1958! MESNICA IN GOSTILNA Petaros -Danilo BORŠT št. 60 želi cenjenim gostom in odjemalcem srečno novo leto KROJACNICA »Jazbec Bernard NABREŽINA št. 173 TRGOVINA JESTVIN BRAVIN ANTON DEVIN št. 28 TOBAKARNA TENCE - ŠVAB SV. KRIŽ iTrgovina jestvin Gruden Josip Sjevin GOSTILNA DOLENC TROSEK, Devinščina št. 3 Tel. 21-319 2eli vsem cenj. gostom srečno in veselo novo leto! PEKARNA IN TRGOVINA Z JESTVINAMI Gustinčič Justina > | SV. KRIŽ št. 204 GOSTILNA * PERTOT Franc SV. KRIŽ št. 132 KROJACNICA Gorup Vladimiir •PROSEK št. 53 Trgovina jestvin Žerjal rado BOUUNEC št. 76 želi srečno novo leto! TRGOVINA JESTVIN ŠKRK JOŽICA ŠEMPOLAJ št. 36 GOSTILNA LUXA VLADI PROSEK št. 137 KONSUMNA ZADRUGA (Rivendita Sociale) OPČINE, Alpinska ul. 87 Tel. 21-054 ^Rodajalna sadja, zRlenjave in ČASOPISOV Slavec Mihael BOUUNEC št. 44 ^eli obilo uspehov v letu 1958 vsem svojim odjemal- ZALOGA PIVA DREHER IN PRODAJA KRME ŠTOKA ANTON PROSEK, Devinščina št. 2 želi vsem svojim odjemalcem obilo sreče v letu 1958 MESNICA Milič - Emili PROSEK št. 197 Besnica Žerjal Branko BOUUNEC št. 4i žjdi srečo, zdravje in vesele vsem cenj. odjemalcem TRGOVINA JESTVIN Kante Zdravko PROSEK št. 152 GOSTILNA PRI POŠTI želi vsem cenj. gostom in prijateljem srečno in uspehov polno novo leto! . BAZOVICA št. 95 pekarna MARC Rudolf BAZOVICA št. 55 želi obilo uspehov, zdravja in zadovoljstva v novem letu vsem svojim odjemalcem in prijateljem! gostilna SANCIN MIRO BOUUNEC št. 62 želi vsem cenj. gostom srečno in veselo novo leto ŽELEZNINA TERČON NABREŽINA št. 124 Tel. 22-522 kleparska delavnica Sosič Bernard OPČINE, Proseška ul. 18 želi cenj odjemalcem srečno novo leto! HOTEL (Po&ta v centru mesta Lastnik: G. LAR IS Trg Oberdan 1 Telefon 24-157 Cene od 750 dalje GOSTILNA IN PEKARNA GRILANC MARIJ IN CELESTINA NABREŽINA ZALOGA DRV ti d J in premoga rangos Dernard NABREŽINA - Kamnolomi TRGOVINA JESTVIN Kukanja Drago NABREŽINA trgovina jestvin Žerjal Drago BOLJUNEC št. 237 ž®!! obilo uspehov v 1. 1958 Galioleiia Fiotenlina s. R. L. Trst, ul.Tarabocchia 2, tel. 96536 Zaloga drv in premoga Šuligoj Danilo Opčine - telefon 21-172 MESNICE Angela in Jože NABREŽINA - Kamnolomi CENTER — (Tel. 22-513) POSTAJA želijo vsem'cenjenim odjemalcem obilo uspehov in zdravja v novem letu EOSTILNA Visintin Ivan NABREŽINA št. 95 TRGOVINA JESTVIN Gruden Edvard NABREŽINA št. 100 MIRODILNICA - DROGERIJA NABREŽINA - CENTER tftcmtilau Volčič TRST Ul. Ainerigo Vespucci 13 Telefon 50-047 B. 1919 Teleg. VOLC1CLEGNO, ceiajenim odjemalcem, m dolmiteljem iKecm* mmo leto 1958 pekarna in bar „E D E N“ SESUAN št. 41 trgovina jestvin TRST - Ul. La Marmora želi vsem cenj. odjemalcem in prijateljem obilo sreče in zadovoljstva v novem letu 1958 Zatarna in urarna JERKIČ LUDVIK * GORICA - UL. ARCIVESCOVADO 1 JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predal STO Telegrami i Tolefoni JUGOLinnja ■ RIJEKA 26-5], 2B-B2, 2B 53 Talepriator i JCBOLIRIK 02528 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN —SEV. EVR0PA v.akih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak tedni DALJNI VZHOD vsak maser 0RČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI v Zastopstvo Trstu: “N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 — Telegrami: ..NDRD-ADRIA" Trieste -Tel. 37-613, 29-829 0 ra di: TRST, Pi&zza Duca degli Abruzzi št. KURET MIRAN UVOZ - IZVOZ Zaloga domačih in sortnih vin ter likerjev TRST, Ul. della Fabbrioa, 4 Telefon 55-751 leg ecrugih vin Vam nudi pristna istrska in vi-vska vina Ur kraiki teran po ugodnih cenah. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPAEVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIA.NA. 0OR1ZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo TRGOVINA S STAVBNIM MATERIALOM IN ŽELEZNINO DANEU A. OPČINE, Proseška ul. 13 Tel. 21-044 GOSTILNA SOSIČ (Vremec Emilija) OPČINE, Narodna ul. 65 želi cenj. obiskovalcem o-bilo uspehov v letu 1958! Rizzi Raimondo GORICA - UL. MORELLI 4 - TELEF. 22-42 Iinport - Hvporl vseh vrst domačega in južnega sadja ter zelenjave Želimo obilo uspehov vsem odjemalcem in prijateljem v letu 19581 GOSTILNA MANUFAKTURNA TRGOVINA J SIMONIČ Oorjup A Kuštrin OPČINE — Narodna ulica GORICA, Ulica Rastello 5 Podružnica : Tel. 21-053 Telefon 28 84 Ulica Rastello 3 ELEKTROTRGOVINA MALALAN ERNEST OPČINE, Narodna ul. 128 Tel. 21-189 HOTEL KRAS REPENTABOR TRGOVINA JESTVIN VIDAU BANE GOSTILNA Jogan Emilija VELIKI REPEN 70 želi cenj. gostom srečno novo leto! GOSTILNA IN TOBAKARNA MILIČ BRIŠČIKI želi cenj. gostom obilo sreče v novem letu! GOSTILNA Sancin Danilo BOUUNEC št. 66 želi veselo novo leto TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA MAHNIČ BAZOVICA št. 202 TRGOVINA JESTVIN Guštin Karel PADRIČE št. 37 GOSTILNA PRI LIPI BAZOVICA št. 4 BAR METLIKA BAZOVICA želi vsem gostom srečno novo leto! TOVARNA SODAVICE IN GOSTILNA Grgič Andrej BAZOVICA št. 97 GOSTILNA Križmančič Franc BAZOVICA št. 185 TRGOVINA JESTVIN KRIŽMAN HERMAN BAZOVICA št. 5 TRGOVINA JESTVIN JERJAN DOLINA MESNICA IN CVETLIČARNA ŠVAGELJ OPČINE, Proseška ul. 33 Tel. 21-482 TRGOVINA JESTVIN GOSTILNA VETO OPČINE, Proseška ul. 35 Tel. 21-482 iiilriuini|M:x IMPORT - EXPORT TRST, Ulica Geppa 9 Telefon 38-770 29-135 želi vsej svoji klienteli obilo uspeha v lefu 1958! GOSTILNIČARKA Bavčar Albina želi obilo uspehov in veselja gostom gostilne ,,EX BUCHER" Ulica Soncini 20 in gostilne „Trattoria Romagna" v u'ica Romagna 30 Lastna proizvodnja najmodernejše sobne in kuhinjske opreme Oglejte si trgovino Zafred - Toinizza Trst, Ulica Vasari 6 Telefon 96-850 Kaluža Rudolf TRST — Ul. VIDALI 5 — Tel. 90-162 Izdeluje tehtnice in sprejema popravila TRANS -TRST D. Z O. Z. Srečno Novo leto! PLETENINE, TKANINE IN MODNE DROBNARIJE Susič Kristan TRST- ULICA ROIANO 2 - T R 8 T OPČINE, Narodna ulica 48 - Telefon 21 067 želi vsem cenjenim gostom obilo uspeha in veselja v novem letu JESTVINE Obersnel Andrej TRST Ulica Muiolica 1 Goriška nabavno prodajna zadruga GORICA, UL. DON BOSCO, 46 - TELEFON 26-08 vošči vsem cenjenim odjemdeem in posebno svojim članom obilo uspehov v lefu 1958! Jože Cigoj G 0 RIC A UL. DELLE M0NACHE 17 Telefon 24-05 želi vsem svojim odjemalcem obilo sreča v novem letu 1938 „Gradšpedtt Podužeče za transport i špedicijo RIJEKA telefon 23=62 RADNlČltl SAVJET P0DUZEČA »Uratlspeil - Rijeka« Čestita nova 1958 godinu svim svojini klijentima i poslovnim prijatelj ima! „Vini£ota” PERTOT DANILO Zaloga domačih, istrskih in vipavskih vin ter dobri verone. Pristni kraški teran in tokajec. Oglejte si našo zalogo! Dostavljamo tudi na dom TRST — ul. TRENTO 16 Tel. 23-074 - Stanov. 41-979 Drogerija IZIDOR VIŽIN DORO Gorica, Corso Ilalia 32 Droge, barve, čopiči, parfumi kemični proizvodi SINTETIČNA LEPILA Potrebščine za slikarje, umetnike itd. Telefon 26-83 IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE TVRDKA £. /f o§i TRST - TRIESTE ULICA ROMA 20 TELEFON 35-108 KROJACNICA Mozetič TRST Trg Garibaldi 11/1 Telefon 90 280 ZALOGA ISTRSKIH IN DOMAČIH VIN Ll TRST Via Artisti no. 3 Telefon 33-546 MOTORNA KOLESA „OLYMPIA” Kolesa priznanih znamk, motorna kolesa ..OLVMRIA” z motorjem HSU 49 cc., QUICKLY ter nadomestne dele tvrdka PLAHUTA IGNAC GORICA, Ul. Duca cTAosta 4 Tel. 50-23 cdŽbtuUveita pJ-tibda Opene HOTEL COLOMB1A ♦ TEKOČA TOPLA IN HLADNA VODA ♦ CENTRALNA KURJAVA ♦ KOPALNICE. DVIGALO ^ TELEFON V VSEH SOBAH TRST — ULICA DELLA GEPPA ŠTEV. 18 — TRST Za prenotacije pokličite telefon 23-741/31-083 — — Lastnik UPANJE FRANC TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR JOSIP o p Ci i sr« NARODNA HlilCA 4« T K L K F O N »1-0*0 O P C I IN E Narodna ulica št. 6.1 Telefon 21-046 Trgovina in pekarna V ^ A 0 \J ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA Celestin DANL L OPČINE - NARODNA 77 - TEL. 21-034 LASTNIK lUfoCL IA& Oi/icmuk j- ŽELI CENJ. OBISKOVALCEM OBILO USPEHOV V LETU 1958 dctogaiiaiia ,,R0IAN0 h Trst - Rojan ul. Moreni 7 1 el. 35-608 SERVISNA POSTAJA Autofrkei/M i/ro-tnikov v tu- m inozemstva Urarna In zlatarna A. MALALAN Opčine, Alpinske ulica 8A - Telof. 21-465 Trgovina čevljev ----M. MALALAN Opčine, Alpinska ulica 85 - Telef. 21-465 Obilo srečo v novem letu I C. G. R. C0HMERCI0 GENERALE E RAFPRESENTANZE d. z o. z. iMPORT TRST-TRIESTE ksport VIA DELLA GEPPA, N. 9 C. P. IBS TELEF.: 37-940, 38-352 TELEGR.: C1GIERRE Elekfao - instalacijsko podjetje AMBROŽIČ MILAN TRST, Miramarski drevored 23-Telolon št. 29-322 Vsa vrste električnih instalacij - Vse vrste električnih predmetov Cene ugodne Kmečka in obrtna posojilnica NABREŽINA GOSTILNA IN TRGOVINA KALIN OPČINE, PROSEŠKA UL. 4 ■ TELEFON 21-092 Import - Export rrrr M TRST - Ul. F. Severo 3 - Telef. 