il I '»T »tip D© i Poštnina plačana t gotovim. Leto XIIIM štev. 23^ LJubljana, četrtek 13. oktobra 1932 Cena t Din Llpravništvo: Lnibliana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. lnseratnl oddelek: LJubljana Selen-Durgova ul. 8. — TeL 3492 tn 2492. Poaruimca Maribor: Aleksandrova cesta fit. 13. — Telefon St, 2465. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi pri poŠt. CeK. sa vodih: LJubljana št. 11.842. Praga Clslo 78.180, W1en št. 10JV24L NaroCninii uuaeuib Um io.—^ sa Inozemstvo Dia 40__ Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica &. Telefon fit. 8122, 3123, S124, 3125 ia SI*«, Maribor, Aeksandrova cesta 13. Te> lefon fit. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova uL 8. Tel. fit. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. Papenova izmotavanja Ker Nemčija ni uspela s svojimi militarističnimi stremljenji, je pričel Papen udarjati na struno miroljubnosti — Volk v ovčji koži — Papenove zveze z monarhisti Berlin, 12. oktobra. AA. Državni kance- iBr Papen je imel snoči v Monakovem govor, ki so ga prenašale vse nemške brezžične postaje. V uvodu je skušal opravičevati zunanjo politiko nemške vlade in je izjavil, da ;e enotnost Nemčije sveta stvar, ki mora biti rad vsemi drugimi interesi. Nemška vlada smatra za svojo glavno nalogo obnovo popolne suverenosti države ter s tem popolne suverenosti, svobode in enakopravnosti velikega naroda. Svoboda in enakopravnost sta postulat, ki ga ne sme zatajiti noben državnik, za katerega so svete pravice narodov najzanesljivejše jamstvo /a mir Prav zato. ker hočemo mir, v katerem vidimo edino možnost razvoja in blagosta« nja. zahtevamo temeljne pravice do svo-hode in enakosti, ki tvorijo prvi pogoj plodno gospodarsko razmerje med Nemčijo in drugimi narodi. Danes je v ospredju vseh vprašanj rar-orožitveni problem Kakšen je pomen tega problema za gospodarski položaj? Zahtevamo iste pravice, isto varnost kakor drugi narodi. Kako naj nemška jrunanja trgovina cvete, če pa nemška država ni deležna v tujini takega ugleda kakor druge države? Kdo bo investiral denarje v državo, ki je brez obrambe na milost in nemilost izročena dobri volji svojih sosedov? To niso semo teoretična razglabljanja. Nam vsem je še z grozo v spominu, kako so pred komaj 10 leti tuje čete vkorakale na nsše o?emlie. zaradi česar je marka pa d* la tako reW na ničlo. Ta primer naj zadošča v dokaz, da pričakujemo enakopravnosti tudi iz naših gospodarskih in eksi-stenčr:h razlogov. Ta primer tudi dokazuje, kako krivo sodijo tisti, ki nam oči- tajo, da smo skalili mir v Evropi, ko smo zahtevali iste pravice in isto varnost kakor druge države, ki pa so r tej elementarni zahtevi videle nekaj nespretnega m nezaslišanega. Če se tej naši zahtevi ne ugodi, bo središče naše celine ostalo ognjišče nemirov in krvaveča rana na evropskem telesu. Mi si ne želimo n« novih neredov r\c vojnih pustolovščin, niti tekmovanja v cb« oroževanju. Naš smoter je mirna in po večnih zakonih pravice in samoodločbe narodov urejena Evropa. Ker smo imeli vero v ta načela, smo 1. 1918 tudi položili orožje. Šele tedaj, kadar bodo narodi živeli bratsko drug -poleg drugega v taki Evropi, bodo položeni temelji gospodarskega in političnega zaupanja, novega blagostanja sveta. Mi smo za enakopravnost in za varnost tako za sebe kakor za druge države. Naš smoter je mirna in v slotgi živeča Evropa, kjer mora dobiti Nemčija prostor, ki ji gre in ki ne sme biti sdabši kakor drugih narodov. Berlin. 12. oktobra. AA. »Vorw5rts« ni zadovoljen z demantijem vlade o restavracijskih na^tih bivšega nemškega prestolonaslednika, ker je preveč splošen in ne zavrača ničesar konkretnega. List vztraja pri svojih trditvah, da pripravlja bivši nemški preMolonaslednik z monarh'sti£nimi krogi restavracijo nemške monarhije in opozarja na te®-ne stike med člani sedanje vlade s preonaslednikom in drugimi monarhisti. Še prejšnjo nedeljo je državni kancelar Paoen izjavil, da ee je »Stahl-belm« boril let za nove državne osnove Nemčije in da Se ni zaman boril. List pri« stavi ja. da vladni krogi ne morejo zahtevati od republikancev, nai smatrajo sedanjo vlado za čuvarioo republike. Priprave za reformo weimarske ustave Papen za neodvisnost vlade od parlamenta — Uvedba zgornje zbornice — Vojna napoved republikancem Monakovo, 12. okt. č. Državni kancelar Papen se je udeležil dopoldne izredne seje bavarske industrijske zveze, ki se je sestala pod devizo »zaupanje ustvarja delo«. Na njej je imel velik prosramatičen govor, v katerem ie navedel reforme, ki, jih pripravlja državna vlada V uvodu je omenil smeri nemške zunanje politike, o katerih je bil snoči govoril po radi m. Nato pa je podal gospodarski program vlade. Za sestavo tega programa si ie državna vlada postavila geslo, da le zaupanje ustvarja delo. Zato si bo vlada prizadevala, da predvsem odstrani vsak pesimizem, ki ovira vsako podjetje. Glede nove nemške trgovinske politike je poiasnil. da bo tudi Nemčija vodila svojo politiko kontigentirania z več.io obzirnostjo, če bodo države, ki so prizadete pri uvozu v Nemčijo, občutno znižale zidove svojega industrijskega protekcijonizma in pokazale pripravljenost, da znova sprejemajo nemške industrijske proizvode. Nemška vlada bo skušala doseči ta cilj, ker se zaveda, da bo^ le na ta način izšla iz sedanjih časov nemška kupna moč ojačena. 0 nameravani reformi ustave je izjavil, da je dozorel čas, ko je postala potrebna iz-prememba weimarske ustave. Reformirana ustava bo morala utrditi osnove odnošajev med državo in narodom na eni strani ter med centralno državno oblastjo in posameznimi deželami na drugi- Nemška vlada se pripravlja ustvariti avtoritativno nadstran-karsko drža rno oblast, ki se ji ne bo treba opirati na slučajno večino v parlamentu. Odnos med vlado in Narodnim predstavništvom je Papen opredelil tako, da mora biti dr- žavna oblast ▼ rokah vlade, ne pa parlamenta. Kot protiutež enostranskim in strankarskim interesom, ki jih kažejo sklepi državnega zbora, je treba postaviti zgornjo zbornico, ki bo močno vplivala na vse zakonodajno delo. V odnošajih napram deželam namerava državna vlada najti sporazumno rešitev. Kar se tiče Prusije, bo treba za vsako ceno odpraviti dualizem, v nobenem primeru pa se Prusija ne bo smela deliti. Ostalim deželam pa bo zajamčena njihova avtonomija. Državna vlada že dovršnje načrt nove nstave, ki ga bo predložila sedanjemu parlamentu. Ta pa bo moral dokazati, da je sposoben izpolniti nalogo, ki mu bo zastavljena. Ob zaključku svojega govora je Papen nastopil proti narodnim socialistom ter pobijal njihove težnje po državni oblasti. Berlin, 12. okt g- Iz govora državnega kancelarja Papena v Monakovem poudarjajo listi zlasti to, da je državni kancelar označil kot velik cilj edinstvo in bratstvo zapa-da. kar je več kot samo izraz načelnega miroljubnega razpoloženja. To je, kar^se je skozi deset let označevalo s ponesrečeno, toda iasno besedo zapadni oriientaciii. Gotovi zaključki glede na razorožitveni problem so sicer preuranjeni, piše »Borsenkurierc, iz izjav državnega kancelarja pa se vidi resnost njegovega prizadevanja, da pride z za-padnimi državami do sporazuma. Levičarski listi podčrtavajo iz govora Papena zlasti njegova izvajanja o ustavni reformi- Komentarji listov eo usmerjeni že na volilno propagando. >Vorwarts< označuje Papenov govor kot vojno napoved vsem nemškim republikancem. izgredi brezposelnih v severni Irski Krvavi spopadi med demonstranti mnogo Belfast, 12. oktobra, d. VčeTaj so se ponovili izgredi brezposelnih, ki so skušali ovirati promet in so s kamenjem razbili šipe na mnogih izložbah trgovin in vozo-v h cestne železnice Policija je demonstrante razgnala, vendar pa so se vnovič zbrali k napadu ter pričeli obmetavati policiste z razmmi predmeti. Pri tem je padlo iz vrst demonstrantov par strelov, nakar je pričela streljati tudi policija. Šele čez dalje časa se je posrečilo vzpostaviti red. Ranjenih je bilo večje število demonstrantov Dva izmed ranjencev se borita s smrtjo. Ranjeni so bili tudi trije policisti. Med demonstracijami so v okraju, kjer so se vršile, zaprli vse trgovine, ki jih je za-stražiLa policija. Po mestu je vso noč pa-truliraio 2000 oboroženih policistov v oklopnih avtomobilih. Avtobusni in tramvajski promet je bil popolnoma ustavljen. V nekem mestnem okraju so demonstranti izkopali celo strelske jarke in postavili barikade. Policija je bila ponovno prisiljena, reS^ti orožje, da je razgnala demonstrante. Izgredi so bili nenavadno krvavi. Po dosedanjih vesteh sodeč ni šlo za samo navadno demonstracijo brezposelnih, marveč so v izgrede posegli tudi revolucijonarni zornimi s ti Izgredu ;ki so zažgali veliko število trgovin z živili. V mestu je zavladal mir šele po polnoči Ognjegasci so morali gabiti zanetene požare n« 12 krajih. Poli-cja ie bila ojačena iz raznih bližnjih mest. Ponoči se je sestalo posebno sodišče, ki je sodilo 34 oseb zaradi vstaje. Časopisje in oblastva pripisujejo izgrede komunistom. pri katerih so zaplenili večje količine orožja in mumcije Danes je bilo v Belfastu mimo. Pri včerajšnjih izgredih so bili ubiti trije delavci, in policijo — Več delavcev ubitih, ranjenih mnogo ranjencev pa so morali prepeljati v bolnico. V mestu vlada 6ilno razburjenje zaradi teh krvavih dogodkov. London, 12. oktobra. AA. Reuter poroča, da je danes v Belfastu zavladal mir, toda mir z orožjem. V mestu je 3000 oboroženih redarjev. Po mestu krožijo blin-dfcani avtomobili. Ponekod so postavljene strojnice. Policija je pri nekih civilistih zaplenila velike količine munioije in orožja. Policija trdi, da so nerede povzročili komunisti. Res pa je po drugi strani tudi to, da vlada med nižjimi sloj« strašna beda. Ves današnji dan so se po mesitu obnavljali manjši incidenti. Delavci so »plenili nekatere trgovine. Policija Je kmalu vzpostavila red. »Associated Press« poroča, da je udeležba komunistov pri teh neredih izven dvoma, da pa so dogodka tudi v zvezi 2 neverjetnim pomanjkanjem in revščino delavstva V Belfastu in okolici je nad 100.000 brezposelnih delavcev. Mnogi so prodali vse pohištvo, da so »e mogli doslej preživljati. Uspeh ruske ekspedicije v severnih vodah Moskva, 12. oktebra AA. Vodja ekspedicije ledolomca »Sibirjakova« Schmidt je sporočil, da je ekspedicija svojo nalogo Izvršila. Ledolomec je plul čez Belo morje v Pacifik ob severnih mejah Sovjetske unije. Ta pot je mežna samo poleti, ker je prezimltev nemogoča. Ledolomec je svojo nalogo srečno izvršil kljub poškodbam, ki jih je dobil v Berinškem prelivu, ko ie DluJ c jadri. HERRIOT V LONDONU Danes se prično razgovori Herriota z Macdonaldom o razorožitve-nem problemu — Londonski sestanek bo odločilen za nadaljno usodo razorožitvene konference Pariz, 12. okt Ministrski predsednik Herriot je danes popoldne odpotoval v London, da se odzove povabilu angleškega ministrskega predsednika Macdonalda, ki ga je povabil na sestanek, na katerem bosta razpravljala o razorožitvenem problemu v zvezi z zahtevami Nemčije. Pred njegovim odhodom se je danes dopoldne vršila seja ministrskega sveta, na kateri je francoska vlada še enkrat podrobno proučila ves razorožitveni problem in določila smernice svoje nadaljnje politike, ki jih bo zastopal tudi Herriot na sestanku v Londonu- Na sejo ministrskega sveta je prispel iz Ženeve tudi vojni minister Paul Boncour. ki je obširno poročal o položaju na razorožitveni konferenci in o razpoloženju v ženevskih krogih. Snoči je imel dolgotrajne konference z zastopniki Male antante. Poljske in Belgije. Razpravljal je tudi s predsednikom razorožitvene konference Hendersonom in se z njim dogovoril, kdaj bo Francija predložila svoje nove načrte in predloge. Herriot je torej odpotoval r London dobro pripravljen. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo predložil Macdonaldu točno ustavljen načrt kako si Francija zamišlja razorožitev, ki bi ob enem prožila dovoli jamstva za varnost vsake posamezne države, Herriotov načrt Po Informacijah »Petit Parisienac vsebuje ta načrt naslednje bistvene točke: 1. Splošno razorožitveno pogodbo. 2. Splošno konzultativno pogodbo. 3. Regionalno pogodbo, ki naj bi vsebovala določbe o medsebojni pomoči, varnosti in nadzorstvu. 4. Pogodbo, ki določa ustanovitev mednarodne vojske-5. Protokol o izvedbi načela enakopravnosti. Pri konzul ta ti vn i pogodbi naj bi bile udeležene tudi Zedinjene države. Ta pogodba bi nalagala dolžnost, da se v primeru spora dr- žave-podpisnice takoj sestanejo za proučitev položaja ter določijo vojskujočim se državam rok največ 48 ur za ustavitev sovražnosti. Če bi se tej zahtevi ne ugodilo, naj bi se takoj uveljavili ukrepi, določeni v raznih pogodbah, kakor v paktu Društva narodov, v lokarnskih in regionalnih pogodbah. V nobenem primeru ne smejo pogodbene stranke priznati kakega izvršenega dejstva. Regionalna pogodba za medsebojno pomoč in nadzorstvo bi bila uveljavljena samo za evropske države ter bi imela enake ugodne določbe, kakor lokarnska pogodba, kar pomeni. da bi se države-podpisnire morale obvezati, da bodo morebitne spore reševale izključno na miren način. Kar se tiče predloga za ustanovitev mednarodne vojske, naj bi se ustanovila najprej mednarodna letalska četa, ki bi obstojala pred vsem iz težkih bombnih letal, katerih uporaba bo ostala pogodbenim strankam prepovedana. V to svrho bi bilo seveda potrebno nadzorstvo nad vsem zrakoplovstvom. Napeto zanimanje za londonske razgovore V vseh diplomatskih krogih z veliko napetostjo pričakujejo potek londonskih razgovorov. Širijo se razne verzije o stališču, ki ga bo zavzel Macdonald napram francoskemu načrtu. Z gotove strani se zatrjuje, da ima tudi Macdonald pripravljen že svoj načrt. Posebno važnost pripisujejo dejstvu, da bo londonskim razgovorom prisostvoval tudi zastopnik Zedinje-nih držav, v čemer vidijo dober znak m tolmači jo to kot dokaz, da se tudi A meri« ka zelo zanima za francoski načrt. Po vesteh iz Washingtona je naletel Herriotov načrt v tamošnjih krogih na splošno odobravanje ki vidijo v njem edino pot, ki vodi k razorožitvi. Herriot ostane v bo vrnil v Pariz šele v soduuj Herriot prispel v London London, 12. oktobra. Nocoj ob 23. e prispel semkaj francoski ministrski predsednik Herriot. Spremljata ga ministerij.il-na svetnik« Ray in Alphand. Na kolodvoru sta pozdravila Herriota francoski poslanik in zastopnik angleškega zunanjega ministra. Heriot bo za časa svojega bivania v Londonu gost francoskega poslaništva. Razgovori se bodo pričeli jutri dopoldne. Stališče Anglije London, 12 oktobra A A. časopisje pozdravlja prihod Herriota ln ga tolmači kot dokaz dobre volje obeh vlad, najti iz sedanjega položaja izhod. >Times« pravi, da se angleški narod nilo ženi tudi po poroki z inozemcem prepuščeno, ali vztraja pri svojem državljanstvu ali pa prostovoljno sprejme državljanstvo svojega moža. Pravni odbor Društva narodov je sedaj priporočil brezpogojno ratifikacijo konvencije o popolni odvisnosti ženinega dr» žavljanstva od moževega. Odbor utemeljuje svojo odločitev z mnogimi razlogi in navaja med drugim tudi to, da je mogoče obdržati rodbinsko enotnost le toliko časa, dokler je mož materijalni skrbnik rodbine. Zato naj se žena ravna glede državljanstva po možu. Na seji higijenskega odbora Društva narodov je danes zadela kap podpredsednika odbora. 70 let starega Belgijca Welgca. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je nevarr« Japonska ofenziva v Mandžuriji Ultimat japonskega generala kitajskim vstašem — Odločilna bitka za Mukden — Japonci nameravajo protfirati v več smereh Mukden, 12. oktobra. AA. General Muto, vrhovni poveljnik japonske vojske v Mandžuriji je poslal kitajskim [regularnim četam ultimat, v katerem jih poziva, naj se takoj udajo, ker bo sicer proti njim odredil ofenzivo in borbo do uničenja. Ukimat je posledica poraza, kn so ga japonske čete in vojaštvo nove mandžurske države doživeli v bližini Fularšija, kijer so bile na obeh straneh velike žrtve. Japonska ofenziva bo prodirala v več smereh. Eden oddelek bo zavzel ozemlje ob železnici Miutoden - Arrtung. Japonska vtojska ima nalogo, da zavzame obalo reke Jalu in gorovje Šangpaj. Japonski poveljniki računajo s tritedenskimi operacijami. Japonska vojska Šteje pole? o. skega uvoza strojev. Coolidge za Hoovra Torfr, 12. cktobra č. Hoover Je dobil v volilni borbi znatno podporo v osebi bivšega predsednika Zedinjenih držav, Coolidge. ki 1e snoči prvič nastopil z velikim govorom, v katerem ie opozoril vr~ lilce, da je potreba današnjih dni stalnost državne vlade. Sestanek v Londonu Ttazorožitvena konferenca v Ženevi, ki se je septembra meseca sestala vnovič, da nadaljuje svoje spomladi začeto delo, je zašla že ob svojem začetku na mrtvo točko. Nemci so ji namreč s svojim izstopom zadali hud udarec, čeprav njihova udeležba vsaj s teoretičnega stališča ne pomeni mnogo. Saj je Nemčija po obstoječem mednarodnem redu raz-orožena in njeno sodelovanje torej pri razorožitvi drugih ne bi moglo imeti posebnega pomena, Kijub temu pa plava senca nemških groženj in nemške nevarnosti ves čas nad razorožitvenimi pogajanji in je jasno, da v takem ozračju nezaupanja in sumničenja ni mogoče do-eeči nobenih uspehov. Da spravi Nemčijo zopet na razoro-žitveno konferenco, je zato Anglija minuli teden sprožila misel, naj bi se štiri evropske velesile Francija, Nemčija, Italija in Anglija sestale v Londonu, da razčistijo zaradi zahtev po militarizaciji Nemčije nastale težave ter s tem omogočijo, če že ne uspeh, pa vsaj nadaljevanje razorožitvenih pogajanj v Ženevi, r.a čemer je Angliji, ki je v razorožitveno konferenco polagala velike nade za omi-ljenje svetovne kriza, mnogo ležeče. Toda angleški predlog ni naletel nikjer na ugoden odmev in pomeni kljub ©čividno dobri volji Macdonalda ponesrečen korak angleške diplomacije. Francoski zunanji urad, ki se je že v svojem prvem službenem odgovoru na nemško noto v zadevi oborožitve postavil na stališče, da spadajo nemške zahteve pred razorožitveno konferenco, je bil zaradi novega in nepričakovanega Macdo-r.aldovega posredovanja nemalo iznena-£en. Razen tega je francosko javno mnenje vsled raznih pojavov nemškega revanžnega duha že tako vznemirjeno, da so se v vprašanju nemških oboroževalnih zahtev celo vsi zmerni elementi pridružili desnici ter svarijo vlado pred vsakim popuščanjem. Celo v Berlinu samem so sprejeli predloge angleške vlade zelo hladno. Ker hodita francoska in angleška vlada v vprašanju nemškega pohlepa po militarizaciji Nemčije isto pot, so se namreč Nemci zbali, da ne bi prišli morda v past, in so zato zahtevali od Londona, naj se že vnaprej točno določi program tega sestanka. Londonski sestanek je bil tako končno preložen na tefoločen čas, ali z drugimi besedami odstavljen z dnevnega reda mednarodnega programa. Kljub temi se je le pokazala potreba izmenjave misli med francoskimi fe angleškimi državniki. Francoski mi-feistrski predsednik Herriot odpotuje zato te dni v London, da določi z Macdonal-§3ET. nove smernice za nadaljnje delo na K poglavju lojalnosti ■Jtetiavno smo r »Jutru« objavili članek fr lojalnosti, kj jo upravičeno pričakuje Saša javnost od tako zvane nemške manjši 8«, katera uživa v naš; državj vse ugodnosti, kj jih v prejšnji Avstriji kljub istavnemu jamstvu čl. 19 osnovnih zako-fcov slovenski narod nikdar ni užival. Av-ttrij«. vendar ni biia nacijonalna enota, tnarveč je sestajala iz mnogih narodov, tied katerim'. Nemci niso Imeli niti šte. frilčne, niti gospodarske premoči. Nikdar nismo grajali naše državne po-tftlke, fcj nudj nemški manjšini več, nego to zahteva mirovna pogodba in njena za-Sčita manjšin. Zlasti velja to o dravski banovini, Kjer resničnega nemštva ni, ka. tere tako zvana manjšina pa se je obesila na priznano edinico švabov v bivši južni Ogrski. Tolerirali smo stremljenja teh naših Nemcev slovenskega rodu, zabeli enih z nekaj maloštevilnim; priseljenci, ki s tujim kapitalom, bistveno