•Tednik-« izhaja pod tesn imenorr: ' od 24. ntn-embra 1961 daije pn skJepu obcmsieli odLx>rov iZ-i Ptuj m Omici. — izoaja zavcKi tedDx4i-. Ptuj. Odgovor- ; nj urev^^Jc: A-ton Bauman. — ' Uredništvo in uprava: Pluj. He- roija Ladca 2. — Telefon 156. Stev. j tekočega račima: NB 524-a-72. - ; Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska, Maribor. — RokooLsov ne i vraičama — Celoletna naročnina ■ 20 ND, za inoeemstvo 40 ND. i$t. 21 PTUJ, 27. maja 1966 CENA: 0,40 ND. 40 SD Letnik XIX BRATSm fn PRIJITILJ^^ v nedeljo, 32. maja, je bilo v Ormožu končano sedemdnevno prijateljsko srečanje V. Tedna bratstva in prijateljstva občin Va- raždin, Ptuj, Cakovec in Ormož. Prireditve so končali gasilci iz 0rnio/ii z veliko gasilsko parado. Tesnejše sodelovanje na gospo- darskem področju. Predsednik občine Franc Novak je izročil gasilskemu društvu Ormož red za zasluge za narod s srebrnim vencem, s katerim je to organizacijo ob njeni 80-Ietnici odlikoval predsednik Tito. Pred- sednik Tito je ob jubileja odlikoval z medaljo dela tudi predsed- nika občinske gasilske zveze Ormož Franca Pučka. , Prejšnjo nedeljo so bile v Or- možu zaključne prireditve pete- ga tedna bratstva in prijatelj- stva, katerih se jo udeležilo več sto gledalcev ii> nad 300 unifor- [niranih gasilcev iz štirih sosed- njih občin. Ob 9. uri jo bila slav- nostna seja, ob 10.30 je bil na Mestnem trgu v Ormožu prome- nadni koncert z nastopom meša- nega pevskega zbora DPD Or- mož, ob 14. uri pa veliko gasilsko zborovanje. V dopoldanskem ča- su je bilo tudi ribiško tekmova- nje, katerega se jo udeležilo 28 ribič"ev iz prijateljskih občin in mnogo gledalcev — prijateljev športa. Na gasilski slavnostni seji jo bilo med ostalim poudarjeno, da se naj gasilska društva med obči- nami še tesneje povezujejo, pre- našajo izkušnje in tako vsestran- sko vplivajo na požarno varnost v štirih sosednih komunah. Ob 70-letnici gasilskega društva Hardek in 80-letnici gasilskega društva Ormož je bilo odlikova- nih 55 gasilcev. Na Mestnem trgu v Ormožu je bil v nedeljo med drugim tudi velik promenadni koncert za- bavnega ansambla in pevskega zbora, ki ju je vodil RUDI BAR- DORFER. Na veliki gasilski slavnosti, ki je bila v nedeljo na Me.stnem tr- gu v Ormožu, je govoril predsed- nik občine OiTnož Franc Novak in je med drugim dejal: »Prire- ditve v vseh štirih občinah ob letošnjem tednu bratstva in pri- jateljstva so bile zelo dobro obi- skane. Ta manifestacija je bila nekaj, kar se z besedami ne da opisati. Vse dvorane so bile pol- ne. Naši ljudje so bili s priredit- vami zelo zadovoljni.« V nadalj- njem govoru je predsednik obči- ne govoril o pomenu in važnosti V. tedna bratstva in prijatelj- stva in se ob tej priložnosti iskre- no zahvalil vsem nastopajočim i v tednu prijateljskega sodelova- I nja. i V 4odnu bratstva in prijatelj- stva je sodelovalo več kot 80 Športnih, kulturnih in drugih I (NADAUEVAN3EKA 2. STRANI) Občinska zbora bosta zasedala 30. maja 1966 Na seji obeh zborov občinske skupščine, ki bo v ponedeljek, dne 30. maja 1966, v dvorani skupščine v Ptuju, bodo sezna- njeni občinski odborniki, poslan- ci in predstavniki gospodarskih organizacij predvsem z ugotovit- vami analize zaključni' računov gospodarskih organizacij v ptuj- ski občini za 1965. leto in z ugo- tovitvami poročila o gibanju go- spodarstva v