34-089 VSEM TRŽAČANOM DOBRO ZNANA 90 LET STARA GOSTILNA SUBAN TRST, VRDELA 1400 TELEF. ŠTEV. 95-577 želi oenj. oljislujualeem srečno in veselo novo leto! NAJVEČJA ZALOGA NAJBOGATEJŠA IZBIRA VSAKOVRSTNIH PODLOG Blago za moške obleke ItUf. Ki* POTREBŠČINE ZA ŠIVILJE IN KROJAČE Ude pta UaiAicu^eitciAik cmok! Export - Import TITOVA 19 LJUBLJANA Telefon 23-301-9 - Telex 31 179 ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ŽELI MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1903 Ul TRST - TRIESTE VIA CARDUCCI 39 - TEL. 94-160 VELIKA IZBIRA IZDELANIH MOŠKIH OBLEK — BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE — ZIMSKE OBLEKE IN PLAŠČI — PODLOGE. l/aši starši so se vedno z zaupanjem posluževali naše trgovine. Storite tako tudi Vi in ne boste razočarani. Vsem tistim, ki se'bodo predstavili z »U0SP0MRSTVUM», komu ob praznikih odbili na že tako ugodno seno še 10% POPUSTA EMPORIO TRIESTINO TRST — ULICA CARDUCCI 15 Telefon 24-957 VELIKA IZBIRA HARMONIK ZNAMKE »SCANDALLI«, »SETTIMIO SO PRANI« in »PAOLO SOPRANI« PRALNIH STROJEV »CANDV« HLADILNIKOV Posebno nizke cene za izvoz! GO GO TECHNA IMPORT-EXPO RT TRST - ULICA FABIO FILZI 17/1 Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALUIN Zastopamo za Jugoslavijo razno industrije strojov, orodja in tehničnega materiala Vršimo vsakovrstne izvozne in nvozno operacije Blazina Ivan IMPORT - EKPORT liabrovec 11 ■ . ■ II vsakovrstnega gradbenega materiala na drobno in debelo Uradi: Trst - Ul. Fabio Filzi 8 - Telefon 31-325 Gradbeno podjetje CARLO BAN & C. % O. Z. Trst - Ul. Malolica 1 - Tel. »0-821 Gostilna (II v/ 6 Lt J Itžkcl 1H S T - DL S. iVir.UI.ft 1 Tultttoii 37-91U Cenjenim gostom želimo veselo novo leto! Največja svetovna proizvodnja motoskuterjev ORIGINALNI NADOMESTNI DEU PIAGGIO 125 cc. ZA DELO ISO ce. ZA TURIZEM iso eo. za Šport Posebni popusti za izvoz v Jugoslavijo. Zahtevajte ponudbe in prospekte pri agenciji: TRST UL. S. FRANUESUO j«, TEL. 2S940 ttiiOAilCi Želi veselo novo leto vsem prijateljem lepe knjige TRST Ulica Sv. Frančiška 20 Telefon 37-338 MOTO PARILLA MELILLO ALFREDO TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 • 10, TEL. 96032 Motorji ..PARILLfl”, „NSll”, „MOTOBI” Bogata izbira koles in nadomestnih delov Specialne cene za izvoz KAVARNA JJ'i iitiii. MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov ..CIMATTT', ..NASSETTI" ,,ATALA“ in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic OPČINE, NARODNA 46 Telefon Ti-322 GORICA Ul. Mameli 4 - Telefon 34-78 TRGOVINA JESTVIN OKEL JOŽE TRST, ul. GEPPA 8 Telefon 23-869 AVTOPRE VOZNIŠKO • PODJETJE a. POŽAR TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstno prevoze za tu tn inozemstvo. — Postrežbo hitra. Cono ugodno Ta&HS&UhCI' d. d. IMPORT - KXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojov za lesno industrijo TRST - Sedet: at. Cieerune S/U - Telefon: ni. Cleerobt, SOS14 - Seale Legnami 0S716 Golob Jvo Prodaja in izVaža nado- GORICA - TriE.VEAMICISl "''S*’'' deU ‘n »ritiklin‘ za avtomobile, motorje in Telefon 21-38 kolesa VELOX T H S T - lit. RISMUNDli 9 TELEFON 30-100 IMPORT - E X P 0 R T OZASTOPSTlia Soc. ta c. I. Ekskluzivna glavna zaloga: RADENSKA ITlinGrSlnž) VOdll Piv«i RUNTIGAM in REININGHAUS Podjetje G. Vatovec Succ. TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste Uvaža in izvaža kolonialno blago k* prehranjevalne artikle. Podjetje Je *Pe' cializirano za izvoz vseh vrst darilnih pošiljk Konfekcija za jesen - zimo je razstavljena v izložbah PIVASSI TRST- KORZO ITALIA 7 Tailleurs - obleke - površniki dežni plašči - suknje ,‘Ta moške in otroke: Obleke - jopiči - hlače dežni plašči - površniki - suknje Jlii je potrebno reti?... Cene so najugodnejše GORICA, VIDEM, PORDENONE, PADOVA, ViCENZA, MILAN 10 °/0 popusta kupcem, ki predložijo ta oglas Tuldka SILA JOŽEF uvoz ižvoZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, Jamski les In za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-00* Gondrand* TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-167 Telegrami : GONDRAND - TRIESTf PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČ0 OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽlVlrf’ KONJ, PERUTNINE, MESA J N JAJ° Lastna obmejna postaja na Proaeku (Gondrand Prosecco) s hlevi ia počitek živih živali Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA OELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 SPLOŠNA plovba Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi do\$e in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 37, 58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185 Breojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljan® u: in akna ODGRija ao f o Jožef Kersevani GORICA — Corso Italia 24 — Tel. 26 43 TRST — Import-Export — Ulica Coroneo 15 Zaloga koles, šivalnih strojev, triciklov, radijskih aparatov, športne in avtomobilske opreme LJUBLJANA CENJENIM DOBAVITELJEM, ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1958 TVRDKA OTTO KRAINER USTANOVLJENA LETA 1898 TKANINE - ZAVESE OPREMA ZA STANOVANJA GORICA ULICA RASTELLO .31,TEI,. 3524 Cenjenim odjemalcem in poslovnim • prijateljem ieli najboljše uspehe v leta Trgovsko izvuznu podjetje za duiuaču in umetno obrt Ljubljana - Mestni trg 24 Telefon 21 4U7, 20 3UU telegrafski naslov : Uomesport NUDIMO: ročno kleklane čipke, leseno galanterijo, zobotrebce, izdelke umetne obrti in lončarstva. Na drobno prodajamo v naših trgovinah v Ljubljani, Cankarjeva ul. fi, Kardeljeva 4. Trg Revolucije 5. Mestni trg 24-in v sezonski trgovini na Bledu. Predstavništvo za Trst in Italijo ; ing. ČOK ANDREJ, via Beato Angelico 8. tel. 48-097 h Za ročno kleklano čipko: JOSIP UIDI C, Trst, via Carduoci 10, tel. 24-931 CetjeMm. cujmudcmi u tu mAu^.! JESENICE NA GORENJSKEM Izradjuje za potrebe mašiiiogradnje: VALJANI ČELIK — VUČENI ČELIK — LIM (DEBELI, SREDNJI, TANKI) - HLADNO VALJANE TRAKE — VUČENU ŽIGU — ZAVARENE CIJEVI — ELEKTRODE — POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU. U SVIM VRSTAMA: j GRADJEVINSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO DIN NORMAMA ZA OPČU MAŠINOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATNI ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MAŠINSKOG ALATA ZA OBRADU METALA, DRVA I DRUGOG MATERIJALA — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE S VRHE. Detaljne podatke o vrstama, osobin&ma pojedinih vrsta Čelika, načinu termič-’ ke obrade, dimenzijama, tolerancijama i načinu isporuke pruža Vam Katalog proizvoda Železarne Jesenice Mnogo uspjeha u godini 1958 Želi svim cij. mušterijama IZVOZ - uvoz i medjimarodni cest ovni transport robe MIZARSKA MEHANIČNA DELAVNICA H/liimia Ka'iel TRST, Ul. Barlolettl 14 Telefon 93-021 Izdeluje po naročilu vse vrste pohištva za dom in urade Najmodernejši vzorci TISKARNA PII TRST — Ulica sv. FRANČIŠKA 20 Telefon 2M77 VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA ŠOLO, URADE ITD. vola iiečtto in veM-lo novo Ido 1958 jTEmopr MEDNARODNA ŠPEDICI JA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA KOPER — Tel. 141, 184 Telex 03-176 Brzojav Intereuropa Koper Tek. račun 60-JUB-19-T-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD, Ul. M. Tita 7 Tel. 31-617, 32-445 ZAGREB, Smičiklasova 22 Tel. 39-758, 39-6'91 Telex 02-148 RIJEKA, Ul. Blaža Poliča br. 2 — Tel. 27-11, 37-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: LJUBLJANA, Resljeva 20 Tel. 30-170, 32-574 Telex 03-103 MARIBOR, Partizanska 49 Tel. 21-43, 21-44 Telex 033-23 SARAJEVO, Ulica Šenoina br. 4/A — Tel. 24-89 SEŽANA Tel. 50, 82 Telex preko 03-021 (921) JESENICE, Gosposvetska cesta št. 1 Izpostave: PREVALJE NOVA GORICA Rožna dolina Carinsko naselje KOTORIBA, glavna ulica 3 SUBOTICA KOZINA — Tej. 10 PODGORJE — Tel. 4 Skladišča: KOPER PORTOROŽ SEŽANA PRESTRANEK — Tel. 13 RIJEKA LJUBLJANA MARIBOR ZEMUN — Tel. 37-277 Splošna trgovska uvoz IZVOZ KOPU U (CAPODISTRIA) TELEFON 43 in 100 VSU USLUliU 414 C,TU 4UTU4IUMU Vsem poslovnim prijateljem obilo uspehov v letu 1958! lIIHiH (S> PR0IZV0DIM0: BEŠAVNE CELIČNE CIJEVI, plinske sa navojem i spoj= nicom i glatke, API cijevi = Line Pipe, Casing i Tubing bunarske cijevi, Segmentne bešavne stupove. Bijelo i sivo sirovo željezo, Čelik u ingotima, kokile za čeličane, visokopečnu trosku. ŽELJEZARA SISAK SISAK, PRED GRAD JE, JUGOSLAVIJA (Hruatska) Telet'. 351, 354, 355 Teleprinter: 03 188 ooperativa Import Export r. j tj b r. ,1 a ivi a Titova 19 Telef. 21-053 \/ ““ Trgovsko podjetje z lesom Koper ,,Postaja", - tel. 96 Zaloga vseh vrst lesa in (lev za kurjavo Izvaža in uvaža: mehak rezan les, trd rezan les, gozdne asortimente, finalne izdelke in izdelke domače obrti ter pinto in plutne proizvode. Delovni kolektiv podjetja želi vsem odjemalcem in dobaviteljem ter poslovnim prijateljem obilo uspehov v letu 1958 IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA, DALMATINOVA 1 Telefon 22-212 Teleg. „Slovpromet” izvaža vse vrste živine, konj, prašičev, mesa in mesnih izdelkov, prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko. Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek Telefon štev. 3 mmmi LJUBLJANA — BEETHOVNOVA 17 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Ih- Izvažamo: -----SS-" M*" Mehak in trd žagan les — Gozdne proizvode — Celulozni les Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče Stole iz upognjenega lesa •— Zaboje — Oglje — Furnirje Dakete — Lesene hiše — Lesno galanterijo Leso-vinske plošče — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo znamke «0 P E X» Obilo uspehov v letu 1908 vsem cenjenim odjemalcem ... dobaviteljem in poslovnim prijateljem VENO KOPER VELETRGOVINA Z ALKOHOLNIMI PIJAČAMI Zaloga istrskih vin kot: refošk, malvazija, barbera, pinot, merlot, kabernet, itd. ter žganja in likerjev JRANS - TRIESTE' S. a r. I. TRIBSTE-TRST V. Donota S - Tel 38-829,31-908,85-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA vso proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vsa vrste gum tvornioe CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Generalno zastopstvo ADAMIČ JOKU* Trst - Triest© Via Valdirivo I3/I - Tel. 31-096, 28-44» ZASTOPA: .DELLAMARIS", Izola, izvoznik konser-viranih rib. „FRUCTUS“, Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERATIVA“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino. „RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. „RIB1 “, Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine. IMPORT - EXP0RT električni material ZALOGA VINA IN SUHOMESNIH IZDELKOV IftlafoCGllc* tfieigjfM TRIESTE, Via Romagna 24-a - Telef. 