SLOVENEC Političen list za slovenski narod. e Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 br. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnifitvo in ebspedlelja [v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 147. V Ljubljani, v petek 30. junija 1894. Letnil* XXII. Vspehi ,človeških pravic". S šumnim odobravanjem bile so v francoski narodni zbornici dne 27. avgusta 1789. vsprejete tako imenovane »človeške pravice", o katerih so s ponosom pisali francoski revolucionarji, da so svete in neodpravljive. Les droits naturels inali^nables et sacrds de 1' homme. Koliko nad se je stavilo tedaj v razglas teh človeških pravic. Libertč, egalite, fraternit^ I Ta trojica menili so, da bode rešila vesoljni svet. Toda celo Mirabeau je tedaj rekel: Razglas človeških pravic je bil nevaren predgovor za knjigo, ki seše ni spisala. A knjiga se je pisala v nastopnih letih, in sicer so uamesto črnila pri spisovanju te knjige rabili kri, v potokih tekočo kri ljudij, ko so na stotine umirali uprav na podlagi razglašenih človeških pravic, pri katerih je bil Bog vrhovni gospodar, brez pravic. Umor kralja Lu-dovika XVI. je poglavje, ki to grozno knjigo naj-silneje osvetljuje. Ta brezbožna načela so tudi vodilo tretje republike, sedaj vladajoče na Francoskem in zato se spisavanje omenjene knjige o »človeških pravicah" tudi še sedaj nadaljuje in sicer tudi s krvjo! Carnotov umor nam je zato popolno zanesljiva priča. S strahom in s studom je pretresla ta novica ves svet in čas»iki kar tekmujejo, kedo da bode z reznejšimi besedami obsodil ta dogodek. V tem imajo popolno prav, v tem tudi mi soglašamo ž njimi. Toda izjaviti moramo naravnost: Še z večjim strahom in studom nego vest o Oarnotovem umoru, napolnjujejo nas izjave merodajnih svetovnih listov, iz katerih se nam zrcali javno mnenje sedanjega človeštva. Pišejo namreč vse vprek o surovosti, o razdivjanosti anarhistov, kličejo na pomoč oblastva, policijo, izjemni stan zoper anarhiste. A v isti sapi kriči »N. Pr. Presse" in drugi židovski listi, da je počenjanje anarhistov — norost. S tem svetu dokazujejo, da niso anarhisti pri pravi pameti, da torej niso odgovorni za svoje zločine, da so le žrtve svojega napačno razvitega organizma. Nobene besede ni brati o pravih sredstvih, s katerimi bi bilo jedino mogoče temu stoteroglavnemu anarhističnemu zmaju streti glavo. O pravicah človeških govoreči pozabijo popolno dolžnosti prve in najvažnejše, namreč dolžnosti do Boga, brez katerih ni nobenih človeških pravic. Francoska država je vzor moderno-Iiberalne države. Cerkveno imetje je konfiskovano, civilni zakon je uveden, brezbožna šola je že dolgo jedina državna šola. In ta državni vzor se dejstvuje v življenju v umoru zastopnika teh državnih idej. Brezbožna vzgoja, brezbožno družinsko in javno življenje rodi take grenke sadove. In vendar javno mnenje, katero predstavljajo svetovni listi, neče niti ob odprtem grobu Carnotovem nič vedeti, da je ta brezbožnost kriva vsega zla. V tem brezbožnem vzduhu rode in rede se nesrečna človeška bitja, žrtve brezboštva, ki v prepričanju, da delajo dobro, rušijo vse obstoječe na svetu in s strahom napolnjujejo človeštvo s svojimi zlodejstvi. Ako ni Boga, ako ni plačila ali kazui po smrti, ako ni človek nič druzega, kakor prirodna prikazen, kakor ptič, volk, plaz ali hudournik, ako nima človek nobenih dolžnostij do očeta in matere, do domovine, do človeštva, kaj je potem človeku življenje? kaj to, če po svoji krivdi prinese človeštvu neizmerno gorje? Kaj mu je, ako zato mora dati svoje življenje, ki itak zanj nima vrednosti vrvice, v katero mu zadrgnejo vrat. Mraz pretrese človeka, ako vidi, kako bujno se razrašča to brezbožno seme in ko vkljub tem groz- nim nasledkom človeštvo neče seči po zdravilnih sredstvih zoper te pojave, ako niti taki dogodki ne prepričajo ljudij, da brez spolnovanja dolžnostij do Boga ni rešitve človeškemu rodu iz sedanjih porušenih razmer ! Značilno je čitati v zgodovini francoske revolucije, v kakih razmerah so bile vsprejete in razglašene one .človeške pravice". Ker uporniki niso z lepa mogli zanje dobiti od kralja potrdila, najeli so tolpo lačnega in razuzdanega babovja, ter je gnali iz Pariza v Versailles. Tukaj so rajali krog kraljevega gradu toliko časa, da je kralj vsprejel »človeške pravice" „purement et simplement" kakor so jih uporniki zahtevali. In ko je potem Mounier vrnil se v zbornico s potrjenimi »človeškimi pravicami", tedaj je ondi našel namesto zastopnikov naroda ženske in moške v orožju ; neka razuzdanka sedela je na stolu predsednikovem. In ko jim je Mounier naznanil, da je kralj potrdil zakon o človeških pravicah, tedaj vpile so ženske: Ali bodo potrjene človeške pravice oskrbelerevnim ljudem v Parizu kruha? — Karikatura javnega zastopa vsprejela je prva novico o karikaturi človeških pravic! Sploh pa še dandanes dogodki odgovarjajo na to, da te »pravice" ne donašajo trpečemu človeštvu kruha ni za dušo ni za telo, ker se na podlagi brezbožnih načel v prah drobi kulturno in gmotno blagostanje človeštva. V takih razmerah je res glas iz nebes apostolsko pismo Leona XIII. Ali ima človeštvo še toliko zdravega zrna v sebi, da posluša ta glas, o tem nas bo učila bližnja prihodnost. Politični pregled. V Ljubljani, 30. junija. TJčni minister v Pragi sedaj ogleduje razne znanstvene zavode. Prepričal se je, da prostori vi- LISTEK Zvon. (Francoski spisal Jul. Lemattre.) V malem farnem se>u Lande - Fleurie imeli so stari zvon in starega župnika. Zvon bil je že sama razpoka, njega don bil je sličen kašlju stare žene in grozno ga je bilo poslušati ; pri njega glasovih postajali so delavci in pastirji, raztreseni po poljih, otožni. Župnik — velečastiti Corentin — bil je doslej trdnega zdravja vzlic svojemu 75. letu Obličja bil je detinskega, sicer nagubančenega toda rudečega, katerega so obkroževali beli lasje — podobni česanju, kakor je bil običaj pri milih ženah v Lande Fleurie. Obožavale so ga njegove ovčice radi svojega lepega značaja in velike krščanske ljubezni. * Približala se je doba petdesetletnega pastiro-vanja gospoda Corentina; njegovi far»ni sklenejo, da mu poklonijo dragoceno darilo in dostojno proslavijo njega duhovniško petdesetletnico. Trije cerkveni ključarji nabirali so tajno po hišah in nabravši sto tolarje?, prineso je gospodu župniku s prošnjo, naj gre v mesto, izbere in kupi nov zvon. »Dragi moji," odgovori jim župnik, »dragi moji . . . jasno vidim ... da je ljubi Beg ... da bi se izrazil ... na drug način . . ." Dal|e ni mogel, tako je bil ginjen. Šepetal je samo: »Nune dimittis ser- vum tuum, Domine secundum verbum tuum in pace." * ♦ # Drugi dan se velečastiti gospod Corentin napoti, da bi kupil zvon. Bilo mu je iti peš dve milji do mesteca Ro«e, koder je vozila pošta v Pont l'Ar-chevčque, glavno mesto pokrajine. Bil je krasen dan. Drevesa, ptički, rastline, užitne ali prijetne, vse je klilo po obeh straneh ceste radostno življenje v solučnih žarkih. Iu stari župnik j* korakal — v glavi polno krasnih glasov prihodnjega zvona — veselih mislij; hvalil je Boga, kakor njega dni sv. Frančišek od veselja nad stvarjenjem. Dospevši blizu mesteca Ros6 uzre kraj ceste komedijantski voz. Za vozom ležal je na zemlji star konj, molel je vse štiri od sebe, ležal je na strani, rebra in špičaste kosti, napeta koža, kri okolu smrčka, ogromna glava in bele oči so svedočile, da je mrtev. Stari mož in stara žena, oblečena v slabe cunje, v trik6 iz rožnega platna, sedela sta kraj ceste poleg jarka in jadikovala nad konjem. Dekletce, staro kacih petnajst let, skoči iz jarka in hiti nasproti velečastitemu gospodu, rekoč: »Usmiljenja, velečastiti gospod, usmiljenja prosimo !" Glas nje je bil zajedno obupen in ljubeznjiv in je moduloval prošnjo njeno kakor pesem cigansko. Dekletce, čegar polt je bila sličua razbeljeni medenini, imelo je na sebi samo umazano srajčico in ru-dečo suknjico; oči je imela velike, črne, svetle, ustni pa kot zrele srčne črešnje; rumeni roki nje bili ste tetovani z modrimi cvetkami in mesingasti krožeč spajal je nje črne lase, viseče pahljasto po obeh straneh udrtega obličja, kakor to