prvih mesecih 1966. leta, pa tudi z ugotovitvami za- ključnih računov skladov občine Ptuj za 1965. leto. Po predlogu dnevnega reda za to sejo bodo na njej obravnavali tudi vsebino finančnih načrtov cestno komunalnega sklada (so- glasje), sklada za šolstvo, za kmetijstvo, zdravstveno investi- cijskega sklada, socialnega skla- da ia sklada za požarno varnost ter o predlogu odloka o uprav- ljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, v katerih go- spodari s posameznimi stanova- nji več organizacij za gospodar- jenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v občini Ptuj. Med kadrovskimi vprašanji, pripravljenimi za to sejo, bo tu- di predlog o razrešitvi sodnika občinskega sodišča Ptuj Hinka Šnuderla, ki nastopi službo pri občinskem sodišču v Mariboru, in izvolitev novega sodnika občin- skega sodišča ler imenovanje treh članov v investicijski odbor za gradnjo Zdravstvenega doma in bolnišnice v Ptuju. In končno bi naj bili na tej seji izvoljeni tudi predstavniki občiaske skup- ščine v svet Pokrajinsk-ega muze- ja Ptuj, v delavski svet Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in v delavski svet Mladinskega zaščitnega doma Dornava. Kot je že v navadi, dajejo na sejah občinske skupščine Ptuj občinski odborniki razne predlo- ge ali pa tolmačijo želje krajev- nih skupnosti, zborov volilcev ali sestankov množičnih organiza- cij. Nanje dobijo takoj odgovo- re, ali pa na naslednji seji. Da bi pa bilo čim manj izgubljene- ga časa med vprašanji občanov in odgovori nanje, namerava po- klicati občinska skupščina odbor- nike, naj bi dajali svetom skup- ščine pismejia tolmačenja želja in predlogov z njihovega volil- nega območja. Tako bo mogoče zadeve takoj vzeti v postopek in tudi hitro dati odgovor občanom. Odlašanje z vprašanji in odgovo- ri od seje do seje po oceni skup- ščine, pa tudi občanov, ni korist- no za prizadete niti za pristojne organe, ki morajo vse zadeve ob- čanov hitro reševati. Zato ne bo- do dobivali odborniki odgovorov samo na zasedanjih skupščine temveč že med njimi, in sicei pismene. S to spremembo bodo občani prav gotovo zelo zado- voljni, enako pa tudi odborniki. V. J. Vrefeli so zaslužena odllkovania v torek, 24. maja 1966, je razdelila predsednica občinske skup- ščine Ptuj Lojzka Stropnikova v imenu predsednika republike Josipa Broza — Tita odlikovanja 86 občanom, in sicer medalje zaslug za narod, medalje za hrabrost in orden zaslug za narod. Slovesnosti ob izročitvi sta prisostvovala tudi politični sekretar občinskega komiteja ZKS Branko Bračko, predsednik občinskega odbora SZDL Franjo Rebernak, v imenu občinske in mestne organizacije ZBNOV pa Milan Lacko in Kari Žmauc. Pred izročitvijo odlikovanj je imela predsednica skupščine kratek nagovor o zaslugah že pokojnih in še živih občanov, ki so mnogo pripomogli s svojim junaškim zadržanjem proti fa- šis^tičnemu sovražniku v drugi svetovni vojni kot borci, aktivi- sti in terenski delavci OF, da je bil fašizem premagan in da je nastala politično ugledna in gospodarsko močna nova Jugo- slavija, Njihovo neustrašno, ne- sebično in odgovornosti polno delo zahteva, da dobijo zanj vse priznanje javnosti z odlikova- i^jem, ki jim ga je podelil pred- sednik republike SFRJ Josip Broz — Tito. Vsakemu odlikovancu je pred- sednica Lojzka Stropnikova pred izročitvijo odlikovanja in