31-207 Nudi prvovrstna domača, istrska in vipavska vina ter pristen kraški teran, specialno kraško gnjat [pršuti in kranjske klobase. IMPEXPORT TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38-136 37-723 Telegr. 1MPEXPGRT - TRIESTE IZVAŽA: UVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje Operira po tržaškem in goriškem sporazumu SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE TUR1STIČK1 URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati de Vam 8ve tuiističke 1 saobradaj-ne informacije za potovanja po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslavijo? Za Vas priredjujemo velika krožna pu tavanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za rlbarsko kr-starenje duž Dalmacije! TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV Moschion & Frisori TRST - Ul. VALDIRIVO 36 - Tel. 23-475 Zastopstvo: MOTO GILERA MOTOM IT ALI AN A NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN TRICIKLE — VSE PRITIKLINE ZA AVTOMOBILE IN MOTORJE. deli dl TRIESTE Via Erispi SI !J Telefon »3 982 Znan« ime in znana znamka = garancija = iltokelesa - mntorna kolesa iu nadomestni delt • skrajne konkurenčne cen« ■ posekni pnpnsli za izvoz TRGOVINA SEMEN Furlani Edvard TRST = Ul. Milano št. 18 - Telef. 33=J69 TVRDKA USlANOVUENA LETA 1816 IUmzc TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Peči trajnogoreče na premog, plin in elektriko — Najmodernejše peči, štedilniki Z O P P A S Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike. TRST Piazza S. Giovanni L Telefon 35-019 Ali i/iudete na atlet v, 7tet? E- l/as vabijo, da obiščete njihovi trgovini v Ulici Cardncci št. IS in Ulici Uarducci št. 28 Ina vogalu z Largo Sarlorio). Hlajbogatejša izbira volnenih iu kumbažnih tkanin, nogavic in pletenin. Bogata izbira moške, ženske in otroške konfekcije pu najugodnejših cenah. Ali pridete v Trst? Zapomnite si: MJliHZKINI Mii lil: - (iEITILki Ulica Carilucci 15 in Ulica Cardncci IN« vogalu z Lacgo Sartorio) Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ul- Foscolo 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebš6ine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! MM T.IJD NADOMESTNI DEU - SERVIS TRST Ul. Coroneo 39 Telef. 24-955 KMEČKA BANKA r. z. z o. j. --- GORICA Ulica Morelli 14 Telefon 22-06 U«CvlJen* l»t« 1900 Kmetovalci in vrtnarji ■ / Po ugodnih cenah lahko nabavite se- menski grah »Holandski« in vse dru ge domače in uvožene vrste. Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine. J m ■ _ -it« j. . Strada Vecchia per Listna Marinac Vladimir Tei. 41 m TOVARNA T0M0S proizvaja KVALITETNA MOTORNA VOŽILA OD NAJMANJŠIH COLIBRIJEV (50 ccm) DO NAJVEČJIH (250 ccm) IZLETNIŠKIH IN ŠPORTNIH MOTORNIH KOLES IZVOLITE IZBRATI PO SVOJEM OKUSU MOTORNO KOLO: COLIBRI 50 ccm VS 50 L VS SOK VS 50 L GALEB 150 ccm SR 150 IZLETNIŠKI IN ŠPORTNI MODELI: SV 175 SVS 175 SG 250 SGS 250 MORDA ŽELITE PRIKOLICO K SG 250 ALI SGS 250? TUDI TO VAM NUDI TOMOS DALJE OBSEGA NAŠ PROGRAM STABILNE BENCINSKE MOTORJE 50 ccm, 125 ccm, TRIKOLICE »HERKUL« NOSILNOSTI 350 IN 500 kg IN PRI-GRADNE MOTORJE PODROBNE INFORMACIJE DOBITE PRI NAŠIH PRODAJNIH ZASTOPSTVIH Tovarna motorni h koles Tomos DELOVNI KOLEKTIV ŽELI OBILO U ŠPEHOV V NOVEM LETU VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM KOPER - JUGOSLAVIJA jiHlran IMPORT - EXP0RT IZVOZ IN UVOZ TBHH ARTIKLOV PO eORIŠKBM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU mmMana, tofof. 82, 66 Želi obilo uspehov v novem letu vsem trgovcem in poslovnim prijateljem! Ljubljana FRANKOPANSKA št. 11 — p. p. 145 Telef. 20-218, 20-171 Brzojavi: VINEXPO«T — Ljubljana Izvažamo: ilr vipavska, briška, istrska, dalmatinska vina, originalni kraški teran, kvalitetna štajerska vina, slivovko in druge alkoholne pijače 'f TVORNICA MOTORA RIJEKA - JUGOSLAVIJA NAŠ PROIZVODNI PLAN OBUHVATA NIŽE NAVEDENE Tl POVE DIESEL MOTORA, KOJI SU DOKAZALI SVOJU EKONOMIČNOST I POUZDANU SNAGU U POGONU: STABILNI MOTORI: Za sva obaveštenja obratiti se na komercijalno odelenje tvornice Telefon 2b-71 do 2A-79 Brzojav: TORPEDO-Rijeka DELOVNI KOLEKTIV -ŽELI USPEHOV POLNO LETO 1958 VSEM DELOVNIM LJUDEM TRSTA - Iniertrans Mednarodni transporti LJUBLJANA — MASARVKOVA CESTA 17 21 Predstavništva in izpostave: Beograd, Rijeka, Zagreb, Jesenice, Maribor, Sežana, Celje, Dravograd, Prevalje, Herpelje-Kozina, Nova Gorica, Koper, Škofije in Št. Ilj. MEDNARODNA ŠPEDICIJA — izvoz, uvoz, tranzit, carinjenje, transportno zavarovanje, vozniške reklamacije, kvalitativna in kvantitativna kontrola blaga, transportne kalkulacije, itd. TEKSTILNA TOVARNA TELEFON: 17 — Telegram Ajdovščina TEKSTIL AJDOVŠČINA Izdeluje najdaljše in najboljše flanel rjuhe, bombažne, stanične, enobarvne in kariraste tkanine, za moško in žensko perilo. vse vrste bombažnih in staničnih tkanin za izvoz in domači trg. Vzorci enobarvni in karirasti so izdelani v lepi in okusni barvi, flanel rjuhe barvane in bele — izredno dolge. Podjetja, poslužujte se nakupa v TekstilnCtovarni-v Ajdovščini! LA VINIC0LA TRIESTINA Dl ALBERTO URŠIČ TRST — Ul. CEC. RITTMETER 20 — Telefon 38-380 IMAMO BOGATO ZALOGO VINA VERONA -, FURLANSKA, ISTRSKA IN VIPAVSKA VINA TER KRAŠKI TERAN Želimo obilo uspehov vsem cenjenim odjemalcem v lelu 1958! »Aran« 7-9 7-10 Ks, 1000/1500 o/min. »Torpedo« 512 20-30 Ks, 1000/1600 o/min. »Torpedo« 513 30-45 Ks, 1000/1600 o/min. »Torpedo« 514 40-60 Ks, 1000/1600 o/min. »Aran« 316 120 Ks, 800 o/min. UGRADBENI MOTORI »Torpedo« 522 20-30 Ks, 1000/1600 o/min. »Torpedo« 523 30-45 Ks, 1000/1600 o/min. »Torpedo« 524 40-60 Ks, 1000/1660 o/min. BRODSKI MOTORI: »Aran« 131 8 Ks, 1250 o/min. »Torpedo« 532 18 Ks, 1000 o/min. »Torpedo« 533 27 Ks, 1000 o/min. . »Aran« 336 120 Ks, 800 o/min. POLJ OPRI V REDA' 1 RIBARSTVO UŽIVAJU REGRES GOSTILNA I PIStl.A' repentaboR £ Domača kuhinja in pn^ vina — Cene ugodne vošči oenj. gostom o*’''8 sreče v novem letid HOTEL PRI ZLATEM JELENU i GORICA, Ul. Bellinzona, ■_ ' J D N: Bufet Pin« „Pri Jožku“ TRST Ulica flhega St* * Telef. 24 781) Prvovrstna istrska in 6^^ vina. Dober prigrizek 1 pristna domača kuhiV 'Urar na in zlatai’1^ IliuTicntt TEST LARGO SART0RI0 4 MAGAZZ0 10LENT Triesie, Via molili1 VELIKA IZBIRA pletenin, nogavic srajc, perila . in kopalnih obk ^ lil Cene iioodee - zajemi gostilna panadA TRST, Ulica Rosniiii . Telefou Se ftAtfidAdČ«. BAZMLLA UMKIH! UL. F. VENEZI41*' TRST Tel. 24-197 Zasiopi za Trsi, Videm, Gorico m ^ SCHIRATTI - Vinarska ke# na sredstva za ohrani in nego vin. VERM0REL - Škropilnih naprave za žvepljanje - ^ pršilniki. CINGAN0 • Tovarna vinars^ strojev. NARDI Kmetijski stroji' ELETTROTERMICA U. L®1 Bojlerji, uporniki, radia1®? in sprave za klimatizad); ELEKTRIČNI GORILNIKI ^ ZAM BELLI na nafto in s# nitarni predmeti. S|-0i k; Po iu s k "ila S IŽ Ni 'tti »0 ^žaj C v t6t)o la z h! j® Ut C hi % htr htti Nt »lit s?; Per: shj, >Pelc Plet, %\ V 'teti Ki lovi, Kt Zalog* prvovrstnih briA^ vipavskih in domačih BRIC IVAN Gorica ■ Ul. Croce Telelon pisarna 34-97 dom 20-78 V abtomotobJ IMPORT . SXPOBT PREDSTAVNIŠTVO «» ?! d*meitaa dala italij«****, Bemških, anglaakih in »»J riakik aaiomakilaa tar maatnib dolov »a DIB**! motorje, pampe, taja*'*'' tar taakterja IRIESIE-IBSI, Vis UdiA* 1 “—............... .JO-I UlEFON 30-1957 6. M. COLOMBIN k Ffll UVOZ - IZVO* ri^UTOVl^ in IZDEtsKO^ Trst, Ulica I. della Croc8 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRl*3** IONSKO gospodarsko zdru- % \ VOšCI VESELE PRAZNIKE IN NOVO LETO VSEM SVOJIM ČLANOM! ;h0,V,Xo PLAČILO NAROČNINE ^'filEVIZIJO liju UsPešnem in skupnem sodelova-iatll^eh naročnikov T. V., ki imajo lokale, je notranje ministrstvo po suvr SEDEŽ. TRST Ul, 1CA PARIO E I L Z 1 ST. to/l TELEPON ST. II. o« rrospomRSKEGA zdri itlnja 0rti s predstavniki F. I. P. E. pre-® določila okrožnice z dne 27. a-"57. Zato ostane glede plačila na- ročnine in uporabe televizijskih aparatov v javnih lokalih vse kakor pred objavo omenjene okrožnice. Pozivamo vse člane, da uredijo do 8. t. m. naročnino za leto 1958. Vsa potrebna obvestila bodo prejeli pri tajništvu združenja. OBNOVA LICENC JAVNE VARNOSTI IN DOVOLILNIC ZA PROIZVAJANJE ŠPIRITOV Ponovno vabimo člane, da do 31. 12. 1957, obnovijo dovolilnice za proizvajanje špiritov ter plačajo letne pristojbine tudi za licence javne varnosti. Opj. Na praznik sv. Štelana so na Itjjj jjh pokopali ob izredno veliki ude-liju. 51 letnega Alojza Hrovatina, po krivca. V Trstu je bil 13. dec. Leb Lucije Smuč, soproge trgovca L atla Smuča in matere narodnega lo^ Vojke. Vsem prizadetim naše fifET PODRAŽITEV ELEKTRIKE, L;A. VODE IN TRAMVAJA. S 1. ja- bo P°djeLje ACEGAT povišalo L etaktričnega toka, plina, vode in lf-. ,Vajskih prevozov. Ceno toka bodo « lSaH za 2 liri pri kilowatu, ceno pli-,, ^ nre prj metru, ceno vode I domačo uporabo za 30%, navadno Jjj.'’ajsko prevoznino pa za 5 lir (na k|j !"'