pomnoženim po krvavih Jusoslovenskih žuljih žirijo ne samo v redu !n rav.nopravnosti, marveč tudj v fakcljoznl protekelil. prenapenjanjem loka. Zdi se pa, da so pad- Naše besede so imele biti svarilo pred le na nerodovitno zemlio. Nerad! bi polemizirali s provinc-ijalnim tiskom, toda prezreti ne smemo načina, kaKo javnost »nemške manjšine« v svojem glasilu rea gira na naše dobrohotne zahteve. Seveda nas ne vznemirja ton tega jrla sila, kajti vajen! smo od te strani aro-gance, tako da je skoraj ne opažamo. Prezrli smo zato rovtarsko polemiko z našim člankom in tudi sledeči uvodnik o zadržanju te »nemške manjšine«. Naše mirno zadržanje pa je očivldno dalo temu tisku pobudo za nadaljnjo ofenzivo. In sedaj emo s me K citati že o »izbruhih sovraštva vaškega politika-?, o »zavestni neresnici«, o »zavijanju*. Mnenja smo, da bi se vse vendarle ne smelo trpeti. Govorimo o pole miki proti našemu mariborskemu Izdanju, prot.j Jutrovemu »Večerniku« v vprašanju nemškega pokreta v št.. Ilju, naši najbolj bolni točki na severni državni meji. Naš mariborski list je pisal stvarno in mimo, ugotoviti ie na moral do svoK dolžnosti, da se vrši ob naši državn! meji gibanje, kj daieko presesa manjšinsko stremljenje na šolskem polju. Treba je tedaj vendarle govoriti o št, Ilju. ne kot vprašanju »vaške politike« marveč o vprašanju obrambe naših državnih in nacijonalnih mej. št. -Ilj. prva železniška postaja naše države na jugoslovenskem severu, je preprosta kmečka vas. kakor so tudi drupe v Slovenskih goricah, že pred vojno pa je jp zad<=>! glavni naval zavestne germanlza. elje. ki »i je hotela po prog.) takratne Ju ž ne železnice pridobiti pot do morja. »Durch mnss des Kieles Erz« je bilo geslo. Isti Nemci, k! živijo danes v št. II hi, niso tam rojeni Rojeni niso biti nfti v stari Avstriji To so umetni naseljenci, ki so s pomočjo društva »Sfldmark« In njene sraške banke nakupovali slovensko kmečko zemljo Ker velenemškl poti k Jadrann »Sfid-marks-r Se n! bila dovolj, se je ustanovila 3e organizacija »Heimstatt« z Izrecnim kolonizaeijskim namenom. S pomočjo teh %osnih društev so nakupovali posestva obubožanih seljakov za priseljence Iz juž. ae Nemčije, ki so pa morali biti luteranci Tem priseljencem se mora dat; snričevalo, da so mirni in pošteni ljudje, ki žpM?o ✓etl z domačini v miru ln sporazumu. To-la tega ne dopuščajo eksponenti dajalcev polju razorožitve. Oba državnika sta se vrh tega že prej izčrpno posvetovala z ameriškim zastopnikom Davisom in sta torej točno poučena o stališču ameriške vlade, ki je danes vsekakor izredno važen činitelj v položaju v ŽenevL Predvsem pa gre za skupni pretres novoga francoskega razorožitvenega načrta, ki ga je francoska vlada pravkar izdelala in :'e predvidena v njem postopna razorožitev. Glavna vsebina novega načrta je sic:r že znana, vendar načrt najbrie še ni točno izdelan in tudi še ne oo objavljen pred koncem meseca, ker ga mora še prej proučiti veliki francoski vojni s et. To bi bil vsekakor prvi francoski razorožitveni načrt, ki ni več univerzalen, temveč določa regionalni sistem čuvanja varnosti. Bridke izkušnje Društva narodov, ki u moglo preprečiti japonsko-kitaj i vojne, kakor tudi vedno večji odpor Anglije proti vsakim jamstvenim obveznostim v Evropi, kažejo svoje posledice v tem načrtu. Herriotov načrt je namreč mnogo manj ambicijozen kot Tardieujev načrt, ki je predlagal, da naj se podeli Draltvu narodov izvršna moč, da lahko z oooroženo silo natopi proti vsakemu motilcu mednarodnega miri. Ker pa je uspeh vsakega predloga pred mednarodnim forumom odvisen predvsem od predhodnega sporazuma med Francijo in Anglijo, smatra Herriot seveda za potrebno, da ~.e c tem vprašanju poprej porazgoveri z Macdonal-dom. Dosedaj se je namreč že ponovno pokazalo, kake težave lahko nastanejo v Društvu rarodov, č je rcobremenjeno z veli'-'mi načrti, ki vzbr jajo po nepo-trebr~-i nove antagonizme in sumničenja. Prav zato želi Herriot v dogovoru z Londonom odstraniti vse kočljive točke novega francoskega predloga, še predno pride pred konferenco. Francoska diplomacija more vsekakor zabele 'ti nov uspeh. Vprašanje razorožitve in nemške oboroževalne *rhteve gotovo ne s~idajo na tajno konferenco štirih velesil v \,ondonu. Francija, ki se neprf tp^o bori za očuvanje miru, namreč nikakor ni mogla riskirati, da bi ostala napram nemškim in italijanskim militarističnim aspiracijam osamljena Vprašanje nemškega oboroževanja je vrh tega življenjske važnosti tuli za druge države ^vrope, ki cd ogrožene od nemške^? --'litarizma. Kompetentni fo-rurr 7" reševanje tega vprašanja je zato edino ~ruštT*o narodov. Če pa se bo Franciji in Angliji še pred velikimi odločitvami v Senevi r osrečilo razčistiti medsebojna nesoglasja in pripraviti skupno osnovo z?> konstruktl delo p I tem forumom, potem bo to nedvomno samo ' prilog obče stvari miru. kredita, ki hočejo še vedno ostati kljub izgubljeni svetovni vojni na stališču »Mein Vaterland muss gro&ser sein«. V tem znamenju traja boj še danes in vrši se na Isti način. Argument, da je pastor rojen v Slavoniji, nas ne prepriča. Mnogo voditelje* »nemške manjšine« je rojenih y mejah naše države, da ne rečemo vsi. Stari nemšku. tarski duh še živi. Po našem mnenju po-menja tudi nevarnost za našo nacljonal-no bitnost ob meji. Zdj se nam, da bi se kolonistov, K so bili v zadnjih letih pred vojno poklicani na našo zemljo z izrecno tendenco zavestne germanlzaclje, ne smel'* obravnavati ko* nekako narodno manjšino. N!ti ne vprašujemo, kaj bi se zgodilo našim ljudem, ako bi se bili pod enakimi pogoji naselil] n. pr. na Koroškem. Zadostuje nam naša, da. nes že zgodovinska izkušnja avtohtonih Korošcev, ki so moraili pred nasiljem bežati preko m^je sveje domovine. Tista ncJolžna skrb evangelskega duš. nega pastirja za sa.mo sedem otrok dobi takoj drugačno lice, ako se upošteva, da se je s tem hotelo doseči zakonito šte-vllo za otvoritev drugega razreda nemške šole, ki nima sicer nobene zakonite utemeljenosti. Vprašanje št. Ilja ln sploh naše severne narodne meje gotovo ni vprašanje lokalnega pomena, tiste »vaške politike«, kakor jo titullra provincljaln) nemško-manj-šinskl tisk Gre za državno Ln nacijonalno vprašanje. Za vprašanje, ki nas mora, ako se gibaaie ne bo ustavilo, voditi do strožje kontrole komodnega gesla »statstreu und volkstreu«. Stojimo na stališču skrajne vzdržljivosti naše naeijonalne politike napram manjšinam Sami smo Jedli trdi kruh manjšinskega naroda skozi vsa leta našega razvoja. Naše razumevanje naeijonalne svobode je večje In globlje, nego ga Je kdaj imela oficijelna Avstrija. Ne želimo pa, da bi se nam to utepalo. Ne govorimo toliko na adreso državne uprave, kajti njeno načelno stališče odobravamo. Govorimo pa v prvi vrsti na n^ slov nas samih, ki popustljivost pretiravamo in omogočamo razmah nemškega Imperializma na na.š!h tleh. Stari pregovor o tujčevi peti pač še vedno nj prišel Iz veljave. V Isti številki nemškega manjšinskega glasila čitamo vest, da se je vpisalo v zasebno nemško šolo v Beogradu (tudi to Je postalo mogoče!!) 17 _ sedemnajst — slovenskih otrok inteligenčn-h krogov. V jugoslovanski prestolnici, t središču naše države! O Gradnik, kje so tvoji versi »Rame Je vajeno nositi križe, ln usta vejo, kje se peta liže!« Ako še vedno ne pojmujemo naSe svobode, ako se vdlnjavamo sami onim, ki so nam rezali kruh tl-ačanatva, nam seveda n-1 in ne bo nikdar mogoče pomagati. Vendar pa naše zablode ne smejo biti gonilna sila naše politike. Zato ne bomo nikdar prenehali zahteva« smotrene obmejne politike in od naših manjšin vso potrebno lojalnost, ki mora biti meja tudi manjšinskemu tisku. Papeževo potovanje v Milan Milan, 12. oktobra d. Tu se je razširila grvorica, da bo papež Pij XI. ob koncu oktobra posetil Milan. To bi bilo prvič, da bi papež po spravi med Italijo in Vatikanom izvršil daljše potovanje hujšanje odstranijo oso preobilno toiščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana Narodnostni boji v Belgiji Piamsko-vaionska kraljevina Belgija je slavila letos stoletnico svojega obstoja v skrajno neugodnih nofcranje-političnih razmerah. Dežela je v gospodarskem pogledu prekrasna enota, v kateri se agrarni sever srečno izpopolnjuje z industrijskim jugom; oba elementa sta zvezana s sijajno srednjeveško kulturno tradicijo in ravno srilna težnja po osamosvojitvi izpod nizozemske oblasti j« pred sto leti dala pobudo za zmagovito revolucijo, ki ie današnje ozemlje Belgije odtrgala od Nizozemske. Za ta revolucionarni podvig sta bila tedaj me-rodaj-na dva razlo-ga; franko filstvo Flandri-je in katolicizem prebivalstva, ki je hotelo na vsak način proč od protestantskega nizozemskega severa. Nemška okupacija Belgije v svetovni vojni ie z bistrim očesom snoznai«, kje bi se dala zabiti zagvozda v enotno belgijsko politično naci-jo, in generalni guverner von Beseler se .ie z veliko vnemo lotil posla. Proteziral je Plarrrce, jim skoro vsilil flam-sko srednje in visoiko šolstvo ter do skrajnosti razplamteli protibelgijski flamski separatizem. Notranjepolitični boji v Belgija so se po veliki vojni še poostriti. Flam-ci so polagoma brez ozirov razbili enoto poetičnega naroda v Belgiji in šli cclo tako daleč, da sedaj odkrito propovednjejo svojo narodno zajednico z Nizozemci. V uradnih spisih, osobito v jezikoslovnem zakonu, so celo nadomestili izraz »Samski«, z besedo »nizozemski«. Primer Švice, ki ga glede na r«zcep belgijskega političnega naroda redno navaiaio Valonci, kot dokaz, da bi bilo tudi v Belgiji možno sožitje dveh raznoHčnifo plemen, ako v Švici žive lahko v politični za-jadm-ici trije naroda, Flamci odklanjajo ter kažejo na dolgi zgodovinski razvoj hel-vetske konfederac. o>b popolnem in široko-g rudne m vpoštevaniiu narodnostnih posebnosti nemškega, francoskega in italijanskega dela Švice. Borba med 38 odst Valonoev in 43 odst Ramcev — 12 odstotkov Belgijcev se je prijavilo za dvojezične — doseza ravno zadnije čase najvišjo stopnjo. Vse vladno delo je ovirano zaradi narodnostnih borb in celo proračunski problem ter gospodarska kriza sta stopila v ozadoe SDričo malenkostne zadeve Trefois, ki preti postati kamen spotike tudii za Renkino-vo vlado. Gosood Trčfois je sodm.i uradnik v Bruslju in valonski minister pravde Coca ea j« imenoval za šefa sodnih pisarjev. Minister trdi, da Trčfois obvlada fiamščino, kotofcor jo pač obvlada vsak BruseMčan, Flamci Da trdijo, da zna samo francosko. Zadeva je tako razburila javnost, da se ie moral ž njo bavifi celo ministrski svet ki ie našel kompromisno rešitev, da dobi Trčfois za pomočnika pravega in pristnega Flamca, ki bo obravnaval samo flamske zadeve. Minister za javna dela Sap in njegova tovariša Heyman in Van Devoet pa so zagrozili celo z detnisiijo, ako vlada ne preldiče Trč-foisovega imenovanja. Toda imenovani trije flamsloi ministri irifi med seboj niso edini. Sap je predlagal, da bi v petih nr nutah sam preizknsiJ Treforea o njegovem znani« flamščine. Ker pa je Sap rodom iz Roulerta (Zapadna Belgija), oba ostala ministra nič kaj ne zaupata njegovemu zna-njn flamščine, češ da se nepokvarjeni flam-ski jezik govori ie ob nizozemska meji, t j. v rodnem kraju ministra Heymana in Van Devoeta. V tem ogorčenem narodnostnem boju Belgijci seveda izgubljalo pravo merilo za važnost posameznih vprašanj. Vsaka zadeva se rešuje le z vidika valansko-flam-skega narodnostnega nasprotja. Nestrpnost je prešla tudi že na Valonce, ki odkrito izjavljajo., da jim bolj prija razbitje belgijske enote, kakor pa da bi prušla država poa gospodarstvo Plamcev. Ako flamskli nacionalisti vidijo uresničenje svojega na-od-je Valonoem seveda na dlani združitev s Francijo, ki se že pred 100 leti ni bila izvršila edino zaradi nasprotja velesil. Kakor razvidno, pježivlija Belgija resne čase ogorčenih notranjih bojev in ni izključeno, da se bo morala stoletna politična in dovršena gospodarska enota podvreči strogi delitvi na dva dela, od katere je do popolne loaitve m priklopitve razdraženih d»elov k s o sedmim a jezikovno in plemensko sorodnima državama samo Se e>n korak. Zanimivo pa je vsekakor, da Flamci ne teže po popolni samostojnosti, ki bi imela v tem primeru značaj popolne osamljenosti, marveč po narodnostni združitvi z Nizozemsko, čeprav ločijo Flamce od Nizozemcev znataie razlike v jezikovnem, kulturnem in verskem pogledu. Skoro 4 milijoni Flamcev išdeio zaslombe pri močnejšem severnem delu isitoplemenskega ljudstva, vedoč, da bodo sioer životarili kot večna igrača sosedov. V svojem gotovo lepem številu ne vidijo jamstva za svoj obstoj, niti ne v svoji kulturi, ki je nedvomno večja, nego pri kateremkoli drugem manjšem narodu. Pač pa vidijo kot edloi c»H svojega udejstvovamja v popolnem narodnem edrinstvu z Nizozemci. Pač draaocen nauk za manaše narode. Heliodontl je najpopolnejša pasta za zobe. Na- n pravi zobe snežni bele in osvežuje B usta. — Cena Din 5.— za tubo. 353 ■ Začasno podal^anje zakona o zaščiti kmetov Sedanji zakon o zaščiti kmetov bo začasno podaljšan za mesec dni, dokler vprašanje kmečkih dolgov ne bo definitivno rešeno Beograd. 12. ofctobra. M. Za prihodnje zasedanje Narodne skupščine in senata vlada v vseh poiitičn»ih in gospodarskih krogih veliko zanimanje. Poleg drugih tekočih zadev bo morala Narodna skupščina nujno razpravljati tudi o problem« razdolžitve kmetov, ki že par mesecev sem vzbuja zanimanje vse javnosti in povzroča obširne razprave v tisku. Sledinrii zakon o zaščiti kmetov p oteče, kakor znano, 20. oktobra, to je pet dni po sestanku Narodne skupščine. Vlada se intenzivno bavi s tem problemom. Problem sam na sebi je tako kompliciran teT se je že pri sedanjem začasnem zAko-nu o zaščiti kmetov videlo, da segajo vsi ukrepi v tem pogledu na vse ostale panoge narodnega gospodarstva, tako da je zek> težko nafti končno rešitev. ki bi odgovarjala sedanjim finančnim in gospodarskim prilikam. Zato Učiteljska zborovanja Trbovlje, 12. oktobra. V sot>oto se Je vršila v Sokolskem domu na Zidanem mostu uradna konferenca uči-teljstva laškega »reza, ki jo je vodil sreski šolski nadzornik Ljudevit Potočnik. Po uvodnih pozdravnih besedah se je spominjal g. nadzornik najvišjega pokrovitelja šolstva Nj. Vel. kralja Aleksandra L. kateremu je bila odposlana vdanostna brzojavka ob burnem vzklikanju zbranega učiteljstva. Spominjal se je tudi umrlih tovarišev m tovarišic. ki »o od prevrata sem delovali v srezu. Njegovo izvrstno Izdelano poročilo je bilo polno pedagoško didaktiških navodil, ki jih je učiteljstvo sprejemalo z največjo pozornostjo. V res duhovitem referatu je razpravljal g. nadzornik o problemih moderne šole m osebnosti učitelja. Za svoja izvajanja je žel vsesplošno odobravanje. Glavni referat je imel stari sokolski delavec učitelj g. Mirko Sušnfk: »Učiteljstvo in njegovo udejstvovanjo v smislu sokolskih načel.« Izhorni referat, ki ga je črpal g. Sušntk iz dolgoletne prakse svojega sokolskega delovanja, ie bil tako lep in poučen, da bi bila velika Skoda, ako bi n* Izšel v tisku. G. predavatelj je osebno proti temu, da se koga s tli k sokolskemu dolu: le oni, ki bo delal iz notranjega prepričanja. n notranje potrebe in iz ljubezni do Sokolstva. bo imel tudi resnične uspehe. Niso potrebne posebne zmožnosti, potrebno je le veliko ljubezni in požrtvovalnosti za sokolsko m nacijonalno delo z geslom: za narod, domovino in kralja Za svoja izvajanja je žel g. predavatelj burno odobravanje. Po daljši debati je bilo sprejeto nekaj predlogov, tičočih se internih zadev šolstva. Izvoljena sta bila knjižnični in stalni konferenčni odbor. Po končanem dnevnem redu se je zahvalil podpredsednik šolski upravitelj g. Plavšak sreskemu nadzorniku g. Potočniku za navodila, ki jih je podal svojemu učiteljstvu v tako lepi in tova-rišfci obliki, kar dokazuje, da čuti s svojim učiteljstvom, ki ga vprav zato tudi visoko spoštuje. Pred uradno konferenco se je vršilo redno zborovanje učiteljskega društva, ki pa je bilo zelo kratko. Razpravljalo »e je o najnujnejših notranjih zadevah organizacije, vse ostale zadeve so se p« odložile na prihodnje zborovanje, ki fVo v decembru. Ormož, 12. oktobra. Zborovanje ormoškega učiteljskega društva se je vršilo v soboto v Ormožu. Kljub izredno slabemu vremenu sta se ga udele-rli skoro s/» članov. Pred začetkom so se zborovalci spomnili nedavno umrlega tovariša Franja Megle. V počastitev njegovega spomina je darovalo društvo namesto venca 200 Din za Učiteljski dom v Mariboru. Nato je predsednik poročal o bano-vinski učiteljski skuošcini v Ljubljani, ki je potekla kolikor-toliko zadovoljivo, toi o državni v Beogradu, katere nestvarnost In neparlamentarnost je postala že tradici-jonalna. Slovenski in večina ostalih delegatov državne skupščine so bili brez moči proti izgredom opozicije in njenih poma-gačev. Tu bi bilo treba v bodoče napraviti red. Poročili društvene tajnice in blagajnika sta bili odobreni. Nadzorni odbor ie našel račune, ki izkazujejo okrog 5000 Din prebitka, v redu. Pri slučajnostih so se obravnavale še nekatere šolskoupravne zadeve. Ker iz raznih vzrokov ni bilo mogoče zborovati skupno s ptujskim društvom, se bodo člani v čim večjem številu udeležili koncerta trboveljskega mladinskega zbora, ki bo t soboto 15. t. m. v Ptuju. • Krško, ▼ oktobru. Ob priliki, ko se je vršila v Krškem sre-ska kmetijska razstava, so učitelji in učiteljice krškega sreza ob udeležbi nad 100 članov zborovali v sokolski dvorani v Krškem. Za uvod je imel učitelj g. Drago Bitenc z učenci L razreda višje narodne šole praktičen nastop, za katerega se mu je predsednik društva toplo zahvalil in otvoril zborovanje. Pozdravil je direktorja dr. Lončarja, strokovnega tajnika JUU Kobala, sreskega Šolskega referenta Levstika in vse navzoče. Spomin umrlega tovariša Lado Krakerja so navzoči počastili stoje s klicem »Slava mu!« Dr. Lončar je v lepem predavanju podal '"sne slike razvoja šolstva pri Slovencih. Posegel je prav do konkordatske šole. ki se je razvijala pod cerkvenim nadzorstvom. objasnil je vse niene dobre in slabe strani. Prav tako je osvetlil učno šolo in najzadnje delovno šolo. ki jo zahteva ln narekuie duh in spoznanje časa. Metodično vodilo ji je. da se dela v šoli tako kakor se dela v življenju in za življenje. Potreba ie. da splošne okvirne smernice predpiše oblast, delovne smernice rn d*ugo pa naj bo prepuščeno delovnim zniednlcam na šolah Zi «voja izvajanja, ki so jim navzoči sl»dili r naivfčlo pozornostjo, je žel vse oriznanje ln zahvalo. Sledilo ie zanimivo noročilo predsednl-k i Brezovarja. k? ie obsegalo celo vrsto aktualnih stanovskih zadev, tako društve-r» članarine, novih tiskovin, »Popotnika«, tudi še ni nič gotovega, kako bo to vprašanje rešeno. Kmetijski minister g. Demetrovič ie že preteklo nedeljo na velikem zboru v Novem Sadu naglašal. da o brisanju kmečkih dolgov ne more biti govora, pač pa le o olajšanju položaja na ta način, da se kratkoročni dolgovi spremene v dolgoročne in zniža obrestna mera. Ker pa bi popolna ukinitev začasnega zakona o zaščiti kmetov lahko imela katastrofalne posledice, smatrajo v parlamentarnih krogih za najprimernejše, da se sedanji zakon začasno podaljša še za mesec dni, t. j. do 20. novembra .Med tem časom pa bosta Narodna skupščina in senat imela priliko, da temeljito proučita to vprašanje in šele nato sprejmeta de-finitivni zakon o ureditvi problema kmečkih dolgov. Tega mnen;a so tudi vladni krogi, dasi v vladi odločitve o tem še ni. premeščanj učiteljstva. deJitvo društva ▼ dva dela itd. Na znanje je bilo vzeto blagajniško poročilo in je bila na predlog predsedn ice nadzornega odbora ge. Levstikove^ soglasno dana "odveza. O državni skupščini v Beogradu ie govoril delegat Bizjan. Posamezne resoluc;je je vzeio učiteljstvo v pretres in poslalo svoja mnenja. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen .Tanko Vanič. šolski upravitelj v Kr3cem. Obši mo poročilo o delu 6ekcije ie poda! g. K oba I in se dotaknil tudi vseh ostalih stanovskih tadev. Po razgovoru je bilo impozantno zborovanje zaključeno. Vse učiteljstvo si je ogledalo tudi s reško kmetijsko razstavo in »e o njej zelo pohvalno izrazilo, takisto so prišle k ogledu okoliške šole. Zborovanje avtobusnih podjetnikov v Beosrradii Beograd, 12. oktobra, p. V dvorani industrijske zbornice se je vršila danes T redna skupščina Zveze avtobusnih podjetij. Avtobusne podjetnike dravske banovine je zastopa! g. Andrej Posavec Va zborovanju »e je razvila obširna razprava o obveznem zavarovanju avtobusnih potnikov. Vsi govorniki so se izrazili proti nredvidenemu ' načinu zavarovanja. Odobravajo pa obvezno zavarovanje potnikov rn zahtevajo, da se prepusti izbira zavarovalnic posameznim podjetnikom. G. Posavec Je rupozarja! na to. da je v vsej držav! ▼ obratu okrog 600 avtobusov, ki predst?vljajo milijonsko premoženje. pa tudi milijonski dohodek za državo. Sedanji ukrepi pa bodo podjetnike prisilili, da ustavijo obratovanje, od česar bo imelo škodo celokupno naše gospodarstvo. Misli, da je v eminentno državnem in narodnem interesu, da je v obratu čim več avtobusov in da se prometne razmere čim bolj ijzboljšajo, prav posebno še zaradi razvoja tujskega prometa. Naposled je bil izvoljen poseben odbor, ki bo sestavil v tem smislu resolucijo in jo izročil mero-dajnim čin i tel jem. Jugoslovenski Rdeči križ za grško prebivalstvo, prizadeto od potresa Beograd, 12. oktobra p. Jugoslovenski Rdeči križ je po prvih vesteh o katastrofalnem potresu v Grčiji posla] grškemu Rdečemu križu sežalno brzojavko. Na sva. Ji zadnji seji dne 3. t. m. pa je glavni odbor Rdečega križa sklenil poslati grškemu Rdečemu križu kot podporo za prebivalstvo, ki je bilo prizadeto od potresne katastrofe, 20.000 Din, dočim je podmladek Rdečega križa določil v ta namen iz svojih sredstev še 5.000 Din. Obenem se je glavni cdbor našega Rdečega križa obrnil na grški Rdeči križ z vprašanjem, ali bi potrebovali tudi podporo v hrani in obleki. Požar v angleški tvornici letal utha«iptx>n, 12. oktobra AA. V tvor-nici letal »Fairey< je izbruhnil snoči ogromen požar. Več pomorskih in kopnih letal je postalo plen divjega elementa. Nenavadna smrt Ptuj, 12. oktobra. V ponedeljek proti večeru je prišel k Josipu Suhaču, posestniku v Vidomch, občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah, njegov tast prosit za pomoč pri trgatvi. Suhač je povedel tasta v sobo 'n mu nd-kazal posteljo za prenočišče, nato sta pa oba odšla v klet, kjer sta pila jabolčr.ik. Čez nekaj časa je prišla za njima tudi Su-hačeva mati Ivanka ter si privoščila šinar-nico. Na lepem je nastai med trojico pre> pir. vendar so se pomirili in pili naprej. Slednjič je odšla mati na-zaj v sobo, čez nekaj časa pa za njo tudi Suhač ir. tast. Mater 6ta našla že na postelji. Med njimi je nastal nov prepir, iz neznanega vzroka sta pa Suhač in tast razmaknila postelji ki 6ta bili skupaj. Mati je padla na tla m tam obležala, sin in tast sta se pa odstranila. Ko je prišel naslednje jutro sin v sobo. je mater našel še vedno na tleh in ko ie stopi! Miže, je presenečen opazil, da ie mrtva. Takoj je pohitel na orožpi5ko po-s*aio v Juršince, kjer se je sam prijavil. Odvedli so ga ▼ ptujski preiskovalni zapor. Mogoče Je da je mater zadel« kap. ni pa tudi izključeno, da se Je ubila To bo ugotovila sodna komisija, ki je odšla iz Ptuja. Hmefjski trg 2ale<\ 12. oktobra. Pri zelo živahnem povpraševanju iti močno redkih zalocah se Je dviemila cena za izbrano bla^o na 26 Din, dočim se za slabše plafriie 16 do 25 Din m ke. Sodilo, da že ni mnoco nad sto met. etr-tov v rokah bmeliariev, pa? Da med kupci iz druge roke po znatno višjih cenah od gori navedenih. Vreir^h ji«mnved Dunajska vremenska nanove«' za ?ed svoje okrilje. Nekatera so izdala kar tiskane manifeste. Že prvi dan vpisovanja, 26. septembra, je bil velik naval na kvesturo, ki se je morala zaradi hitrejšega poslovanja preseliti v predavalnico juridične fakultete, nekdanjo sejmo dvorano deželnega zbora. Tam je vodja kvesture g. Tome posloval do danes, ko je naval inskribentov ponehal. So bili dnevi, ko je prišlo na kvesturo do 2'K) slušateljev. V mnogih primerih je šolnina hudo zadela slabše situirane akademike. Saj se je vendar zgodilo, da je sin veleindustrijca plačal razmeroma nizko šolnino (450 Din), dočim sin državnega uradnika 350 Din. Mnogo višjo šolnino »o plačali sinovi staršev, ki plačujejo uslužbenški davek. Najvišjo šolnino sta plačala 2 jurista in sicer neki Mariborčan 1250 Din in neki Ljubljančan, sin uglednega trgovca, 1000 Din. Doslej je bilo na šolnini plačanih 252.325 Din. V ta znesek pa m všteta vpisnina 100 Din, ki jo morajo večinoma plačati vsi. Na univerzo se ie vpisalo že 1640 /slušateljev in slušatcljic. lani do 14. oktobra 1825. Kakšna je razdelitev na posamne fa- kultete, še ni točno ugotovljeno. Na medicinsko fakulteto je vpisanih že 111 medi-cincev, prijavilo se je tudi 40 Poljakov izraelitske konfesije. Njih vpis pa za enkrat ni izvršen, ker morajo kvestuni predložiti davčne listine v svrho določitve šolnine. Zanimanje med Poljaki za ljubljansko univerzo je postalo prav znatno; žc lani je v Ljubljani študiralo medicino 15 Poljakov. Nauči',i so se kaj hitro .slovenščine in so marljivi dijaki Vpisovanje v vse fakultete bo trajalo še do 20. t. m. Velike so težave z ubožni-mi spričevali, na podlagi katerih inskrl-benti prosijo za oproščenje šolnine ln vpisnine. Prvi in drugi dan je morala kve-stura zavrniti mnogo ubožnih spričeval, kajti veljavna so le v primeru, če je Izkazano, da prosilčevi starši plačajo največ 60 Din neposrednega davka. V socijalnem pogledu je prav značilen pojav, da so na teološki fakulteti skoro vsi oproščeni šolnine. Vpisanih je 156. Od 1640 vpisanih akademikov pa je plačalo šolnino 1015 slu-sateljev. Velik je naval slušateljic na filozofsko fakulteto, kjer bodo kmalu dosegle večino. Vpisi na tehniško fakulteto so porasli. Prav mnogo Bosancev in Dalmatincev se je vpisalo na montanistični oddelek. Do 300 primorskih akademikov je na univerzi vpisanih samo p rov iz ori čn o, ker jim oblasti delajo ovire pri izdaji potrdila o plačevanju neposrednih davkov. O veljavnosti njihovega vpisa bo pač odločal univerzitetni svet m Kathe Nagy Wolf Albach Retty Otto Wallburg Adele Sandrock mladostnega šarma ljubezni in veselja pusfolos^scines Zagorska občina v borbi proti brezposelnosti Oskrba dela in zaslužka je več vredna kakor vse podpore Zagorje, 12. oktobra. Prebivalstvo Zagorja razburjajo vesti o novih redukcijah pri TPD. Mogoče ne bo tako hudo, kakor se napoveduje, revščina delavstva in hude posledice delavske krize pa so že sedaj baš v zagorski občini večje, kakor v vs^h drugih delih revirja TPD. Beda. ki ogroža življenje mnogih delavcev in njihovih rodbin, se je že davno začela razširjati tudi na druge sloje in zaradi tega je delavska kriza najnujnejše in najtežje dnevno vprašanje. Tudi zadnja seja občinske uprave se je bavila v prvi vrsti z vprašanjem, na kak način bi se dalo zaposliti delavce, ki nimajo ničesar razen svoje delavne sile, in ki so z lastnim in z življenjem svojih rodbin navezani le na zaslužek. Občina že od nekdaj posveča največjo skrb usodi delavstva in je tudi letos pri sestavi proračuna oskrbela sredstva za regulacijo potoka Kotredešce v prvi vrsti zaradi tega, da bi se pri tem delu l&h:ko zaposlilo vsaj nekaj brezposelnih delavcev. Regulacijska dela so se vršila v teku po letja in bodo v nekaj dneh končana. Skozi tri mesece je bilo zaposlenih okrog 60 brezposelnih delavcev, ki sa imeli sicer skromen zaslužek, a so z njim vendarle lahko oskrbeli prehrano za sebe in svoje družine. Če bi se dela prekinila, bi ostalo nedovršeno še zasipanje stare potokove struge. Občinski odbor, ki bi rad s skromnim zaslužkom še nadalje pomagal brezposelnim. pa je poskrbel, da se ne samo v občinskem odboru, temveč tudi splošno v javnosti razmotriva in uvede akcija za zgradbo prepotrebnega javnega kopališča. V to svrho je bila sklicana anketa vseh društev in korporacij in kakor je bilo pričakovati, so se vsi udeleženci z odobravanjem izjavili za projekt občinskega odbora. Po tem splošnem načrtu naj bi se takoj začelo z zasipanjem stare struge. Kopališče naj bi bilo postavljeno tik ob novi strugi Kotredešce, zemlja, izkopana iz bazena, pa naj bi se porabila za nasip nove in za zasipavanje stare potokove struge. Občinski odbor se uspešno pogaja za nakup potrebnega zemljišča, obrnil pa se je tudi na Higijemsi zavod v Ljubljani, ki je že pregledal teren in bo v kratkem izvršil vse potrebne in podrobne načrte. Kakor pri izvedbi vseh drugih načrtov v današnjih težil 11 časih, dela tudi pri tej investiciji finančno vprašanje največjo težavo. Finančni odbor, ki je v popolnem soglasju z javnostjo sprožil za siplošnost in posebej še za brezposelne reveže prepo-trebno akcijo, pričakuje, da bodo me-o-dajna oblastva upoštevale težavne razmere in dobre namene občinskega odbora ter ugodno rešile prošnje za prispevke k izvedbi načrta. Občinski odbor in vsa javnost stoje na stališču, da je na vsaik način boljše, pobijati brezposelnost z oskrbo dela in zaslužka, kakor pa z razdeljevanjam malih podpor. Pobijanje otroške mrtvičnosti Beograd. 12. oktobra. Prvi primeri nevarne nalezljive bolezni, znane pod imenom otroška paraliza (mrt-vionost), so se pojavili v Beogradu letos julija, pomnožili so se avgusta, nekaj pa jih je bilo tudi še v septembru. Po uradnih podatkih je bilo pretekli mesec 8 primerov, med katerimi pa so všteti tudi trije importirani, pri deci, ki ni bivala že poprej v Beogradu, Vsi ti primeri so razen enega brez medsebojne zveze in 'e samo eden direkten prenos infekcije. Vsi primeri so bili ugotovljeni v raznih uli- cah ln pripadajo bolni obroči tiudi ra-zJič- nim slojem. Po podatkih osrednjega Higijenskega zavoda je bilo 24 primerov v teku teku prvih treh tednov septembra tudi v notranjosti države in sicer v dravski in savski banovini po 2 v prvem tednu, v drugem tednu I v zetski in 3 v savski, v tretjem tednu pa v dravski 1, v savstki 8. v drinski 1, v dunavski 5, v moravski banovini pa 1 primer. V primeru s številom prebivalstva število obolenj sicer ni veliko, ker pa je od drugod in tudi že iz naših krajev od poprej znano, da tudi redkim primerom te nevarne bolezni v teku enega leta sledi prihodnje leto močna epidemija, nas morejo tudi ti primeri navdati z veliko skrbjo. V prvi vrati je potrebno pravočasno organizirati poseben bolniški zavod in pripraviti dovoljno količino seruma proti tej nevarni bolezni, ki v mnogih primerih zahteva življenje, ali pa zapusti hude posledice. Pri doslej ugotovljenih primerih otroške paralize v Beogradu in tudi v drugih pokrajinah je bila najmlajša žrtev nevarne bolezni stara S mesecev, najstarejša pa 8 let, dočim je večina Žrtev stara okrog dve leti. V Zagrebu je doslej prijavljenih 27 primerov in je ban.ika uprava izdala okrožnico z navodili, kako je postopati v primeru, ako se ta bolezen pojavi in kako se je oh varujem o. Pri boleznih žolea in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešče želodec. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Trije so šli na zadnjo pot Ljubljana. 12. oktobra V terek smo spremili k večnemu počitku upokojenega poštnega sekretarja g. Rada Jegliča. Pogreba vrlega Sokola in OTustvf-ncga delavca se je udeležilo veliko število občinstva, ki je izkazalo pokojniku obCe simpatije in spoštovanje. Poleg osia-lega občinstva se je udeležil pogreba direktor Gregorič s celotnim osobjem dravske d-rektije pošte in telegrafa v Ljubljani. Zastopano pa je bilo tudi Sokol »t vo s prvim pedstarosfo SK.T br. Engelbertom Ganglom na čelu. Po slojih odposlancih pa se je udeležil pogreba tudi novomeški Sokol. Danes ob 14.30 je sledil pogreb ravnatelja Narodne tiskarne g. Ignacija Verbaj-sa. V Knafljevi ulici se je zbralo številno občinstvo. Po blagoslovitvi krste se ie razvil žalni sprevod izpred Narodne tiskarne po Dunajski cesti m naprej po Danes nepreklicno zadnjikrat 2 — Opereta ljuba vnega čara, velekomlčnlh zapletl.jajev, dovtipov, smeha in sladkih melodij taliju 202 Zgodba o zamenjanem malem oglasu .1 Fritz Schulz, Rolph Goth, Paul Kemp Predstave ob 4., U8 in %10. Nov »UFA« zvočni tednik. Elitni kino Matica Telefon 2124 Dalmatinovi uTid, Kom enakega alte! hi dalje proti pokopališču Sv. Križa. Takoj za križem je korakalo v kroju zastopstvo Ljubljanskega Sokola a praporom, nakar so sledili nosilci vencev. Tudi na vozu ■ krsto je bilo več lepih vencev, izmed katerih se je posebno odlikoval oni Narodne tiskarne. Za vo2om s krsto so korakali užaloščeni sorodniki, za njimi pa zastopniki lastništva in uiprave Narodne tiskarne. tako g. Alfonz Žerjav, predsednik Tiskovne zadruge g. prof. Josip Breznik, g. Josip Lavrenčič narodni poslanec g- Rast« Pustoslemšek, sedanji ravnatelj Narodne tiskarne Fran Jezeršek, predsednik Industrijske zbornice g. Rado Hribar, dalje predstavniki faktorske zveze m številni zastopniki orne umetnosti. Pred 16. uro so se jele zbirati vprar velike množice v Jegbčevi ulici, od koder so iz mestne hiše »premih k večnemu počitku bivšega ravnatelja okrajne bolniškr blagajne, vrlega pevca g. Otona Pelana. Pred hišo žalosti so zaneli pevci Hubado-ve župe Prelovčevo »Zadnje slovo«. P<« blagoslovitvi krste se je razvil velik žalni sprevod po Šmartinski cesti proti pokopališču pri Sv. Križu. Za križem je korakala godba Sokola I., ki je vso pot igrala žalo-stinke. Za godbo so korakali s starim praporom na čelu zastopniki Ljubljanskega Sokola v kroju, pa tudi številni člani v civilu. Sledila sta prapor ljubljanske čitalnice, ki ni bil že dolgo, dolgo v sprevodu, in prapor Ljubljanskega Zvona. Dalje so korakale dolge vrste zastoonikov pevskih zborov v prvi vrsti Glasbene Matice s predsednikom Hubadove župe g. dr. Svigljem ter ostalimi predstavniki na čelu, nato pa vrste pevcev in pevk. Sledili so nosači prekrasnih vencev, voz t duhovniki in mrtvaški voz. Med predstavniki, ki »o spremili pokojnika na zadnii poti, so bili tudi predsednik Glasbene Matice, senator dr. Ravnihar, dalje dr. Žirovnik, dl-refetor konservatorija Matej Hubad, direktor opere g. Polič in pa uradništvo OUZD. V kapelici pri Sv. Križu so zapeli pevci pokojniku v slovo žalostinko »Usliši nas«. Ob odprtem grobu sta se od blagega pokojnika poslovila v imenu pevskega zbora GM predsednik Silvan Pečenko, ki je posebno naglašal tovariško dobroto, kremeniti značaj in dolgoletno navdušeno delovanje pevca Pelana, in predsednik Hubadove župe dr. Svigelj. V zadnje slovo so še pevci zapeli večno lepo »Spomladi vse se veseli« nakar so začele na krsto padati prve grude. Dve častni diplomi Ljubljana, 12. oktobra V izložbenem cknu Zvezne knjigarne je razstavljena častna diploma, ki jo bo v nedeljo ob priliki svojega občnega zbora v Celju poklonil Klub koroških Slovencev dobrotniku koroških rejakov, vladnemu svetniku, upokojenemu gimnazijskemu ravnatelju g. Emilijanu L. i 1 e k u, siovečemu etnologu in zgodovinarju, ki bo 15. t. m. obhajal svoj rojstni dan (lani je praznoval 80-letnico). G. Lilek je zaslovel po svejih razpravah in spisih o raznih držav-nopravnih vprašanjih. Izdal je pred leti razpravo v nemškem jeziku: »Ober die deutsch - osterreichische Anschluss- und Kriegsschuldfrage«. Diploma, s katero ga je imenoval klub za častnega člana, predstavlja Gosposvetsko polje, v desnem vogalu pa prizor ustoličenje koroških vojvod. Izdelal jo je zelo okusno celjski strokovni učitelj za risanje g. Grašer. V Magdičevem izložbenem oknu pa je razstavljena diploma, ki jo Udruženje zemljiškoknjižnih uradnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, poklanja svojemu dolgoletnemu predsedniku g. Franu Petrovčiču, vodji zemljiške knjige ljubljanskega okrajnega sodišča. Diploma, izvrstno delo akad. slikarja Hinka Smre. karja, je res originalna in vzbuja mnogo zanimanja. Predstavlja nam odprto zemljiško knjigo. Na eni strani je kmečki listič. Kmetič in njegova žena z veliko skrbjo gledata v knjigo, kjer je naslikana njih borbna hišica s travniki in njivicami. Vse pa teži veliko breme »hipoteke«. Nasproti sedita v velikem zadovoljstvu verižnik — špekulant in obilna njegova soproga. Smehljajočega se obraza gledata na svoje vile in gradiče. Nad knjigo pa stoji resnega obraza uradnik zemljiške knjige s peresom v roki, da zabeleži nove spremembe ln nova bremena na eni strani, na drugi pa nove lastnine. G. Petrovčič se marljivo udeležuje organizacijskega javnega dela in je tudi upravnik uradniškega glasila »Naš Glas«. Grenčlca Honyadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. NI PREGLED Uspeh jugoslovenskih umetnikov na Holandskem Beograjsko »Vreme« je priobčilo te dni rar.govor z odličnim kiparjem Tomo Rosan-dičem, ki se je vrnil iz Holandske, kjer je sodeloval pri aranžmanu jugoslov. likovne raistave v Amsterdamu- G. Rosandič ie izjavil med drusim to-le: — Uspeh naše razstave v Amsterdamu ni samo umetniški, marveč je obenem tudi velik nacionalni uspeh. Ves holandski tisk se ob tej priliki pisal o naši umetnosti, pa tudi o naši deželi sploh. Tako se je zopet dokumentiralo, da je umetnost most za spoznavanje Jugoslavije v inozemstvu. G. Ro sandič je povedal tudi nekatere zanimive podrobnosti: — Četrto dvorano so zavzeli Slovenci. Občinstvu je sploh ugajal g. France Kralj: 'njegovo >Kmečko ženitovanje« je imelo zelo lep uspeh. V tej dvorani so bile tudi skulp-ture 2. Toneta Kralja. V peti dvorani so bili na centralnem mestu srer. Jakopič, Vesel, Vi-do"ič. gdč. Zora Petrovič in driud. — Vsi holandski listi, tako največji kakor najmanjši, so pisali o naši razstavi. Tako ie list »De Telegraf« prinesel članke o Meštro-viču in Rosandiču. a ^Rotterdamsche Con-rant« je pisal pohvalno o naših slikarjih. Naš poslanik e- dr. Stražnicky z veseljem zbira vse članke in znano mi je, da je njih število zelo veliko. Preko našega poslanika smo bili povabljeni v Rotterdam ln Haag, vrhu tega imamo vabila za Bruselj in Ko-penhagen. Poljaki slave svojega nacionalnega skladatelja Za »Jntro« spisal !» Krause. Moniuszko, ki je sedaj šestdeset let mrtev, toda duševno še vedno in večno živ, je vreden, da ga proslavljajo. Njegovo umetniško zapuščino bi morali tudi izven Poljske boli ceniti nego jo cenimo- Več proučevanja bogatega dela tega velikega poljskega skladatelja bi samo koristilo 1 Varšava se zaveda, kaj mu dolguje poljski narod. Če bi bili časi ugodnejši, bi ondotna Velika opera postavila na oder njegove najpomembnejše opere v popolnoma novi insce-naciji in režiji. V težkih časih proslavlja velikega skladatelja skromneje, a nič manj presrčno. >Grad strahov« igrajo v 6tari in-scenaciji, zato so pa »Halko« dali v novi zasedbi. Fedyczkowska v naslovni vlogi, Go-lebiowski v tenorski partiji, Maj kot bari ton so mnogo zanimivejši od Wišnewskega, ki je pel že toliko, da se ga je človek do dobrega nasitil. V splošnem imam vtisk, da vodstvo varšavske opere ni v najboljših rokah. Tr*ba bi jo bilo spraviti na nekdanjo višino. V Poznanju, kjer so opero ukinili, sem zopet prisostvovali opernemu večeru. Hlnad strahove s Fedyczkovvsko v glavni vlogi je bil posvečen spominu genialnega Moniuszke. Do izvedbe »Halke« pod milim nebom ni prišlo: kaj se pač vreme spozna v umetnost? Najčastnejšo proslavo Moniuszke sem doživel v Gdanjsku. Tamosnji Poljaki so priredili koncert, ki je imel po umetniški višini malo enakih. Podii, okrašen s sliko velikega mojstra, je bil ves v vencih. Po kratkem nagovoru je nastopil orkester pod vodstvom Jana Nie\vinskega- Med drugim je igral »Krimske sonete«, nekoliko pozabljeno, a osvežujočo skladbo Moniuszke na Miekievvi-czev tekst. To so zares močne elasbene slike, spisane zelo samovšečno. Nato je pela Wanda Wirminska. velika 7,ol.jska pevka, ki v zadnjem času deluje na Dunaju. Tako je ta Moniuszkova proslava postala dogodek, krona koncertne sezone v Gdansku. Pri koncertu nisi videl niti treh Nemcev — celo ena največjih mednarodnih pevk jih ni mogla privabiti, da bi skupaj s Poljaki proslavili Moniuszka. Tako je bilo v Gdansku... Dušan S. Nikolajevic odgovarja Ugledni srbski književnik g. DuSan S. Ni-kolajevič nas je naprosil, da objavimo tudi mi naslednjo njegovo izjavo: Več od dužeg vremena ja sam predmet, ne samo žučnih i jetkih, nego i nesavesnih napada i klevetanja od strane celokupne ka-toličke štampe u našoj otadžbini. Ova se ružna kampanja naročito razplamtela od kako je praški list »Češke Slovo« objavio po-voljan sud o mojoj drami »Volga«, u kojoj analiziram razliku izmedju Zapadnog i Istoč-nog hriščanstva- Iz naše otadžbine kampanja ee prenela i u evropsku katoličku štampu, naročito italijanska. Ugledni italijanski list Giornale d' Italia podlegao je klevetama. Iako ee ne služi rečnikom ovdašnjih katoličkih novina, ovaj italijanski list u više mahova je tvrdio ono isto što o meni iznose i prinose jugo-6lovenski klerikalci. Meni, kao piscu, može laskati što Giornale d Italia ne spori vrednost mome književnom radu. ali to me ne može sprečiti, da najodločnije odbacim sve niske insinuacije. Od njih je najgora ona po kojoj ja ispadam čovek koji, pomagan tajno od slobodnih zidara. s planom ubacuje ver-sku netoleranciju. Sve što sam pisao o hri-ščanstvu, uopšte, i o katolicizmu, plod je mojih filozofskih shvatanja i mojih životnih iskustava. Ja nemam nikakvu drugu nameru nego da kažem moju istinski tolerantnu mi-sao, a iza mene ne stoji niko. Stojim sam i, ma da smatram da je čast biti pravi mason, ja nišam nikada bio niti sam u redovima si obodn ozi d a rsk i m. Dušan S. Nikolajevih Slovenska Šolska Matira bo letos izdala tri knjige: prof. Ozvalda »Psihologijo«. Pedagoški zbornik in obsežno razpravo o Goetheje-vi >pedagoški provinci«. Knjige izidejo že do Novega leta. Članarina (Din 30. dijaki Din 20) se pošilja Slov. šolski Matici, Ljubljana, Komenskega ulica (šola na Ledini). Za proslavo Dragntina Frcudenreicha. V Zagrebu se je sestavil odbor za proslavo 50-letnice odrskega delovanja nestorja hrvaških Za nego las samo specialna sredstva! Svoje žive in nežne lase mučite, če uporabljate v njihovo nego čistilna sredstva, ki so namenjena mrtvim stvarem. Pri takem čiščenju manjkajo kosmetični dodatki, ki pospešujejo tvorbo las in zajamčijo lasem lepoto, predvsem pa zdravje. Samo ne kakih eksperimentov, ker je vašega najlepšega okrasa, vaših las. za to preveč škoda! Lepe in zdrave lase vam zajamči redna nega s »Črno glavo« in s »Haarglanz Shamponom«, ki ohrani vaše lase zdrave in odporne ter jim da tudi prekrasen sijaj, »črna glava« s stalno prilogo sredstva »Haarglanz« je specialno sredstvo za nego las na podlagi tridesetletnih izkušenj. 