odločbo o odlikovanju prisrčno čestitala. Odlikovanje so prejeli: Katica Masten, Ptuj, Cojzova P^t fi; Marija Petrovič, Hajdina 83; Franc Jus, Dolena 2; Tilika Kirbiš. Tržeč 32; Marija Vido- Jurovci 32'; Alojz Štebih, ^vicar 83; Elizabeta Sušek, Pri- stava 7; Jožef Kovačec, Gajevci 1} Marija Letonja, Dolena 48; ^^i^abeta Lozinšek, Kočice 39; Neža Narat, Sitež 23; Ivan Per- ^st. :iupečja vas 12; Katarina ^krabl. Breg 33; Ana Zmavc, Dragoviči 49; Edvard Božič, Raičeva 14; Elizabeta Horvat, Nova vas 71; Lizika Intihar, Do- lena 7; Marija Hameršak, Stojn- ci 127; Ana Golob, Nadole 83; Jože Gašperžič, Ptuj, Ob Gra- jeni 1; Ana Gabrovec, Paradiž 87; Neža Fric, Cvetinci 25; Marija Emeršič, Gradišča 97; Ivan Belšak, Ptuj, CMD 2; Ana Bedeniik, Dolena 44; Apolonija Kolarič, Nova vas 31 — Rogoz- nica; Janez Kolarič, Sobetinci 191; Stane Urbančič, Ptuj, Ciril Metodov drevored l/a; Ana Poznik, Raičeva ulica 4, Ptuj; Martin Zebec, Muzejski trg 1 — Ptuj; Dora Gašparin, Ptuj, Pre- šernova ulica 35; Jožef Gajser, Sela 4 pri Vidmu; \nadimir Ban, Ptuj, CMD 2; Danica Radanov, Ptuj, CMD l/a; Alojz Kostanje- vec. Nova vas 26 pri Markovcih in Ana Horvat, Bukovci 111 ~ niže Ptuja. Vsakdo se je ob prejemu od- likovanja predsednici skupščine zahvalil, potem skrbno pogledal odlikovanje v škatlici in preči- tal vsebino odločbo. Okrog mize zbrani so si tudi medsebojno če- stitali in se potem še malo zadr- žali med razgovori, saj je malo- kdaj taka ugodna priložnost, da bi se zbrali iz vseh krajev v olx:ini in se tudi med seboj spo- znali. V. J. Ormož je presenetil s kvalitetnim programom v četrtek, 19 maja 1966, zve- čer je bila v Ptuju v Mestnem gledališču akademija v okviru prireditev V. tedna medobčinske- ga sodelovanja občin Cakovec. Ormož, Ptuj in Varaždin. Pro- gram zanjo sta pripravili '>Svo- boda« Ormož in Glasbena šola Ormož. Prireditev je uspela, saj se je je udeležilo mnogo Ptujča- nov, pevski zbor in veliki plesni orkester pa sta pod vodstvom dirigenta Rudija Bardorferja do- segla vse priznanje. Ptuju delo pevskega zbora ♦Svoboda« in velikega plesnega orkestra Glasbene šole Ormož pod vodstvom dirigenta Rudija Bardorferja ni tako dobro znano, kot je Ormožu in okolici, zato so bili udeleženci te uspele priredit- ve toliko bolj presenečeni nad 38-članskim mešanim pevskim zborom in njegovimi bogatimi glasovi, pa tudi nad 18 člani ve- likega plesnega orkestra, ki so obenem tudi člani ormoške god- be na pihala. Vsaka izmed pesmi, pa tudi vsaka skladba je potrdi- la, da so pevci in godci v dobrem glasbenem vodstvu dirigenta Ru- dija Bardorferja, ki je tudi di- rektor Glasbene šole v Ormožu, in da je za Ormož velika pridobi- tev, da imajo tega mladega in sposobnega pevca in godca, pe- vovodjo in dirigenta v svoji sre- dini, da ga imajo vsi radi in da se tudi disciplinirano udeležuje- jo vaj 2-krat tedensko. Ob V. tednu medobčinskega sodelovanja teh vrlin pevcev in godcev iz Ormoža ni spoznal sa- mo Ptuj, temveč že prej tudi Dornava in Sredi.