• Kljub tem poviškom bo primanj-k8|jJ Podjetja v letu 1958 znašal še o-jdj 500 milijonov. Poviški bodo priza-l|j, Povprečno štiričlansko družino pri-ktno takole: voda 63 lir na mesec, e-tačni tok 43 lir, plin 150 lir. Glede fctavajskih pre\roznin je zaradi neneh-)r8a , naraščanja motorizacije vsako i. | Vdevanje brez trdne osnove. V le-957 je število potnikov na tramvaj-. jnreži v Trstu padlo za 8% v pri-Javi z letom 1956. i^OSLOVANSKI IZLETNIKI V TR- Pred prazniki in po njih je pri-,| °.v Trst vse polno jugoslovanskih ,, oikov. V petek je prispelo kar 7 l°Pus gov ne bodo preplašili, čeprav spominjajo na fašistične metode. NOVE PROPUSTNICE. Te dni so se v Savudriji sestali italijanski in jugoslovanski načelniki obmejne službe. Na seji so razpravljali o izvajanju videmskega sporazuma in zlasti o novih prepustnicah, ki bodo veljale od 1. januarja dalje. KOVINARJI LADJEDELNIC CRDA in Tržaškega arzenala nadaljujejo s stavko. Medtem se v mestu širi nabiralna akcija za pomoč prizadetim družinam. CENE DNEVNE OSKRBE V TRŽAŠKIH BOLNIŠNICAH se bodo s 1. januarjem povišale za približno 300 lir. Tako tlb dnevna oskrba stala od 2700 do 3600 lir. Usov. pt OBMEJNEM PROMETU je dan j božičem prešlo italijansko - jugo-jj ansko mejo okoli 60.000 potnikov. L '’lefanovo so italijanski cariniki zo-j Pričeli kontrolirati, koliko bencina 'uieli v svojih avtomobilih potniki Jllgoslavije. j^HO SO BILI OB BOŽIČNO NA- t Dolgo pričakovano trinajsto lP jim jo podjetja izplačajo pred jl0ICnunj prazniki, so nameščenci na-v Putrošili. Premnogi so se na ta na-,o‘,žadolžili že poprej. Po tržaških tr--*nah je bilo vse živo. ^navadno toplo vreme je bi- 'Ued prazniki po vsej Evropi. Po Idi 'kih smo v Trstu dobili meglo; ifci fta ie hila megla v mestu, na Kra- !t Ptauod, komaj pol kilometra iz Tr-v zračni črti, pa je sijalo pravo po- taadansko ta-lOšNJI VINSKI PRIDELEK liji. pro- Jaj° v Sv. Križu po 130 lir liter. V Ij^ci so med prazniki točili po 200 |jj u je po isti ceni kakor v gostilnah. Ka Konkonelu (pri Ferlugih) je bila v osmici 180 'lir. NEKULTURNO POČETJE. Neznanci ^prejšnji teden zažgali bencin na te-i 1 dolskega poslopja pri Sv. Ivanu. skoeta poslopju so prostori za slovenil lrgovsko akademijo, nižjo trgovsko lCc0 ta učiteljišče, osnovno šolo in vr-Slovenski dijaki se takšnih podvi- POMORSKO LADJO GRADIJO V BEOGRADU. V beograjski ladjedelnici »Tito« gradijo pomorsko ladjo, ki bo imela nosilnost 3.2004.000 ton in bo dolga 96 metrov; vozila bo z brzino 13,5 milje na uro Med domačimi časnikarji - Uredništvo »Katoliškega glasa« v Gorici je v pojasnilo našemu listu, ki je označil goriški list za glasilo Slovenske katoliške skupnosti v Trstu in Gorici, ugotovili, da »Katoliški glas« ni glasilo Slovenske katoliške skupnosti, ki je politična organizacija. List ne more niti biti glasilo politične organizacije, ker zanj odgovarja duhovnik, ki tudi p0 konkordatu ne more biti član kake politične stranke. »Katoliški glas« je katoliško informativen list, ki ga izdajajo duhovniki. To naj si zapomnijo naši prijatelji in nepri-jatelji, da ne bo zmešnjav, vzklika goriški list. Ne vemo sicer s stoodstotno gotovostjo, ali nas »Katoliški glas« prišteva med svoje prijatelje ali nepri j atelje; bolj verjetno bo, da je njegov »dulcis in fundo« izzvenel v očitek, da smo zlonamerno označili »Katoliški glas« kot glasilo Slovenske katoliške skupnosti, čemu neki naj bi to storili? če list brani iste ideje in isti političen program kakor Slovenska katoliška skupnost, smo logično domnevali, da je tudi glasilo te politične organizacije. Naša označba se je zdela toliko bolj na mestu, ker Slovenska katoliška skupnost nima drugega glasila ; saj je »Novi list« glasilo Slovenske krščanske socialne zveze, ki je političen nasprotnik Slovenske katoliške skupnosti. Da bi morali vedeti, da list, ki ga izdajajo duhovniki, ne more biti glasilo politične stranke, ker duhovnik v Italiji po konkordatu ne sme biti član politične stranke? Podobne mednarodne pogovore kakor so konkordati, prouči časnikar navadno tedaj, ko je vprašanje na dnevnem redu in se pozneje ne bavi z njimi, ako kateri dnevni dogodek izrecno tega ne zahteva od njega, časnikar je vajen gledati bolj na stvarnost okoli sebe in vidi npr. odnose med duhovniki in krščansko demokratsko stranko v Italiji. Morda formalno italijanski duhovniki niso člani te stranke, toda kje bi bilo danes krščanska demokratska stranka v Italiji, ko bi je ne podpirali z vsemi svojimi silami italijanska duhovščina in vrh vsega še Katoliška akcija? Urednik »Katoliškega glasu« naj nam torej ne zameri, če kot preprosti zemljani in laiki vidimo prej živo stvarnost kakor mrtvo črko konkordata ter sodimo, da bi tudi list, ki ga izdajajo slovenski duhovniki lahko bil glasilo slovenske politične organizacije. »DEMOKRACIJA«, glasilo slovenske demokratske zveze v Trstu in Gorici, izhaja zdaj kot 14-dnevnik. Profesor Anton Dabinovič je objavil v listu »Corriere di Trieste«, da je odstopil kot odgovorni urednik tega lista. Nesrečo kličejo nad Trst že po prvi svetovni vojni se je za gospodarstvo Trsta, ki mu je ostala kot zaledje samo Julijska krajina, začela doba životarenja. Fašistična zunanja politika je s svojim porazom v drugi svetovni vojni zapravila Trstu še tisto malo gospodarskega zaledja, ki ga je imel. Z nove meje bi krepak Kraševec lahko pljunil na Trst, tako tesen je obroč okoli tržaškega ozemlja. Povsem naravno je, da si italijanski državniki od trenutka, ko so prevzeli težko odgovornost za usodo 300.000 ljudi, prizadevajo, da bi ta političen obroč razbili in ga odprli tržaškemu gospodarstvu, da bi lahko zadihalo vsaj s kratko sapo, če že ne more v vso globino. Ko je Italija leta 1954 prevzela oblast nad Trstom, si v italijanskih gospodarskih listih, tako na pr. v milanskem »U Sole«, lahko našel tople pozive na Jugoslavijo, da. po svojih močeh pripomore k ©življenju tržaškega gospodarstva, glede na to, da jugoslovansko ozemlje popolnoma obdaja Trst. Niti najbolj nepomirljivi nasprotniki pomirjenja ob Jadranu ne morejo zanikati, da se je Jugoslavija odzvala temu pozivu. O tem dovolj zgovorno pričata italijansko-jugoslovanski dogovor o obmejni trgovini na Tržaškem in sporazum o malem obmejnem prometu. Obmejna trgovina je zajamčila Trstu lepo porcijo poslovnega dela, ki bi se ga sicer polastila veletrgovina in veleindustrija iz notranjosti Italije ali pa bi se usmerilo drugam. Mali obmejni promet privablja v Trst množice iz obmejnega pasu. Jugoslovanske turistične organizacije prirejajo množične izlete v Trst. Na stotine Jugoslovanov prihaja v Trst globoko iz srca države, celo iz Beograda. Vsi ku-. pujejo in kupujejo v Trstu najrazlič- nejše vrste blaga, tudi takšnega, ki ga jugoslovanska industrija že davno izdeluje. Tržaški trgovci so pričeli dihati, njihove stare zaloge se praznijo. V Milan, Turin in druga italijanska industrijska središča pošiljajo naročila za novo blago. Ta poživitev tržaške trgovine je nastopila v trenutku, ko postaja davčni pritisk vedno hujši in so bile določene nove neznosne občinske trošarine. Nekomu ni prav to poživljenje tržaškega gospodarstva samo zato, ker jih bode govorica ljudi, ki puščajo v Trstu milijone in milijone težko prihranjenega denarja. Rajši bi ti pre-napeteži gledali zeleno travo po tržaških ulicah kakor poslušali glasove slovenskega in srbohrvatskega jezika. Italijanski pisatelj Giovanni Guare-schi je nedavno po dolgem času obiskal Trst in v milanskem hujskaškem listu »11 Candido« dvakrat označil Slovence, ki prihajajo nakupovat iz Jugoslavije v Trst za »sodrgo« (canaglia), ki si upa sredi mesta govoriti slovenski. Na občnem zboru iredentističnega društva Lega nazionale v Trstu je dr. Gefter-Wondrich napadel tržaška podjetja, ker so dala reklamo za svoja podjetja natisniti v slovenščini. Predsednik »julijskega komiteja« Italijanske športne zveze (FFI) monarhist dr. Pedroni iz Gorice se je uprl v zadnjem trenutku nastopu slovenskih bokserjev v Trstu, češ da. so iz države, ki ima še vedno v svoji posesti del italijanskega ozemlja. Za zdaj gre še za osamljene glasove, ki kličejo nesrečo nad Trst; saj si ne moremo misliti, da se bodo dolgo dali psovati ljudje, ki prinašajo v Trst denar. Gotovo je tudi, da tržaška javnost splošno obsoja njihovo početje, ki odkriva popolno pomanjkanje čuta odgovornosti. Mar ni značilno, da je predsednik društva Lega nazionale tožil na občnem zboru, da so tržaški meščani indiferentni nasproti delovanju Lege in da se dela v društvu izogibajo? Nevarnosti, ki nastajajo za, tržaško gospodarstvo iz takšnih izbruhov narodnostne nestrpnosti, ne smemo podcenjevati. Iz pisanja G. Guareschija, ki napada »demagoge«, sedanjo vladavino in »birokrate« v Italiji, veje povsem fašistični duh. Značilno je tudi, da je njegov članek v celoti ponatisnil »11 Piccolo«. Ni izključno, da gre za posamezne napade, ki kažejo na organizirano akcijo za tako imenovano obrambo italijanstva v Trstu, ki v resnici ne pomeni nič drugega kot boj proti gospodarskemu in kulturnemu sodelovanju ob meji. UREDNIŠTVO KULTURNEGA ČASOPISA »Botteghe oscure«, ki je začel izhajati v Rimu leta 1948 in ima danes naklado 5.000 izvodov, pripominja v zadnji številki, da ne bo moglo zdržati, ako se krog naročnikov ne razširi, ali pa ne najde primerne opore. NOVE AVTOBUSNE PROGE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Na sestanku v Zagrebu je italijansko-jugoslovanska komisija sklenila uvesti naslednje nove proge; sezonsko progo Trst - Postojna; stalne proge: Benetke-Trst - Portorož, Benetke - Trst - Ljubljana - Bled, Benetke - Trst - Opatija -Reka. V načrtu je tudi nova proga Trst-Vipava - Ajdovščina, ki bi jo poleti podaljšali do Tržiča. oo CC3 csz> ^Voz - IZVOZ M. L, antieri 5 Juani llefoihj Zaloga goriva na drobno in debelo GORICA Telef. 