8 Usoda kočevskih ciganov Kctče\'je, v oktobru. Našim ciganom iz slavnega Hudoroviče-vega rodu prav huda prede. Ne le, da je tudi nanje pritisnila strašna gospodarska »grisa«. o kateri vam ve povedati stari poglavar Tone stvari, da se človeku lasje jezijo in da je letos na polju slaba letina, tako da je imel kočevsiki kmet sioraj vsako koruzo prešteto in redk krompirjeve raide točno v evioenci, sedaj je vprašanje kočevskih ciganov prišlo tudi pred mestne očete. in to ni kar tako. Dosedaj so imeli naši stari »poštenjaki«, kakor sami sebe na-zivajo. opravka kvečjemu z mestno policijo ali žandarmerijo, zdaj pa imajo nad seboj še mestne očete. Stvar ie namreč taka, da so morali kočevski mestni očetje poslušati na seji dolgo in ostro, vseskozi utemeljeno pritožbo čuvarjev reda in pravice in se o tej odločiti: ali naj se cigani izženejo iz naše občine. zlasti iz slavnega Šahna. ali pa naj pade težka odgovornost celotne ciganske nadloge na občinske može. Pritožba je s»> veda povedala, da cigani niso »purgarji«, to je, da sploh ne spadajo v našo občino, ki ima že stoletja in stoletja meščanske pravice in jih je torej v smislu vsesplošnih pravnih paragrafov izgnati v njihovo domovinsko občino. Ker pa pravi pritožba tudi, da cigani sploh ne spadajo v nobeno občino, je ta stvar potem zelo komplicirana in je enostavna rešitev popolnoma nemogoča. Cigani seveda na drugi strani trdilo (po najnovejši izjavi »starega«), da so domovinsko pravico priposestvovali. ker niso samo trideset let tu naseljeni, ampak celo desetkrat trideset. Dokazati tega sicer ne. morejo, kajti ni nihče od ciganov doslej še pisal analov in kronike, ker to n® spada v njihov delokrog m sploh bi bila to zamuda časa, potrata papirja in črnila. Ta »sploh« pride predvsem tu do izraza. Seveda bi morala naša mestna občina dokazati nasprotno, da pred tristo leti tod nI bilo nobene ciganske duše. Ta proces, ki bi ga lahko sprožil i ciganski rod Hudorovl-6ev i mestna občina, bi bil brez dvoma eden največjih v svetovni zgodovini in bi lahko sprožil po vsem svetu še druge, kajti težko je najti na svetu kotička, kamor ne bi stopila ciganska noga. In bi sodniki osiveli v tem srtrašnem procesu in zaman tipali za salomonsko pametjo in razsodnostjo. Gotovo bi sledil temu procesu vsaj en odstotek več samomorov, kakor jih je rodil tisti iz-nani proces v Liibecku. Kočevski cigani gotovo ne želijo prav nič slabega mestni občini. Njihovi konji res poteptajo travo v Sahnu, ampak to no nalašč. Če poberejo po gozdičkih suhljad in vejevje, delajo cigani to le iz prevnete želje, da počistijo gozd nesnage. Hranijo se pa sami in še nikoli ne pomnijo liudie, da bi katerikoli cigan ah njegova življenjska družica zalezla v mestno ubožnico. To ■bi baš pomenilo, da želijo mestni občini kaj slabega. Verjemite, cigan ne bi zdržal v ubožnici, pa če bi bil prisilien tam umirati. Vzdignil bi se pet minut pred smrtjo in bi šel pred vrata ubožnice umret. Edini strošek, ki so ga napravili cigani v zadnjem času mestni občini, je bilo plačilo 200 Din za pogrebne stroške ciganskega otroka Cekole Hudoroviča. Toda tu niso cigani sami prav nič krivi. Ali je bilo treba streli udariti ravno med ciganske otroke in tam do smrti pobiti malo Cekolo, Cigani gotovo niso strele poslali nad nio. marveč kvečjemu tisti, ki prav pogosto želijo ciganom, da bi jih strela otipala. Sicer pa bi cigani pokopali lahko na svoje stroške otroka brez vsega, a so drugi odredili moderen pogreb in krsto iz hrasto-vine in drugo, kar vse mnogo stane. Tudi cigani morajo nekje živeti. Če bodo izgnani od tam, kjer že dolgo, dolgo žive, bo pač menda občina morala plačati selitvene stroške, ker se Hudoroviči ne bodo izselili »na lastno prošnjo«, marve£ »službeno«. igralcev Dragutina Freudenreicha. Slavnostna proslava bo dne 5. novembra v zagrebškem gledališču. Odbor, ki mu načeljuje pesnik dr- Dragutin Domjanič. vabi za ta dan v Zagreb vse prijatelje in častilce tega velikega in zaslužnega gledališkega umetnika. Zbira se tudi narodni dar, s katerim se bodo Hrvatje na viden način oddolžili DTagu-tinu Freudenreichu. Podpredsednik odbora je slovenski rojak, kanonik Janko Barle. Jugoslovanski klasiki ▼ izdanjn beograjskega Narodnega dela. Znano založništvo »Narodno delo« v Beogradu je napovedalo nove izdanje jugoslovenskih klasikov, ki ga označuje kot »prvo in edino sistematično in kritično urejeno jugoslovensko domačo biblioteko«. Napovedani so izbrani spisi Dosi-teja Obradoviča, P- Preradoviča, Vuka Ka-radžiča, P. P. Njegoša. Ivana Mažuraniča, Gjure Jakšiča. Šenoe, Zmaja, Sremca, Mata-vul ja in Prešerna. Kakor je videti, je ta i zahira vsaj glede Slovencev kaj malo sistematična, ker pa šc ni objavljen celoten program, je treba počakati nadaljnjih vesti. Vsekakor je zanimivo, da bo Prešernovo delo izšlo v Beogradu že v drugem izdanju-Prvi izbor je pred leti izdal Geza Kohn, in sicer izvirnik obenem s srbskohrvaško prepesnitvijo Trifuna Gjukiča. Kakšno bo izdanje »Narodnega dela«, ne vemo. Izbrane spise F. BL Dostojevskega v srb-skohrvaškem prevodu, 35 knjig na približno 10-000 straneh, je napovedala znana beograjska založba »Narodna prosveta«. Med njimi so vsi veliki romani (Bratje Karamazovi, Idiot Zločin in kazen. Ponižani in razžalie- B e li z o b j e: C h i 0 r o d o nt Domače vesti ♦ Shodi ministra Pudja. «0. mdn-lster Pucelj se udeleži t teku tega meseca naslednjih shodor t dravski banovini: v nedeljo 16. t m. t Št Jurju ob južni železnici, v nedeljo 23. t. m. v Križevoih in v št. JuTq« ob ščavnici ln v nedeljo 30. t. m. v Novem mestu. ♦ Važen sestanek učiteljev - ekskurzi-stov. V nedeljo 16. t m. se bo vrSllo na Sv. Gori pri Licijil važno zborovanje učiteljev ekskurzisto** li kateremu 9o vabljeni vai prijatelji EO. Na dnevnem redu je program za leto 1952-33, zlasti pa organiziranje smučarsitega tečaja za učiteljstvo. Sv. Gora je najbližje dostopna s postaje Save pri Litiji, od koder je do koče le 100 minut pešhoje. Po prihodu jutranjih vlakov, ob 11. se bo vršil krst svetogorske koče, zatem pa zborovanje iiJO. ♦ Vodnikarji! Bližamo se laniKoma it«, vilu! Ne dajte, da bi nazadovali Vsak naj v svojem Krogu delaje za čim večje Stavilo članstva! ♦ Osebna vest. Na£ generalni konzul v Newyorku g. Radoje JankovlČ je prispel v Beograd, da Informira merodajne kroge o prilikah naših izseljencev v Ameriki. ♦ Premestitve v carinski službi. S kraljevim ukazom so premeščeni: carinski inšpektor Emil Tomšič v Metkoviču za višjega carinskega inšpektorja pri glavni carinarnici v Ljubljani, carinski kontrolor v Ljubljani Matija Mihel-čiC po službeni potrebi k glavni carinarnici v Zagreb, višji carinski kontrolor Alojzij Pip na Su-šaku kot carinski Inšpektor k glavni carinarnici v Mariboru, višji carinski kontrolor v Mariboru Stevan Rafajlovič v Beo-grad, carinski oddelek finančnega ministrstva, dalje sta premeščena pomožni finančni sekretar r Ljubljani dr. Ante Tentor v Zagreb k carinskemu odseku savske finančne direkcije -'n višji finančni sekretar carinskega odseka dravske finančne direkcije v Ljubljani k finančni direkciji v Beograd. Z odlokom finančnega ministra •ta premeščena carinik Branimlr Randič fz Maribora v Zagreb in pomožni carinik M'odrag Vu.Kovič iz Ljubljane v Subotico. ♦ Imenovanje v sodnopisarniškl službi. Na dosedanjih službenih mestih so imenovani za zvaničnika dnevničarjl: Maša Jun-čeva in Marij3 Nesmanova, obe pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, Karla Kranjčeva in Josip Furlan, deželno sodl-Sče v Ljubljani, Marija Avsečeva, okrožno sodišče v Novem mestn in Joslptna Hribarjeva, okrožno sodišče Celje. "Upokojen je oficijal Josip Horvat, okrajno sodišče v št. Lenartu. Po službeni potrebi je premeščen iz Kočevja v Št. Lenart višji oficijal Josip Medved. ♦ Razpis zdravniške službe. V splo&nl bolnici v Mariboru se razpisuje mesto šefa kirurškega od-delka. Prošnje pri kr. banski upravi v Ljubljani do 20. oktobr?.. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 81. letošnji številki: Norme za glps ln za lahko opeko; izpremembo pravilnika o banovinskih davščinah dravske banovine ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. ♦ Zračni sprehodi nad Beogradom. Drož. ba »Aeroput« je organizirala zračne sprehode nad Beogradom in okolico. Zračni sprehod z vožnjo od zemunskega pristanišča do aerodroma in nazaj bo stal 140 Din. ♦ Akcija stanovanjskih najemnikov. V Beogradu se je v zadnjih dneh vršilo Tfoo-rovanje delegatov Organizacije stanovanjskih najemnikov Jugoslavije, na katerem eo razpravljali o važnih vprašanjih najemnikov. Delegati so posetil,$ ministra za so-cijalno politiko ter ga zaprosili, naj bi se v jesenskem zasedanju Narodne skupščine postavil na dnevni red načrt zakona o stanovanjih. Zveza najemnikov Je tudi ministrskemu predsedniku dr. Srškiču predložila spomenico s prošnjo, naj bi se stanovanjskim najemnikom omogočilo tudi zar 8 top s t vo v občinskih tn mestnih vstopih. Slednjič Je bil storjen sklep, da se dne 30. t. m. priredijo zborovanja stanovanjskih najemnikov v s vrbo odobrenja resolucije, v kateri hočejo najemniki pojasniti svoje stališče. ♦ Mornarji zahtevajo svoje pravice. V Dubrovniku se je te dni po Inioijatlvl pomorskih kapetanov vršila skupščina mornarjev. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevajo, naj se v smislu zakona o zaščit! delavcev uredi delovni čas mornarjev ter se jim da socijalna zaščita kakor drugim delavcem. ♦ Otrokova smrt zaradi dinarja V Zagrebu je 22 mesečni sinček Ljudmile Per-nlčakove pogoltnil dinarski novec. Otroka bo takoj prepeljali v bolnico, a pomoči zanj ni bilo: umrl je že naslednjega dne. Odrejena je bila obdukcija ♦ Umrl je od veselja, ker al Je pridobil hišo. V Velikem Bečkerekn je v pisarni javnaga beležnika (notarja) nagle smrti umrl Jakob Dengel, seljak iz Sečnja. Den-gel je kupil tamkaj lepo hišo ter prišel k notarju, ki naj bi sestavil kupno pogodbo V pisarni mu ja nenadno postalo slabo ln zsrruriil se je mrtev. V zadnjih dneh je bil ne-navadno dobro razpoložen ln nI skrival svojega veselja, da »i J« pridobil hišo. Pri obdukoiji trupla so ugotovili, d« ga je zar dela kap. ♦ Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira Ui lika tovarna Joe. Relch. Iz Ljubljane n— Starše nage srednješolske mladine opozarjamo, naj pošljejo svoje otroke v nedeljo na ljudski simfonični koncert, ki bo ob 11. uri v unionski dvorani. Spored je po večini sestavljen iz klasične glasbe, imeli bodo pa priliko slišati mladega, izredno nadarjenega vijelinista Viherja Mirana, ki naj bo vsem mladim poslušalcem sijajen vzgled, kaj lahko doseže nadarjenost, pridnost ln vztrajnost. Po vseh naših domih se goji glasba s hvalevredno intenzivnostjo. Mladini pa dajmo priliko, da čuje dovršena izvajanja. Stojišče stane 4 Din, sedeži so pa od 6 Din naprej. u— Naslednji filmski spored ZKD bo alpinski vojni film »Planine v plamenu«. V tem filmu, v katerem igra glavno vlogo znani alpinist Louis Trenker, bomo videli prizore iz divje borbe proti Italiji med svetovno vojno na zasneženih vrhovih Dolomitov. Velenapeti film se bo predvajal od petka dalje v Elitnem kinu Matici. Ali potrebujete čistilno sredstvo ? ___ zjutraj dosežeta normalno lahkotno izčiSčenje, če vzamete prejini večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobijo se v vseh lekarnah. -Vsebina | škatlice 8 — zadostuje za 4 do 6 krat. Odobreno od Mini.tar. »oe. potHlk« te n«r®AM*» idrsrj« S««. oddeL S. Br. 12258 od 12. |al>i« im2. u— K&pelnik Neffat je izbral za prvi letošnji ljudski simfonični koncert v resnici bogat, Izredno zanimiv, a tudi krasen spored. Glavno orkestralno točko ljudskega simfoničnega koncerta je Schubertova simfonija v a-molu, eno izmed poslednjih del nesmrtnega kralja pesmi, ki je ostalo nedovršeno in ima samo dva stavka. Simfonija v a-molu je znana po svoji pesniški obliki. Polna je prekrasnih melodij. Najbolj je znan sicer kratek, a posebno prisrčen motiv v čelu. Schubertova simfonija v a-molu Je brez dvoma eno najlepših in v vsakem oziru najhvaležnejših del vse kisu sične literature. Poleg Schuberta sta zastopana na koncertu z orkestralnimi deli Mozart in Massenet. Kot solist koncerta pa nastopi Viher Miran. Izredni vijolin-ski talent, ki bi ga lahko imenovali našega čudežnega mladega vijolinista. V lanski sezoni je v raznih krajih večkrat nastopil na javnih koncertih ter žel vselej največje zanimanje, pa tudi največje občudovanje poslušalcev. Izvajal bo po eno Bachovo in Vieuxstempsovo skladbo s spremljevanjem orkestra. — PredprodaJa vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. — Koncert bo v nedeljo dopoldne cb 11. url v unionski dvorani. Cene so zelo nizke. Sedeži se dobe od 6 do 20 Din. u_ Učril tečaj Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsso dru&tvo »Merkur« namerava prirediti večerne »ične tečaje, ki se bodo vršili ob delavn kih v času od 7. do 9. zvečer. Ti tečaji so nameravani za naslednje predmete: slovenska trgovska korespondenca, knjigovodstvom stenografija slovenska ali nemška, italijanski in nemški jezik. Tečaja »«s oHorl Pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take t*v:aje, naj ee prijavi v društveni pisarni v času od 10 do 12. dopoldne In od pol 3. do 5 popoilafi (Gregorčičeva ul. 27., pritličje Trgoval i dom). u— Nov grob. V ljubljanski bolnici Je umrl upokojeni strojevodja g. Franjo Perhavec. Pogreb bo Jutri ob 14.30. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! u— Zanimivosti z živilskega trga. Imamo pravi teden gob. Na trgu Jih Je bilo včeraj po štetju tržnih organov 560 košev ln jerbasov okoli 6000 kg. Cene eo bile nekoliko stalne. Slabše gobe so bile po 3 Din lepše pa od 4 do 6 Din, srednja splošna cena je bila 5 Din. Vse gobe so bile prodane v par urah. Bogat je bil tudi trg Jesenskega sadja. Kmetice iz Kamenja Jn OzalJa so prinesle do 200 košar raznega grozdja po 4 do 5 Din kg. Tudi jabolk, prav lepih kvalitetnih, je bilo v izobilju; nad 200 košar 'ln zabojev. Prevladovala so štajerska, a lepa so bila tudi iz kamniške okolice, žlahtnih hrušk je primanjkovalo in so bile cene maslenkam in drugim od 5 do 7 Din. Na trgu se je pojavil prvič lep metliški kostanj po 3.50 Din liter. Na šentpeterskem nasipu so se včeraj vrstili vozovi krompirja In zelja. Bilo jih je do 80. Največ zeljnatih glav so pripeljali Ižancj in te od 0.50 do 0 75 Din kg. Kupčije so bile bolj slabe, boljše pa s krompirjem, ki ga je bilo 30 voz. na debelo po 0.75 do 0.90 kg. u_ Cene živini. V času od 3. do 9. t. m. so bile v Ljubljani naslednje cene goveji živini: voli I. 4—4.50, -H. 3—3.50, III. 2— 2.50 Din kg žive teže, tellce so bile po isti ceni kakor voli, krave I. 3—3.50, II. 2—2.50 in IM. 1_2, teleta I. 4.50—5.50, II. 3.50—4.50, prašiči _ špeharj.i 9.50—10.50, in pršutarji 6—7 Din. Mast je bila 15—16, domača slanina se je podražila za 2 Din in je sedaj 12 do 14 Din kg, hrvatska pa 14 do 15 Din. Kože: volovske 6—7, kravje 5_6, telečje 6—7 ln svinjske 0.50 kg. u_ Življenje In umiranje v Ljubljani. V septembru je bilo rojenih 91 dečkov ln 85 deklic, 1 deček pa je bil mrtvorojen. Umrlo je 39 moških ln 45 žensk, med temi 42 domačinov in prav toliko tujcev. V zavodih je umrlo 28 moških in 34 žesnsk. Po starosti so umrli: do 1 leta 27, od 1—4 let 6, od 5—20 let 3, od 20—40 let 16, od 40— 60 let 23 (14 domačinov), od 60—70 let 4 domačini ki nad 70 let 13 (9 domačinov). Vzroki bolezni so bili: davica 2, druge nalezljive bolezni 2, jetika na sopilih 6. vnetje možganske mrene 2, bolezni na srcu 6, pljučnica 1, driska 9, slepič 3, vnetje ledvic 2, prirojena slabost 2, starost 8. nezgode 3, druge bolezni 27 ln slabo označena bolezen 3. Mestnemu fizik a tn je bilo prijavljenih 15 nalezljivih bolezni: skupina tifuznih bolezni 2, škrlatlnka 11, davica 6 in šen 2. u_ Aretiran slepar. Policija je včeraj ponoči aretirala zloglasnega sleparja I. P.ota, ki Je zagrešil več golj-.tij zlasti t mariborskem okraju. Poskušal je alepa.rit'1 tudi! v Ljubljani, a Je bila policija nanj pravočasno opozorjena. Preden je mogi1 oškodovati svoje žrtve, ga je prijel ponoči v nekem lokalu na podlagi prijave nekega Ljubljanča Nar. Listih« glosiral vest, da je »Moskovski Hudožestveni Teater«, znan po svojih gostovanjih tudi pri nas, po odloku sovjetske vlade prekrščen v gledališče Maksima Gorkes« Če naj bi se to gledališče imenovalo po pisatelju, bi bilo moralo dobiti ime po Čehovu. Sedanje imenovanje »naj bi bilo počastitev M. Gorkega, obenem pp je bilo pljunek na spomin pesnika daleko višjega in pristnejSe-ga kova, A. P. Čehova, s čigar imenom ln delom je Umetnostno gledališče 1- 1908. začelo svoje delovanje«, piše Červinka. Delo Čehova je danes v nemilosti. Sovjetski učenjak v leto 193Ž. Čudno in značilno sliko o življenju sovjetskega učenjaka je podal dolgoletni moskovski dopisnik >Prager Presse« J. E. Šrom, pisec več objektivnih knjig o sovj. Rusiji, v svojem potopisu »Potovanje ▼ Moskvo leta 1932.