šče, v zadnjem času pa še Varaždin, Mursko Sre- dišče in Ljutomer. Povsod so bi- li prisrčno sprejeti, slovo pa pov- sod težko, saj so znali gostje iz Ormoža povsod tcilvoj doseči pri- srčen kontakt s poslušalci, ki so priznali, da kaj takega niso pri- čaliovali. V. teden medobčinskih srečanj je torej pripomogel, da je postal Ormož vsem bliže in do- mač, saj je odprtih rok razdelil širši javnosti svoje dragoceno kulturno bogast^^o, ki ga je dalj časa tiho zbiral, utrjeval in po- večeval ter končno presenetil. Ploskanje, ki so ga bili deležni gostje iz Ormoža v Ptuju in dru- god, ni samo priznanje za seda- nje uspehe, temveč tudi želja za vnaprej, da bi še večkrat prišlo do obiskov pevcev in godcev iz Ormoža. Sedaj bodo v že navede- ne kraje prišli kot dobri znanci, v nove kraje pa z enako prijet- nimi presenečenji, kot so ga pri- nesli s seboj v Ptuj. V J V l\EDELJO IMA SVIDEIMJE V VABAZDIIMIJ Avto-moto društva Kidričevo, Ormož, Ptuj in Središče ob Dra- ter odbora za medobčinsko sodelovanje pri občinskih sindikal- nih svetih Ormož in Ptuj organizirajo množičen izlet v Varaždin in v Turčin, kjer bo v nedeljo, dne 29. maja 1966, SREČANJE ^BCANOV iz občin Cakovec. Ormož. Varaždin in Ptuj v počastitev obletnice vsta.ie jugoslovanskih narodov. Zbirališče udeležencev z osebnimi avtomobili z območja ob- čine Ptuj je ob 6.45 na Cvetkovem trgu pred kinom in Avto-moto ^»'uštvom Ptuj, avtobusov pa v ulici med Zdravstvenim domom in Osnovno šolo ♦>Tone Žnidarič* Ptuj. Odhod kolone iz Ptuja je ob uri zjutraj prek Borla. Zbirališče udeležencev z osebnimi avtomobili in drugimi pre- poznimi sredstvi z območja občine Ormož je ob 6.45 pred spomeni- l^pm padlih borcev NOV v Središču ob Dravi. Odhod kolone iz ob- Ormož je ob nri z.rutraj iz Središča ob Dravi, Prihod kolon iz Cakovca, Ormoža in Ptuja v Varaždin je ob 8. uri zjutraj. Od 8. do 10. ure bo ogled kulturnih in zgodovinskih znamenitosti Varaždina. Ob 10. uri je odhod »kolone bratstva in enotnosti«, ki jo bodo tvorili udeleženci iz občin Cakovec, Ormož, Varaždin in Ptuj, v Turčin, v znani kraj iz narodnoosvobodilne borbe, kjer bo SREČA- NJE OBČANOV. V Turčinu bo kullurni program, v katerem sodelujejo tudi pevska zbora DPD »Svoboda« Kidričevo in Gerečja vas ter godba na pihala iz TGA Kidričevo. , Kulturnemu programu sledijo SPRETNOSTNE VOZNJE čla- nov Avto-moto društev iz Cakovca. Kidričevega, Ormoža, Varaž- dina. Ptuja in Središča ob Dravi ter športna tekmovania v strelja- nju itd. Sledi prosta zabava na prostem — piknik, ki ga prirejajo gostinska podjetja iz Varaždina. Caus odhoda po želji. Možnost obiska Varaždinskih toplic. Ormožani in Plujčani, ki imate lastna vozila, popeljite vašo družino, prijatelje ali znance na izlet v prijateljsko občino Varaž- din. kjer vas pričakujejo prilatelji in prijetna presenečenja. Sindikalne podružnice, organizirajte izlet za svoje člane z avto- busi in se vključite v srečanje bratstva in enotnostL Vse informacije in podrobnejša navodila dajejo Avto-moto društva v Kidričevem, v Ormožu, v Središču ob Dra\i in v Ptuju- SRECNO VOŽNJO IN NA VESELO SVIDENJE V VAR.%2DINL! Odbora za medobčinsko sodelovanje Ormož in Ptu.i iskrene čestitke predsedniku Titu Iz Ptuja je odnesla 16. maja štafeta pozdrave predsedniku re- publike Titu — pozdrave za 74. rojstni dan. Slika prikazuje sprejem štafet na Trgu mladinskih delovnih brigad Čeprav so dogodki v Južnem Vietnamu, predvsem v Da Nangu povzročili veliko zanimanje, je zadnje dni v središču pozornosti de Gaullova politika do NATO. Francoske čete bodo zapustile atlantsko zvezo 1. julija in zato postajajo politiki na Zahodu zad- nje dni zelo aktivni. Gre za iran- cosko-nemški dogovor