vidimo na egipt-skih obrazih. Župnik koraka dalje in seže v mošnjico po dva penezka, toda pogledavši ji v oči jame izpraševati dekleta. »Brat moj," de dekle, »sedi v zaporu, ker so ga dolžili, da je ukral kokoš. On nas je živil in zdaj nismo že dva dni." Župnik dene penezka nazaj v mošnjico in iz nje vzame srebrn novec. »Jaz," nadaljuje, »umejem umeteljske stvari in mati zna prorokovati. Toda v mesta in vasi nas že socih šol nikakor popolnoma ne zadoščajo. Upati je zatorej, da kaj nkrene, da se razni nedostatki odstranijo. Minister je tudi rektorjema obeh vseučilišč, ki sta ga opozorila na razne nedostatke, obetal, da bode storil, kar bode mogoče. Sicer je pa že prejšnji minister marsikaj obetal, kar se ni še izpolnilo. Vlada namreč v prvi vrsti obrača vso svojo pozornost le velikim šolam na Dunaju. Hrvatski ban je odpotoval v Budimpešto, da pospeši predsankcijo za predloge, katere se pred-lože hrvatskemu saboru. Sabor se za gotovo snide letošnje poletje. Dan, kdaj se snide, določi se še le, ko vlada dobi predsankcijo za izdelane predloge. Ogerski katoliki ne mislijo držati rok križem, kakor se je izrazil v katoliškem klubu v Pečuhu grof Nikolaj Moric Esterhazy. Delali bodo na to, da se stvari preobrnejo pri prihodnjih volitvah in se potem popravi, kar se je pokvarilo. Želeti je pač, da se to zgodi, ali mi nimamo še sedaj upauja, da se to precej zgodi. Katoličani so še preslabo organizovaui, pritisk ua volilce je pa ua Ogerskem pri vsacih volitvah silno velik. Seveda nekoliko bode že civilni zakon sam vzbudil ljudij, da bode jim naložil novih sitnostij in stroškov. Jtusinski listi zahtevajo samoupravo za ru-sinski del Galicije, ko se govori, da se dovoli neko samoupravo za Italijanski del Tirolske. Rusinov je več v Avstriji nego Italijanov in so vzlasti v šolskem oziru jako prikrajšani. Ta zahteva Rusinov se pač ne bode hitro izpolnila. Poljaki ji bodo z vso silo nasprotovali. Proti volji Poljakov se d& težko kako stvar izvesti v Avstriji. Rusini bodo pač največ dosegli, če se skušajo sporazumeti s Poljaki. V Galiciji je prebivalstvo tudi tako pomešano, da je težko razločiti deželo v rusinski in poljski del. Na Dunaju bodo pa najbrž proti rusinski samoupravi imeli še več drugih pomislikov, ker vsaj starorusinska stranka ni popolnoma zauesljiva, kar se tiče avstrijskega pa-trijotizma. Bolgarija. Stambolovo stranko je zadel nov vdarec. Vlada je zapečatila tiskarno, v kateri se je tiskala »Svoboda". Vlada trdi, da so stroji tiskarne državni, ker jih je napravila država. Tiskarna je pa zadnje čase vsaj po imenu prešla v zasebno roko. Sedanje lastništvo trdi, da je tiskarno že državi plačilo. Stvar bode sedaj prišla pred sodišče, katero pa najbrž razsodi vladi v prid. »Svoboda" še vedno izhaja, sli v drugi tiskarni, zgubila pa je mnogo naročnikov, kar je čisto naravno. Poprej so je imeli naročeno mnogi le zaradi tega, ker je bila vladni list. Stanje »Svobodi" se je pa zaradi tega tudi shujšalo, ker zgubi vladno podporo, katero odslej dobiva »Svobodno Slovo". Vladna stranka se celo nadeja, da se »Svoboda" ne vzdrži. Novi jyredsednik republike, Kazimir Perier, je bil rojen dne 8. novembra 1847. v Parizu. On je unuk bivšega ministerskega predseduika pod Ludovikom Filipom, umrlega za kolero in sin 1876 leta umrlega miuistra notranjih stvarij pod Thier-som. Leta 1870. se je Kazimir Perier 23 let star odlikoval kot stotnik mobilnih gard pri Bagneuxu, za kar je bil imenovan vitezom častne legije. Leta 1875. je bil voljen v generalni svet v departementu Aube, in 1876. je prišel v zbornico poslancev. Leta 1877. je prišel kot državni podtajnik v učno ministerstvo. Lani je bil proti Floquetu voljen predsednikom zbornice, v decembru je bil potem prevzel vlado. Letos dne 28. maja je odstopil in je bil zopet voljen predsednikom zbornice. Perier je bil jako bogat in konservativec, kolikor bogastvo koga dela konservetivnega. Razgled po slovanskem svetu. Deželna razstava v Lvovu. (II. Izr. Dop ) Jupiter pluvius je razpustil danes po nebu črne oblake, ki so izlili precejšnje struge dežja ua mesto. Ali bi šel, ali ne bi šel na razstavo. Radovednost me je premagala, in ni mi bilo žal. Kaj mi je pa prav mar slabo vreme. Zunajne lice razstaviuo sem včeraj natanko izpozual; pozabil sem le povedati, da ima razstava 4 restavracije in koncertni paviljon. Sedaj pričnem preučavati notrajnost v paviljonih, ki so s streho pokriti ; zato me baš mnogo ne briga slabo-voljni humor gromečega Jova. Vsedem se na električni tramve in odidem. Pred vrati je bilo mnogo ljudij; videlo se je, da se ne boje še vsi dežja. Kupim si listek in vstopim. Zmočene zastave me pozdravljajo s tihim šepetom, kakor ponočni ptiči povevajo v zraku. Kje naj pričnem pregledovanje ? Nisem se dolgo premišljal. Razstavo so napravili pod geslom Košcju-škovim: »Vsi stanovidodela, v obrambo domovine"; zato je treba pogledati Košjuška, kako podira moskale. V dalji stoji paviljon z napisom »Ractawice". Znotraj je to velikanska panorama, ki predstavlja bitvo Poljakov z Moskali pod Rae-lavicami.1) Pridem na vrh. Slika je prekrasna, orjaška. Dovršilo jo je skupnimi silami nekaj najlepših ume-teljnikov: Kossak, Styka itd. Ob vstopu vidim takoj glavni napad. Zgoraj so moskovski topovi bljuvajoče ogenj ; spodaj so kmetje iz raznih krajev (kar se vidi po raznovrstnih krojih), oboroženi s kosami. Koš-cjuško je na konju mej njimi. Dejal je : »kmetje, vzemite mi te topove". In vsa množica se je zagnala kvišku z neizrekljivo strastjo. To strast čutiš na obrazu, vidiš divjo kmečko silo, ki jo vžiga misel, da brani domovino. Nekaj topov je že padlo. GIo-vacki gasi s čepico zažgano luuto, Svislacki ubija pri drugem topu topuičarja. drugi zabijajo topove in razganjajo Moskale. Redna vojska skuša braniti topove, toda kaj pomenja to proti kosinjerom, ki so si ua griču že osvojili topove. Grem na levo. To je »Košcjuškova gora". Verna slika. Gojzdi, gorki, kakor v resnici. Moskali beže. Nekaj Poljakov redne vojske strelja na begune, ostali se branijo moskalskim husarom. — Z dalje se vidijo Raclavice. Vas gori. S strani napadajo ruski konjiki poljsko konjištvo. Konji so krasno slikani; (delo Kossakovo). Tu čutiš življenje, ne umeteljnost. Slika krajevna je popolnoma resnična, perspektiva čudovita. ') »Slovenec« je o ti sliki sicer že obširnejše pisal, a popis našega dopisnika ostane vendar še jako zanimiv. Op. rr. več ne puste, ker smo tako siromašni. In zdaj je poginil še naš krotki konj. Kaj bo z nami?" »Ne morete li," vpraša župnik, »iskati si dela?" »Ljudje se nas boje in mečejo kamenje za nami; poleg tega se pa nismo učili delati. Mi umejemo samo naše komedijantstvo. Da bi imeli konja in nekaj denarja, oblekli bi se spodobno in živeli bi dalje po svojem običaju. Tako nam preostaje samo smrt." Gospod župnik dene zopet srebrni novec nazaj v denarnico. »Ljubiš li Boga?" vpraša dekleta. »Ljubila bi ga, ko bi nam prišel na pomoč," odgovori mlada ciganka. Župnik je čutil za svojim pasom pezo mošnje, v kateri je bilo sto srebrnjakov njega seljanov. Proseče dekletce ni za trenotje ni pustilo svetega moža iz vida, iz teh svojih ciganskih, velikih očij. Župnik vpraša dalje: „Si li pametna ?" »Pametna?" vpraša čudeč se ciganka, kajti ni pojmila vprašanja. Reci: „Ljubi Bog, jaz te ljubim!" Dekle molči, v očeh ji migljajo solze. Župnik odpne gombe svoje klerike in seže po mošnjičku, napolnjenim s tolarji. Ciganka hvaležno V daljini je gruča moskovkih poveljnikov, ki pregledavajo, kako se vrši boj. S hriba druga artile-rija siče s silovitim ognjem. Ob strani je opusto-šeno polje; plug, voli, pretrgano delo spomladi, da* leč proč je nekaj mirnih koč. — Grem naprej. Tu je velikanski križ, pod njim siv mož, ki moli v strahu in trepetu, poleg njega: otroci, žene, starci prosijo Stvarnika usmiljenja. Nekaj proč je pot; po nji se vale poljske čete s kosami svojim v pomoč. Spredaj je polu-podrta koča, pred njo truplo gospodarjevo, žena sklonjena s krvavečo rano. Opustošenost, podrti plotovi in nasadi so prečudno resnično slikani. H krati prihaja redna vojska kosinjerom na pomoč. Bajen prizor ! Se jedenkrat se vračam k junaku