« (Pfj-tomnost« z dne 5. oktobra): »Obiskal sem učenjaka svetovnega imena, da bi mu bil izročil pozdrave znancev iz tujine. Ne spada med one. ki lahko kar z obratom roke prilagode metodo svojega raziskovanja marksizmu. To Be mu takoj pozna po načinu, kako mora živeti. Iz desk razbitega zaboja si je naredil mizo, knjižne police in stolec. Na životu nosi tisočkrat zakrpano srajco, oblečen je v ozke, bogve po kom podarjene hlače; je bos. Ima sicer napol razbite čevlje, a jih jtedi, da lahko gre zvečer na ulico. Sedi za svojo mizo med kopico rokopisov, knjig in virov in dela tako pridno, kakor bi sedel v kakšnem kabinetu Akademije ali v najboljše opremljenem znanstvenem zavodu. Samo malce boječ je, ko se oziram okrog sebe in zmeden, ko gledam na njegove bose noge. ■ .<_ POVEČANE SLIKE t rjavi, modri a# sivi barvi, 2e od 11924 8 Din naprej pri Foto Tonrist Ljubljana, Selenburgova ulica St. 6. Samo še danes ob 4, 7. In 9. GRETA GARBO v filmu ljubezni in strasti „6rešmca" Postave ob 4., 7. in 9. zvečer. zvočni kino Ideal u_ Starešinsko društvo »Jadran« vabi vse svoje člane na članski sestanek, k} bo jutri ob 20. v restavraciji »Zvezda«", Dnevni red: Razgovor o političnem položaju. Referira g. dr. Marjan Zajec. Vabljeni tudi starešine »Triglava«. u_ Preporodovci! V soboto 16. t. m. ob pol 5. popoldne se bo vršilo predavanje dr. Ivana Laha o temi: Slovensko dijaštvo in balttanska vojna. Udeležba strogo obvezna za vse člane. — Načelnik kulturno-znan-stvene sekcije. u_ Delavski oder »8vobode« uprizori reprizo »Dobrega vojaka švejka« v nedeljo 16. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Premljera je izborno uspela ln vzbudila veliko občudovanja, tako da. je za reprizo že sedaj veliko povpraševanje po vstopnicah, ki se dobe v Delavsk' zbornlol. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo t društvenih prostorih (Hotel Tivoli II) so-memoraoija mučenlka Vladimira Gortaua. Govoril bo tov. Pahor. — Oddn^mo se spominu junaka - mučenlka! u_ Napovedani znanstveni sestanek Slov. zdravniškega društva odpade zaraRonny« jazz najnovejše šlagerje iz Izvirne Gregorčeve one-rete >Erike<, katere premijera bo v soboto v operi. Vljudno vabljen! — Odbor. u— Preporodove plesne vaje bodo tudi letos v Trgovskem domu pod častnim dam-skim pokroviteljstvom. Otvoritev nepreklicno v soboto 15. t. m. ob 20. Igra jazu »Ronnv«, k! ga sestavljajo sami akademiki in s' je pridobil Ime že pred Inozemsko publiko in drugod. Ples vodi g. JenKO. Vab''a smo že razposlali In veljajo seveda kljub preloženemu terminn. Vse cerjere dame pa, ki vabila pomotoma niso prejele, prosimo, da reklamirajo vsak dan v Preporodu (Tomanova ul. 3). u— Osebe, ki so videle, kako se Je ▼ ponedeljek 10. t m. zvečer ob pol 6. na Aleksandrovi cesti zaletel motor r dva otrošKa vozička, prosim, da javijo oglasnemu oddelku »Jutra« svoj naslov. Iz Maribora a— JRKD na Dravskem polju. Državna stranka je tudi na Dravskem poljiu pognala med našim kimečlkim prebivalstvom zdrave korenine, kar pričajo nazorno mnogoštevilni lepo uspeli sestanJai in shodi. Preteklo nedeMo je imed poslanec gosp. Krejči sijajno obiskan shod v prostornih lokalih g. Moschla v Racah. Poslušalci so sprejeli nijegovo podtrobno poročiio o notranjepolitičnem in gospodarskem položaju z odobravanjem na znanje in so mu izrekli zaupnico. Na shodsu sta tudi govorila sreski načelniik g. Makar m okjajni tajnik JRKD g. Primec. a— Ljudska univerza v Mariboru sporoča, da bo v petefc 14. t m. ob 20.15 predaval g. dir. Fr. Toplak, specialist za ženske bolezni o spolnih zablodah mfladme. Petkovo predavanje je namenjeno mo§ke-rrru spolu, fantom nad 14. letom starostu V ponedetijek 17. L m. ob Istem času in v istih prostorih pa bo predavanje z isto vsebino tudi za ženski spol. a— četrtinska vožnja v Maribor. Za ko-memoracljo prvega slovenskega koncerta ki bo 6. novembra v veliki dvorani pivovarne »Union« v Mariboru s točno ponovitvijo koncertnega sporeda pred 70. leti, Je v vsej banovini veliko zanimanje, četrtinska vožnja na vseh železnicah je že zagotovljena Potrebne legitimacije po 5 Din se bodo dobile v najkrajšem času pri VFel podružnicah »Putnika«, denarnih zavodih in železniških blagajnah. a— Apel na premožnejše sloje. Ime slikarja Riharda Jakopiča ni znano sanio Slovencem io Jugoslovenom, temveč tudi ostalemu svetu. Kdor si hoče kupiti po razmeroma nizki ceni kako njegovo sliko, naj si ogleda kolekcijo njegovih del, ki je razstavljena v pisarni Narodne odbrane v Grajski ulici 5. Mariborčani, poskrbite, da ostanejo vse slik© v slovenskem Mariboru. a— Maribor Je dobil novo go«fbo. V dvorani Nabavitalne zadruge dTž. uslužbencev je bil ustanovni občni zbor novega gocFbenega društva, ki ima namen v okviru nacionalnega udeistvovanja gojiti glasbo med poštnimi in brzojavnimi uslužbenci. Novo društvo ima le 34 navdušenih godbenikov. ki jnh je že pričel vežbati agihii kapelirfk France Petrovič. a— Cvetje v leseni namesto pomladi. Ob državni cesti med Bohovo in Teznom stoji jablana, ki ni mela preteklo pomlad nobenega cvetja, ker so Jo popolnoma uradu ste 'stalno Izpostavljeni nevarnosti nalezljivih bolezni. če se hočete obvarovati pred gripo, vzemite Odobreno od Ministarstva soe. politike l nar. zdravlja S. Br. 15051. od 26. 8. 1932. obžrle gosenice. Pred dmevi pa je jablana nenadoma ozelenela in je zdaj v polnem cvetju. a— obmejni promet na severni meji v »©ptembru. v preteklem mesecu je prišlo v Jugoslavijo na severni meji 3607 Jugoslovenov, 5898 Avstrijcev, 13&4 čeho-Slovakov, 612 Nemcev in 550 podanikov drugih držav; skupaj torej 12.061 oseb. Na posamezne prehodne točke odpade: na Maribor 8753, št. Hj 2019, Cmurek 103, Dravograd 290. Prev&lje 469, Ra-dgono 420 in Hodoš 17 oseb. V istem času pa je odšlo čez severno mejo iz naše države 37S4 Jugoslovenov, 7071 Avstrijcev, 2441 če-hoslovakov, 593 Nemcev in 554 podanikov drugih držav. Skupsj torej 14.443 oseb in sicer preko Maribora 11 J. 12, St. Ilja 2115, Cmureka 77. I>ravograda 287, Pre-valj 448, Radgone 372 in preko Hodcša 32 oseb. Tranzitni promet je bil največji 7 Italijo, na drugem mestu pa ste j! Avstrija. V mesecu septembru izkazuje tranzitni promet naslednje številke: Maribor-Ra_ kek 1322. obratno 1421, Prevalje-Maribor 448, obratno 410, Prevalje-Labud 701, obratno 811, Prevalje-Kotoriba 72, obratno 21, skupaj tedaj 5206 oseb. Od 1. januarja do 30. septembra izkazuje tranzitni promet 33.991 oseb. a— Premalo pozornosti gobam posvečajo ljudje, ki si nabirajo gobe sami po pohorskih gozdovih- Mnogi ne auLkujeio užitnega jurčka o enkrat Se ni bilo mogoče prijeti. KINO LJUBLJANSKI DVOR TeL 2730. Dekle na križu Evelyn Holt — Ernst Verebes Ob pol 8. in 9. zvečer. Najnižje cene Din 2.—, 4, in 6.— Iz Celja ®— Pomožna JUScija za brezposelne in rc.-eže. širši oc^tj,- r za pomožno akcijo v Celju in okolici je imel v torek zvečer v sejni dvorani na mestnem načelstvu sejo. na kateri bilo sklenjeno, da bo ožji akcijski odVor takoj pričel s stalnim in in-te jizivn:m delom za izvedbo pomožne akcije. V mestni občini se je dcslej prijavilo 57 v okoliški občini pa 166 brezposelnih 3 številnimi družinskimi člani. Všteti nico številni reveži, a tudi končno število brezposelnih, ki pridejo pri podeljevanju podpor v poštev, bo večje. Prispevki za po. možno akcijo se ne bodo nabirali po določenem odstotku od izplačanih ali prejetih mezd in plač, nego bodo posamezne panoge delodajalcev in delojemalcev same med seboi pobirale prispevke v blagu ift gotovini in jih oddajale akcijskemu odboru Pričakovati je, dr. se bedo v podporni sklad stekali precejDŠnji zneski, ki bodo omogočili čim hitrejše in izdatnejše omiljenje bede brezposelnih in revežev v mestni in okoliški občini. e— Avtomobil nabiralne akcije za brezposelne v Celju in okolici je včeraj zaenkrat zaključil svoje vožnje. Nabiralci so ziastl v mestu nabrali mnogo darov in blaga in denarja. Pri darovalcih, ki še niso prišli na vrsto, bodo darila pobrana pozneje. e— Ljudsko vseučilišče. Otvoritev predavanj v novi sezoni bo v ponedeljek ob 20. v risalnlci meščanske šole. Predaval bo g. dr. Val ter Bohinec »o ognjenikih nage remije« in predvajal številne lepe skiop-tične slike. Ljudsko vseučilišče bo tudi priredilo tečaj rurkega jezika. Kdor se zanj zanim?, naj se javi v torek med 18. in 19. v risalnlci deške meščanske šole. Šču g. Blažb Godina ob Mariborski cesti pri žaganju drv odletelo poleno v 63-ietne. ga delavca Antona Višnarja z Dobrove pri Celju, ga zadelo z vso silo v vrat pod brado ter mu razme3arilo vrat in poškodovalo sapnik. *" e— Tat v gostilni. V noči na nedeljo se je splazil neki moški v gostilno g. Albina Bergerja v Kapucinski ulici, razbil šipo na kredenci ter si prisvojil 8 steklenic likerja, 10 zabojev keksov in 5 škatlic sardin. Storilca so aretirali v torek 11. t. m. zjutraj na nekem kozolcu v Polulah v osebi 20-lctnega brezposelnega mesarskega pomočnika Jožeta šanteja iz Jurkloštra in ga izročili sodišču, šantej taji tatvino. e— popravek y včerajšnji notici v treh porokah je treba popraviti ime okrajnega sodnika v Prevaljah, ki se imenuje Janko Karlovšek in ne Karkrach, kakor je bilo pomotoma objavljeno. G— Mestni kino predvaja danes ob 20.30 izvrstni zvočni film >Alrauna« po znanem romanu H. H. Ewersa. V glavnih vlogah Brigita Helm, Albert Bassermann in Bern-hard Goetzke. e— sokolska plesna š la bo pričela z rednimi plesnimi vajami v nedeljo 16. t. m. Plesne vaje bo vodil priljubljeni plesni mojster g. Ljubo čeme iz Ljubljane. Iz Kamnika ta— Proslava zlatega jubileja kamniške »Lire« obeta biti re<5 lepa pevska manifestacija. Zanimanje za sobotni koncert »Lire« je izredno veliko ne samo med kam" niškim občinstvom, ampak tudi drugod. Vsak bi bil rad navzočen pri proslavi zlatega jubileja prvega slovenskega pevske* ga društva, saj je bila »Lira« vedno ponos Kamnika. Veliko radost je posebno vzbudila med meščani vest, da je Nj. Vel. kraljica blagovolila prevzeti pokroviteljstvo nad proslavo Posebno pa je že sedaj ve liko zanimanje za nastop pevskih ziborov, ki pridejo iz najrazličnejših krajev, da nastopijo na nedeljskem koncertu in pripomorejo k čim dostojnejši proslavi svojega starostnega prvaka. Ker je dovoljena polovična vožnja, bo obisk brez dvoma prekoračil nflše pričakovan je. saj je prijavljenih že veliko število delegatov raznih pevskih društev itd. Koncert se bo obakrat vršil v sokolski telovadnici, ki je sicer zelo akustična, vendar pa se upravičeno bojimo. da bo za nedeljski koncert premajhna Prvotno je bila za ta koncert določena K« in bele, mehke roke dobiie z redno vporabo Obraz in roke dobe svežo, negovano poli. če lih nadr^nele in na lahko masirate red« no zvečer in predno se podaste na prosto z Nivea-creme. Nivea«creme nadomešča polom eueerita maščobo kože. ki se je izgubila in brani ler jača na ta način tkivo, aktivira delovanje celic, tako da poslane koža zopei čista, mehka, gladka in mladostno sveža. Nivea • creme: Din 5.00 - 22.00 fu$osl. P BEIERSDORF i rHOVpfi t— Koroški dan bo priredil PRK obeh narodnih šol v Trbovljah v ponedeljek ob 16. v Društvenem domu. Na sporedu ie skioptično predavanje, koroške narodne pesmi, deklamacije in igra »Id;mo v Korotan«. Ker je ^vstop prost, je udeležba vsakomur omogočena. t— Cestna razsvetljava. Ljudje se pritožujejo, da so naše ceste zelo slabo razsvetljene. Kadar je na i večja tema, cestne luči gotovo ne gorijo. Kaj je tenru vzrok, ali tudi skednja? V današnjih časih bi bilo vendarle dobro, de so javne ceste nekoliko bolj razsvetljene. Iz Litije i— Krst svetogor&ke koče. V nedeljo 16 oktobra bodo zasavski pkninarji krstili lansko poletje otvorjeno kočo na Sv Gori. Koča bo nosila ime po predsedniku litijske SPD g. Ferdu Tomaž:nu, županu rz Smartna. Slovesnost se bo pričela po 11. uri. Izletniki, ki bodo dospeli na postajo Savo tako iz ljubi ianske ali zidanmo« ške strani, bodo še lahko pravočasno dospeli h knstu. Pot na Sv. Goro je 6 savske postaje dolg« le 100 minut, ni naporna, ima pa krasen raizgled. Sv. Gora pa je znana sploh kot biser med krasotami Zasavja. j— Prvovrstni premog in drva dobavlja po znižanih cenah Franc Miilleret. Dolgo pogrešano ženo so našli mrtvo Novo mesto, 12. oktobra. Tz vasi Klečeta pri Žužemberku je odšla s svojega doma prve dni oktobra po-sestnica vdova 55 letna Marija Blatniko-va. Namenila se je na obisk k svoji poročeni hčerki v vas Plešivec. kamor le dospela 5. t. m. že ob mraku. Pri hčerki je ostala le nekaj mimit, nato pa se je podala nazaj proti domu. Ker se žena še drugI In tretji dan po svojem odhodu od doma ni vrnila, so jo šli vaščani iskat. Po dolgem iskanju je posestnik Anton Glavič našel nesrečno ženo mrtve v gozdu, imenovanem Smihelska gmajna, ki se razprostira med vasjo Kle-četcun in Plešivcem. O najdbi trupla so bib takoj obveščeni orožniki in okrajio sodišče v Žužemberku. Ker je posestnico na potu najbrže zadela kap tn se na nja-nem rruplu niso našli nobeni znaki nasilja. je bi1 dovoljen pokop, ki se je Izvršil včeraj. Pokojnica, ki je bila zelo skrboa gospodinja, zapušča šest otrok. e— Delovanje Ljudskega % seučillšča, V ponedeljek 19. t. m. zvečer se je vršil v ri--salnici deške meščanske šole občni zbor Ljudskega vseučilišča. Po pozdravu predsednika vladnega svetnika g. C. Lileka je poročala tajnica gdč. Debelakova. da je priredilo Ljudsko vseučilišče v pretekli sezoni 14 predavanj, med njimi 7 skeptičnih. Povprečno se je udeležilo predavanj po 70 eseb, največji cbisk je znašal 145. Blagajnik g. Srabotnik je poročal, da je imelo društvo lani 6.386 Din dohodkov in 4.469 Din izdatkov; premoženje znaša torej 1.916 Din. Darila, ki jih je prejelo društvo v gotovini, znašajo 2.990 Din, vstopnine pa je bilo 2.090 Din, dočim je plačalo predavateljem 2.632 Din. Iz poročila knjižničarja g. Mlačnika je razvidno, da ima društvo 168 uvrščenih (med temi 8 novih) in 65 neuvrščenih knjig, naročeno pa je na tri revne. V novi odbor s • bili izvoljeni: predsednik vladni svetnik Lilek, podpredsednik CUenšek, tajnjea gdč. Debelakova, blagajnik Zdravko Kovač, knjižničar Mlačnik, odborniki ravn. Jernej, ravn. Marinček, Roš in Zemljič, namestniki narodni poslanec Ivan Prekor-šek, dr. Rebernik in Srabotnik, pregledo-valca računov Javševec in Turnšek. — Otvoritev nove sezone bo v ponedeljek 17. t. m cb 20. v risalnlci meščanske šole. G. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane bo predaval »o ognjenikih naše zemlie« in predvajal lepe skioptične slike. Ker bo predavanje zelo zanimivo in poučno, pričakuje odbor čim večjo udeležbo. e— Koncert. Vijolinskl virtuoz g. Kar-lo Rupel, basist g. Marjan Rus in operni dirigent g. dr švara, člani ljubljanske opere, bodo priredili 7. novembra zvečer koncert v Celju. Društva naj blagovolijo upoštevati ta datum. e— Kolo jugosl. Sester v Celju je letos zaradi gospodarske krize opustilo običajno tombolo in ju bo priredilo prihr dnje leto. S čistim dobičkom te prireditve bo izvršilo potrebna popravila v svojem počitniškem »Celjskem domu« v Bakarcu, za katerega je že poslalo zadnji obrok kupnine. Sedaj bo mogoče polagcma odpraviti razne nedo-statke v tem domu. V počitniških kolonijah Kola jugosl. sester t Celju je bilo letos 279 oseb, med temi jih je bilo 28 le po nekaj dni na obisku pri otrokih. Plačujcči kolonisti so omogočili 64 otrokom, da so lahko letovali tri tedne v Bakarcu, in sicer 3 8 zastonj, 46 pa po znižani ceni. Poleg tega so imeli znaten popust otroci, ki so bili s starši. e— Zanimivo popravilo na stolpa župne cerkve. Kleparsko podjetje g. Dolžana izvršuje sedaj popravila na 75 metrov visokem stolpu župne cerkve. Delavci popravljajo strelovod, Izmenjali bodo konico, pozlatili križ na vrhu zvonika in obnovil; pločevinaste dele. Drzne delavce, ki v življenjsko nevarnem položaju mirno izvršujejo svoje delo, z občudovanjem opazujejo številni gledalci. e— žrtev napada in huda nesreča. V št. Janžu pri Rečici v Savinjski dolini je neki moški v nedeljo v pretepu udaril 18-letne-ga. mizarskega pomočnika Jožefa Venka s kolom po glavi in mu razmesaril levo uho. — V torek popoldne je na lesnem skladi- Na velikih svetovnih trži ščiti kapitala je v zvezi s svetovno krizo prišlo zadnja leta do popolnega zastoja. Pred vojno so bile velike zapadno-evropske države na čelu z Artigiliio posoH'lod,aja.Iike za skoro ves svet VHoga Zedinnenrih držav je bila v tem pogledu minimalna. Tik pred vojno je imela Anglija plasiranih v inozemstvu 18 milijard dolarjev, Nemčija pa skoro 5.6 milijarde. Večje pilasmane v inozemstvu so imele tudi Belgija, Švica in Nizozemska. Po končani vo-ini so prevzele vodilno vlogo na sve temne m trgu kapitala Zedinjene države. Sčasoma sta tudi Anglija in Francija zopet pridobili na važnosti kot poso-jilodaiialki. Seveda pa je po vojni glede dajanja posojil nastopila sprememba v toliko, da so se posojila dajala v znatni meri kratkoročno, kar je v veliki meri povzročilo lansko kreditno krizo. Kako se je gibal zadnja leta Izvoz kapitala v obliki posojil nam nazorno kaže najnoveiiša študija Društva narodov, sestavljena za razdobje 1527 do 1930. Kot glavne posojilodajalce so v tej statistiki navedene naslednje države: Zedlnijene države, Anglija. Francija, Sve diska in _Če-šk»slovaška. Posojila, ki so jih te države dale leta 1927. so znašala 1595 milijonov dolarjev; naslednje leto se je ta vsota dvignila celo na 19S7 milijonov dolarjev, zato pa je že leta 1929 padla na polovico, to je 895 milijonov, leta 19-30 pa je dosegla le še 636 milijonov. Leta 1928 so več kakor polovico gornje vsote 1987 milijonov dolarjev dale Zedinjene države; še v letu 1929 pa se je razmerje že povsem spremenilo. Na čelo je stopila Anglija, ki je dala v obliki posojil inozemstvu 574 milijonov dolarjev, to je celo nekaj več kakor leta 1928, dočim so Zedinjene države dalte le 206 milijonov (1. 1928 1099 milijonov). Prvo mesto kot posojilodajalka pa je morala Anglija že leta 1930 odstopiti Franciji. V tem letu je Francija dala inozemskih posojil za 252 milijonov dolarjev, Amerika za 196 milijonov, Anglija pa za 112 milijonov. Udeležba Češkoslovaške je v tem letu znašala 50 milijonov dolarjev (leta 1929 24), udeležba Švedske pa 26 milijonov (1. 1939. 71). Največ posojil je v razdobju 1927 do 1930 dobila Nemčija, namreč 2775 milijonov dolarjev (1072 milijonov 1. 1927. 1007 milijonov leta 1928., 553 milijonov 1. 19?9 in 143 milijonov leta 1930). Hudo se je v teh letih zadolževala tudii Madlžarska (vsega za 245 milijonov dolarjev) in Poljska (za 273 miljonov). Zadolžitev Jugoslavije je znašala 50 milijonov dolarjev. rslvo Stanje Narodne banke Po najnovejšem izkazu od 8. t. m. se je zlata in devizna podlaga Narodne banke v prvi četrtini oktobre zmanjšala za 11.4 na 2019.3 milijona Din; devize, ki 6e ne vštejejo v podlago, pa so istočasno narasle za 5.7 na 91-5 milijona Din. Zaloga kovanega denarja, ki se je pred tedni gibala na višini 160 miljonov, ie v prvi četrtini »k-tobra ponovno popustila za 8.3 na 96.6 milijona Din, kar priča, da novi srebrni novci nadalje prihajajo v premet. Posojila na menice so 6e ponovno precej povečala, in sicer kar za 55. J na 2184.5 milijona Din. Menični portfelj se je v zadnjh 2 mesecih (od 8. avgusta) povečal za 144 milijonov. Lomibardna posojila pa so ostala v glavnem nespremenjena. Obtok bankovcev se je povečal za 48.3 milijona D:n in znaša sedaj 4881.1 milijo* na Din. Navzlic povečanju je obtok bankovcev letos za 420 milijonov manjši nego je bil lani 8. oktobra in za 771 milijonov manjši nego na isti dan pred 2 toma. Povečanje obtoka v prvi četrtim oktobra je predvsem posledica zmanjšanja obveznosti na pokaz, ki so se skrčile za 78.3 na 716.7 milijona Din. Nazadovale so tako privatne žirovne vloge (za 57.3) kakor tudi žirovne vloge po raznih računih (za 23.1). Na drugi strani pa so narasle obveznosti z rokom (kjer se knjižijo obveznosti zaradi blagajniških bonov), in sicer za 60.7 na 1472.8 milijona Din. Razmerje kritja je ostalo v glavnem nespremenjeno. Kritje obtoka hankovecv in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša 36.07 odst. (v zadnjem izkazu 36.08 odst.), kritje v samem zlatu ps 31.49 odst. (31.32 odst.). Stanje na dan 8. oktobra je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti sta.iiu od 30. septembra): aktiva* podlaiga 2019.3 (— 11.4). od tega v zlatu 1763.0 (—), v valutah 1.3 (4- 0.5). v devi* zah 255.1 (— 11.9): devize, ki se ne vštejejo v podlago 91.5 (4- 5.7); kovani denar 96.6 (— 8.3); oosoiila na menice 2184.5 55.iv lomlhard 352.3 (— 0.1); stari drl dolg 1809.9 (4- 0.1); začasni avans gl. drž. blagajne 600.0 (—V pasiva: obtok bankovcev 4881.1 C-4- 4S.3V obveznosti na poka« 716.7 (— 78.3). od tega nasproti drJUvl 3.9 (A- 2.1), po žirovnih računih 392.? (— 57.3). po raznih računih 320 0 (— 23.1); obveznosti z rokom 1472.8 (-j- 60.7). Bone 12. okt Na ljubljanski borzi se je danes deviza Xewyork nadalje nekoliko popravila. Okrepili sta se bidi devizi Praga in Berlin, dočim je London popustil. Na zagrebškem efpk»nem tržišču «e *e Vb in a škoda padal ie okrepila in je bila zn-kliučena po 193. Tudi 7'/(> Blairovo posojilo je bilo čvrsto in se ie trgovalo po 58. Od dolarskih papirjev pa ie 7°/» Blairovo poeoiilo Izmed 10 ljudi jih ima 7zobni kamen ...dobi ga pa laKko vsak! Kolikokrat je bil ze^zobm kamen kriv, da ste Izgubili zob, ker ga niste pravočasno odpravili! Kdor si žobe redno cisti s Sargovim Kalodontom, odvrne to nevarnost. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema, k? ima v sebi sulforicinov oleat po Dru. Braunlichu in ki;zobni kamen polagoma in zanesljivo odpravii zobe pa ohrani močne in zdrave« V&IO D Proti zobnemu kamnu ponovno popustilo na 34, 33.50 zaklj„ 8% Blairovo na 37-50 zakli.. 7°/e Seligmanovo p> sojilo Drž. hip. banke pa je bilo zaključeno po 46.25. Promet je bil še v delnicah PAB po 215. Devir« Ljubljana: Amsterdam 2308—2319.82 Berlin 1361.80 — 1372.60, Bruselj 796.91 -800.S5, Curih 1108.35 - 1113 85, vx>ndon 197.19 — 198 79, Newvork ček 5722 14 — 5750 40, Pariz 225.18 — 226.30, Praga 169.90 170 76. Trst 293.35 _ 295.75. Zagreb. Amsterdam 2308.46 — 2319.82, Berlin 1361.80 — 1372.60. Bruselj 796.91 do —O—, London 197.19—199.79. Milan 293.35 do 290.79. New-York kabel 5744.14—5772.40. New-York ček 5722.14—5750.40, Pariz 225.18 do 226.30. Praga 16990 — 170.73. Curib 1108.35—1113.85. Cnrih. Pariz 2032, London 17.8275. New York 517.75. Bruselj 71.90. Milan 26.50. Madrid 42.40. Amsterdam 208 30, Berlin 123.10. Stockholm 91.60. Oslo 89.75, Kobenhavn 92.50. Sofija 3.73, Praga 15.33, Varšava 57-90 Bukarešta 3.07. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 192—194, za okt. 192—193. za nov. 190 do 192, 7'/o investicijsko 52—54. 6°/o begluške 34 bi., 7% Blair 33-34. 8n'o Blair 37-37-50. 7% Drž. hip. banka 44 —46; bančne vrednote 3900 bi.. Priv. agrarna banka 212—220 Beograd. Voina škoda 186. 190 zaklj., 7"o investicijsko 52 den., 6°/o begluške 33.25, 33.50, 34 zaklj., 7°/o Blair 36 bi-. Narodna banka 3950 zaklj., Priv. agrarna banka 220, 219 zaklj. Dunaj: Dunav-Sava-Jadran 13-75, Staate-eisenbahnges. 16.30, Trboveljska 20.55, Alpi-na-Mont. 12.25. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 12. okt. Začetni tečaji: Plenica: za dec. 48.25. za marc 50.25, za maf 55.25. + Ljubljanska borza (12. t m.) Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se: pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plačljivo v 30 dneh): sremska, 76 kg po 177-50 do 180. baška, 76 kg po 180—182.50, sremska stara. 78 kg 182-50—185, baška stara, 79/80 kg po 187.50—1«); moka (slov. postaja, plačlj. v 30 dneh): baška >0z po 300 dn 305, banatska »0« po 310 — 315; koraza: (slov. post., mlevska voznina, plačlj. v 30 dneh): baška 6tara po 135—137.50; nova, umetno sušena po 100—102.50. -f Novosadska blagovna borza (12- t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 63 vagonov. Pšeniea (76 kg): baška. okol. Novi Sad. sremska. gornjebaška. srednjebaška 146 do 148: baška potiska 148—150; ladia Tisa 152 do 154: ladia Begej 151—153; gornjebanat-ska 144—142. Koruza: baška in sremska stara 92—94: banatska 82—85; baška nova, za dec-ian. 62.50—65; baška. sremska, za marc-mai 79—81; sremska nova, par. Šid 69—71; pariteta Indjija ^6—68. Ječmen: baški, sremski. 64/65 kg 90—95. Moka: baška. banatska jO« in »Oggt 235- 250; >2< 215—220; »5< 190—200; >6« 160—170; >7< 135—145; >8? 82.50—87.50 Otrobi: 60—62. Fižol: baški in sremski beli 110—115. + Budimpeštanska terminsfea bor«a (12. t. m.) Tendenca slabša, promet miren. Pšenica: za okt. 12.90—12.94. za marc 14.09 do 14.10, za maj 14-35—14.36; rž: za okt 8.05 do 8.06. za marc 9.18-9-20; koruza: za mai 9.25—9.26. Čar cirkusa Ob prihodu cirkusa Cirkus Gleich je pristen m popoln" ▼ »vojii stroki, kar dokazuje visoko število posetnikov vseh njegovih predstav, dresur-nih preizkusov in živalskega parka. Kratko rečeno: cirkus Gleich je povsod zelo priljubljen. Vse je pristno rn popolno v tem cirkusu, kar pa ne pomeni, da misli cirkus svoje klovne in akrobate postaviti na kako posebno vzvišeno stopnjo. Povsod pa se izkaže, da si njegovi klovni in akrobati pri vsiaikem nastonu osvojijo publiko. Povsod drugod se lahko doseže popularnost tudi s pomočjo prijateljev. Takega sredstva za dosego popularnosti pa ni pri cirkuškem arfcistu. Pisatelji in vsi umetniki si lahko z enim samim delom pridobijo sloves, umetnik v cirkusu pa si mora pridobiti svoj sloves pri vsaki predstavi posebej. Pred kritičnimi in treznimi očmi publike je brez moči vsaka reklama, ki se opira na kake prejšnje uspehe. Tudi večkrat ponovljene spretnosti se ne uveljavljajo, kajti vsaka predstava zahteva od artista nekaj novega. Ciikuški artist se vsak večer ne bori samo za uspeh, temveč od izvedbe njegovega' trika je v največih primerih odvisno tudi njegovo življenje. Če pomislite na najdrznejše produkcije v veliki višini, na scene med levi, severnimi medvedi in velikanskimi sloni, si lahko vsak misli, da je vse to boj m obenem tudi prava tekma za življenje. Pri vsem tem pa je publika vedno ne samo zelo kritična, temveč tudi neizprosna, ker zahteva vedno po vsakem še tako velikem dokazu največje spretnosti in smelosti spet in spet še kaj novega ln Gleich v Ljubljano drzmejšega. Artist takozvani »letalec smrti«, ki se da pognati 20 m daleč, je prav kmalu izpodrinjen od drugega kandidata smrti, ki je z najskrajnejšimi napori in z največjim življenjskim rizikom svoj polet spravil na 25 m. Krotilec, ki nastopa z 20 divjimi levi, pa je lahko pripravljen, da ga bo že prihodnji dan zamenjal še drz-nejši dompteur, ki bo predvajal v največjem miru 25 divjih bestij. Gleich je pristen in se drži stare cirkuške tradicije. Njegovo podjetje je in ostane cirkus, vzdržuje pa korak z novo dobo in zna najmodernejšo tehniko združiti s svojim podjetjem in jo najpametnejše Izkoristiti. Prej nekdaj je nekaj shujšamih konj vleklo od vasi do vasi par vozov, sedaj pa trije posebni vlaki prevažajo na največje daljave moderno urejeno cirkuško podjetje, ki razkazuje največje zanimivosti vseh delov sveta. Kdor obišče kako predstavo tega cirkusa, preživi nekaj ur v oblasti pravih čudežev in največje fantazije. Cudovitostl so mu nudili pestri programi in ko so v pozni nočni uri ugasnile luči v velikanskem mestu na kolesih, so spečega gledalca predstave obšle sanje, v katerih so se nanovo pojavljali akrobati na trapecih, visoko v zraku, in vse eksotične zveri daljnih krajev so se kazale zdaj v svoji ne-ukročeni pristnosti, takoj nato pa spet čudovito udomačene v ulogah, ki bi jim celo fantazija mogla komaj prisoditi. Ves ta čarobni svet pa se vrti okrog imena Gleich. 1034.'n NABAVA ŽIVIL ZA VOJAŠTVO Intendantura Komande Dravske Divizijske Oblasti v Ljubljani bo na dan 14. oktobra t 1. ob 11. uri imela licit"":" — Pšeničnega zdroba ... makaronov ..... krompirja ..... zelja ....... čebule ....... jesiha svinjske masti .... olja . •...*. sladkorja...... žeanega ječmena ... cikorije....... kavine konzerve .... leče • žgane kave...... ■ • čaja . ..•«••■■■ suhih sliiv...... Po roji se labko vidijo vsak dan v pisarni Intendanture Komande Dravske Divizije Oblasti. # # , - • Kavcija (5% vrednosti posameznih vrst) se položi na blagajni podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani 14. oktobra do 10. ure. Iz pisarne Intendanture Dravske Divizijske Oblasti E. St. 13654 od 10. okt. 1933. • • p. p 25.000 kg • p p p 44.000 » 0 p p p 31.000 » m p • m 35.000 » m • p p 2.800 » m p • m 6.000 litrov 9 p p p 11.000 kg m p p • 1.700 litrov • p p ■ 3.000 kg • • p ■ 150 » • p p p 130 » • p p • 3.500 » • p ■ p 360 » « p * m 45 » a * p m ' 243 » • • • • 500 » -_ Evropa tam, kjer je b3a leta 1850 Iz življenja in sveta NajnovejSa zabava angleških plemenitašinj Senzacija v pariškem avtomobilskem salona Einstein se preseli v Ameriko Zavod za napredne študije ▼ Nerw Yor-tu, ki se je osnoval 1. 1930 s 5 milijonsko dolarsko glavnico Lurze Bambenger in go. Gould, naznanja, da je prevzel prof. E;o-stein na njem vodstvo tečajev za ma tematiko iti teoretično fiziko. Služba je dosmrtna. Einstein 6e bo zaradi tega stalno preselil v Ameriko in se bo posvetil ustanovi 2 vsemi razpoložljivimi s'lami. Kljub temu pa je uredil lužbovanje v Ameriki tako, da bo lahko vsako leto prihajal na predavanja v London. Zaradi nove pogodbe bo Einstein odpovedal svoje mesto na ber« Iinski univerzi. Polom kralja elektrike Kakor so poročali listi te dni, so v New Yorku aretirali Martina Insulla, v Atenah pa njegovega brata Samuela, »kralja elektrike«. Ta »kralj«, vodja in duša 85 velepodjetij, enega najsilnejših ameriških koncerncv, je postal žrtev gospodarskega vrtinca, k: je zadivjal preko severnoameriške celine. Pred več nego 50 leti je prišel kot 20-leten mož iz Anglije v Ameriko, kjer je postal tajnik izumiteljskega genija Umni asa Alve Edisona in vodja njegovih ga spodarskih zadev. Postal je drugi pod-predsednik njegove električne družbe, v začetku tega stoletja se je začel osamosvajati in je hotel polagoma združiti vso električno produkcijo v svojih rokah, pozneje še cestne železnice in plin. Postal je vodilna glava ogromnega omrežja koncer-nov. ki so imeli svoje središče v Chikagu, kamor se je bil že prej preselil. Njegova napaka je bila morda v glavnem ta. da je verjel v neomejene bodoče možnosti elektrike in da se je v tem znamenju spustil v investicije, ki so v času prospeha še kolikor toliko ustrezale dejanskim potrebam, v času nenadnega izbruha krize pa so morale p stati ogromno breme. Ko je videl, da potreba po elektriki v mestu in na deželi narašča, je skušal do- j polniti denarna sredstva, ki mu jih je dajala po razmeroma nizkih obrestih na razpolago Morganova banka. Dobil je ta sredstva v konkurenčnih bankah brez nadaljnjega, a pri tem se je tako zapletel v ob-veznrsti ,da se ni mogel odtegniti finančnim bitkam ki so se pričele s padcem tečajev poleti 1929. Pri tem si je skušal pridobiti denaraib I sredstev tudi s prodajo svojih obveznic in delnic in sicer odjemalcem elektrike in plina, ki so ju proizvajale njegove družbe. Dokler so ti odjemalci imeli kaj pribran. kov, so prihajali Insullu v roke, ko jim jih je zmanjkalo, se Insullove denarne težave niso dajale več lajšati. Brez teh denarnih virov, zadolžen bankam, ki so tičale same do vratu v denarnih težavah, je doživel še popuščanje potrošnje plina in elektrike. To je bil konec. Njegova pod jetja bodo postala last Morganovega ken-cerna in konkurenčne družbe general Electric, kaj bo ž njim, pa bo pokazal bližnji čas. Zdravo in bolno telo Rak ni podedljiv, le če imata oče in mati isto vrsto raka, podedujejo otroci naklon k bolezni in se morajo dati često preiskati. t Filip Macedonskl je plačeval svoje zdravnike, kakor bogove, samo s kadilom. Kloroform je za srce 30-krat bolj strupen nego eter Prrf. dr. Halban zdravi vnetja odvodnic brez bolečin z lahkimi Rontgenoviml žarki. Da prepreči pretrese ln embolijo, prinaša Rontgenov aparat k bolnikovi postelji. Reakcija zdrave seči je praviloma rahlo kisla. Čudno pa je, da je seč pri eni to isti hrani z malo vode lahko Izrazito kt-sla, če pa zauživa človek dosti vode, je nevtralna ali reagira celo alkalično. • Po dr. Bendaeu je škrlatinka najbolj pogosta v oktobru in septembru, najbolj redka v juliju, krivulja difterije pa pada od januarja do julija z majhnim dvigom v marcu in maju Suho vreme pospešuje obe bolezni, škrlatinko vrhu tega temperatura 15—10 stopinj Celzija, difterijo pa temperatura 10—4 stopanj. V Parizu so pred dnevi otvorili razstavo avtomobilske industrije, ki prikazuje najboljše in najlepše izdelke svoje vrste. Avto tipa Maybach, ki ga vidimo na tej sliki, spada med najlepše in najelegantnejše voze na razstavišču 650 m pod morsko gladino Znani angleški zoolog prof. dr. Wiliam Beebe, ki se je proslavil z raziskovanjem morskih globin s pomočjo umno zgrajene jeklene krogle (batisfere), pripoveduje za-nimive stvari o svoji zadnji podmorski ekspediciji s to pripravo, ko je dosegel 650 m. Teh 650 m, priznava Beebe sam, je v primeri z velikimi morskimi globinami, presegajo celo 10 000 m, malenkest, toda učenjak se hoče že z naslednjo ekspedicijo potopiti vsaj 1000 m globoko. Zgradil bo v ta namen še večjo batisfero z močnejšimi stenami, da bodo lahko vzdržale siloviti v. dni pritisk. Sedanja krogla bi pritiska v tej globini ne vzdržala več. Beebeja je spremljal v globočino ravnatelj Barton, in ker je brezžična zveza z Beebenovo tajnico na krovu ladje »Free-don« ves čas brezhibno delovala, nista imela drzna potapljača niti trenutek občutka, da sta brez pomoči izročena silam neznanega sveta. Vse vtiske sta takoj sporočala tajnici. Prvi vtis ni bil baš vesel. Po prvih sto metrih ju je objela strašna tema, kakor da ju obdaja črnilno morje. Nikjer se ni zganila niti sled življenja. A potem se je prizorišče hipoma spremenilo m pred njunimi očmi so se pojavila še nikoli \idena čuda. Zdelo se je, da vidita skozi okroglo stekleno okno v gondoli zvezdnato nebo, na katerem pa so se zvezde premikale s često veliko brzino. To so bila podmorska bitja, ki so Izžarevala svojo lastno svetlobo. Počasi sta lahko ločila tudi njih cblike, tembolj ker so priplavala čisto do šipe. Globokomor-ske ribe so izžarevale svetlobo v vseh mogočih bajnih barvah, videla pa potem polipom podobnr bitja s teleskopskimi očmi in organskimi svetilkami, ki sta jih mogla celo fotografirati. Hipoma se je približala gondoli ogromna, do 10 m dolga pošast, ki je smatrala batisfero bržkone za veliko žival, ki se je bila izgubila v to globino. Pošast je v trenutku odprla grozotno žrelo, iz katerega je žarela luč. V jekleni krogli je postalo naravnost svetlo. Tedaj se je levo od pošasti pojavila jata majhnih svetlikajočih se rib. Nestvor je planil z odprtim gobcem na to jato, gobec se je zaprl, luč je ugasnila in ribice so bile izginile v žrelu. Tudi v teh globinah ista slika kakor zgoraj: boj za obstanek in zmaga močnejšega nad šibkejšim ... (Pravkar izišla številka tedenske revije »življenje in svet« priob-čuje članek »Kaj je videl prof. Beebe v morski globini« s slikami.) Škof — pilot Ameriški škof Spellmann. ki se zadnji čas mudi po opravkih v Vatikanskem mestu, je te dni napravil z uspehom skušnjo za pilota. Bombno letalo v razvalinah Nad angleško grofijo Surrey se je te dni pokvaril motor bombnega letala s šestimi možmi posadke. Pilot si je prizadeval, da je ostalo letalo toliko časa v zraku, dokler niso odskočili vsi člani posadke s padali. Samo on in pomožni pilot se nista mogla rešiti in sta priletela mrtva na zemljo ter zoglenela v plamenih Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za-stajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo ča-šico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivcm črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Na jesenskem turnirju v golfu v Raneaghu so rabili ponije za nosače igralnega orodja za golf. Konjičke so sebi in gledalcem v zabavo vodile po športnem prostoru angleška lady Horlandsflci gospodarstvenik Colijm Je imel na zadnjem zasedanju Društva narodov v Ženevi poročilo, ki je učinkovalo pora-zno na poslušalce. Ugotovil je. da v šestih letih, odkar praktično sodeluje pri gospodarskih akcijah Društva narodov, ni bila uveljavljena še nobena izmed sklenjenih pogodb. V pogledu gospodarstva je danes Evropa tam. kjer je biln pred dva in osemdesetimi leti. Morala bo zategadelj resignirati na avtarkijo, o kateri se toliko piše, in zopet dvigniti umetne zatvomice, ki si jih je postavila sama. Strokovnjak za manjšinska vprašanja Guani, delegat Urugvaja, je bil na zadnjem zasedanju Društva narodov v 2enevi izvoljen za poročevalca o manjšinskih vprašanjih Drobne zanimivosti Nesreča brzega vlaka v Franciji V torek se je iztiril pri Villepatoirju — Coubertu v departementu Seine-et-Mame brzovlak Pariz—Basel. Čeprav je v trenut, ku nesreče vozil z brzino 110 km, je imela katastrofa le lažje posledice. Ranjenih je bilo 16 oseb, večinoma lahko. Vlaku je bil priključen tudi vagon brzega vlaka Beograd—Pariz. Japonska kupuje otoke V dobro poučenih londonskih političnih krogih se govori, da se pogaja Japonska s Portugalsko zaradi odkupa otoka Timor v Malajskem arhipelu. Poleg tega si Japonska prizadeva, da bi v Avstraliji dosegla sporazum glede odkupa bivše nemške ko* lonije Gvineje. Justifikacija korejskega atentatorja V Tokiiu so te dni usmrtili korejskega atentatorja Rihoshija, ki je letos v jano« arju izvršil napad na japonskega cesarja. Čeljust predpotopnega slona Na neki njivi blizu Pignatara d' Inte-ramma v Italiji so te dni našli čeljust pred-potopne pošasti. Ze 1. 1936 so odkrili na tem ozemlju ostanke paleontološke živali. Čeljust pošasti — domnevno predpotopnega slona, je dolga 70 cm in široka 50 cm ter tehta skoro 200 kg. Čekani, ki štrlijo iz čeljusti, so rahlo ukrivljeni ter merijo v dolžino 2.75 m, v premeru pa imajo 15 cm. Operacija mfctde Habsburžanke Bivša cesarica Žita se že nekaj dni mudi v KeVnorajnu. kamor se je bila pripe« ljala iz Bruslja. Pripeljala je v KeLmorajn svojo najmlajšo hčerko, desetletno Elizabeto Šarloto. kateri je ranocelnik univ. prof. dr. Haberer izrezal slepič. Paratifus v Inomostu Inomoška bolnišnica je sprejela zadnje dni okolu 100 bolnikov, pri katerih eo zdravniki ugotovili paratifus. Epidemijo je razširil v mestu natakar neke elegantne kava me. Ponesrečeni skladatelj Manrlos RaveJ se je zadnje dni ponesrečil na avtomobilski vožnji v Parizu ter se precej poškodoval, vendar brez nevarnosti za življenje Električna pisava odkriva možganske skrivnosti Vodja psihiatrične klinike v Jeni prof. Berger poroča, da se mu je posrečilo ugotoviti v možganih električne pojave, ki gredo sporedno z duševnim delovanjem. Z zelo občutljivim aparatom se dado električni toki speljati skozi nedotaknjeno lobanjo in beležiti v obliki krivulj. Aparatura, ki ji je ime elektrofalc graf, ima to rej v bistvu isto nalogo, ki jo ima elektro-kardiograf za srce. Električni pojavi nastopajo pri novorojenčkih šele v šestem tednu, kar pomeni, da so novorojenci nezavestni. Do četrtega Spor za dragulje cesarja Maksimilijana Iz Londona poročajo o interesantni pravdi, ki se v kratkem obeta svetovni javnosti. Gre za zlato in dragulje nesrečnega mehikanskega cesarja Maksimilijana, ki je bil ustreljen L 1867 v Queretaru. Vodja tedanjih revolucionarjev. Diaz, je hotel prepeljati njegovo zapuščino v Evropo, zlato in dragulji pa so 6e pri rtu Henrvju potopili. Kapitan Bordo:n se zdaj pripravlja, da bi dvignil te zaklade, a za primer, da se mu posreči dvigniti jih iz morskih globin, reklamira vso najdbo zase Proti njemu se je oglasil nedaleč od Londona živeči ribič Brightvvell. Mož se namreč izdaja za sina cesarja Maksimilijana in pripoveduje zigod* bo svojega življenja vsakomur, ki jo boče poslušati. Na svet je prišel — kakor pravi — v Vatikanu, kjer je intervenirala njegova mati, cesarnca Šarlota, pri papežu Piju IX. za pomoč nesrečnemu vladarju. Pozneje, ko je Šarlota zblaznela, so nesli otroka v London ter ga pustili na stopnicah neke najdeniš-nice. K sebi ga je vzel trgovec Brigihtwell, ki ga je tudi posinovil. Šele ko mu je bilo 20 let, je doznal mladenič za svoje pravo pokolenje. Za njegovo vzgojo je skrbel baje njegov stric, belgijski kralj Leopold. Bright\vell. nima nobenih papirjev, ki bi mogli dokazati, ker pripoveduje o sebi; edini dokument, ki pravi, da je sin mehiškega cesarja je vizitka, s katero postreže vsakomur, ki se zanima zanj. Vohunov doživljaj Komisija, ki je pod vodstvom lorda Lvttona preiskovala mandžurski konflikt je imela neprestano za petami legion japonskih vohunov. Ameriški listi zdaj poročajo o doživljaju nekega takšnega vohuna. ki so ga odkrili po naključju. Žena emeriškega člana komisije Mc Coya se je nekega dne nepričakovano vrnila v Peking, kjer je stanovala v hotelu. Zasač;la je v sobi svojega apartementa »kitajskega« hotelskega slugo, ki se je delal nevednega :n je začel v zadregi brisati prah s pohištva. Oster pogled je dami takoj razodel, s kem ima opravka. Privoščila si ga je zato temeljito. »Skrajni čas je že, da ste začeli pospravljati mojo sobo.