o položa- ju irancoskih čet v Nemčiji, na- dalje za premestitev poveljstva in sveta NATO v Bruselj in za tesnejše stike med Nemčijo in Veliko Britanijo, ki naj bi ne- kako nadomestila francoski po- men v NATO. Drugi del tega pomembnega francoskega dejanja, da bo voj- ska zapustila NATO, je bližnji obisk de Gaulla Moskvi in pred- videna eksplozija atomske bom- be na Pacifiku. V zvez! s poto- vanjem generala de Gaulla v Sovjetsko zvezo so sprožili na Zahodu številna ugibanja. Na eni strani zapušča Francija At- lantsko zvezo, na drugi strani pa hiti predsednik republike v Mo- skvo. Je v tem kakšna zveza? Ne gre za nikakršno naklonjenost socialistični ureditvi, pač pa za de GaulloVo prepričanje, da je potrebno načeli problem združe- vanja vse Evrope, od Atlantika do Urala. De Gaulle je prepričan, da so sedanje vojaške zveze zar»*arele 'n preživele, saj vnašajo v od- nose med narode samo nasprot- ja, ne pa povezovanja. Zahodni komentatorji sicer priznavajo, da je Atlantska zveza zastarela, vendar pa očitajo de Gaulln, da sanjari o preživeli politiki iz 18. stoletja, ko je Francija bila ena najmočnejših držav. Poleg tega dokazujejo, da Francozi sploh ne vedo, kaj hočejo, če- prav v Parizu ravno obratno tr- dijo, da ie njihov korak prvi po- skus navezovania tesnejših sti- kov z vsemi deželami na svetu. Ob tej trditvi ne smemo prezreti francoskega stališča do Kitajske, s katero je Pariz navezal diplo- matske stike, in odnosa do viet- namske vojne, za katero menijo, da jo je treba zaključiti, deželo pa nevtralizirati. De Gaullovega potovanja v Moskvo se bojijo tudi zaradi Nemčije, ki je še vedno razde- ljena. Francoske čete v Nemčiji so le zunanji okvir zapletenih diplomatskih odnosov. Čeprav gre le za 70 tisoč vojakov, se Nfmci nekako trudijo, da bi do- bili le četo pod svoje poveljstvo in le zato, da bi zmanjšali pomen francoskega osamosvajanja. Če- prav so čete v Nemčiji po do- govoru iz leta 1954 !e zavezniške enote, imajo še vedno tudi po- lo/a? okupacijskih čet in če bo Francija našla rešitev, da bodo njeni vojaki oslaii v Nemčiji, po- meni to nekakšno tiho nadalje- vanje okupacije. S potovanjem v Moskvo pa se de Gaulle lahko odloči še za ko- rak, ki Nemčiji ne bi ustrezal in to je politiko zbliževanja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Morda nas bo de Gaulle celo i -»roconotn vitve ga- silskega društva Ormož in 70-let- nici obstoja gasilskega društva Hardek. 80- in ^O-Ietnica sta za- služni dobi, ki sta vredni prizna- nja in zahvale vseh občanov or- moške občine. Naj bi tudi v bo- doče mladi rod, ki ga vzgajamo v socialističem duiiu, prenašal in negoval te humane potrebe in veliko odgovornost v gasilstvu. V. teden bratstva in prijatelj- .<»tva občin Varaždin, Ptuj, Cako- vec in Ormož je bila nedvomno največja in najkvalitetnejša ma- nifestacija, kar jih je bilo doslej organiziranih v občini Ormož. Tudi ta teden bratstva in pri- jateljstva je velik prispevek k utrjevanju prijateljskih odnosov med sosednjimi občinami. V 18 mestih in krajih štirih občin je v programu tedna bratstva in prijateljstva sodelovalo več de- set kulturnih, športnih, pionir- skih, gasilskih in ribiških skupin. Zeio važno je poudariti, da je na | prireditvah sodelovalo več tisoč nastopajočih in da je med njimi bilo čez 1000 pionirjev. S takim sodelovanjem naši prijateljski