te bitve; h Košcjušku. Lice mu duha razboritega kaže, na njem se vidi navdušenje in znanost pridobljena v Ameriki, kjer se je bojeval v vojski za neodvisnost. Oblečen je pa v kmečko obleko, da bi kmeta pridobil zase. In ta kmet je prvikrat v bitvi. Boji se toda uboga. Junaka gleda, saj zaupa Košcjušku. Ta slika vpliva na vsakega čudovito. Ne predstavlja samo zvesto bitve raelaviške, toda v nji ume-vaš tudi idejo, ki je oživljala te ljudi pred 100 leti. Kakor so se mogli, so se branili, da bi ne razpadla domovina. Zmagovali so in bili so zmagani. Ko je bil pa pod Maclavicami Košcjuško ranjen in vjet, ni bilo že nikogar več, da bi bil vodil narod v boj za neodvisnost. Kraljestvo Poljakov je propadlo, toda narod živi, in oživela je od nedavna stoprv ideja Košcjuškova : vsi stanovi dalajte za blagor iu rešitev domovine. Ta misel vstaje ko se pregleda cela panorama. Nadvojvoda Karol Ljudevit je zelo pohvalil ta umotvor in je svetoval, naj bi se vozilo po Evropi. To ni žaljivo za Moskale, da so bili premagani, je dejal. Ko so to slišali v Rusiji so dovolili časnikom, jisati o levovski razstavi. Dotle ni bilo dovoljeno. Čudni ljudje ! Kako je mogoče preprečiti dejstvo. Z moštvom niso razbili Poljske. K. Lukaszkievviez. hlastne po srebru prav po opičje in hiti k obema starima, katera sta neprestano jadikovala nad mrtvim konjem. * * * Naš gospod župnik koraka dalje po cesti proti Rose. Premišlja o veliki bedi, v kateri ječi toli mnogo božjih tvorov in prosi Boga, naj razsvetlji malo to ciganko, katera, kakor je bilo videti, ni imela vere in ni bila celo — ni krščena. Hkrati se spomni, da ni treba iti v Pont l'Ar-chevčque, ker ni imel denarja za zvon. Obrne se. Pojmiti zdaj ni mogel, kako je mogel dati ne znani beračici, komedijantki, tako veliko svoto, toli denarja, ki še njegov bil ni. Hiti dalje, nadejaje se, da zopet uzre cigane Toda ti so izginili, ležala sta kraj ceste samo mrtvi konjič in prazen voziček. Jame torej uvaževati, kaj mu je zdaj početi Vedel je dobro, da bode moral založiti denar iz svojega. V tem se pooblači nebo. Drevje pokriva temno zelenje. Težke kaplje padajo. Gospod župnik žaluje z vso prnedo. Videl ga nihče ni, kako in kdaj je dospel domov. (Dalje sledi.) Cerkveni letopis. Iz Maribora 24. jun. I. Prvo sv. obhajilo v stolni cerkvi mariborski. Na praznik sv. Alojzija vršila se je v tukajšnji stolni cerkvi tako lepa in ganljiva slavnost, kakor jih Mariboržani le malo pomnijo. Na omenjeni praznik so namreč mil. knezoškof dr. Mih. Napo tni k sami delili prvo sv. obhajilo ter blagoslovili šolski zastavi. Zjutraj cb sedmih zbrali so se vsi učenci mariborskih mestnih in ljudskih šol pred knez. škofijsko palačo, od koder so spremili mil. knezoškofa v stolno cerkev. Lepo je bilo videti dolgo vrsto belo oblečenih deklic in praznično opravljenih dečkov, ki so s svečami in šopki v rokah šli prvokrat k angeljski gostiji. Krasni prezbiterij naše stolnice imel je za to slavnost posebno praznično lice; bil je bogato ozaljšan z razoovrstnim zelenjem. Med tiho sv. mašo, katero so mil. knezoškof darovali, vršilo se je sv. obhajilo. Prvoobhajancev bilo je 180. Marsikatera solzica se je utrnila z očes presrečnih otrok kakor tudi odraslih poslušalcev pri nagovoru mil. knezoškofa do prvoobhajancev. A to niso bile solze, koje smo prelivali pred enim tednom, ko smo se poslavljali od nepozabljivega preč. gospoda prelata Kos&rja ; ne to so bile solze naj blažjega veselja, ki ga svet dati ne more. Iz res apostolskega govora mil. knezoškofa hočem navesti le nekatere misli, ki so tako mogočno vplivale na vse poslušalce posebno pa na nedolžna srca prvoobhajancev, kojim so bile v prvi vrsti namenjene. Med drugim so rekli: Predragi otroci! Zveličar pride! S koliko radostjo so navdajale in še navdajajo te tolažilne besede ubogega človeka. Ako bi se mogli prestaviti nazaj v ono čase, ko je naš ljubi Gospod in Zveličar hodil po zemlji od mesta do mesta od kraja do kraja dobrote deleč, bi videli kako so ga povsod sprejemali z radostnimi klici: Zveličar pride! Tako je bilo na pr. v Naj mu. Uboga vdova je spremila svojega edinega sina k poslednjemu počitku: Naenkrat se zaslišijo klici: Zveličar pride I In kaj je storil naš ljubi Zveličar? Zapovedal je nosilcem postati, obudil je mladenča v življenje in ga je dal ubogi vdovi nazaj. Tako je obudil tudi Lazarja in več drugih. Ni se torej čuditi, da so ga povsod s tolikim veseljem sprejemali. Ko je naš ljubi Zveličar prišel v Jeriho, obdala ga je velika množica ljudij. Cahej, mož majhne postave, splezal je na figovo drevo, da bi ga videl. Ko je pa Zve-ličar na tisto mesto prišel, mu je rekel: Cahej hitro stopi doli, danes moram v troji hiši ostati. Stopil je doli in ga je sprejel z veseljem. Ravno tisti Zveličar bode prišel danes k Vam, predragi otroci, 011 je v sv. Rešnjem telesu resnično in bistveno pričujoč kakor Bog in človek. Tudi vi ga morate z veseljem sprejeti, mu morate iti nasproti in ga pozdravljati z veselimi klici: Hosana, kakor so to storili prebivalci jeruzalemski, ko se je bližal njihovemu mestu. Enega otroka imam za najbolj srečnega in sicer tistega, katerega je ljubi Jezus vzel na svoje roke, ter ga je apostolom za izgled postavil rekoč: Resnično Vam povem, ako niste kakor otroci ne pojdete v nebeško kraljestvo. (Mat. 18, 3.) Kakor tisti otrok in še vse bolj srečni ste danes vi, ljubi otroci, kaiti Jezus ne bode prišel samo k vam, temveč bode šel stanovat v vaša srca. Zato je pa danes za Vas poseben praznik, dan veselja za nas vse, dan plačila za vas, za vaše čč. gospode katehete, za gg. učitelje in učiteljice in vaše ljube stariše. Da je dane3 poseben praznik svedoči nam lepo ozaljšana cerkev, svedoči nam vaša praznična oprava. Dan veselja! Kako bi tudi ne bil? Kralj nebes in zemlje pride danes k vam in hoče pri vas ostati. Zato je pa današnji dan tudi dan plačila ne samo za vas, temuč tudi za vaše čč. gospode katehete, ki so vas tako lepo podučili v krščanskih resnicah in so vas po sv. spovedi vredne storili pristopiti k mizi Gospodovi. Tudi trud gospodov učiteljev, ki so vas vodili na potu kreposti, ki so vas vnemali za vse dobro in lepo, bode danes obilo poplačan. Tudi vašim starišem bode ljubi Bog poplačal na današnji dan vse njihove dobrote, ki so vam jih storili, vse bkrbi, ki so jih z vami imeli. Nadalje je današnji dan, dan milosti. Gotovo ste vsi v milosti božji, ker ste očiščeni po zakramentu sv. pokore a pri sv. obhajilu vam bode ljubi Zve-ličar pomnožil posvečujočo milost. Ker vem, da hrepenite in srčno želite kmalu združeni biti s svojim božjim Zveličarjem, vam nočem več dalje odlašati tega presrečnega trenutka. Ko so otroci izmolili očitno izpoved, pristopali so k mizi Gospodovi najprej dečki in potem deklice z gorečimi svečami v rokah v najlepšem redu in z vidno pobožuostjo. Po sveti maši so mil. knezoškof zopet nagovorili prvoobhajance. Opominjali so jih, ljubemu Jezusu zahvaliti se za izkazano milost, posebno so jim povdarjali svojo hvaležnost ljubemu Zveličarju skazati. Ker je pa dau prvega sv. obhajila tudi dan uslišanja, priporočali so mil. knezoškof prvoobhajancem moliti za svoje stariše, ki so si znabiti v časih kaj od ust odtrgali, da so le nje z vsem potrebnim preskrbeli. Nadalje so jim priporočali moliti za sveto cerkev in njenega vidnega poglavarja Leona XIII., za svitlega cesarja kakor tudi za njih škofa. Gotovo nobeden od prvoobhajenc^v ni pozabil moliti za mil. knezoškofa, ki so mu na ta dan izkazali toliko dobrot. Opomiujali so jih tudi delati dobre sklepe iu Boga prositi pomoči, da bi mogli storjene sklepe v življenju izvrševati. (Konec sledi.) Misijon v Šmihelu pri Novem Mestu. Pri nas je bil dan sv. Vida znamenit in spomina vreden za celo župnijo šmihelsko. Priprošnik je ta svetnik in pomočnik v telesnih bolečinah, toda letos nam je ravno on pripeljal zdravnike, kateri ne lečijo samo telesnih bolezni, temveč ozdravijo tudi bolne na duši. Prišli so namreč na ta dan č. 00. lazaristi p. superior iz Celja g. Jaršinovec; p. K. Heidrih; p. U. Nežmah in so vodili misijon tukaj do 24. junija, ko se obhaja praznik tistega, kateri je prvi oznanjeval