25-27 TRGOVINA JESTVIN Kalc Edi PADRICE št. 71 TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR Maribor - Teidon, 20=04, 25=04 ftrzojav: Automa- Maribor Izdeluje, kamione, traktorske pri= kolice, specialno orodje KROJACNICA Košuta Stanislav TRST — UL Raffineria 5 Tel. 95-498 MIRODILNICA Čeket Giuseppe TRST — UL Solitario 11 Tel. 95-442 TRGOVINA JESTVIN Orel Jožef TRST — Ul. GEPPA št. 8 Tel. 23-869 Metalna £ Tovarna konstrukcij in strojnik naprav IMG! BOH JUGOSLAVIJA PROJEKTIRAMO IZDELUJEMO MONTIRAMO VSE VRSTE JEKLENIH KONSTRUKCIJ V ZAKOVANIH IN ZAVARJENIH IZVEDBAH — IN KOMPLETNE NAPRAVE ZA RAZNE INDUSTRIJE IN RUDNIKE TRGOVINA JESTVIN Oberti Henrik TRST Vicolo Castagneto 67 Telefon 44-990 NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA OPČINE — Alpinska ul. 85 Tel. 21-054 TRGOVINA JESTVIN Gregor! IVIario TRST - Ul. D’Alviano 86 Tel. 94-404 MESNICA Bak Albin PADRICE št. 39 želi cen j. odjemalcem obilo sreče v letu 1958 Javor Pivka Z OBRATI: V PIVKI ILIRSKI BISTRICI PRESTRANKU, BAČU IN POSLOVALNICAMI: V LJUBLJANI ZAGREGU in BEOGRADU Multura in šivfjenje A. P. Cehov: Ulva Stota premiera SIMO V soboto, 21. dec. je bil v dvorani na Stadionu 1. maj velik praznik slovenske gledališke umetnosti: stota premiera tržaškega Slov. nar. gledališča. Na odru je zaživela štiridejan-ka znamenitega ruskega dramatika A. P. Čehova »Utva«. Čehovu je bilo ob smrti (1904 za jetiko v Badenweilerju na Nemškem) 44 let. V vrsti velikih ruskih realistov 19. stoletja velja za zadnjega. Bil je po poklicu zdravnik, a stik s človeško bedo in izvrsten dar opazovanja sta iz njega ustvarila umetnika svetovnega merila. Tenko in nadrobno je Cehov analiziral sodobno rusko življenje : sivo, mrko, starikavo, dušljivo, zdolgočaseno. A v tej zatohlosti že vidimo klitje nečesa novega: klije otožna vera v novo umetnost in v življenje, ki bo nekoč boljše. Drama A. P. Čehova »Čajka« je Slovencem znana že od 1. 1901, ko smo jo dobili v knjigi »Momenti«. Prevedel jo je — hkrati z več novelami — Ivan Prijatelj. Beseda »utva« (tudi »otva«) je danes malo v rabi; izpodrinila jo je beseda »galeb«. Za sedanjo uprizoritev je prevod pregledal J. Moder. »Utva« je drama o nesrečnem mla-deniču Konstantinu Trepljevu (Stane Starešinič), ki si je zaželel pisateljske slave in zaman ljubil Nino Za-rečno (Mira Sardočeva). Ustrelil je utvo: srečno je ptica živela ob jezeru, pa je prišel človek in jo ustrelil za kratek čas. Nazadnje, ko ni imel ne poklica ne vere in ne ljubezni, pa je sprožil puško še vase. Nino, kot utva svobodno in srečno živečo ob jezeru, a željno odrske slave, je namreč za svoj kratek čas pohodil pisatelj Boris Trigorin (Joško Lukeš). Ob teh treh nosilcih glavnega dejanja vidimo druge: fionstantinovo bogato mater Irino, gledališko igralko (Nada Gabrijelčičeva), in strica Sorina, upokojenega svetnika (Stane Raztresen), zdravnika Dorna (Modest Sancin), Mašo (Štefka Drolčeva), učitelja Medvedenka (Miha Baloh), Irininega upravnika posestva Šamra-jeva (Justo Košuta) in njegovo ženo (Ema Starčeva) — ter še nekaj manjših oseb. Drama se odigrava na posestvu Iri-ne Arkadine. Tu smo priča mnogoterega trpljenja: siromašni Medveden-ko plaho in vdano in neomajno ljubi Mašo (kasneje se poročita), Maša enako neuslišana ljubi Konstantina, ta pa zaman koprni po Nini, ki obožuje Trigorina. Edini Trigorin in Dorn sta človeka, ki ne sanjata, marveč uživata svet. A še celo Trigorin trpi: ker ni prvi v književnosti, ker so večji drugi. Uživaško Irino, skopo in v svojo umetnost sebično zaljubljeno, tiho in vztrajno grizejo rastoča leta. Stari betežni Sorin ob koncu življenja ne ve, čemu je živel, zakaj nič se mu ni izpolnilo. In končno Nina, ki po vsem ponižanju še vedno ne more pozabiti Trigorina: svečenica umetnosti, ki po vseh brodolomih še vedno sanja o slavi in jo hrepenenje odnese v svet. Čehov je dramatik, ki so mu poceni odrski efekti tuji. Njegova moč je v skopem, zadržanem dialogu. V tem pogledu je sorodnost med Ibsenom in tem Rusom najopaznejša. Pri obeh dramatikih ista tesnoba v ljudeh/ prikrita zavoljo obzirnih medsebojnih odnosov, pri obeh počasi se odvijajoče dejanje, simbolizem (ustreljena in potem nagačena bela utva — pohojena Nina) in tragika spričo notranje nemoči. Strel iz puške stre življenje, a ljudje pri igri si bodo nalili čaja in uživali dalje. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je drami napeto sledilo. Kmalu je dognalo, da je »Utva« globoko dramsko delo, ki ga ni zadosti samo gledati in poslušati, marveč mu- je treba odpreti vso dušo. Zakaj le tako se človeku odkrije mojstrska zgradba te sicer temne, a tako zelo človeške drame. »Utva« je drama trpljenja, katero ne prizanaša nikomur, ki je plemenit. Pokazalo se je, da ta drama govori še dolgo potem, ko se ja zadnjič spustil zastor: človeka prevzame, da jo premišlja, si jo pojasnjuje in obenem spoznava svojo usodno povezanost z ljudmi in časom. Prav v tem spoznanju pa bi lahko videli tisto katarzo, ki je za religiozne drame tako značilna. Režiser Babič, gcenograf VI. Rijavec in igralci (predvsem Sardočeva, Gabrijelčičeva in Lukeš) so pripravili predstavo, ki je bila vredna stote premiere tržaškega SNG. Ljudje na odru, po duhu meščani, v izrazito kmečkem okolju, polnem zraka, s slutnjo vedrega jezera v ozadju, nemirni v mirnem teku letnih časov, sukajoči se na sceni, ki gledalca ne odteguje dialogu: to je poseben čar ,»Utve«, ki so jo glasbeni vložki še bolj vzdignili v svet lepote. Verjetno bodo preprosti ljudje to umetniško tako polnokrvno dramo težko dojeli. A kaj, če ji bodo prodrli v globino intuitivno, brez pomoči literarne izobrazbe? Vsekakor drži, da je Čehova »Utva« ena najboljših iger, kar smo jih v dvanajstih povojnih letih videli v Trstu. Ob stoti premieri je SNG v Trstu izdalo tudi posebno številko Gledališkega lista, v katerem so med drugim objavljena razna pisma, dospela ob tem jubileju. v. b. ZA DOKTORJA ZDRAVILOSLOVJA (farmakologije) je diplomiral na bolonjski univerzi Mitja Logar iz Nabrežine. Ugo Margon Zaloga in predelava vreč in jute TRST - UL. FONDERIA 10 TELEFON 90-720 ZNANA TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM INt DROBNARIJO Petelj Pmel Cepct'i TRST — Ul. UDINE 36 — Tel. 28-296 Postreže vam z najboljšim blagom! Obiščite nas in se prepričajte! I* E K A H Ul 11 Zafred Marij Trsi, Čampo Helvedera, 2 MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR Poštni predal št. 20 Tel. 24-13, 25-12, 23-07 Brzojav: LIVARNA IZDELUJEMO: Medeninaste palice vlečene, kvalitete Ms 58 raznih dimenzij in profilov, sposobne za avtomatsko obdelavo — Odlitke vseh barvastih kovin, razne kvalitete in težine po načrtih in modelih — Vodovodne, parne in sanitarne armature, niklane in pokromane — Gradbeno in pohištveno okovje iz medenine, po želji niklano in pokromano — Črpalke za beljenje prostorov in dele za sadne In vinogradniške škropilnice — Gibljive špiralne cevi za ročne prhe, za električno, avtomobilsko in ventilatorsko industrijo — Gibljive špiralne cevi za sejalne stroje — Odkovke in odpre-ske iz bakrenih, cinkovih in aluminijevih legur — Peči za kopalnice kompletne z armaturami — Razpolagamo z najmodernejšimi stroji za brizgani in tisnjeni liv (Spritzguss) za izdelavo raznovrstnih preciznih strojnih delov in za artikle široke potrošnje po načrtih — potrebno orodje izdelamo v lastni delavnici in sprejemamo tudi tozadevna posebna naročila — Vršimo pretapljanje in regeneracijo barvastih kovin — Naročila izvršimo kvalitetno in po konkurenčnih cenah KUPUJEMO ODPADKE VSEH VRST BARVASTIH KOVIN PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH IIUPURT - BKPURT * 9 Vrši vso posla v zvozi z izvozom in uvozom po videmskem in tržaškem sporazumu. 9 Sprejema vsakovrstno prevoze blaga za inozemstvo, predvsem za Italijo. Predilnica in , tkalnica Maribor želi uspehov polno novo leto vsem bralcem »GOSPODARSTVA" TRŽNI PREGLED Tržaški trgr KAVA TRST. Cene brazilske kave so ostale neizpremenjene; kupčij je bilo sklenjenih malo. Trgovci izvozniki dajejo prednost nanovo sklenjenim kupčijam pod njim ugodnejšimi pogoji in zanemarjajo stare. Majhno je povpraševanje po srednjeameriški in afriški ka vi; cene so visoke. Nikakšnega zanimanja ni za indijsko kavo, ker so cene previsoke. Isto velja za arabsko kavo. Italijanski trg s kavo, ki je bil nekaj dni popolnoma pasiven, je nenadoma oživel zaradi povpraševanja po pripravljeni kavi zaradi bližajočih se praznikov. Na tržaškem tranzitnem trgu je bilo malo sklenjenih kupčij, ker se Av strija trenutno ne zanima za kavo. Izvedenci predvidevajo, da bo to trajalo do januarja, ker so avstrijski uvozniki ,v prejšnjih tednih nakupovali velike količine kave. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob.: Victoria 5 good to large bean 528; Santos extra prime good to large bean 820; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob.: Ecua-dor extra superior naravna 4748; Haiti naravna XXX 53; Salvador 61; Kostarika 66-70; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif.: Gimma 370; Moka Ho-deidah 1 450460; afriška kava, v šilingih za cwt. cif.: Uganda oprana in prečiščena pripravljena za vkrcanje 280-290; Uganda oprana in prečiščena proti vkrcanju v januarju 278; Malesia A. P. 1 298; Malesia A. P. 2 262; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif. ponovno pretehtana: Bali Robusta 10-12% nečistoče 285. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco. skladišče prodajalca, v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Rio N. Y. 5 1395; Rio N. Y. 3 1415; Victoria 5 good to large bean 1370; Santos extra prime good to large bean 1650-1700; Ecuador extra superior naravna 1480-1500; Haiti naravna XXX 1540; Kostarika 1730-1750; Gimma 1450; Moka Hodeidah 1 1600; Uganda oprana in prečiščena 1320; Malesia A. P. 1 1340; Malesia A. P. 2 1270; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1290. KAKAO TRST. Mirno je na trgu s kakavom.. Iz zapadite Afrike ponujajo kakao po naslednjih cenah: Accra good main crop 1957/58 312/6 šilingov za 50 kg cif. proti vkrcanju v decembru-februarju in januarju-marcu; Lagos good main crop 1957/58 310. Italijanski trgr V prejšnjem tednu, kot običajno vsako leto konec decembra, se je zmanjšalo število sklenjenih kupčij. Sicer so letos tudi v prvih dveh tednih decembra prodali manj blaga kot lansko leto, ker so trgovci pričeli že mnogo prej z nakupovanjem. Ponudba mehke pšenice je večja od povpraševanja. V nekaterih središčih je cena popustila za 50-100 lir pri stotu. Tudi za trdo pšenico ni bilo velikega zanimanja, vendar so cene ostale neizpremenjene. Koruza se malo prodaja'. Po neoluščenem in oluščenem rižu se je zmanjšalo povpraševanje. Na trgu s klavno živino sta bili uravnovešena ponudba in povpraševanje. Po prašičih se je povečalo povpraševanje, vendar se cene niso dvignile zaradi velike razpoložljivosti in so ostale za pra-šičerejce neugodno nizke. Cene masla, ki so se v prejšnjih tednih dvignile, so se ustalile pri doseženih kvotacijah. Mirno je na trgu s sirom. Najbolj se prodaja vrsta grana. Olivno olje se težko prodaja zaradi skrajne previdnosti prekupčevalcev, cene so še padle. Cene vina so krepke. Že nekaj mesecev gre vino bolj od rok in se je v nekaterih krajih podražilo. Normalno se. razvija prodaja svčžega sadja in sezonske povrtnine. Limone in pomaranče se dobro prodajajo. Težje je s suhim sadjem. Za paradižnikovo mezgo je malo zanimanja. ŽITARICE MILAN. Mehka pšenica fina 7550-7650, dobra 7150-7250, navadna 6950-7100 ; trda pšenica dobra 8800-9000; pšenična moka tipa »00« 9200-9400, tipa »0« 8700-8800, tipa »1« 8300-8400, tipa »2« 7900-8000; moka za testenine »0« 9500-9800; pšenični zdrob tipa »0« 11.400-11.600, tipa »1« lili.200; pšenični otrobi 3550-3700; koruza fina 5300-5400, srednje vrste 4400 do 4500, navadna 40504100; inozemska ko-mza 415047050; koruzna moka fina 6850-7050, srednje vrste 5450-5550; navadna 4950-5050; inozemska rž 4200-4250; ječmen 47004900; inozemski ječmen 3900 do 4400; oves 4200-4600; inozemski oves VALUTE V MILANU 13-12-57 27-12-57 Dinar (100 ) 80.- 80.- Funt. šter. 6225.— 6100,— Napoleon 4900.— 4900,— Dolar 623 1/8 623,50 Franc. fr. (100) 124.— 126,50 Švicar, fr.' 145,50 145,50 Funt. šter. pap. 1650.— 1675,— Avstrijski šil. 24.— 24,15 Zlato (gram) 707.— 707.— BANKOVCI V CURIHU 27. decembra 1957 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1 f. šter.) 11,57 Francija (100 fr.) 0,88 Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,46 ČSR (100 kr.) 11,46 Nemčija (100 DM) 101,70 Belgija (100 fr.) 8,46 Nizozemska (100 flor.) 113 1/8 švedska (100 kr.) 82,— Izrael (1 f. šter.) 1,70 Španija (100 pezet) 7,20 Argentina (100 pezov) 11,35 Egipt (1 f. šter.) 7,45 Jugoslavija (100 din) 0,69 3700-3750; proso 5000-5500; inozemsko proso 4100-4200. VERCELLI. Neoluščeni riž: Pierrot 6000-6300; Balillone 6300-6600; Roncaro-lo 6100-6500; Ardizzone 6600-6800; G. Rossi 7300-7700; Maratelli 7100-7500; Riz-zotto 6700-7200; Razza 77 6600-7200; R. B. 6900-7600; Sesia 7000-7400; Arborio ' 7600-8300. Oluščeni riž: navaden 10.200-10.400; Pierrot 11-100-11.400; Balillone 11.500 do 11.800; Ardizzone 12.200-12.500; Maratelli 13.900-14.300; Rizzotto 13.800-14.000; Razza 77 13.500-14.000; R. B. 13.900-14.200; Arborio 15.200-15.700. ŽIVINA MANTOVA. Živina za zakol: I voli I. 250-310 lir kg žive teže, II. 220-250; slabše vrste 170-210; krave I. 240-270, II. 200 do 240, slabše vrste 140-160; junci I. 290-310, II. 250-270; biki 300-320; junice 290-310; teleta 50-70 kg 520-550, 70-90 kg 540-570, nad 90 kg 560-590. Živina za rejo in vprežna živina: telički 50-70 kg 600-650, 70-100 kg 550-600; vprežni voli 270-300; molzne krave 150- 200.000 lir glava, navadne krave 120 do 150.000 lir glava. Prašiči 100-125 kg 320 lir kg, 125-150 kg 325, 150-180 kg 325, nad 180 kg 330; suhi prašiči 30-50 kg 380, 50-70 kg 360; prašički 20-25 kg 420. LUGO. Konji: vprežni konji 200-220 lir kg ali 110-130.000 lir glava; konji za zakol 240-250 lir kg; žrebeta za zakol 300-320; vprežni mezgi 100-110 lir kg ali 60-70.000 lir glava; mezgi za zakol L 160-180, II. 130-140; vprežni osli 80-90 lir kg ali 50-60.000 lir glava. Ovce 205-250; jagnjeta 445470. KRMA MANTOVA. Seno majske košnje z namakanega' travnika 2400-2500, II. košnje 2300-2400, III. košnje 2200-2300; seno iz detelje I. košnje 2000-2100, II. 1900 do 2000; pšenična slama stlačena 7Ž0-800; specialna krma za molzne krave 5550-5650; specialna krma za prašičerejo 5600-5700; koruzne pogače 45004600. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci extra 880-900, L 700-780, II. 630-670; zaklani piščanci L 650-720, II. 600-640; inozemski zmrznjeni piščanci; madžarski 500-630; jugoslovanski 500-600; žive kokoši 620-680; ži ve inozemske kokoši 500-560; zaklane kokoši 850-880; inozemske kokoši zaklane v Italiji 700-770; inozemske zmrznjene kokoši 500-670; živi kopuni 900-950, žaklani kopuni 1000-1180; žive pegatke 800-850, zaklane 950-1050; zaklani golobi 1000-1100; žive pure 750-800; zaklane pure 900-1000; inozemske zmrznjene pure 500-700; živi purani 500-590, zaklani purani 650-700; inozemski zmrznjeni purani 450-580; žive race 450-500; zaklane gosi 450-600; živi zajci 350-370; zaklani zajci s kožo 450-520, zaklani brez kože 450-550. Sveža jajca prvovrstna 39-40, navadna 37-38,50; zmrznjena jajca 29; inozemska sveža jajca 32-38; inozemska zmrz njena jajca 28-29 lir. Na mednarodnem trgu niso v zadnjem času nastopile posebne izpre-membe. Cene bakru so splošno še vedno šibke, pač pa kaže, da si bo cin v bodoče nekoliko opomogel. Cene bakra so čvrste, volna in bombaž nekoliko popuščata, cene kave so se ustalile na ■višji ravni. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice nazadovala od 218V4 na 2171A stotinke dolarja za bušel v tednu do 20. decembra. Padec cene pripisujejo objavi cenitve ameriškega pridelka, ki naj bi znašal 247 milijonov bušlov, to je okoli 20 milijonov več, kakor so cenili pridelek prvotno. Cena koruze je nazadovala od HO3/« na 112V2 stotinke dolarja za bušel. Američani naj bi po zadnji cenitvi pridelali 3.403 milijonov bušlov, to je 70 milijonov več, kakor so cenili pridelek poprej. Pridelek koruze naj bi bil vrhunski kakor v letu 1948 in 1949. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorju je v tednu do 20. decembra ostala v New Yorku neizpre-menjena pri 3,80 stotinke dolarja za funt. Cena kave je v pogodbi M nazadovala od 59,78 na 59, 70 stotinke dolarja za funt. Ameriško ministrstvo-za kmetijstvo ceni svetovni pridelek kave v sezoni 1957/58 na 50,1 milijona vreč (po 60 kg), medtem ko so v sezoni 1956/57 pridelali na svetu 45,7 milijona in v sezoni 1955/56 35 milijonov vreč. Države pridelovalke bodo imele na razpolago za izvoz 41,5 milijona vreč, lansko leto 41,9 milijona vreč. Kakao je v New Yorku napredoval od 37 na 37,48 stotinke dolarja za funt. VLAKNA V New Yorku je bombaž v tednu do 20. decembra popustil od 36,75 na 36,55 stotinke dolarja za funt. V Ameriki prodajajo bombaž iz starih zalog. Državna Commodity Credit Corporation je prodala veliko zalogo okoli 500 tisoč bal. Ta prodaja je vplivala seveda na ceno. Volna je v Nev/ Yorku popustila od 134 na 133,5 stotinke dolarja za funt. Ameriška vlada je razprodala svoje zaloge, to je veliko količino 2,5 milijona funtov volne. V a MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 740; maslo I. 640-660, II. 610-620, III. 570-590; sbrinz svež 480-500; 3 mesece star 580-620; provolone svež 480-520, 3 mesece star 580-590; sir grana svež 480-500; grana majski proizv. 1957 580-610; zimski proizv. 195647 630-650, majski proizv. 1956 650-660; emmenthal svež 500-530, 3 mesece star 560-580; italico svež 420430; taleggio svež 360-370. OLJE IMPERIA. Olivno olje fino 445450; olivno olje extra 480485; dvakrat rafinirano tipa »A« 425430, tipa »B« 440-450; olivno olje do največ 4-5% kisline 388-390, 5-8% kisline 380; olje iz zemeljskih lešnikov 400. MILAN. Prvovrstno semensko olje 37.000-37.500 lir stot; navadno semensko olje 33.500-34.000. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 200-240; karčofi 70-85 lir komad; korenje 60-96 lir kg; cvetača 60-100; ohrovt 18-27; cikorija 48 do 60; čebula 3040; olupljene/čebulice 115-160; žajbelj in rožmarin 150-200; koromač 17-52; solata 36-50; rdeča solata 60-110; solata endivija 38-55; krompir Bintje 4448; Majestic 36-40; por 50-80; peteršilj 340440; zelena 100-130; špinača 60-130; buče 3740. Jabolka navadna mešana 60-115; De-Hcious 135-245; Morgenduft 165-180; hruške navadne mešane 95-140; pomaranče navadne 60-80; limone navadne 10O-125; mandarini Paterno 160-210, navadni 60-100; ananas 350-1000; praženi zemeljski lešniki 260-285; olupljeni kostanj 140-160; dateljni iz Tunisa 380-460; smokve navadne 110-120; mandeljni 180-200; lešniki 280-290; orehi Sor-rento 460-500; slive domače 270-300; bosanske slive 70/80 340-360; slive iz Kalifornije 18/24 400420; suho grozdje Pan-telleria 220-240. KOŽE MILAN. Surove z repom: krave do 30 kg 245-255, nad 30 kg 235-245; junci do 30 kg 315-325 ; 3040 kg 265-275; voli 40-50 kg 230-245; nad 50 kg 205-215; biki nad 40 kg 170-180. Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev 3-6 kg 800-850; 6-8 kg 700-730; žrebeta 360-380; konji 235-245; mezgi 140-150; osli 100-110; jagnjeta z belim krznom 850-900, z drugobarvnim krznom 675-725; ovni 570-600; kozlički 26-31 kg 1900-200; nad 31 kg 1925-2050; koze 850-900. Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 360-380; Buenos Aires america-nos 400-420; Capetown suhe 400410, o-soljene 320-330; Addis Abeba 370-380; Angleška Somalija 8-16 funtov 430:540. UVOZ POMARANČ IN LIMON V JUGOSLAVIJO. V zadnjih dnevih decembra in prvih tednih januarja bo Jugoslavija uvozila večje količine pomaranč in limon, in sicer iz Grčije 1900 ton limon, s Cipra okoli 900 ton pomaranč in- mandarinov, iz Italije 800 ton pomaranč in iz Izraela 2.000 ton. Franciji (Roubaixu) je cena popustila od 1240 na 1220 frankov za kg. KAVČUK V tednu do 20. decembra je cena kavčuka v New Yorku napredovala od 29,25 na 29,65 stotinke dolarja za funt. Tudi v Londonu je cena vrste RSS napredovala od 24 1/4 na, 24 5/8 penija za funt. Politična napetost v Indoneziji hi še bolj vplivala na gibanje cene, ko bi ne bilo na zalogi velikih količin tega blaga. Svetovna proizvodnja v oktobru 1957 je znašala 160.000 ton, potrošnja pa' 155.000 ton. Svetovne zaloge konec septembra so znašale 730.000 ton, konec oktobra pa 737.000 ton. KOVINE Cena bakra se je v New Yorku do 20. decembra dvignila od 23,79 na 24,45 stotinke dolarja za funt. Ta preobrat pripisujejo sklepu družbe Con-necutt Copper Co., da zniža proizvodnjo bakra za 12%. Svetovna proizvodnja se bo zaradi tega sklepa znižala za 45.000 ton na leto. Računajo, da bo svetovna zaloga bakra ob koncu leta 1957 znašala 200 tisoč ton, medtem ko bo konec leta 1958 dosegla okoli 300.000 ton. Cin je v New Yorku napredoval od 23,79 na 24,45 stotinke dolarja za funt. v Londonu je ostala cena proti takojšnjemu plačilu neizpremenjena pri 730 funtov šterlingov za tono. Neko specializirano angleško podjetje trdi, da bo v prihodnjih treh mesecih nastopil primanjkljaj v višini 4.000 ton cina in računa, da se bo cena dvignila na 731 funtov šterlingov. Antimon Laredo je v New Vorku ostal neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt; lito železo ne-izpremenjeno pri 66,42 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo pri 22 in živo srebro pri 225—230 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin na zapadnonemškem trgu 20. decembra: cin Duisburg 867—876 nemških mark za 100 kg, svinec osnova New York 120,50, osnova London 85,77—86,33; cink osnova East St. Louis 92,74, osnova London 73,45—73,74; elektrolitičen baker za prevodnike 219,50—221,50; svinec v kablih 92—93; aluminij za prevodnike 250—265 nemških mark za 100 kg. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 27.11. 11.12. 27.12. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 219% 2187« 218,5 Koruza (stot. dol. za bušel) . ■ 11674 166.7« 1187« NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 24.S0 24.— 24,- Cin (stot. dol. za funt) . . 88.87 92.78 92.^2 Svinec (stot. dol. za funt) . . 13.50 13.- 12.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 10.- 10.— 11.75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 28.10 28.10 28.10 Nikelj (stot. dol. za funt) 74 — 74.- 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 36.35 36.85 36 40 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 230,— 230,— 230,- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . 55.— 55,50 55.50 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 184.% 176- 180,5 Cin (funt šter. za d. tono) . . 73074 7307, 781 Cink (funt šter. za d. tono) • • 66% 61.72 61.% Svinec (funt šter. za d. tono) . . 79.7, 69.74 78.3/« SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . . 510.9(1 524,- 527.50 KMEČKE ZVEZE Poltg oili zdim poli) iirniiM zbiralnice. Letos je že la skoraj 3 milijone litrov ^ ka. Od tega je prodala rM ko 1.7 milijona litrov, & litrov mlekarni v Sežani, je izvozila v Trst. Za potroS: KMETJE ODBIJAJO NOV DAVEK , . . ... , , _ prebivalstva na Goriškem ie.. sn la 35.000 litrov, ostale kogj ?li,lij0ni dinapev pa je oddala v druge Zveza kmetijskih združenj v bodo ,uredl1 delovne prostore Slovenije in predelala v sl‘ Z zadnjim člankom »Tudi mo, na kakšen kup tega gno- Turinu je na zadnjem sestan- m na avl11 nove Posode za pre- ^ U zemljo je treba nasititi« smo jila, ki je nastal le slučajno ku protestirala proti novem voz mleka,- ter stroje,i kakor . skušali prikazati velik pomen in brez našega prizadevanja, obdavčevanju kmetijskih par- nov pasterizator z zmogljivost- prodaja VINA NA DR®^ organskih gnojil glede na ro- Da bi’se jih iznebili (ne torej, cel, ki bi v duhu novega An- J° 2-000 litrov mleka na uro dovitnost zemlje. Ta zadeva je da bi jih shranili), smo vse dreottijevega zakonskega itd. Podnanoška mlekarna ima toliko bolj pomembna za naše mogoče odpadke iz kuhinje iz osnutka prišlo v poštev za velike zasluge za predvojno in razmere, ker je v naši zemlji dvorišča in od drugod: smeti, gradnjo hiš. Novi davek bi za- -udi povojno oskrbo Trsta z veliko pomanjkanje organskih omet, pepel, saje razne rast- del tudi njive v neposredni mlekom in maslom, saj je bil snovi. To utegne imeti hude linske in živalske odpadke, od okolici mesta Turina. Trst njeno glavno potrošno sre- posledice gospodarske in social- hrane itd. nekam metali. S ča- . dišče. Izvoz mleka in mlečnih prodajo vina, ki so ga Pril ne narave. Proti tej nevarno- som se je to spremenilo v čr- SIVORJAVO PASMO VEDNO izdelkov v Trst je prenehal po sti je samo en lek: naravni no snov, ki jo gospodinje rade BOLJ CENIJO letu 1950, ko so domače potre BREZ DOVOLJENJ je Rimski parlament razpravljati o p# Bonofflij^ d«'1 ljuje kmetom (proizvaja id«" l# li v lastnih vinogradih, sS: posebnega dovoljenja vab1 --------------— ---, --- puacuiicga. uuvuijeiija $ gnoj. Rekli pa smo, da pozna- porabijo za cvetice. A ta snov Na Goriškem prodajo vsako be narasle. Od tedaj je njen nih organov ali kakršne^/ mo pri nas le hlevski gnoj in more, če je pravilno priprav- leto več sivorjave) pasme za uajveči odjemalec Reka. Mle- , o—J ... ------, - „ . - - - ------ - . h drugega dovoljenja, “j namignili na še dve naravni ijena, koristno in celo zelo ko- pleme v razne kraje države. V 0C1Kupuje predvsem na Go- za notranje zadeve je inl organski gnojili: na zeleno ristno služiti tudi mnogim dru- preteklem mesecu je bila kup- riškem, in to od kmetijskih za- val. poseben komite, ki bo ok e!', p* gnojilo in mešanec (kompost) gim rastlinam. čija s plemensko živino izred- drug> ki imajo organizirane učil to zadevo. Zelenemu gnojilu pravimo Ce si hočemo napraviti čim no živahna. Samo_ iz goriškega tudi nodor ker nndaripmn boljši mešanec, bomo mešani- okraja so prodali 83 goved tuai poaor, ker podorjemo ze- ih predvsem visoko brejih telic in lene rastline v svežem ali tu- ci dodali še druge snovi, ki di uvelem" stariiu~'n5>"V!erruTi5/n njen0 vrednost zvišajo. Sem- mladih .krav. Neka mlekarska m uvelem stanju na zemljišču, s w,„, „„npni nrah ^ea- zadruga iz Makedonije jih je kjer so zrastle. Mnenje, da to Ka;l sPaaaR> apneni pran, zga kmetiisk« zadrne-a najbrž malo zaleže, je napač- ™.aPno m ces‘m Prah; k‘ v,sf sevnfca na šta erskem fn no. Treba je samo pomisliti, da buJe"0, aPn0- to plast da- imajo rastline dvoje ust: na mo Plast zemlJe- da zadrzuJe c^ aori v zi aoriško s.v^ ^ . , koristne pline; to pa polijemo crni gon 7. Za gonsko sivo- korenmah in na listih, če pod- z enojnico Takih slojev na- rJavo pasmo se zanimata še orjemo zelene rastline, damo pravimo dva d0 tri, in to do dva kupca iz Istre, ki bosta zemlji, kar je rastlina dobila višine fy2 metra Med letom kupila kakih 40 goved. Na Go-iz nje m zraka; prvo ji vrne- k 3 _ 4 krat premešamo in riškem so v letu 1957 prodali mo, drugo pa je dar, ki nam poliiemo z pnojnico že 449 §oved za Pleme (leta ga je dala narava brezplačno. . ' .' 1956 359, 1. 1955 297). Cene go- To v zemlji sprsteni. Sprsteni- Tudi gnoj lahko kompostira- vec^ ki So kpa prodana v no- na (ali s tujo besedo humus) nio. Na prvo stlačeno plast gno- Vembru, so se gibale med 60 pa obogati zemljo z organski- damo straniščnik in gnoj- in ^ tisoč dinarjev, mi snovmi, o katerih tožimo, n^co ^er P°kriJemo z zemljo, da naši zemlji močno primanj- na drnii0 vsak dan gnoj kujejo. A razen sprstenine da- hleva, in sicer tako, da je mo zemlji s podorom' tudi du- kuP vjsok °krog ^ ^ šik ali tisto snov, ki je nujno ™k okro£ j4. m- NJ S novo mlekarne potrebna za tvorbo rastlinskih zina Pa odvlSl, od beljakovin. Največ dušika da- Thch nove sloje pohjemo s mo zemlji s podorom stročnic stranisčnikom in gnojnico. Ko ali metuljnic: detelje, grahori- je.