odnosi dobivajo svojo pomemb- nejšo prihodnost in zagotovilo, da bomo najvažnejšo pridobitev NOB — bratstvo in enotnost ne le čuvali, ampak da jo bomo tudi nenehno poglabljali in razvijali. V nadaljnjem govpru se je pred- sednik medobčinskega odbora ! zahvalil vsem društvom in skupi- I nam ter posameznikom za sode- ! lovanje pri izvajanju programa j tedna bratstva in prijateljstva, j Na velikem gasilskem zboro- vanju v Ormožu se je zbralo ne- kaj sto ljudi. Ob tej priložnosti je govoril tudi predsednik občin- ske gasilske zveze Ormož Franc puCko. Povedal je, da je treba posve- titi več skrbi razvoju gasilstva v občini. Nadalje je govoril o de- lu gasilskih društev, o prijatelj- skem sodelovanju gasilcev med občinami in o nadaljnjem per- spektivnem razvoju gasilstva v občini. Sodelujočim gasilcem iz Varaždina, Cakovca in Ptuja so bile podeljene slike ormoškega gradu in Jeruzalema. V programu so navzoči prika- zali zgodovinski razvoj gasilstva. Program je imel 11 točk. Naj- prej so gasilci gasili peš z vedri, ! nato z vedri na konjih, gašenje z ročno brizgalno je izvajalo gasil- sko društvo Zerovinci, gasilsko društvo Trgovišče je gasilo z mo- torno brizgalno na lojtrskem vo- zu, nato je bilo gašenje z orod- nim vozom s konji in motorko. Gasilci so prikazali tudi gašenje s sodobno tehniko v požarni var- nosti in to: avtocisterne, azbest- ne obleke in dihalne aparate. Nastopile so tudi štiri desetine pionirjev z vajami s cevmi. Uspešno so vaje prikazali pionir- ji iz Orm6ža, Podgorc in Herma- nec. Nato so napravila zaključno sliko gasilska društva Varaždin, Cakovec in Kidričevo v obliki zastave rdeče, belo, plavo. Na- to je bila parada vseh nastopa- jočih in gostov od gasilskega do- ma Ormož, po Skolibrovi ulici na Mestni trg. Na slavnostni seji Občinske gasilske zveze je JAKOB MEG- LA prejel republiško diplomo z medaljo I. stopnje za dolgoletno in zaslužno delo v gasilstvu. Ob 80-letnici obstoja gasilske- ga društva Ormož so bili odliko- vani za prizadevno in požrtvo- valno delo v gasilstvu Ivan Ra- kuša, Jakob Megla, Dragan Ko- vačič, Ivan Vaupotič, Franc Ko- larič, Viktor Vipavec, Ivan Ve- selko, Filip Horvat, Franc Puc- ko, Ivan Kukovec, Ivanka Vipa- vec, Curin Mirko, Ivan Rajh, Franc Ivanuša, Marta Rozman, Stane Horvat, Marija Horvat, Franc Vrečar, Ignac Medik, Ja- kec Vaupotič, Stanko Potočnik, Anton Erhatič, Anton 2unec, Adolf Rižnar, Edi Stropnik, Kon- rad Ozmec, Rajmund Kosič, Cvetko Praprotnik, Ivan Sever, Martin Sulek, Angela Potočnik, Marija Rihtarič, Ivan Babič, Ivan Cimerman, Berta Lctonja in Franc Rojs. Prvi trije gasilci so delali 40 let v gasilstvu in zato so bili dvakrat odlikovani. Na- gledališču akademija v okviru te slednjih 6 odlikovancev je bilo odlikovanih za .30-letno delo v gasilstvu, 17 gasilcev za 20-letno delo in zadnjih 10 gasilcev za 10-letno delo v gasilstvu. Gasilsko društvo Hardek praz- nuje letos 70-letnico svojega ob- stoja. Ob slavnosti v Ormožu je bilo ob tej priložnosti odlikova- nih 19 prizadevnih gasilcev, ki požrtvovalno delajo v gasilstvu od 20 do 50 in več let. V gasil- skem društvu Hardek so že 50 let prizadevni člani tega društva Alojz Blagovič, Ivan Ivanuša in Jožef Kosec. Ivan Hanželič ml., Ivan Hanželič, Maks Majcen in Ludvik Kukovec pa delajo v ga- silskem društvu že 40 let. Odli- kovani so bili: Ivan