pokoro in pripravljal pot Izveličarju. Bog je podpiral vse delovanje, kajti dasi je bilo obilo dela, ker je bila ravno košnja; bila je vendar cerkev vedno polna. Ljudje so pazljivo poslušali prelepe govore, ter se udeleževali cerkvenih pobožnostij, — bil je to za našo župnijo praznik, kateri ni trpel le samo jeden dan, temveč deset dnij, a vendar se je pokazalo na zadnje, da ni bil nikakor predolg, bil je praznik, katerega bo ljudstvo ohranilo še mnogo, mnogo let v blagem spominu. Bila je dana vsakteremu prilika, da seje lahko udeležil sv. zakramentov, ker je bilo prišlo v pomoč še veliko drugih duhovnikov, kateri so spo-vedovali. V nedeljo popoludne je bil sklep. Mil. prošt g. Peter Urh je blagoslovil misijonski križ, katerega so potem nesli v procesiji štirje mladeniči okrog. Belo oblečene deklice so ga spremljale, za temi so šle pevke, prepevajoč misijonske pesmi in na to se je uvrstila duhovščina. - Nazaj prišedši bila je v cerkvi še sklepna pridiga in na to zahvalna pesem in blagoslov s sv. Rešnjim Telesom in potem smo se razšli vsak na svoj dom. In sedaj — č. g. misijonarji so nas zapustili; vsejali so dragoceno plemenito seme v srca vernikom in odšli od nas. — Da bi pač njihovo seme ne padlo na kamenita tla, temveč da bi padlo na dobro zemljo, raztegnilo svoje korenine in obrodilo sad, stoteren sad ter porosilo nad nas obilo rose nebeške milosti. Ne morem si kaj, da ne bi očitno se zahvalil č. g. misijonarjem za njihov trud. Iskrena zahvala pa tudi vsem gg. duhovnom, kateri so prišli pomagat. Bog povrni vsem stotero I Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Konec.) 9. Na predlog zborničnega svetnika Maksa Kreunerja sklene zbornica prošnjo občine žužem-berške za preložitev semnja ua cvetno soboto na dan 11. avgusta ne priporočati, ker bi bil marsikatero leto isti dan, kakor semenj v Toplicah. 10. Zbornični svetnik I\au Baumgartner poroča o dopisu praške zbornice, v katerem je sprožena misel, da bi se ustanovil pri c. kr. finančnem miui8terstvu tehniški svet za skupno užitninsko za-konodajstvo. V dotični prošnji na ministerstvo in državni zbor poudarja praška zbornica, da sedanja skušnja uči, da so jednaki sveti namreč: deželni in najvišji zdravstveni svet, državnoželezniški svet in drugi zelo koristni. Brezdvomno je, da bi bil tudi koristen jednak svet pri užitninskem davku. Ta bi imel v obče namen, posvetovati se o tehniškem delu užitninskega zakonodajstva, posebno bi pre-udarjal vse, kar bi se novega določilo pri izvrševanju načel, izraženih v užitninskem zakonu. Z ozirom na to, da bi bila ustanovitev takega sveta po-sebuo v korist industriji podvrženi užitnini in bi tak svet močno vplival na preosnovo davka na pivo, priporoča odsek, naj se prošnja praške zbornice podpira. Predlog se vsprejme. 11. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o vprašanju neke obrtne oblasti, če so ključavničarji sploh opravičeni izdelovati vezi za zidovje in če pripadajo ta dela samo ključavničarjem ali le kovačem. Z ozirom na to, da je visoko c. kr. ministerstvo za notranje stvari sporazumno z visokim c. kr. trgovinskim miuisterstvom povodom nekega posebnega slučaja odločilo, da imajo pravico vezi za zidovje, zaklepe in vijake za cimpre, izdelovati ključavničarji in kovači, sklenila je zbornica na poročevalčev predlog v napominanem smislu poročati. 12. Zbornični tajnik poroča o spomenici, katero je Ignacij Zucker na Dunaju vposlal na avstrijske trgovske in obrtniške zbornice in ki gre na to, da bi se dosegla vsakoletna državna podpora za eksportne namene in o sklepih, katere sta storile o tej zadevi graška in praška zbornica. Ker bi državna podpora bistveno pospeševala eksportno živahnost. se tendencijam izraženim v spomenici z ozirom na interese, zadevajoče vse dele države, ne more odrekati posebna važnost. Odsek je mnenja, da je spomenico podpirati, ob jednem pa visoko ministerstvo prositi, da skliče enketo zastopnikov trgovskih in obrtuiških zbornic, c. kr. avstr. trgovinskega muzeja in imenitnejših strokovnih društev, ki bi omenjeno vprašanje natanko preudarila. Zbornica temu predlogu pritrdi. 13. Zbornični svetnik Maks Krenner poroča o dopisu zbornic v Gradcu in v Ljubnem, ki gre na to, da bi se spremenili §§ 3., 4. in 5. zakona z dne 9. februvarija 1892, državni zakonik št. 37. § 3. naj se glasi: »Poslopja, ki imajo taka stanovišča, katerih tla ne ležd vsaj 30 cm. nad naravnimi tli, na katerih se je zgradilo poslopje, izključena so od te davčne oprostitve." V § 4. uaj se med odstavek 1. in 2. uvrsti sledeči odstavek: „Pod prostori, v katerih je moči stanovati, je razumeti sobe, izbe in kuhinje, ne pa kleti, podstrešja, shrambe za jedila i. dr." § 5. naj se glasi: »Letna najemnina za štirjaški meter prostora, v katerem je moči prebivati, sme k večjemu znašati: a) na Dunaju 1 gld. 75 kr. a. v.; b) v vseh drugih krajih pri poslopjih brez kletij 1 gld. 25 kr., pri poslopjih s kletmi 1 gld. 50 kr." Ker bi bil po tej premembi zakon bolj jssen in bi se bolj pospešilo grajenje zdravih in cenenih delavskih hiš, se nasvetuje, da zbornica predloži jednako prošnjo. Zbornični svetnik Karol Luckmann priporoča ta nasvet in nasvetuje, da bi se § 4. v prvem od- stavku premenil tako, da bi stanovišče, ki sestoji iz več prostorov, ne smelo znašati manj kakor 30 in ne več kakor lom*. Zbornična svetnika Baumgartner in Skaberne sta podpirala predloga in zbornica je sprejela odsekov iu tudi dodatni nasvet zborničnega svetnika Luckmanna. 14. Po nasvetu zborničnega svetnika Jem. Žitnika sklene zbornica, priporočati c. kr. dež. vladi ustanovitev jedne same zadruge za vse obrte v sodnem okraju radeškem namesto sedanjih treh zadrug ter tudi priporočati potrditev novih pravil, v katerih se le male premembe nasvetujejo. 15. Zbornični svetnik Avgust Skaberne poroča o prošnji zadruge sobnih slikarjev in pleskarjev v Ljubljani, da bi se raztegnil okoliš zadružni na celo Kranjsko. Zborn:ca sklene priporočati to prošnjo pri c. kr. deželni vladi, kakor tudi nova pravila z malimi premembami. Nove orgije v Kamni Gorici. Prejeli smo v porabo sledeči spis: Na poziv preč. kuezoškofijstva z due 15. junija 1894, št. 1683, je ponižno podpisani 19. t. m. pregledal orgije v Kamni Gorici, postavljene po bratih Zupan. Ker mu je naročeno poročati o orgijah istemu preč. knezoškofijstvu zgodi se to sledečimi vrstami: Na podlagi dispozicije *) sem prav natanjčno skušal najprej posamezne spremene od prve tipke do zadnje in se prepričal, da imajo spremeni popolnoma pravi značaj, da so piščali enakomerno intonovane, da odgovarjajo odločno, da je igrava lahka, tudi tedaj, če se pritegnejo priklopnice. Ker imajo orgije pet pomožnih registrov, dajo se izvesti mnogotere kombinacije, ki kažejo lepoto glasu v vedno novih bojah. Vtis polnih orgelj je mogočen in imajo orgije značaj 16' vsled pomožnega vlaka »Suboctavencoppel". Meh, ki je na dnu orgelj, daje krepke in enakomerne sape brez vsakterega tresljaja; lahko se goni. Notranje lice orgelj je fino in solidno; vsi pregibni deli dobro poasnjeni; ropota nobenega, dasi je bila omara med igro odprta; mere pri mauuvalih iu pedalu prave. Priznati moram, da sta gg. Zupana izvršila, kar sta obljubila. Želel bi le, da bi se igralnik proti cerkvi nekoliko pozlatil, ker srebrno bele prospektne piščali zahtevajo zlatega okvira, in da bi Gamba iu Soli-cional bila še nekoliko svetleja. Napredek bratov Zupanov je trajen in hvalevreden. V Ljubljani, 24. junija 1894. __P. Hugolin Sattner. *) I. Manual: 1. Principal S', 2. Viola di Gamba 8', 3. Rohrflfite 8', 4. Octav 4', 5. Mixtur 2', 3-4 vrsten, 6. Spitzflote 4'. — II. Manual: 7. Geigenprincipal 8', 8. Salicional 8', 9. Flauto travers 4'. — III. Pedal: 10. Subbas 16', 11. Cello 8'. — Pomožni spremeni: 12. Manualni sklep, 13. Pedalni sklep s I. Man., 14. Pedalni sklep s II. Man., 15. Oktavni sklep v I. Man. navzgor, 16. Suboctav v II. Man. k 1. vemu navzdol. — Zbiralniki: 17. Mezzo-Forte, 18. Forte. Koledar za 27. teden leta 1894. Nedelja, 1. julija: 7. pobink., evang.: O lažnjivih prerokih. Presv. Kri. Ponedeljek, 2. julija : Obiskovanje Dev. M. Torek, 3. julija: Heli-jodor