« je dejala. Nato mu je ukazala temeljito očistiti pod, katerega je možakar likal dve uri, da mu je lil pot z obraza. Potem je moral premikati težko omaro iz kots v kot, na zahtevo pa je moral tudi irrestaviti postelje in končno očistiti strop. Ko je bilo vse to pri kraju, je zvita Američanka odslovila izmučenega »slugo« z besedami: »Tako, zdaj lahko greste in hvala za vse, stotnik Kitakava«. Hotelska koncentracija v Berlinu Iz Berlina poročajo o veliki koncentraciji hotelske obrti. Ustanovil se je koncem, ki obsega največje berlinske hotele. V koncernu so naslednja hotelska podjetja: Bristol, Baltic. Kaiserhof, Bellev:ie. Centralni hotel ter hotela Fiirstenhof in Pa-'asthotel. Vsi navedeni hoteli razpolagajo skupno z 2120 posteljami in so torej največji koncern svoje vrste na evropski celini. Ovire na svatbenem potovanju Na madžarski državni meji so carinski organi u-stavili londonskega draguljarja Normana Weissa. ker so našli v njegovem avtomobilu dragotine velike vrednosti. Dragotine je \Veiss po lastni fojavi prinesel s seboj v dar svoji nevesti, a bil je tako nepreviden, da tega ni dal zabeležiti na meji v potni list. Še interesantnejše ps je, kako je nrišlo do tega odkritja. Draguljarja je ovadila madžarskim carinskim organom neka učiteljica angleškega jezika, in sicer zato, ker se je bila zaljubila v Weissovega šoferia. ki ga je s trm hotela še nekaj ur pridržati v svoji bližini. Medved ga fe vgriznil v lice Iz Napoliia poročajo, da je postal neki nadzornik živali v Scbneiderjevem cirkusu žrtev rjavega medveda Žival ga je ugriznila v lice. da so morali moža takoj odpeljati v bolnišnico. Morda ga bodo rešili, toda nosil bo vse življenje očiten znak medvedove Joža. »S tvojimi umazanimi prsti ne smeš igrati klavirja.« »Mamica, saj udarjam samo bo črnili tipkah.'« Obleke in površnike za dijake nabavite najugodneje pri domači tvrdki Drago Schwab, Ljubljana ANEKDOTA Molnar kupuje časnike vsak dan prt istem prodajalcu. Nekoč je spet vzel nekoliko listov, pa je opazil, da nima dovolj drobiža pri rokah. »Nič ne de,« pravi kol-porter, »plačali boste jutri, ko pridete mimo.« — »Jutri sem že lahko mrtev,« pravi Molnar. »Prosim, prosim, tudi potem ne bo posebne škode,« meni prodajalec. Vsak rten ma leta pa traja preden dobi »električna pisava« tisto obliko, ki ic obdrži potem do smrti, ko preneha vsako delovanje v organizmu. Značilno je, da dobimo omenjene krivulje z elektrofalografom tudi pri človeku v spečem stanju — kar potrjuje domnevo psihoanalitikov, da deluje zavest tudi v spanju (cenzura sanj), šele pri popolni nezavesti, n. pr. po e7iileptičnih napadih, dalje po težkih mamilih prenehajo beležke falografa (tako zvani »elektrofalogrami«). Po drugi strani se odraža pospešeno duševno delovanje zelo razločno v oblikah krivulj, ki so n. pr. pri živih halunacijah v kokainski omami podobne pravim prelomljenim črtam. V narkozi se počasna potopitev v globoko nezavest grafično jasno odraža. V močnem mrzličnem stanju se falogrami spreminjajo na svojevrstea način, kar je morda izraz delinjev. Zelo važna utegne postati Bergerjeva metoda za odkrivanje duševnih bolezni, kajti pri celi vrsti teh bolezni, a tudi pri pretresenju možganov, oteklinah in krvavitvah možganov itd. se kažejo karakteristične krivulje, ki izdajajo te bolezni ii» anomalije v možganih. Bolničarka z drobnogledom V modernih bolnišnicah so pritegnili k znanstvenemu sodelovanju že sestre usmi-ljenke. Ta posnetek, ki je bil napravljen v bolnišnici sv. Jere v VVilmersdorfu pri Berlinu, priča, da so usmiljenke porabne tudi pri mikroskopu Ittlchal Zčvacoj 167 Pardaillanov sin Zgodovinski romanu Toda Jehan Mi nI spustil izpTed oči. N! jima dal časa, da bi bira izdria meč. »Ne utegnem vaju pretepati, kakor zaslužita,« je kriknil s porogljivim glasom. »A vzemita tole za aro!« ki že je dobil Eynaus brco v prsi, da se je iztegnil po tleh, kakor je bil dolg in širok, in jel pljuvati kri, Longval pa udarec s pestjo, ki mu je vrgel čeljust iz sklepa. RoquetailIe se je bil med tem komaj pobral in prišel toliko do sape, da je strahovito zaklel. Vse to se je bilo zgodilo z čudovito httrico. Še pol sekunde, in Jehan je sedel na komju in ga je pognal proti vratom, ne meneč se za Roquetailla, ki je lajal od daleč, a se ni upal približati. V tistem trenutku so se pokazal! na častnem pomota vojvoda F.pernonski, Acquaviva, Leonora Gaiigai ki mladi Candale. Jehan, ki je imel oči povsod, jih je takoj zagledal in se pikro nasmehnil »Držite ga! Primite rokovnjača! Zaprite vrata!« se je drl Ro-guetaille, kakor da bi ga devaji iz kože »Prepozno!« je zagrmel Jehan. Z železno pestjo de vzdignil konja, ura zasadil ostroge v bok io šinil kakor strela na ulico. Mladi Candaie, ki ga je oče besno prebadaJ z očmi, s! Je na pomolu pulil lase m v obupu ponavljal: »Prepozno!« »Ras imenitna ?e bSa tvoja misel, da si peljal rokovnjača v svoje stanovanje!« mu je očital d'Epernon, bled od togote. »Ali, gospod, saj ste vendar rekli.. * •»Molči, bedak!« ga je osorno nahrulil vojvoda. »Vral se v svojo sobo in ne zapusti je brez mojega dovoljenja!« Candale ni črhnil niti besedice. Po vojaško je pozdravil, se zasekaj tia petah in z dolgimi, STditimi koraki odšel. Acquaviva je brez besede, s komaj opaznim prežilijivim zsmrd-Ijajem opazoval ta kratki prizor. Leonora je zaporedoma upirala svoge iskreče se oči zdaj v vojvodo, zdaj v meniha, a v njenem glasa ni bilo slišati nrkakega razburjenja, ko je rekla; »Pojdiva, velečastiti... V tem trenutka knaroo preveč drugih sfcrbi. da bi smeli zapravljati čas z jalovimi 'očitki.« Acquaviva, ki ga njegova mirnost tudi zdaj ni mini?a, se ii ie globoko priklonil: »Zastran mene bodite brez skiibi. Idfte, hči, in ne zamudite niti minute,« je dodal s svojim najbolj laskavim glasom. Leonora ni silila vanj. Z lahnim naklonom glave se je poslovi1a od vojvode in meniha in s trdimi koraki krenila proti kočiji. Ne da bi se le količkaj obregnila ob svoje plemiče, je ukazala: »V dvorec! Poženite v skok!« Med tem se je Accruaviva obrnil k vojvodi in se mu glofboko, ponižno priklonil, kakor se spodobi ubogemu menihu pred mogočnim veMkašem. Obenem je pa komaj slišno, a vendar nekam oblastno dodal: »Ali site znorefi, vojvoda? Sram vas bodi, da vam mora ženska dajati zgled hladnokrvnosti! Na konja in dohitite tega mladega človeka za vsako ceno. Ce ne, smo vsi izgubljeni, tako mi krvi Kriščeve!« »Prav imate, smrti božje!« Je zamrmral dTipemon &i se udaril s pestjo po glavi. In že je planil in zavpfl: »Na konje, gospoda, na konje! Ta, ki je pravkar odjahal, je ro-kovnjač Jehan Hrabri! Primite ga živega ali mrtvega!« Z vseh shrani so se usuli vojvodov! častniki, vojaki in plemiči, ki so vsi poznali moriško pustolovščino, ter zagnali krik: »Jehan Hrabri! To je Jehan Hrabri!« A dTperocm je bil zamudil že več ko pet minut. Acquaviva, ki je stal Še vedno na pomolu, je s svojim blagim očesom opazoval hrupni, zmedeni direndaj. In njegov zaaitčljivi nasmeh je poslal še zaničljivejši, ko je sam pri sebi pomislil: »Zakaj mora človek potrebovati takih klavrnih pomočnikov? ..i Čudim se, da se je ta ošabni in grabežljivi vojvoda vofoče spomni) in zaklical ime Jehana Hrabrega. Tako je zasledovanje nesrečneža, ki je po Epernonovi neumnosti odkril moje načrte, vsaj oprto na pretvezo, ki jo mora vsak razumeti.« Kavalkada se je kmalu odpravila. Na čelu petdesetorice častnikov in plemičev je d'Ep era.cn v skok odjahal iz dvorca, A zamudil je bil še pet minut. Ko je poslednji mož vojvodovega spremstva odjahal skozi obok, si je Acquaviva potegnil glavnico na oči, prekrižal roke v širokih rokavih svoje halje in sključen v dve gube z drobnimi koraki zavil v ulico Breneuse, da bi tako kar najhitreje in po kar najbolj samotni poti dospel do mestnega obzidja. Ze po prvih korakih je srečal meniha Perfekta Gou'arda, ki je šel mimo njega, ne da bi rekel besedico ali trenil z očmi. In nato se je zgodilo tole: Ko je prispel Acquaviva do ulice Cog-Heron. so se jeli pojavljati z vseh strani menihi herkulske rasti, ta od spredaj, oni od zadaj, nekateri z leve, drugi z desne. Tako ga je v spoštljivi razdalji spremljalo kakih deset ali dvanajst dedecev, ki je v njih neopaznem varstvu brez neprilik dospel v kapucinski samostan. Balkanske igre v Atenah Že v ponedeljiski številki smo priobčili glavne rezultate, oziroma placementa prvega čine letošnjih balkanski higer. V nastopnem objavljamo točne rezultate teh iger, pri katerih smo, kakor znano, nastopili *ne-icompletni. To dejstvo, zlasti pa odsotnost našega odlične sprinterja Jamnitzkega, je precej vplivalo na ostalo našo ekipo. Kljub 'emu se lahko tolažimo s tem, da je odlični Krevs zasedel na 10.000 m tretje mesto in postavil nov jugoslovenski rekord. ač dober cagovor »edinstvenemu strokovnjaku« v Zagrebu, g. D., ki je še tik pred odhodom v Atene v evojem članku v zagrebškem »Sportskern listu« pisal o njem tako, da so faktično vsi morali atleta Krev-ae smatrati za »quantite negligeable«, ki v jugo^loven.^ki lahkoatletiki skoraj nič ne pomeni. 2e zaradi tega nas še bolj veseli ta uspeh g. Krevsa. Sicer pa se bomo z g. D. in z JLAS o tej stvari po končanih ;grah šc malo pogovorili. G. Krevsu zaenkrat prav iskreno čestitamo. V naslednjem rezu tate prvega dne: Tek 100 m: I. predtek: 1. Frangudis (G) 11.2, 2. Beju (R) 11.3, 3. Novakovič (J) 11.9: II. oredtek: 1. Mautikas (G) 11.1, 2. Semich (T) 11.5, 3. Stefanovic (J) 11.6. Tek 800 m: 1. Passi (G) 2:02 tri petine. 2. Stavrinos (G) 2:03, 3. Tučan (Jugoslaviji 2:05, 4. Velkovici (R) 2:05 dve peti« ri. 5. Popovici fR) 2:06. Met krogle: 1. Kleut (J) 13.37.5, 2. But-ouk (R) 13 19. 3. Spahič (J) 13.10, 4. Zives (G) 12.74.5. 5. Riece (R) 12.36.5. Skok v višino: Parhanikolau (G) 1.80, 2 Haiidar (T) 1.75, 3. Mar.delos (G) 1.75, 4. Gaučev (B) 1.75, 5. Panajatov (B) 1.75. 100 m finale: Frangudis (G) 11.1, 2. Man-tikas (G) 11.2. 3. Semich (T) 11.2, 4. Beju (R), 5. Stefanovič (J). 10.000 m: 1. Nanos (G) 34:25 dve pet.-ni. 2. Panait (R) 34:27, 3. Krevs (J) 34:42 (nov jugosloven&ki rekord), 4. Manea (R) 34:50. 5. Kovačič (J) 36.34. Štafeta 4 krat 400 m: 1. Grčija (Pass', H a diži grego riču, Georgakopulos, Mantikas) 3:35.6, 2. Rumunija 3:37.8, 3. Jugoslavije 3:38, 4. Turčija 3:40. 5. Bolgarija. Stanje točk po prvem dnevu: 1. Grčija 2. Rurnuniia 20, 3. Jugoslavija 19, 4. Turčija g, 5. Bolgarija 4. Občinstva je b;lo malo manj kot druga leta, vendar pa še vedno impozantno število 50.000. Tudi na hrani atletov, ki je nezadostna in ne preveč dobra, se pozna kriza. Službene objave Sekcije ZN-sodni-kov Razpis pod sa vernih izpitov. Sekcija bo izvedla 22. in 23. t. m. pod-8ave2.ne sodniške izpite, za katere soreje-ma prijave do 19. t. m. Kandidati naj navedejo v prijavi poleg imena in priimka še poklic, dan in kraj rojstva, ime svojega kluba in tc čen naslov. Priložiti se mora taksa Din 30. /ko se bo prijavilo iz posameznih krajev zadostno število kandidatov, bodo izpiti v dotičnem kraju, sicer bodo kandidati pozvani v Ljubljano. Takso: Z ozirom na reorganizacijo prvenstvenega tekmovanja objavlja upravni odbor: Za tekme v podsaveznem I. razredu in za vse tekme I. moštev klubov pod-saveznega I. razreda ostane v veljavi dosedanja taksa Din 80 (od tega Din 30 za Sekcijo). Za vse ostale tekme — torej tudi za klube prejšnjega I. razreda v Ljubljani in za tekme rezervnih moštev klubcv I. razreda znaša taksa Din 40 (od tega Din 10 za Sekcijo). Ostale pristojbine, dnevnice in potni stroški ostanejo v ->-e!ia-vi, kakor so bili obiaviieni v službenih objavah Sekcije v »Športnem listu« št. 46 z dne 3. dscembra 1921. — Tajnik. Šport na deželi SK Zagorje : SK Svoboda 6 : 0 (5 : 0). Oba kluba ^ imata skupno igrišče. SKZ je gladko maščeval svoj lanski poraz 2 : 0 in posebno v prvem polčasu predvedel smiselno ;n golov bogato igro. Najboljša moža na polju sta bila levo krilo Pepko in srednji hatf Baloh Nasprotnik, ki je to pot igral poizkusno tekmo, je simpatična enej-stonca k; b' zaslužila časten gol. D v« gola /a SKZ sodnik ni pri'/nal. Sodnik g. Zupan je srnpatično stal na strani slabejših. — V predtekrni sta igrali obe rezervi. Podleglo je sicer boljše moštvo SKZ zaradi nezaslišane «nole Rezultat 3 : 4 za SK Svobodo. Publike do 300. V kratkem bo verificirano igrišče SK Sloge na Lokah. S tem ima zagorska kotlina že dve igrišči, ki odgovarjata predpisom. Želimo, da bi se gojili nravi športni odnoiaji med domačimi klubi, da ne bodo nastali nesporazumi, k; bi ovirali ta pokret. V nedeljo je zooet oživelo športno igri-v Sevnici. SK Sloga iz mladinskega do- ma fe Radme je pohabil na revamžno tekmo SK Olimp iz Celja. Igra je bila živahna in zanimiva in končala z rezultatom 2 : 2. Najemnikom igrišča bi svetovali, da popravijo most, ki vodi na igrišče. SK Ittrija (nogometna sekcija). R*ja načelstva bo jutri ob 20. v »Evropi«. V seboto Igra komb. moštvo v Trbovljah s SK Amaterjem, zbirališče točno ob 13.20 pred gl. kolodvorom. V nedeljo igramo: L moštvo In juniorj v Maribora z Rapi-dom oz. z mladino Maribora, zbirališče za obe meštvi ob 6.50 pred gl. kolodvorom; kombiniran team na Jesenicah z Bratstvom, zbirališča ob 11.45 pred gorenjskim kolodvorom. Sestave moštev bodo objavljene na običajnih mestih SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes je od 16.30 dalje redni trening na igrišču Udeležba je za vse Slanice obvezna. Stana naj obvesti juniorke. Smučarska sekcija SK Ilirije. Redna otfborova seja danes ob 20. v kavarm Evropa ter naj se iste brezpogojno udeleže Banovec, Kuhar Kunstelj, Mahkovec, Miklavčič, Rupnik, šufoic in Tinta. Važia seja zaradi sestave novega odbora in določitve programa. SK Jadran poziva za danes ob 19.30 lahke atlete na trening. Sestanek pri gospodu Sveticu obvezno za gg. Bardorfer, Kotar. .TanuS, šuštaršie, Trelih, Lovinščak, Pregel. Oven I-, II., Zupančič, Mam, Kisel, Burgar, Plantan, Verbič, Va-rgoni, Prežel. NSK Sp»**t» Danes ob 20. naj pridejo v kavarno Vospernik: Hiimar, Dolinar, če-mažar, Rado. Jenko. Krašcvec, Volfart, Vrhove, I. in TI. Vinko, Novak IV. SOKOL V DOBU je Imel 18. 9. javno telovadbo na vrtu br. Matičiča, Zbrano občinstvo je v globoko patriotično zasnovanem govoru pozdravil društveni tajnik br. Urbančič. Bodrilno in vzpodbujajoče se je zahvalil župni starosta br. Dr. Pipenbacher. Sledila je telovadba z zelo pestrim sporedom pod vodstvom br. Vidmarja Fr. in društvenega načelnika br. Mayerja, Važno in vse hvale vredno je, da je Dob sam nastopil to pot s 71 telovadci. Poleg domačinov so sodelovala vsa okoliška društva; Mengeš ln šiška s samostojno točko. Višek je dosegla šiška s »turškim maršem«, ki ga je vsled precizne Izvedbe morala ponoviti. Cela prireditev je bila dobro organizirana in izvrstno obiskana. Posetili so jo: senator g. dr. Rožič, sreski šol. nadzornik g. Lukežič, predsed. srea. učit. društva gosp. Arrigler, sreski tajnik g. Krek, 47 učiteljev in učiteljic — Sokolov ter polno odličnih gostov od blizu in daleč. Sokol na Dobu je na pohodu. To je dokazal a svojimi telovadci in telo-vadkami na tem nastopu. Izvleče!« iz programov Četrtek 13. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 15.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Italijanščina. — 19: Načelo gospodarstvenoeti in rentabilnosti. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos z Dunaja. — 22.30: Čas, poročila. Petek 14 oktobra. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Jugoslavija v gospodarskem oziru. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Vipavska dolina. — 19: Francoščina. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: O zobni negi šolske mladine. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila. BEOGRAD 11: Radio-orkester. _ 17: Narodna glasba. — 20.30: Koncert radio-kvar-teta. — 21: Dueti. — 21.45: Lahka glasba. — ZAGREB 12-30: Plošče. — 17: Lahka godba. — 20-30: Koncert iz Beograda. — 22.40: Lahka glasba. — PRAGA 19.45: Prenos iz Brna. — 21: Orkestralen koncert. — 22-20: Prenos iz Brna. — BRNO 19.15: Klavir. — 19-45: Sluhoigra. — 21: Koncert iz Prage. _ 22.20: Orkester. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. _ 20.15: Simfoničen koncert. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.45: Mladinski koncert. — 17: Koncert solistov. — 19.15: Pesmi- — 20.15: »Renesansa«- — 21.45: Orkester. _ BERLIN 20: Pesmi. — 20.30: Dramski večer, _ Zabaven program. — KONIGSBERG 19: Komorna glasba. — 20.20: Sluhoigra. — 21-05. Simfoničen koncert. — MtfHLACKER 19.30: Orkester balalajk. — 21.05: Opera- _ 22.45-Orkestralen koncert — BUDIMPEŠTA 19: Veseloigra. — 22-45: Lahka glasba. — RIM 1.7.30: Orkestralna glasba. — 20.45: Koncertni večer. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Iz Novega mesta n— Save^na strelska družina v Novem mesta priredi 23. t m. nagradno streljanje, na kar opozarjamo vse člane. Natančnejši progrem je razviden na oglasni deski družine. Upamo, da bo nagradno streljanje pokazalo odličen uspeh, ker so se naši strelci tudi na nagradnem streljanju v Ljubljani prav dobro izkazali. Novomeško strelsko družino, ki je na družinski tarči v Ljubljani dosegla osmo mesto, je vodil agilnl član podžupan br. Filip Ogrič. Tudi novomeška omladina so je odlično Izkazala in je bil njen uspeh za kratko dobo našega delovanja odličen. Tako so dobili Mirko Saje 87 točk (drugo mesto), Zerko 78 (tretje mesto), Leo Ogrič 76 točk (četrto mesto). T! trije so tudi dobili nagrade od okrožne strelske družine v Ljubljani. Da bo uspeh na nagradnem Btreljanju odgovarjal ljubljanskemu, se bodo še to nedeljo ves dan vršile strelske vaje in so strelci vabljeni k čim večji udeležbi Iz §?