^P vlS0k 1 ,. /2 . ’ g ce, fižola i.e„ in to predvsem, P°krBemo z zfnljo in jo če se to zgodi v času njih cve- br° zblJemo- ^ okrog 4 J cih gnoj sprhni m je goden za izvoz na njivo. KMEČKA ZVEZA zeli 'Mojim elanom in obem hmehooalcc^ na:) ega p odbor j a ubpeha polno nooo ld° MLEKO IZ PODNANOSA ZA TRST Nedolgo tega so začeli z ob-v Podnanosu. do-mese- Srečno novo leto! tenja. Zato je ta čas za pod- 'oravanje najprimernejši. Za podor pridejo v poštev vse rastline razen okopavin. Tako pripravljen gnoj da zemlji vse snovi, ki jih rastli-„ . .... .. , - ne potrebujejo. To se vidi na Za humifikacijo (tako reče- zdravi temnozeleni barvi do-mo^ podoru) so odlične travne tičn pridelka in končno na mešanice z močno razvito koreninsko mrežo. Travišče po 2-3 letih preorjemo kakih 20 cm globoko in sicer na težki boljši letini. če bi gnojili pridelkom z dobro pripravljeno mešanico, bi kaj kmalu splahnelo mnenje, GOSTILNA Ota Dušan KROGLE št. 5 želi vsem cen j. gostom in prijateljem uspehov polno novo leto 1958 zemlji pred zimo. Metulj niče da naSa zemlja ,ne rodi. Naj- GOSTILNA (detelja med travno mešanico) poženejo po meter in še daljše korenine. Ko te odmrejo, bolj hvaležne pa bi bile za to gnojilo senožeti, na katerih smo največji roparji. Vsaka nastanejo prazni kanali, po ka- večja senožet bi lahko imeia tenh se pretakata zrak m vo- svoj kup mešanca. Tako bi tu- Stranj Antonija DOLINA št. 40 ua’ di bilo, če bi to poskušali le Drugo organsko gnojilo je enkrat. mešanec. Tudi pri nas naleti- j. f. želi vsem cenj. gostom obilo sreče v letu 1958 Mariborska Tekstilna T ova rn a r S* tj Si !>li; % S(X: leii >hl lei, skl Voj Stt; MA RIBO K •/‘ff-'r‘iift noro lulo! KROJAČMICA FI I.I Piri' A A T o .v „ TRST. VRDELSKA CESTA 31 TELEF. 4831' rošči vsem cenjenim klientom srečno novo leto! Izberi dobro mlekarico! živinoreja, je v kmetijstvu kontrolne molže si lahko pre-važna tudi zato, ker nam živi- dočimo, ali imamo opravka z na daje gnoj. Nekateri kmetje dobrimi ali slabimi živalmi. V drže y hlevu več glav živine, skladu s tem lahko določamo, kot jim to dopušča zaloga kr- katere krave bomo še ohranili me, prav da bi imeli dovolj v hlevu in katere bomo izlo-gnoja na razpolago. To niso čili iz črede. Poleg tega bomo napredni živinorejci, saj ima tudi določili, od kakšne krave govedo v prvi vrsti nalogo, da bomo vzeli podmladek za vzre-nam daje mleko in tej nalogi jo. V poštev bo prišel le pod-moramo posvetiti primerno mladek najboljših mlekaric, skrb. Dvigniti, moramo mleč- , _ . , . nost pri govedu; mlečnost Vse to nase Pnzadevanje bi lahko zvišamo le če posveča- blI° zaman> če ne bi skrbeh turno vsestransko skrb goveji ži- di za izboklsanie krmne baze vini in če proučujemo lastno- tn krmljenja sploh, sti vsake posamezne krave; saj če pogledamo malo v Švico ima vsaka krava svoje lastno- in na Dansko, nam ho takoj posti. Med te lastnosti spada tu- stalo jasno kaj zmore človek z di njena proizvodnost ali spo- smotrno odbiro živine in do-sobnost proizvajati mleko, ki sledno kontrolo proizvodnih je pri raznih kravah ra?lična. sposobnosti posameznih živali. Za rejo odberemo vedno le one Ce hočemo, postaviti našo živi-krave, ki dajejo več mleka. Spo- norejo na zdrave temelje in sobnost proizvajati mleka se hočemo dosegati stalno boljše prenaša od staršev na potom- uspehe, moramo tudi mi pose-ce, zato moramo skrbeti, da bo- či po sredstvih, ki so nam na mo vzrejali le telice dobrih razpolago, staršev. Ne pozabimo, da ima TRGOVINA JESTVIN Stranj Avguštin DOLINA št. 75 želi uspehov polno leto 1958 MESNICA A. Hrovatin TREBČE št. 23 TRGOVINA JESTVIN Živic Josip TREBČE št. 23 GOSTILNA Pri Mičetu TREBČE št. 17 taka odbira tudi svoje slabe strani. Visokomlečne krave imajo namreč nežnejši, organizem; zato jim moramo posvečati več skrbi. Pregovor, ki pravi da molzemo pri gobcu ne Kmet in vrtnar v januarju Na njivi: Ob primernem su- TRGOVINA JESTVIN Pahor Karel TREBČE št. 111 drži vedno. Poleg tečne krme hem vremenu nadaljujemo z potrebuje živina še posebno ne- zimsko kopjo vseh površin, že go. Skrbimo, da bo hlev čist in večkrat smo poudarili važnost zračen, v njem se vlaga ne pravočasne zimske kopi in sme zadrževati. Poskrbimo da ugodno delovanje mraza na bodo krave čiste, čistoča je grudo. Ob tej priliki bomo opra-vendar vir zdravja, Le zdrava vili tudi temeljno gnojenje s žival v zdravem okolju, preskrb- hlevskim gnojem. Na kislih Ijena z zdravo krmo, nam bo zemljiščih bomo tudi trosili lahko dala vse, kar-je sposob- apno, ki ugodno deluje na sena nuditi. stavo tal, poleg tega apno Prvi pogoj za uspešno živi- sprosti kalij, ki je prepotrebna norejo js in ostane še vedno prvina v prehrani rastlinstva, pravilna oskrba živali in odbi- APno deluje posebno ugodno ra takih osebkov, ki imajo vse 11 a rast in razvoj stročnic, lastnosti mlečnega tipa gove- jya travnikih: Travnike gno-da. Sredstvo za ugotavljanje jimo zlasti s kompostom, če proizvodne sposobnosti živali (;ega nimamo v dovoljni količi-je kontrolna molža, če pravi nij bomo uporabljali mešanico kdo, da njegova krava daje 10 umetnih gnojil. Za 1 hektar litrov mleka dnevno, ni s tem travniške površine potrebuje-povedal še nič pomembnega, mo g stotov superfosfata, 1 stot Ce tudi izračunamo letno pro- kalijeve soli in 1,5 amonijeve-izvodnost živali, nam ne slu- ga sulfata, ži mnogo v vsakodnevni praksi. čestokrat se zgodi, da sicer dobra krava z dobrimi proizvodnimi sposobnostmi vsled GOSTILNA Pri Jožetu TREBČE št. 49 „Rikard Benčič“ - Rijeka Tvornica pumpi i brodske opreme ULICA BORISA KIDRIČA 28 Brzojavi: BENČIČ Telefoni: DIREKTOR: 36-67 KOMERC. DIR.: 20-58 TEH. DIR.: 20-12 NABAVNO: 36-68 CENTRALA: 36-23, 36-24, 36-25, 36-26 PROIZVODI: PUMPE ZA UBRIZGAVANJE GORIVA NAPOJNE PUMPE ZA GORIVO REGULATORE BRZINA FILTRE ZA GORIVO ELEMENTE PUMPI ZA UBRIZGAVANJE GORlVA RASPRSKAČE GORIVA VENTILE PUMPI ZA UBRIZGAVANJE GORIVA PROPELERE ZA BRODOVE OSOVINSKE UREDJAJE MAŠINSKE TELEGRAFE ZA DOJAV I ODJAV BRODSKA OKNA I PROZORE RUČNE PUMPE ZA VODU I GORIVO VENTILE ZA VODU, PARU I GORIVO ZASUNE, SLAVINE I OSTALU ARMATURU KOLEKTIV TOVARNE ŽELI OBILO USPEHOV V NO' VEM LETU VSEM DELOVNIM LJUDEM V TRSTU ses V Pre Pos Pre let: 4Ui »i- Val 9i3 sta Pat Pol Sih Pas raz stil *o, »h tar ske 195, , \ iav kar Pel Pili stri H Pie Pij Pol tre| V ske Pra leč Per kav >95; 45,o ta ; Pos Pa za M Pop V vinogradu: Nadaljujemo kop, gnojenje in obrezovanje vinogradov. Od temeljite pri- sr f rrdostntesahfcrni: K sr* &nrr ne iL ^stanbe ab Vih trt, zato opravimo to delo ščene n “ popoblomVzkor;- čim temehteje. Na hitrico sčena. Da na podlagi kontrol- ne molže lahko sklepamo, s opravljeno delo ne bo nikdar kakšno živino imamo opravka, Prav opravljeno; zato skrbimo moramo podatke o kontrolni že sedaj, da bomo pravilno molzi povezati s podatki o krm- zrig°Jali (spašnali) vse površi-nem obroku. Vedeti moramo, ne’ kl 80 namenjene za sadi-koliko hranljivih snovi dobi tev novih trt. Ne pozabimo mk-posamezna žival v krmnem ob- oar na uSodno delovanje mra-roku, da lahko ugotovimo, ka- za- ko jih izkoristi za proizvodnjo Na sadnem drevju: Tudi ob mleka, v dneh, ko merimo ko- hladnem vremenu nas vodi pot ličino izmolzenega mleka, mo- v sadovnjak. Na sadnem drev-ramo krmiti kot običajno. ju bomo odstranili vse suhe Kontrolno molžo izvršimo fe ni mraza> bomo td- vsaj enkrat mesečno. V neka- dl redcili vrhove- Čistimo sad-terih državah izvajajo kontrol- no drevje in ga škropimo z obi-no molžo vsakih 14 dni. Pri tem čajnimi zimskimi škropivi, če opravilu tehtajo mleko (vsake Je prehladno, ne smemo škro-krave posebej) in določajo od- Piti, ker škropivo zmrzne ter stotek maščob v njem. Na ko- ne učinkuje, ličino izmolzenega mleka vpli- Na vrtu: Prekopljemo vse va poleg proizvodne sposobno- neposejane površine. Napravi-sti tudi starost živali in čas mo si gnojilni načrt in kolo-brejosti. Znano je, da krava v bar. Pregledamo zalogo semen visoki brejosti daje manj mle- zelenjadnic in napravimo kaka kot sicer. lilni poskus, da vidimo, ali je Le' z natančnim izvajanjem seme še uporabno. TRADICIJA: 55 velikih sajmova i stotinu salona i izložaba od 1909. godine do danas IZBOR: 7.000 vrsta proizvoda što ih izlaže nekoliko tisoča izlagača iz 30 zemalja USPJEH sajamskog poslovanja: 1957. god. ukupno 294 milijarde dinara POPULARNOST: 1957 godine ukupno 6.359 izlagača, i 1,456.000 posjetilaca TO SU ČINJENICE KO J E GOVORE U PRILOG VAŠE G UČEŠČA ^ ZAOREBACKOM VELESAJMU 11. — 20. APRILA 1958 Medjunarodni PROLJETNI VELESAJAM V 6. — 21. SEPTEMBRA 1958 Medjunarodni JESENSKI VELESAJAM Opči jugoslavenski sajam uzoraka — Medjunarodni sajam robe široke potrošnje — Internacionalni salon auto-mobila - ISA 58 — Medjunarodni sajam opreme za trgovinu i ugostitelj-stvo — Ugostiteljska turistička izložba — Sajam jugoslavenskog obrta — Me-djunarodna izložba knjiga — Modna revija PODUZBČA KOJA SE JOŠ NIŠU PRIJAVILA, NEKA HITNO TO UČINE! Opči sajam uzoraka proizvoda slavonskih i stranih proizvodjača Velika revijalna izložba »Porodica domačinstvo 1958« sa sajmom — ^, djunarodna izložba stručne i nauč11 knjige i publikacija — Medjunaroi’1 modna revija obrtničkih i industm skih odjevnih predmeta — VII. meil narodni »Tjedan kože i obučett. PRIJAVE ZA IZLAGANJE . ZAJEDNOsUPITNIKOM KATALOG POSLATI DO 15. MAJA 1958 Za sve priredbe vrijede uo biča jene prijevozne povlastice za'robu, izlagače i posjetmke. I ove godine osigurana.su sajamske nagrade za posjetmke! Sajamski Katalog če pored uobičajenih podataka donijeti i popis novih jugoslavenskih proizvoda. — Koristite se pri-vredno-propagandnim mogučnostima, što vam ih pružaju sajamski Katalog i Revija izvoznika i uvoznika! V Več sok vitl; V rači skl: Pov ‘O, 'e. k® 10] Saj; Pro, sežf Me T, !rgc iahl »ate stin leji ®etj 'itia Vinj vesi N fto 'htl; iužj ven Se j iužr »re? T, h e, V Si leje lali, b® •er. let, •M ter alk U iale ‘fgi dat Poi; in ■ hi S Žal, Ml itie jo žal, Ita iar Pa: hi