šk. Sreda, 4. julija: Urh šk. Četrtek, 5. julija: Ciril in Metod šk. Petek, 6. jul.: Izaijn prerok. Sobota, 7. julija: Vilibald šk., Pulherija Kr. — Lunin spremin: Mlaj 3. julija ob 6. uri 43 minut zjutraj. Solnce izide 5. julija ob 4. uri 21 minut, zaide ob 7. uri 46 minut. Dan se skrči v mesecu juliju za 50 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. junija. (Osebne vesti). C. g. dr. Ignacij Žitnik vrnil se je vieraj z Rima, kjer je dovršil kakor smo že poročali svoje modroslovne študije ter s prvim julijem nastopi službo kaznilničnega kurata v Ljubljani. — G. Egon baron W i n k 1 e r je imenovan od ministra noiranjega za ministerjiiliieffa namestnega tajnika. (Birma v celjski tlekaniji.) Milostljivi knezoškof bodo zakrament sv. birme delili dne 1. jul. v Celju v župnijski cerkvi, 2. v nemški cerkvi, 3. bodo v Grižah posvečevali veliki ollar v župnijski cerkvi in Lurško cerkvico; dnč 4. bode v Grižah birma, dn6 5. v Žalcu, dnš 6. v Št. Petru v Savinjski dolini, dne 8. pri sv. Marjeti na Polzeli, dnč 8. v Galiciji in dnč 9. v Teharjih. (Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) č. g. Vincenc Kolar, provizor v Gomilski, pride za provizorja na reko in č. g. Matevž Trtinek, kaplan pri sv. Rupertu nad LaSkim, za provizorja k sver temu Lenartu nad Laškim. — Župnija sv. Urbana blizo Ptuja je zopet razpisana do 31. julija t. 1. (Maša na Rožniku.) Katoliška družba ima prihodnji torek dne 3. julija na Rožniku sveto mašo za žive in umrle družbenike zjutraj ob petih z darovanjem za uboge podpirane od Vincencijeve družbo. (Ogenj.) Iz Kamnika, 28. jun.: Danes zjutraj med drugo in tretjo jutranjo uro sta pogoreli v Kamniku sredi mesta »na Klancu« 2 hiši. Govore da je bilo zažgano. Kar čudno je bilo, da je mogla gasilna družba oteti dve tičoči se hiši. (Lourdska Madonna za Komendo.) Iz Kamnika: Za novo veliko znamenje v Komendi pri Kamniku zvršil je naš domači kipar gospod Fran Tončič v Kamniku Lourdsko Madonno v nadnaravni visokosti iz kamenite mase. Madona za Komendo je jasni svedok, da utegne iz g. Tončiča roke prispeti še mnogo veličastnih umotvorov, ako mu bode vedno dana prilika, svojo prirojeno zmožnost pojavljati v delih, ki bi bila take zmožnosti tudi zares vredna. Ozirajte se toraj, častiti gospodje cerkveni predstojniki tudi na tega naSega domašega kiparja da se prepričate o istini tu zapisanih besed! — Komendska Madonna de Lourd, ki je čez kamen slikana v barvah idealnega življenja, razpostavljena bode ob sv. birmi v Kamniku, v bivališču kiparjevem, na Šutni. Pridite si jo ogledat navzoči prijatelji cerkvene umetnosti! —č— (Volilni shod) sklical je državni in deželni poslanec dr. Gregorčič v praznik sv. Petra in Pavla v Dornberg. Kesneje uameruje poročati o svojem delovanju v soški dolini v Kanalu in v Bovcu. (Božji rop.) V noči od 21—22. t. m. pritepli so se predrzni tatovi v Ajdovščini po zvoniku v cerkev in odnesli monštranco, ciborij in kelih vreden 270 gld. Sv. hostije stresli so na oltar. Hudobnežem niso še ua sledu. (Z Goriškega.) »Dobra spoved", znana in vernikom priljubljena knjižica", je — kolikor nam znano — pošla. Slavno vodstvo društva „Detoljuba" prosimo, naj bi blagovoljno priredilo novo izdajo in svojedobno objavilo v »Slovencu", da je dovršen novi natis. (Goriške novice.) »Soča" in »Ri n n o v a-mento" sta bila nedavno pred sodiščem obsojena. G Travan je tožil vrednika omenjenih listov radi žalenja časti. Goriška porota obsodila je »So-činega" vrednika na 240 gld. globe, 100. gld. zgube na varščini in na tožne stroške; vrednika »Rmno-vamento" pa na 100 gld. globe, 60 gld. zgube na varščini in na tožne troške. — O izidu pravde Tonkli proti »Soči" je »Slovenec" že poročal. — Imenovan je g. Valentin M a r u š i č, finančni vajenec v Gorici, finančnim koucepistom. Začasno bo namestoval davčnega nadzornika v Tolminu — Poštni in brzojavni urad na goriškem kolodvoru prične poslovati due 10. julija. — Goriški Lahi delujejo z vsemi silami, da sijajuo dokažejo poitalijančevalnemu društvu »Lega nazio-nale", ki priredi 1. julija v Gorici svoj občni zbor, kako silno laška (?) je Gorica. — Due 28. t. m. je imelo mestno starešinstvo sejo, v kalerej je predlagal Verzeguassi, naj dovoli mesto komiteju, sestavljenemu v prireditev »Leginega" praznika v Gorici, mestno godbo, 200 gld. in pa naj bi se udeležil mestni svet ofi-cijelno »Leginega" občnega zbora in banketa. Predlog je bil seveda sprejet. Sedaj so Lahi na konju. Predlagajo in odobrujejo predloge svojevoljno. (Lopovi.) Iz tržaške okolice; Uzmoviča, ki sla okradla cerkev na Suhorjih šla sta skozi naše kraje proti Trstu. Prejšnji dan je prišel jeden »na oglede« okoli cerkve in gotovo bi bila tudi naša cerkev okradena, da ni bil krasni večer, v katerem so ljudje bolj pokonci po noči. — Pa še drugih gostov imamo. Po naših krajih se klatijo volkovi, ki so naredili mej čredami že veliko škode. Lovili so jih v nedeljo, pa so jim popihali v varno zavetje, hoteč menda ljudi poučiti, da imajo volkovi svoj nedeljski počitek, katerega ljudje ne poznajo. (Liberalni nauki.) Tržaški Indipendente je tudi nekaj zapisal o novo posvečenem krškem škofu; zraven pa se usedel z brezobzirno nesramnostjo za stolico in tsko-le poučil novega vladiko, »naj odloži vsako mržnjo strankarskega človeka in naj obleče v pravi krščanski čistosti svojo.s luž bo dušnega pastirja.« Židovski list uči in opominja — katoliškega škofa. Protižidovstva še ne bode konec in mi — nismo krivi! (Dopolnilne volitve v isterski deželni zbor) vršile so se dnč 25. t. m. Kakor nam poročajo iz Istre, trgovinska zbornica v Rovinjanu je z 11 glasovi vnovič izvolila dr. Costantinija iz Pazina, ki pa je izvolitev zopet odklonil. V Piranu je bil izvoljen zopet prejšnji poslanec dr. Fragiacom o z 30 glasovi od 400 volilcev. — V mestih Mo-tovun, Vižinada, Oprtelj, Buje je izvoljen markiz Po les i ni iz Poreča, ker je prejšnji poslanec dr. Amoroso kandidaturo odklonil. — Te volitve so simpatične, one npm kažejo z jedne strani malomarnost volilcev, z druge pa nas opozarjajo na razmere v nasprotnem taborju. In še bodo novoizvo-Ijenci in njih privrženci imeli predrznost trditi, da oni zastopajo javno menenje v Istri ter večino ister-skega prebivalstva! Naj si sami čestitajo! (Občinske volitve v Buzetu) pričele so v ponedeljek v III. razredu ter končale v četrtek za isti z zmago hrvatske stranke. Nasprotniki se niso prav za prav niti udeležili volitev v tem razredu, ker je bilo kislo grozdje. Še kislejše pa bode v II. in I. razredu! Dal Bog! (Slab vzgled.) Nek kmet iz tržaške okolice, po imenu Ivan Mahnič, daroval je družbi »Lega Na-z i o n a 1 e« 5 0 gld. za to, ker je bil sprejet v občinsko zvezo. Ta slučaj uporabljajo tržaški časopisi kot uzor ter ga priporočajo tudi ostalim kmetom in občinstvu v posnemanje. Da je ta kmet prišel v tržaško okolico iz Italije, ne bi mi imeli nič proti takemu darilu, ko pa znamo, da je isti sin slovenskih starišev, tedaj je to zares za tržaške okoličane prav slab vzgled, ki odgovarja prežalostnim razmeram njenim. Uprav v tem okraju tržaške okolice, kjer je ta kmet-dobrotvor »Lege Nazionale«, to je v Podriču, so takšne nemoralne razmere, da so uprav one dale vzrok poslancu Nabergoju priporočati pri zadnjem občnem zboru političnega društva »Edinosti«, naj njega odbor sestavi enketo, ki bi proučila te razmere in potem potom depu-tacye, naj bi ista odkrila vse vzroke te nemoral-nosti Njeg. Veličanstvu, kajti stvari, ki se dogajajo v teh krajih, so nepopisne, in so tudi že dale povod našemu dopisniku iz Trsta, da se je s to žalostno resnico pečal. Dal dobri Bog, da ne bi imeli več vzroka, ponovno konstatovati sličnih slučajev ! (Izpred tržaške porote.) V tem zasedanju pečala se je tržaška porota pretežno z razpravami o tatvini in poneverjenju. Tako je bila obsojena neka »gospa sleparica« Stahly na 5 letno ječo, ker je na zvijačen način dvem sestram-kuharicam v Trstu, pojedla 2500 gld., katero svoto sta si obe skozi mnogo let prihranili. Bodi tukaj opaženo, da sta uprav te dve ostali osleparjeui vsled tega, ker sta denar posojevali na velike obresti in sicer od 20 do 30 