©vss»fera?fca ag— Zaključek Tyrševega leta je dostojno proslavil tukajšnji Sokol ob sodelova nju domačega pevskega zbora in salonskega orkestra. Posebno priznanje je žel za s/voje zanimivo predavanje g. ravnatelj Sentiurc, katerega je številno navzoče občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem. Iz Soštanfa " š— Navihan potnik. Ze pred leti so ee prebivalci iz Penka in sosednih naselj prizadevali doseči v Penku med Šoštanjem in Paško vasjo železniško postajališče«- Zadeva je zaspala s komisijo, ki je zavzela odklcnilno stališče. Penčani so morali slej ko prej hoditi na 4 km odaljena kolodvora, če so hoteli na vlak. Oni dan si pa je doslej še ne-aognan zvitež pomagal na enostaven način. Na večernem vlaku, ki prihaja ob 22.14 v ob 22. v šoštanj, je prestopil v Paški vasi iz potniškega vagona na zadnji tovorni vagon in ko je vlak prevozil do srede . Penka, je potnik vagon čisto zavrl. Vlak se je začel ustavljati, tedaj pa je potnik lepo izginil v temno noč. Iz Ptnfa f— Oddaja prevoza pošte od ptujskega poštnega poslopja do železniške postaje z d»vovprežno živino, dvakrat dnevno, za dobo enega leta bo 26. t. m. na mestnem r.flSelstvu. j— Kino »Rdeči križ« bo predvajal dre« vi ob 20. zvočni film »Moja žena pustolovka«. KRANJSKA GORA. V soboto se je v hotelu »Razor« poslovil od nas sodni kaa-clist Fianc Tumpej; odšel je k deželnemu sodišču v Ljubljano, kamor je bil pred kratkim premeščen. Z njim je izgubila Kranjska gera moža, ki je užival v vseh slojih velik ugled, kar je v nedeljo pokazalo slovo na kolodvoru. Pa saj je bil on skoro prvi, ki je delal ln se žrtvoval za ustanovitev tukajšnjega Sokola, in tudi že sedaj za njegov obstanek. Bil mu je skoro dve leti tajnik, želimo mu na novem službenem mestu čim več uspehov. A mi vsi ga bomo ohranili v prijaznem spominu. POLŠNIK PRI LITIJI. Prejšnja nedefja je pokazala, koliko simpatij uživa v Zasavju planinska vas Polšniik in kako čemijo vsi Čini Mu ta »trm muzikaatoni* salve srneha, mali •in odrasli pevci i-z Litije, Zagorja in Šmartna so ožiivtiiali prireditev, srečolov 'je razveselil mnoge, državne zastave so oikitBe vets narodni Polšniik; skozi slavoloke pa so prihajali mnogi gostije ter predstavniki oblastev. Pozdiraivi.1 jih je starosta polšniHke sokolske čete šoftski upravitelj g. Ančič Joško, o pomenu sokolske ideje ie govcrH prosvetar litijskega Sokola učitelij g. Frančišek Vidic, mala H-tirjtsika sokoličica Ljubica Cererjeva pa je deMamirala pesem »Pozdrav sokolskemu PoiSnlkni«, ki Jo je napisal za to priliko učitelj g. Jože Zupančič. Mlada sokolska četa je bila deležna pozornosti od strani raznih organizacij, litijski fotokiufb pa jTrfie moSketirjU repfiza bo v soboto po znižanih cenah. Opereta je imela poleg »Viktorije in njenega . huzarja«, največji uspeh. mariborsko gledališče Začetek ob 20. Četrtek, 13. oktobra: Dve nevesti. Red B-Petek, 14.: zaprto. Sobota, 15-: Za narodov blagor. Red A Drobiž i* gledališča. V nedeljo se ponove »Trije vaški svetniki«, zabave in razvedrila željnemu občinstvu namenjena veseloigra, ki je v lanski sezoni večkrat napolnila gledališče. V tej veseloigri nastopi prvič po daljšem presledku zopet angažiranj priljubljeni komik J. Danes. Nastopil bo kot Labajnarjev Jakec. — Sredi prihodnjega tedna bo prva glasebna predstava letošnje sezone, Leharje-va opereta »Friderika«, ki se odlikuje zlasti po krasni, mestoma povsem operni muziki. Dejanje se godi v Sesenheimu in v Stra6-bourgu ter ima za podlago ljubezen mladega Goetheja do Friderike Brion ter njegov odhod v Weimar. Dirigira l. Herzog, režira Skrbi nšek. Kako so postali Vaši zobje bolj beli za 3 stopinje in v treh dneh? Vitekeva Vareftina pere snežno belo, varuje perilo, prihrani kuhanje perila, s tem prihranite na kurjavi in času. Dobro vpeljana, poznana avtomobilska tovarna išče ki bi imel izključno pravico za prodajo AVTOMOBILOV kakor tudi rezervnih delov, in to za Ljubljano. Prosimo, vpošljite ponudbe z referencami in izjavo, da-li zamore dati reflek-tant prvovrstna jamstva. Ponudbe poslati na Publicitas, Zagreb, Hica 9, pod »Zastupnik«. 12422 """ I imate lahko zobe kot dva niza biserov. Vzemite en centimeter KOLVNOSA na suhi ščetkici, zjutraj in zvečer tri dni zapored, pa boste videli razliko. KOLYNOS odpravi grde rumene madeže, ozdravi usta, ojači dlesni, dela dih vonjiv. NI običajne uporabe ščetke, ki bi mogla povzročiti sllč-no spremembo. 3 nje antiseptično sredstvo, gredstno zs negwa-iob. En ceoameK^r z&doetuje. Uvoz i prodap st rasti h novina i časopisa Na osnovu Zakona o rasturanju stra-nih novina i časopisa od 5 decembra 1931 godine, i rešenja g. Ministra trgovine i industrije broj 2944 od 4 febro-ara 1932 godine, odobreno je Agenciji Avali jedino i isključivo pravo uvoza i rasturanja stranih novina u našoj zem-IjL Odeljenje za promet stranih novina i časopisa Agencije Avale vršiče ovaj posao preko svojih depozitera, i to: 1. Za teritoriju Savske banovine, iz-uzev Primorja, g. Djuia Trpinac, knji-žar iz Zagreba, Bogoviceva br. 5. 2. Za teritoriju Dravske banovine, Primorje, Primorske, Zetske, Vardar-ske, Moravske i dela Dunavske banovine severno od Save i Dunava, izuzev teritorije grada Beograda, Zemuna i Pan-čeva, Društvo Putnik A. D. u Beogradu, Kolarčeva br. 1-1. 3. Za teritoriju Vrbaske i Drinske banovine g. Radmilo Grdjic iz Sarajeva, direktor »Jugoslovenske Pošte«, i 4. Za teritoriju grada Beograda, Zemuna i Pančeva kao i dela Dunavske banovine južno od Save i Dunava, g. Aleksandar Popovič, knjižar iz Beograda, Kolarčeva br. 10. Ovim putem skrece se pažnja svima maloprodavcima stranih novina i časopisa u našoj zemlji da se, za nabavku i proda ju istih blagovremeno obrate nad-ležnom depoziteru Agencije Avale za svoje područje pošto ce se, počev od 1 novembra t. g., jedino preko njih obavljati promet stranih novina i časopisa. 12432 Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« CHEVROLET ORIGINALNI NADOMESTNI DELI Vsi stalno na zalogi EDINO LE Pri avtoriziranih GENERAL MOTORS delavnicah: 12388 A. MARINI, DESA d. Z O. L S. HASELBACH, - Ljubljana, Dunajska e. «4. Celje, Ljubljanska c. 11. Telefon: 1—63. Maribor, Tržaška c. 16. Telefon: 24—07. Telefon: 22—92. Cene nudim oglasom tenttve ki dopisovenjm vsaka besede Dta is— ter enkratne pristojbina ze iifro alt sa dajanje naslova Dia i.—s Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsake beseda Dta L—. Po Din L— za besedo te zaračunajo nadalje vel oglati, ki spadajo pod rubrike »Kom pm kamc. »Auto-moto*, -Kapital«, »V najems. »Posest*, »Lokalu, »Sta movanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, mŽtvall*, »Obrt* to »Les* ter pod rubrikama •Trgovski potniki* In »Zašlo-tek*, če se Ti oglasom nudi zaslužek, oziroma, te se išče potnika Kdor el pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali služba, plača za Mattoglosi Za odgovor 3 Din u znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din hrta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5*— ta iifro aH ta dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 5O par ta vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro ali za da fante naslova pri oglasih, ki te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, enota Din 3.—, NaJmrnifB znesek pri oglasih po 50 pm ta besedo, Je Din 10.—v *ri oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma fth fe vposlati e pismu oh en en t naročilom. Potniki Kdioc išč* mest« pot-ttiia, plača ta mko bnaedo 60 par; n dajanj« naslova ali sa Šifro S Din. — K dur sprejema potnih«, plača besedo po 1 Diiij ia dajanj« naslov« ab za ftifro pa 5 Din. (S) Sopotnik idi za mesec november »v to-z vez« s potnikom, za otbtekovanj* trgovcev na d-if-li, i majhno kolekcijo Ofi?rte z navedbo najugodnejše cene na naslov: Cvi-lak, Slovenska Bistrica.' 4)1042-6 Trg. potnika pri trgovcih dobro uvede-nega. sprejmem proti 10 % provizija za prodajo raznih JiKurtaiih čepic v Sloveniji, Hrv. PrimoTj.u in Dahne ei-ii. Ponudbe na pod.ruž-»Jutra< na Jesenicah pod šifro »Agiien po.tn.ikc. 410iC-5 Kdor i i č «, tasluika, plaia za vsako besedo 50 par; za naslov aii šifro 3 Din. — Kdor n n d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Dm. (3) Izurjena šivilja ki ee raz-ume na vsa dela. gre šiva.t- na d'om. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41062-3 Zastopnika T% prodnim diomačega žgn-r>:a v LjirhFani, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41049-3 V Celju stalen zaslužek posestnik. ki da ko« zemlje, ie mogoče z majhno hišico v najem za več let. — Ponudile z opisom žemljica na podružnico »Jutra« v Celju pod •šifro »Dc.hra »'»lif.ba«. 41.107-3 2 mizarska vajenca sprejme takoj And.'ovic v Romanskega irteei štev. 34 41019-44 Vsaka beseda 50 par; ix da tanje naslova sli ta Šifro pa 3 Dia. (1) Mlajfo kuharico »rlo snažno In pošteno, z diljšiimii spničevafi, kj bi opravljala tudi druga hišna dela, išče g lo. n.ovem-b-om boljša stranka dveh oseb. Ponudbe ca oglasni oddelek »J utre« pod šifro »Trajna služba«. 411073-1 Izurjeno šiviljo na dem sprejme takoj Fa.nl PiJ&ot, Stari trg štev. 1. 4:0GS-1 Izprašan kurjač ki je obenem izučem klju-iavnifar aiS mehanik, dobi mesto. — Pismene ponudibe s preprs>i spričeval na Tekstilno tovarno Beer, JI ribernik & Ocmip., St. Vid na.d Ljtubijamo. 40609-0 Dve natakarici y a virntotoč v Kranju in Kario-veu. sprejmem po dogovoru. Kavcija je potrebna. a j« popolnoma osiigu-ra.nv ker dajem -rimo ra testnih vtaogradiov. — Ponudibe nn naslov: Mkovič-Trlaja Framjo. Ka.nl ovac, Starčevičeva uilaoa 5t. 10. 41052-1 Začetnico i znanjem slov. pri nem-Slesra jezika ter po mož noetj <«t en.osrra.fi je. v pondence. — Cenj. ponudibe na o^lffni oddelek »Jutra« pod Šifro »Or-n 500«. 40890-1 Trg. pomočnika po modioostii ož-enj enega., iš6enw>. Predistarviti »e je osebno »Elektro - Lux« — Ljuiblja/na, Mastmi trg 25/1 40053-1 Pletilja pof»o[ii kaj drugega. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Lahko tHikoj*. '41080-2 Postrežnica pridna, poštena im zanesljiva, ki zna tradi širvati. išče zaposlitve za cela dan ervemt. samo dopoldan a
  • feredmo nizki canl Vprašata na Trižašk.i cesti št. 38i'I, lev«. 41054-8 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Dn. (2) Šofer z garancijo do 50.000 Dm. šelfi stalno roestio. Ponudb« na oglas, oddelek »Juitra« pod šifiro »Nastop taikioj«. 4)1040-2 Krojaški pomočnik m'ad. z diobriimo spričevala, priikrojevainiim tečajem in vaiien tudii najifine>jšiih del, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41.144-2 Servirka išče službo naitaikairir«. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 40962-2 Perfektna sobarica išče mesto. Naslov pove oglasni odd^.ek »Jutra«. 40981-2 Prodajalka zmožna samostojnega vod-stiva, išče mesto v mlekarni, slaščičarni,, deliikate?i, trafiki ali kaj podobnega. Po.'oži kavči ia. Cenj. dopise t» oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »S prvim«. 409.52-2 Brivski pomočnik dober ln hiiter delavec, izreden bubi štucer, išče mesto z nast.oiponn po dmgo-vorn. Feri Benediik. Stop št. 86 — Tržič. 40897-2 1000 Din dani mi emu, ki mi preskrbi 8fcaimo službo stjoj-nilka, lelezostnigarja aH šofeirja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutira« pod šifro »Nagrada«. 41.1042 Uradnica 7, f/^letno praikso. stara 1P !>ert., ž«15 sedanj« mesto sprememiiti. Gre tndr na deželo kot tirg. pisarniška moč tfi blasainičarrica. — Poinud^e pod šifro »Dobra moč« na podružnico Jutra v Maribora. 4MS2-2 Službo hišnika al? gozdnega čuvaja, išče za.nesl 'itv im trezen samec sredin,jSh leit.. Sl'ifbn lahko nastofui tako'j. Dojpise na pndirnžinnVo »Juitra« v Celju! pod šifro »Zane«l!iv«. 41,193-2 Gospodična star« 20 l«t, iioobraifena. »nažine ziro>am':io«,tj. poštena, ki govori trndS rt«'nn'ain.sko, želi služlbo pri boijši rodbini. 5^na Vnba-ti, šivati in v«a rro^^ndim deta. — Nawlov v oglasnem oddeliku »Juitra«. 41051-2 ISIetno dekle vnjeno v«.ega hišnega dela išče plombo pri boljiSn dirn-žnmii. Naslov pove oglasni Oddelek »Juitra«. 41088-2 Stelno službo išičem. Va'ena sem kn.be. pis^ravliam.S« boliSflh sob. ter popolnoma zamenljiva. Ns«tov v oglasnem odidielikn »Jutra.«. 41084-2 Prodam OgJaat trg. nagaja po 1 Din beaeda; ta (a dajanj« naubvra aii w 4if™» pa S Din. (6) Vinske sode dolbro ohranjene — bi nekaj pohištva prodom. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 41066-6 Klobukov velika izbira na.jmod*lex -konden zor 15 cm premera, goriščne raizdaitje do 15 cm. kuipim. PoniwH>e na nasiov: Josip Kaimkar, LjiuMjana, poštni predal 105. 41037-7 Šivalni stro] d«rbro ohranjen, kiuipim. — Doipise na oglasni oddrfek »Jutra« pod »&ivam.je«. 41079-7 Gig z gnmf.jastfmi koiles.1, dobro oibrrunjiea, kupim. Po-nndibe z opisom in ceno na oglasni oddelek Jutra pod širf.no »Gig«. 410t«-7 Puško dvooevko ka.lriber 16, kuipim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dviocevka«. 41)188-7 Vsaka beaeda 1 Din: ia dajanje naslova ali ca ftifra pa S Dia. (16) 1,000.000 Din prevzame soiiid.na tvrdka v gobovima aii preipisiu. — Vknjižba na prvo mesto s 7 % obresti. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Momentan«. 41070-16 Vložno knjigo veleba.nke zelo n g o d n o prodam. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Praštediona«. 41073-16 25.000 Din posojila iščem proti prvom estini vknjižbi na novozgrajeno vilo. Ponudbe na podruž nioo »Jutra« v Celju pod šifro »Posojilo«. 4Mi34-16 80.000 Din posojila iščem proti prvom estmi vknjižbi na vilo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Poeojil.o«, 40959-16 Mlada obrtnica prosi dobrosrčnega gospo-da za posojilo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značkio »I* pa bodočnost«. 411128-16 V«a*a bem0 Dim in se lahki« parcelira. Got.ovi.Tie tre.ba 1*>0.000 Dm. Naslov v oglasnem oddelikn Jutra 41126-20 jKa r>t»g«da 1 Din; ca dajanj« naslov« cli za Šifro pa 5 Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab CERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova allca 3 Pohištvo Vsaka b*»eda i DWi; ca dajanj« naslova ali ca šifro pa 5 Din. (12) Spalnica in kuhinja radi odipotovanja naprodaj v Miostah, Slapničarjeva ul. št. 8. 41063-JB Obednico ia trdega liesa. kuhinjsko opremo in pia.ruiin.o proda J. S., Resiljeva oesita 18/1, levo. Ogledaiti %amo med 9. in 12. uro. 40077-12 Kompletno opravo dobro ohranjeno kuhinjo im spalnico, radi selitve proda Maks L0w. Ljubljana, Poljanski nasip 10/11, desno. 40483-12 Oblatila Trg. oglasi po 1 Din beseda; ca dajanj« naslova ali za šifro 5 Dn Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 60 par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (IS) Moško obleko š« dobro ohranjeno počen! prodam. Naslov v og!a6. oddelku »Jutra«. 41078-18 Več gospodov sprejmem na d o u r o in obilno meščansko nrano. Naslov v oglasnem omi-euiiu »Jutra«. 41094-14 V najem Vsaka beseda 1 Dm; m da>*j« aaat«*a al aa Mfro pa i Dta. (17) Gostilno aH vlnotoč vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41087-17 Gostilno na promfltmem kraja oddam v najjiem. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 41089-17 Trgovino 'Wirr> idočo, z gospoda r-skivm posliopjcm, vrtom in drugimi pritlikilinami od d»m takoj v najem. Pojasnila daje Josip Jančigaj v Moravčah pri Domžalah. 41/106-17 Hišo z vrtom oddam v najem ali prodam. Li«e štev. 46/4 pri Celiju. Pojasnila daj« istotaim Pieter&ki. 41135-17 Pridelki Vsaka beseda 1 Dm: za dajanje naslova ati za šifro pa 5 Dia. (33) Prodam vagonsk« množim« sena, slame, ovsa bi koruze ter samo grosistom mast in med v fconvab ta sodih. — Kupim pa r vagonski/h množinah krompir in Hžol Ponudbe na naslov: M. D. Sa-ndor, Zagreb. 40305-33 Suhe in sveže Robe stalno knpuje Peter Setina — Radeče - Zidani most. 236-33 Suhe gobe fižol im oreh« plačuj« po najboljši dnevni ceni M. Geršak & Co., Ljubljana. 40698-33 Vsaka beseda 1 Din; ca lajanj« naslova ali za ivfro pa 5 Dta. (16) Nakupovaica in prejemal ca okroglega lesa aprejm« Ogorelec v Žalcu. 411412-15 Stanovanje Vsaka baaeda | Dta; » daj«j« makn« JL ■a tifr« pa i Dta. (XI) Dvosob. stanovanje g Iraibtimeit.om, verando in pritiklinami, lerpo, solnčno, odniaim Oes-ta na Rožnik št. 43. 41057-31 Trisob. stanovanje SAlnčno, s kaibiwitom, kopalnico ki pritiklinami oddam v Baragovi ulici 11/1 41055-31 Vsaka beaeda 1 Dta: sa dajanja oulova ajj aa litra pa S Dta. (OB) Dva lokala v Igriški in vogalu Gregorčičeve ulice ugodno oddam z novembrom. Vprašati v brivskem salonn istotam. 40449-19 Stanovanje <*Maim takoj ali s 1. novembrom v M ostali, Siaip-ničarjeiva al. 8. 41064-31 Dvosob. stanovanje veliko, pob® strogo eepa-rirane, pripravno za obrtnika, oddam Cesta v Rožno dolinio 36. 40932-21 Dvosob. stanovanje s kuhitiio. oddam s 15. al 1. v Rožmj doidni, cesta XVII/22. 41038-ai Trisob. stanovanje obstoječe a kopalnice im pritšklSn. solnčno, oddam po zmerni čemi na Celov-ški ce»'J. Pouzve se n>a Poganskem Daiipu št. 1.2/II. vrata 12. 41061-21 Pristopajte k Društvu stanovanjskih najemnikov Vegova nI. št. 8. 40431-31 Dvosob. stanovanje oddam z novemibrom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41097-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. novembrom v Mostah. Pre-dovičeva ulica štev. 17 41103-31 Opremljeno dvosob. stanovanje s kuhinjo oddam stranki breiz ot.nok v Kol od v o' - k i ulici 35. 4W 00-31 2 stanovanji annsobno in dvosolbno, « pri/ti k linami im vrtom oddam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41115-21 Trisob. stanovanje komfortno, v sredini mesta oddam s 1. novembrom. — Na.?!ov v oglas.nem oddelku »Jutra«. 41116-31 Trisob. stanovanje s kopalnico in priliki in a mi, v I. nadstropju oddam s 1. novembrom v mirni trlici bliru pošte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41119 21 Trisob. stanovanje komfortno, bliau tramvaja v Zg. Šiški oddam mirni straniki. Naslov pove >gl. oddelek »Ju.tra«. 41140-21 I V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, gospod FRANJO PERHAVEC strojevodja državnih železnic v pokoju dne 12. t. m. ob 7. zjutraj po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno, Bogu vdano preminul. Pogreb se bo vršil izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v petek, dne 14. t. m. ob uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. 12433 Ljubljana — Divača, dne 12. oktobra 1932. Amalija, soproga; Lojze, Oskar, sinova; Ana, sina-ha; Rada, vnukinja, in ostalo sorodstvo. Dvosob. stanovanje oddam na Dunaiski cesti št. 12. ' 41146-21 Stanovanja Vsaka beseda 60 par, ■a dajanja omIm« a« aa Utn I Dta. (21-*) Stanovanje 4—5 sob, v strogem centru mes-t« iščem s 1. novembrom za pisarniške prostore. Poinudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka«. 41063 31/a Stanovanje emo- alij dvosobno^ najraje pod Rožnikom išče dvočlanska družina z novembrom. Pomud.V na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odrasli«. 4l(©5-31/a Stanovanje eno- ali dvosobno s kuhi njo. v sredini mesta išče ve« dan odsotna stranka bree otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Eede>n plačnik«. 40912-26 Sobo odda Vsaka beseda 80 par: aa dajanja — cIm« a« m Htm • Dta. (88) Sobo oddaim v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddt-lku »Jutra«. 41077-20 Akademika sprejmem kot sostanovalca v bližini tehnike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41038-23 Sostanovalca sprejmem k boljšemu gospodu v c«ntru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41065-33 Opremljeno sobo blizu glavnega kolodvora oddam 2 boljšima in solidnima gospodoma. Na slov pove oglasno oddelek Jutra«. 41060-23 Opremljeno sobo separiramo, z elektr. razsvetljavo, mirno ta čisto, v centru mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogiaspnem oddelku Jutra 41074-23 Opremljeno sobo e somporalbo kopalnice, v oemitru mesta oddani bodj-šeamu gosipodu ali gospo-dličnd. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41086-23 2 prazni sobi taikioj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 41008-23 Opremljeno sobo z elektriko, event. tudii z vso oskrbo oddam s lo. t. m. Naslov pove og'a>it! oddelek »Jutra«. 41U93-23 Sobo z 2 posteljama za oseibo po 150 DSn oddam v Gregorčičevi uJšci št. 7/U, etaino vanje 13. 41006-33 Sobo 8 posebnim vhodom io v*o oskrbo oddam v oen trn m^sta. Na«lov pove ogla« oddelek »Jutra«. 40904 23 Sobo *wtlo ta zračno. § poseb nim vbodom, v bližini teh nike oddam gospodu ali akademiku. Kocenova al. št, U — pot v Rožno do lino. 4087.5 23 Kabinet lep in čist., -vdda miimi fn stalni osebi boljša družina Na«lov pove ogl. oddelek »Jutra«. 41.112-23 Opreml.teno sobico 8 separatnim vbodom oddam takoj boljšam« gospoda — Bežigrad št. 13. 41il «8-23 Onrem!?eno sobo vel»iko. zračno in solnčno. s posebnim vhodiom oddam s 15. oktobrom ali 1. novembrom dvema ^""oodo-ma v Mši Gospodarske zveze na Dunajski c. 29/11 — F. Kos. 41127-33 Sostanovalca z vso oskrbo (kmpalnVa^ sprejim 1 Din. ta '"ajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (291 Navijalni stroj (špulmašino) kupim. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Na ■rijalm stroj«. 40081 29 Lokomobilo rabljeno, eca 30 HP. §t»rn irkioli 20 !et. v dobrem stanju kupimo. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lokomobiia«. 40041-20 Stroj za štaneanje podplatov, kartona Itd. kupim. — Ponudbe pod šifro: »PIp-čllo« na ogl. odd. »Jutra« 40835-29 Šivalni stroj »S»nge