odstotkov. Pohlep za velikim dobičkom je bil vzrok, da sta zgubili vse svoje premoženje. Bil bi čas, da bi se stvar o oderušnem posojevanju denarjev vendar jedenkrat vredila. — Zatem zagovarjali so se pred porotniki tudi nekateri mladeniči zaradi skupne tatvine* ki so bili vsi obsojeni. — V sredo se je zagovarjal nek 18 letni mladenič Rudež s Krasa zaradi nemoralnega posilstva ter je bil obsojen na 5 letno ječo. — V četrtek zopet se je zagovarjal nek Edmond Paganini, ki je iz skladišča južne železnice vkradel jeden zaboj svile v vrednosti 750 gld. ter je bil obsojen v 5 letno ječo. — V soboto, t. j. danes, zagovarja se neki Krištof Kastro zaradi prevare. (Poslednji umor predsednika francoske republike) in napad Italijanov na Francoskem je bil povod, da se je tudi v Trstu pripravljala protifrancoska demonstracija, katera pa ni uspela, kajti tržaška policija je storila potrebne korake, da prepreči vsako slučajno demonstracijo. (Zdravje v Ljubljani.) Od 17. do 23. dne junija je bilo 14 živih in 1 mrtev rojen, 20 jih je pa v tem času umrlo. Umrl je 1 za škarlatico, 1 za davico, 3 za jetiko, 2 za vnetjem sopiluih organov, 2 za želodčnim katarom, 2 vsled mrtvouda, 2 vsled starostne oslabelosti in 7 za različnimi boleznimi. Mej njimi so bili 3 tujci in 6 iz zavodov. Zbolel je 1 za škarlatico, 1 za legarjem in 1 za vratico. (Starčevjčev dom v Zagrebu.) Dne 26. t. m. položili so v Zagrebu temeljni kamen za Starčevičev ali narodni dom. Slovesnost je bjla zelo sijajna, ker so došli v Zagreb vsi odličnejši voditelji in pristaši strauke prava tudi iz Dalmacije ip it Istre. Iz Ljubljane šel je v Zagreb dr. Ivan Tavčar. (Črna sv. maša.) Iz Maribora. Dne 28. t. m. so opravljali prevzv. knez in škof črno sv. mašo za pokojnega cesarja Ferdinanda. Prisotni so bili tudi mnogi vojaški in civilni dostojanstveniki. (Zrelostni izpit.) Iz Maribora. Due 26. in 27ega junija bil je ua tuka>šnji c. kr. gimnaziji zrelostni izpit, k kateremu se je oglasilo 15 učencev VIII. gim-nazijalskega razreda. Vsi so prestali skušnjo jako povoljuo, med njimi sledeči 4 z odliko: Anton J er o v še k, iz Slov. Bistrice, France Krošelj iz Kapel pri Brežicah, Volčič Miroslav iz Maribora iu Roman Trstenjak iz Hoč poleg Maribora. Vsi 4 odličnjaki so vrli Slovenci, rešili so toraj s svojo jekleno marljivostjo in vse hvalevredno bistroumnostjo čast svojega milega naroda. Tako je prav, to pričakuje od slovenskih dijakov draga domovina ! Svetila njim lepa bodočnost! (Zaprli so v Trstu) onega učenca šole v ulici Ferriera, zaradi katerega je znani svetovalec Banelli župana interpeloval. Zaprt je 14'/,letni. Ercalessi ter je italijanski podanik. Zaprli so ga po nalogu drž. pravdništva zaradi žaljenia Njeg. veličanstva. (Preklicani potrjeni izgon.) Poročali smo, da je tržaška policija naročila izgon kapitana neke italijanske trg. ladije po imenu Roncadirja. Proti temu odloku je izgnanec uložil priziv na namestništvo, katero je odlok policije potrdilo ter utok zavrglo. Z višjim posredovanjem pa je izgon preklican ! In tako bode ta gospod kapitan imel prosti roki, za posredovanje mej tržaškimi neodrešenci in prekolužani! (Imenovanja) Užitninski sprejemnik v gradu, Anton B a u d a z je imenovan asistentom v Trstu ; užitninski praktikant v Trstu, Alojzij Kalin, je imenovan užitninskim sprejemnikom v Nogaredu ; nadalje so imenovani: davčni pristav Peter Štabi 1 e za kontrolorja v X. plač. razredu; kancelist pri finančnem ministerstvu Rajmond G o d e a s in davčni praktikant Atilij D i m i n i c h pa sta imenovana pristavom v XI. plač. rarzredu pri davčnem uradu. (Razpisani štipendij.) C. kr. primorsko namestništvo razpisuje natečaj za leto 1894/95 za podelitev dveh štipendijev vsak po 350 gld. iz zaklada Marke Radiča. Pravico prositi imajo mladeniči, ki se podajo k pomorstvu eventuvelno, ki hočejo postati kapitani na daljših vožnjah. Prošnje naj se pošiljajo do 31. julija t. 1. c. kr. namestništvu. (V vodo je skočila) v nedeljo 24. t. m. zvečer v Ljubljani 16. letna šivilja Pavla Dejak. Včeraj so truplo našli na Selu. Vzrok samomoru seveda — nedovoljeno znanje. (Semnji po Slovenskem «d 2—7. julija.) N a Kranjskem: 2. julija v Ljubljani, v Trnovem, pri sv. Mohorju; 3. julija v Črnomlju, v Št. Got-hardu; 4. v Velikem Gabru, v Žireh, na Krškem, v Vidmu poleg Krke. Na štajerskem: 2. jul. v Petrovčah, Remšniku, na Ptujski gori, Polenščaku, Št. Iju, Tinskem; 4. jul. na Vidmu, v Vuzenici, Mariboru, Podplatu. Na Koroškem: 2. jul. v Kapli. Na Goriškem: 3. jul. Brezovici, 4. jul. v Dolini, Rifenbergu. Društva. (Pevsko društvo »Ljubljana«) vabi na vrtno veselico, katero priredi v soboto dne 30. junija 1894. 1. na gosp. Ferlinca vrtu s prijaznim sodelovanjem gosp. Avguština Puciharja v korist zakladi za napravo društvene zastave. Drugi javni nastop mešanega zbora. Godba sl c. in kr. pešpolka Leopold II. kralj Belgijski St. 27. Kegljanje na dobitke. Vstopnina za osebo 30 kr., čestiti podporni člani, p. n. stalni gostje in otroci do 10 let so vstopnine prosti. Začetek veselici ob osmi uri zvečer. (Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru) priredi svoj ustanovni občni zbor z nedeljo dnč 1. julija 1894. v prostorih hotela Erzherzog Johann v Mariboru Začetek ob '/»8 uri zvečer. Dnevni red: 1. Pozdrav in nagovor sklicatelja. 2. Zakaj in čemu snujemo društvo; govori g. Drag. Hribar iz Celja. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev stalnega odbora in pregledovalcev računov. 5. Razni nasveti in predlogi. Po zborovanju vrši se prosta zabava, pri kateri poje moški zbor. (Akad. društvo »Triglav«) priredi v torek 3. mal. srpana svoje 5. redno javno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Kritika. 4. Slučajnosti. Lokal: Hotel »Ross«, Mariabilferstr. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro doSli! (Moška i n žen alf po d t« žilic a družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.) „MMiqa naša — prihodujost naša" ! Vaše blagorodje 1 Bliža se praznik blagov.e*toikor slovanskih 8». Cirila in Metoda! Koliko spominov vzbujati ti itneni v vsakem rodoljubnem srcu! Naša šolska družba vzela si je po pravici ta dva velika svetnika za pokrovitelja, saj ona nadaljuje njiju za Slovence blagonošno delovanje, braneč vero in narodnost dece naše ob mejah. Iu hud boj je, bojega bijemo t narodnimi našimi zoperniki, oboroženimi s silnimi materijalnimi iu kulturnimi sredstvi 1 Dogodki zad njega frasa svedočijo jasno rn glasno, s koliko ne* izprosnim in ueozirnim nasprotnikom se nam je boriti. Iz našega naročaja trgajo rum mladino, hoteč odtujiti jo veri očetov in jeziku materinemu, vcepiti jej sovraštvo do lastne narodnosti i zatreti vsako narodno zavest! Zapuščeni smo vsestranski — pomagajmo si sami! Vaše blagorodje ! Slovenska 5razrednic* pri sv. Jakobu vspeva vrlo iu ugledno; njo moramo ohraniti in kolikor moč še popolniti. Vzdržavanje tetia ediuega slovenskega zavoda v Trstu zahteva pa velikih gmotnih žitev, ko.jih ue moremo sami zmoči. Ker je pričakovati, da se otvorita slovenska šolska zavoda v R>colu in na Belvederji. — pomnožijo se še izdatki. Centralno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubliani nas hvalevredno podpira, a po njega pomoči kličejo še drugi obmejni kraji Slovenstva. Podpisana odbora sta prepričana o blagonaklonjenosti Vaši napram naši družbi in nje nameram in nudita Vam lepo priliko udeležiti se najvažnejšega narodnega dela, vzgoje naše mladine, koja dorašča pred Vami, in na kojej vidimo, napreduje-li narod ali nazaduje. Bližajoči se praznik naših blagovestnikov bodemo praznovali najlepše in najplemenitejše, «ko položimo na žrtvenik domovinski za našo šolsko družbo pri ■ mereu Cirilo-Metodijski dar! Prepričani da se Vaše blagorodje odzove rodoljubnemu pozivu, priporočamo se, da bi delovali o ožjem svojem krogu, da bode i letošnji »Cirilo Metodijski dar" vreden odsev narodne naše navdušenosti iu našega rodoljubja ! V to pomozi Bog! (»Slovensko pevsko društvo Zvon v Trbovljah«) prirediš sodelovanjem »Tamburaš-kega društva« šmartinskega pri Litiji v nedeljo dne 1. julija 1894. v gostilni g. A. Volavšek-a veselico Vstopnina za osebo 30, za družino 50 kr. Začetek točno ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Vabilo) k občnemu zboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Podgradu, dne 5. julija 1.1. to je prihodnji četrtek ob 2. uri popoludne. Vspored: 1. Poročilo podružničnega načelnižtva po § 12. družbenih pravil. 2. Volitev bodočletnega odbora in delegatov za glavni zbor. 3. Prejemanje uplačil. 4. Morebitni predlogi. K obilni udeležbi vabi uljudno Odbor. Telegrami. Dogodki na Franooskem. Berolin, 29. junija. Cesar Viljem je naročil veleposlaniku grofu Miintzu, da ga zastopa pri Carnotovem pogrebu in v njegovem imenu položi venec na krsto. Peterburg, 29. junija. „Journal de St. Peterburg" piše, da bode izvolitev Perierova povsod v inozemstvu gotovo ugodno vspre-jeta. Perier bode skušal svojo dolžnost popolnoma izpolniti. Naslednik Carnotov se tudi popolnoma zaveda svoje moralne odgovornosti in že tudi ve, da se mu bode boriti z raznimi republikanskimi strankami. Perier je že pokazal, da zna družiti zmernost in odločnost. Sme se računati na to, da se bode upiral vsem viharjem in bode s svojim vplivom pospeševal mirni razvoj Francije. Pariz, 29. junija. Občinstvo, kateremu se je dovolil pristop v dvorano, kjer leži Carnot, v takem številu prihaja, da je ljud stvo razpostavljeno jeden kilometer daleč od predsednikove palače Cvetlice, venci, adrese prihajajo v veliki množini v Palais Eliseč Vsi vrtnarji imajo ogromno naročil. Od minute do minute se m nože odposlanstva iz Pariza in z dežele, ki se naznanjajo, da se udeleže pogreba. Razpostavila se bodo po Champs EIysees de Are de Triomphe. Okna hotela in hiš ob cesti, po kateri pojde sprevod, so oddana v zakup. Jeden sam hotel je dobil za zakupnino 23.000 frankov. Pariz, 29. junija. Minister vnanjih stvarij Hanolaux je danes imel pogovor z italijanskim veleposlanikom Ressmannom, pri katerem se je konstalovalo, da vsled storjenih naredeb ni bilo nobenih nasilstev proti osebam. Materijalne škode tudi niso posebno velike. Minister iu veleposlanik sta se dogo- vorila, da bodeta drug drugemu sporočala, kar bodeta izvedela. Marseille, 29. junija. Dognalo se je, da je umor Carnotov delo zarote. Zarotniki 80 imeli svoj sedež v mestu Oette. Več oseb so že zaprli. Pariz, 29. junija. Zbornica je jednoglasno dovolila 110.000 frankov, da se pokoplje Carnot na državne troške. Predsednik je naznanil, da se mu je došlo povodom Car-notovega umora več adres, v katerih se izraža sožalje vsted smrti Carnotove. Došle so tudi iz Italije, Španije, Belgije, Švice in Zje-dinjenih držav. Pariz, 29. junija. Predsednik Challemel Lacour je naznanil senatu, da so došle izjave sožalja od več parlamentov in vlad in je prečital take izjave. Na to je pristavil, da te izjave pričajo o simpatijah evropskih držav do Francije. Pariz, 20. junija. Misli se, da ostane Dupuy z vsem ministerstvom. Burdeau bode najbrž predsednik zbornici. Marseille, 29. junija. Kakor poroča „Petit Marselais", je v vojaški jetnišnici zaprti vojak izpovedal: Po usrnrtenju Vaillanta in Henryja sklenila je skupina sedmih anarhistov, da umori Carnota. Žreb je zadel Caseria, ki je dne 22. junija zapustil svojega gospodarja, kupil bodalo in v Lyon odpotoval. Včeraj je vojak ponovil svojo izpoved in povedal oblastvu imena sedmih zarotnikov, katere so že zaprli ali jih pa vsak čas zapro. Pariz, 30. junija. Dupuv je naznanil po posvetovanju s svojimi tovariši in mnogoštevilnimi politiki, da prevzame sestavo nove vlade. Dunaj, 29. junija. Vrhovni dvornik princ Hohenlohe je odpotoval v Rusijo. Dunaj, 30. junija. Devetnajstletni dunajski tiskar Sipnitz se je prekucnil s Schnee-berga in našli so ga takoj mrtvega. Išl, 30. junija. Cesar je odpotoval v Trident. Liberoe, 30. junija. Tukaj se je podrla hiša, katero so še le zidali. 11 oseb je mrtvih in 17 težko ranjenih. Budimpešta, 29. junija. Grof Aleksander Andrassy je napovedal svoj vstop v liberalno stranko. BudimpeSta, 30. junija. Zbornica poslancev je izvolila delegate. Carigrad, 28. junija. Sultan je vspre-jel demisija armenskega patrijarha nadškofa Ašikiana. Carigrad, 28. junija. Sultan je podelil srbskemu kralju Nišaniel Intiaz red. Danes bode v Yildiz-Kiosku obed s 80 kuverti, katerega so udeleže načelniki diplornatičnih zastopništev, izimši francoskega veleposlanika Camboma, veliki vezir, ministri, najvišji civilni in vojaški funkeijonarji, člani sultanovega dvora in spremstvo kralja srbskega. Jutri vsprejme kralj Alexander poslanike tujih vla-stij v avdijenciji. Potsdam, 29. junija. Braniborska glavna zveza „Gustova Adolfa društvo" je povodom svoje petindvajsetletnice dovolila 21000 mark daril. Trutnov na Češkem in Novomesto na Moravskem dobita po 500 mark in po požaru poškodovani občini Novi Sonč v Galiciji 2000 mark. Peterburg, 29. junija. Carska rodbina se je včeraj povrnila v Peterhof. London, 29. junija. Nadvojvoda Franc Ferdinand Avstrijski Este prišel je v Tower. Prihod ladije so pozdravili s topovi. Nadvojvodo so vsprejeli poveljujoči general in štabni častniki. Nadvojvoda je dalje odpotoval v London. London, 30. junija. Nadvojvoda Ferdinand d'Este je semkaj prišel. Vsprejeli so ga vojvoda Connaugth, princ Henrik Batten-berški in častna straža. V čast nadvojvodi je bil banket pri princu Waleskem, katerega so se udeležili tudi ruski carjevič, lord Rose-bery in Salisbury. Novi Jork, 29. junija. Dosedaj pri železnici štrajka kacih 40.000 delavcev, ali je pričakovati, da se do večera povekša njih število do 80.000. KATOLIŠKI SKLAD. Za „katoliški sklad" prejeh smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Mihael Arko. župnik v Sturjti na Vipavskem, nabral pri pastoralni konferenci v Vipavi dne 14. junija 1894 332 krone ......gld. 116 — Marindolska stava, 1 krona . n —-50 Neimenovan duhovnik z Gorenjskega, letnino za 1894 ... „ 30-— Namesto venca na grob pokojnemu župniku preč. g. Antonu M i s s i a darovali so šempeterski in škofijski gospodje 60 kron in sicer: MartinMaleušek, mestni župnik pri sv. Petru v Ljubljani ... „ 5-— Valentin Eržen, mestni kapelan ondi ........... 5'— Mihael Bulovec. mestni kapelan ondi ........... 5'— Anton Kržič, c. kr. profesor na učiteljski pripravnici.....„ 5--— A 1 f o n s L e v i č n i k, kn. šk. tajnik v Ljubljani......... 5'— Josip Šiška, kn. škof. tajnik v Ljubljani......... » 5-— ......r, 40 kron.......201— Na mesto venca za rajnega župnika Missia gosp. Fr. Posše dež. in drž. poslanec......... „ 5'— Janez Brence, župnik pri Sv. Gregorju, raesečnino..... „ l1— I. R. iz Idrije........ „ 2 — Za izgubljeno in zopet najdeno palico iz Ribnice, 1 krono ..... „ —'50 Malastava ....... „ —'60 V a 1 e n t i n L e v i č n i k, e. kr. davčni višji i.adzornik v Logatcu ... „ 10"— Martin Narobe, župnik v Za- pogah, za prvo polovico leta 1894 . 10-— pP 1 a n k e".........„ L85 Auguštin Šinkovec, kapelan v Zuž^mbergu. mesefnino 7a junij in julij . ..........10-— Zužemberškastava . . . „ —"50 Dr. Frančišek Papež, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, raesečnino za junij in julij, 20 kron v zlatu.......... „ 10"— Dr. M a r t i n M a t e k, profesor bogoslovja v Mariboru mesečni no za j"11').......... * 5"— Josip Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnina za junij „ 5'— Janez K u n a u e r, župnik v Polomu na Kočevskem..... „ 10"— Frančišek Schweiger, župnik na Radovici........ „ 5- — Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, dne 30. junija 1894. ► Josip Šiška, tajnik „izvršujočega odseka'. Darovi ta „katoliški sklad" naj se blagovolijo po- ' šiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofijski tajnik v Ljubljani.___ 1 Umrli so: 27. junija. Barbara Marija Zgank , usmiljena sestra, 39 let, Kravja dolina 11, plučna tuberkuloza. Tuj c i. 27. junija. Pri H),-r.nu : Pollak, Fischer z Dunaja. — Dereani iz Žužemberka. — Bock iz Opave. — Svoboda iz Prage. — dr. Graser iz Napolja. — Rumel z Višnje Gore. — Pirnat iz Zatiiine. — Goli iz Pariza. — Burger iz Hraš. — Davorin Jenko iz Belgrada. — Henrik Seibert iz Gradca. — Sestre Thaler iz Trsta. — Porenta iz Stopič. Pri JHaliču: Jager, Schvveger, Franki, Oesterreicher Heilsam, Theimer z Dunaja. — Cbiachich z Reke. — Pipp iz Sapijan. — Bellina iz Linca. — Kumplesch iz Feldkirchen-a.> — Culeman iz Trsta. — Froblich iz Kamnika. — Roza'f Kalmann iz Teplic. — dr. B. Beck iz Merana. — Beldovitz černovic.__ Vremensko sporočilo. a Ca* Stanje Veter Vre m e J S, 3 S opazovanja zrak omara t mm toplomera po C«liijs 29 T~u. zjut. 2. u. pop. 9 m. »ve«. 739-2 738'8 740-6 14-6 22 6 16-2 si. vzh. w IT jasno, n n 000 Srednja temperatura 17-8°, za 0-8° nad normalom. IS a prodaj je dobro ohranjen pianino po nizki ceni. Naslov povč upravništvo. 366 3—1 imiiui trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izl)6ri l^drevesa (]>lu»c) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. y fl Zunanja naročila se takoj in vestno izvrže. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja '""H istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj U {j bi 1] Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 18 VCr\\lc\r\ I Tu k,1Puiete železo naj-IVUVcU/l . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! CARB0L1NEUM! C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE A D RI ATI C A 01SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z uajkulautnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela iu razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara iu razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, iu zavarovanje sa življenje v najrazličnejših kombi uacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Riunioue Adriatica di S.curta sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIDIONALE' v Trstu. c. kr. priv. „RIUNI0NE ADRIATICA DI SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Weihburggasse. 360 12-1 Zastopstva v vseh glavnih mestih in večjih krajih Avstro-Ogerske. F. P. Vidic & Co. v Ljubljani 266 25 9 priporočajo po najnižji ceni: Mosaik (chamotni) tlak za cerkve. Pripoznslua spričevala od že napravljen h tlakanj so na razpolago. Lončene PeCi vsake barve. Zarezane strešnike, t^lfčt nejše kritje. |jj! Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine SJiSrft Nasade za dimnike. Drainage cevi igS* močvirnih ifi,; j ^^.''fliaffijn-^ap. ^aii-iT. rs poštenega vedenja iz dobre rodbine s« takoj sprejme v kupčijo s špecerijskim blagom. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo. 355 3—3 Dunajske srečke po I krono. — Predzadnji teden. 5 slavi Hit jo 10.000 ton. 2 Srečke priporoča 316 12 „MEBCIR", menjalnična delnična družba na Dunaju, Wollzeile 10. M DK ROMAN JACOB fj zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši iiu najboljši metodi umetne zobe in zobovj Al Ordinlra od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popold Al Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih zu siroma W 9. do 10. ure dopoldne. 78 Plombira ln trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh i ustno bolezen. lotsl podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno podobarsko in pozlatarsko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po ( poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja. Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—19 g__Preselitev kamnoseške obrti Jn priporočilo. fgl jH Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno |H! ^ javljam, da sem j&T preselil in popolnoma prenovil svojo '•B ^ I kamnoseško delalnico I i s sv. Petra nabrežja v ^ [gi Poljske ulice štev. 49 v Ljubljani gl | (nasproti učiteljišču in poleg Hafnerjeve pivarne) | ajji kjer bodem izvrševal vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela vestno, fv^ iz dobrega, trpežnega različnega kamenja po možno nizki ceni. Ij V zalogi imel bodem še v večji izberi vsakovrstne || nagrobne spomenike jjj r- naročene pa izdeloval po izbranih obrisih ali načrtih po želji cenj. naročnikov, gg Zahvaljujoč se za dosedanjo mnogostransko naklonjenost priporočam se [ttj gl i nadalje osobito prečast. duhovščini in stavbinskim podjetnikom v izvrševanje ! 0f 3\ cerkvenih umetnih in stavbenih kamnoseških del. ^ I Velespoštovanjem 254 12-10 |g| \ 2> 4 4h o o- i ._ ' r—l u ■ & a >0 _ S -g 3 § CC03 M .s&i ■i ž l S > »—i to u TJ N Služba organista v C-j ■■ bode izpraznjena sredi meseca julija. Služba znaša na leto 433 gld. po fasiji, s prostim dostojnim stanovanjem; pa so tudi postranski zaslužki v glasbenem poučevanju. Prosilec mora biti popolno zmožen orgljanja, petja — tudi koralnega — in dingovanja, pa tudi slovenskega in nemškega jezika. Predstojniitvo opatij ake farne cerkve sv. Danijela v Celju. 364 2-1 Najboljši in najcenejši vir nakupovanja strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih n e n a 1 k pralnih strojev ovljalnikov, zravnalnikov perila patentovanih m 1 i ii o v za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-11) Avgustu Kolb, tovarna strojev I>tutaj, II., Pasettlstrasse 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. B*" Ilustrovani ceniki zastoji in franko. 239 'jZVJL rolioDobro prežvečeno, je na pol prebavljeno«, in ta pregovor se ne more dovoljkrat ponavljati. Dvorni zobni zdravnik, cesarski svfetnik E. M. Thomas na Dunaju, prof. dr. K o c h , in druge znanstvene autoritete, naposled dr. W. D. Aliller, profesor na zobozdravstvenem zavodu berolinskega vseučilišča v svojem delu : » Mikroorganismen der Mundhohle«, Leipzig, 1892, so spričevalno dokazali, da se neprestano in v neverjetni množini delajo škodljive snovi v vlažnotopli ustni votlini in se torej od tega nastajajočim večkrat jako nevarnim boleznim moremo resno izognili samo, če redno in vestno čistimo usta. Tesna zveza mej spridenimi usti in spridenim želodcem se je z novejšimi preiskavami zanesljivo konstatovala. Voda sama pa vendar ne odstrani teh strupenih snovij. To se doseže samo, če se rabi najbolje zjutraj in zvečer kako varovalno skrbno pripravljeno in preskušeno zobno čistilo, za kakeršno se »Sargov KalodonU občno priznava, ki se vedno bolj rabi, danes ga rabijo že milijoni, kar pač dokazuje, kaže vred nosti je to sredstvo. Rousseau je rekel: »Ženska z lepimi zobmi ni nikoli grda«, ue skrbimo za zobe, se ne ohrani le lepota smehljajočih ust, temveč zagotovimo si, da ostanemo zdravi in se dobro počutimo do visoke starosti. Potrdila povedanega, priznanja in naročilna pisma iz najvišjih krogov so pridejana na vsakemu kosu. 3t£~ Svari se pred po zavitku podobnimi, varljivimi nič vrednimi ponaredbami. 635 (10—8) Dunajska borz a. One 30. junija. Papirna renta 6%, davfia Šrabrna renta 5%, 16% davka . , Zlata renta 4 %. davka prosta . . avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gid. Kreditne akeiie, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Sapoleondor (20 fr.)...... Otarski cekini ... Nmnžkih mark 100 . 98 — 98 . — 121 . 70 H6 . 05 1003 — 351 ,. 75 125 , 35 9 , 98 0 . 93 61 „ 45 kr. Oni 28. junija. Ogerska zlata renta 4% Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gid. , Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pismaavsrr. osr. zom. kred. banke 4 % 4% kranjsko deželno posojilo...... Kreditne srečke. 100 gld. . . St. (renčiš srečke. 40 gld. . 121 gld 15 kr. 95 05 . 148 50 157 75 197 „ 50 98 . 50 97 - 10 196 70 . — 4% srečke dunajske parobrodne družbe 135 - kr i Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. 18 . 10 j Rudolfove srečke, )0 gld. 22 . 25 i Salmove srečke, 40 gid. , 73 _ j Waldsteinove srečke. 20 gld. 50 _ i Ljubljanske srečke..... 24 30 . i Akeije ingio-avstnjske banke, 200 gld. J54 50 j Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 tri. si v 3115 _ S Akcije južne železnice, 200 gld sr 106 _ Pauimih rubeliev 100 134 „ 25 „ jftjT Nakup ln prodaja "2£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najtnanjseza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M EBCT II" Vfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilterstrasse 74 B. Zt£~Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev m vestni sviti za dosego koliKor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti ~ n a 1 o ž o 11 i h ir 1 u. v u i c. Izdajatelj : Dr. Ivan )a»«iU. Odgovorni vodnik: Andrej Kalan. Tisi: ..V /■.milsVo Ti8|r„.nv... v T,juliiiAr>