Masten, Ja- nez Pere, Ivan Belec, Kari Pauš- ner, Otmar Saštarič, Jože Žnida- rič, Jakob Stuhec, Anton Igerc, Andrej Kosec, Ivan Pavlinič, Šte- fan Bolcer in Alojz Kosi. d. r. Ormož je bil v tednu bratstva poln prireditev Obrat gradbenega materiala in kuriva »Gramat«' lesnoindustrij- skega in trgovskega podjetja »les« Ptuj je v stiski zaradi več- jih količin premoga, ki jih je na- bavil od začetka januarja dalje, ne pa tudi prodal, ker se, kot v začetku vsakega leta, potrošni- kom- nikamor ne mudi z nabavo goriva za tekoče leto in za na- slednjo zimo. Vsa težava v zvezi s premogom je v tem, da ni.ma obra> zadost- nih skladiščnih prostorov za pre- mog, niti strehe. Zato je moral skladiščiti dobavljeni premog na svojem ■ poslovnem dvorišču v kupih, na prostem, kjer so nanj nemoteno delovale vse klimatske spremembe. Veliki kosi premoga so se sčasoma spremenili v prah in v blato. Tega pa potrošniki ne smatrajo za gorivo. Čeprav je dalo podjetja na ta premog 15"/» popusta, potrošniki z njim nisc zadovoljni in ga odklanjajo. Ta-: ko bo moral obrat »Gramat« vseh 10^15 vagonov takega premogi pr.ešejati in potem trde in upo-i rabne kose prodati, ostalo pa smatrati kot manjvreden materi- al in zan-j trpeti škodo. Novi pogoji po uveljavitvi go- spodarske reforme so močno vpli- vali na zanimanje potrošnikov zi trdo gorivo, ali pa povečujej" zanimanje za lažji in cenejši na- čin ogrevanja prostorov z novi- mi pečmi na mazut ali nafto. Sta- ri način ogrevanja prostorom opuščajo zlasti graditelji novih; stanovanjskih zgradb, ki kupuje-| jo najmodernejše peči ali si ure-! jujejo toplovodno omrežje s cen-; tralno pečjo. To na svoj način tudi vpliva na preskrbo potroš-j nikov z raznimi kvalitetami prH moga in torej niti ni čudno, če se dobro založeno skladišče kuri-j va ne izprazni. Naj bo kakorkoli, »Gramat« bii moral imeti skladišče premoq^ pod streho, da se bo obvarovaj v bodoče škode, kot jo trpi sedaj in da bo lahko zagotovil potroš-) nikom enako kvaliteto premogel kot jfo dobi iz rudnikov. Rekla' macije za nobeno podjetje nis^ prijetne, ker je razumljivo, d« potrošniki ne marajo nepolnO' vrednega blaga. Letošiiji razvoj trgovina v občini Ormož Na območju občine Ormož je trgovsko podjetje »Zarja«, ki ima 22 poslovalnic. V letošnjem letu nameravajo povečati promet v trgovini na drobno za 11,9 "/o in v trgovini na veliko za približno 5®/o. Pogoji trgovine po gospo- darski reformi kažejo, da se mo- ra trgovina in seveda prav tako gostinstvo v najkrajšem času pri- lagoditi razmeram in potrebam kupcev. Kupna moč prebivalcev občine Ormož se povečuje in skladno s povečano kupno moč- jo bi morali povečevati prodajne prostore trgovin. Večja in kako- vostnejša izbira, urejen prodajni prostor in še mnogi drugi ele- menti vplivajo na promet v tr- I govini. Nič ni boljše ali celo i slabše je v gostinstvu. Le redke gostilne so urejene, v njih stre- že predvsem nekvalificirani ka- der, za vajence pa ponekod ni- majo dovolj razumevanja. Poleg skrbi trgovskih delovnih organizacij za pospešen razvoj trgovske dejavnosti v občmi je tudi zainteresirana občinska skUiDŠčina, saj je treba trgovino čimbolj približati potrošniku, saj se prek kupne moči prebivalstva in akumulacije sredstev v delov- nih organizacijah formirajo pro- računski. dohodki, ti pa v nadalj- nji delitvi vplivajo na financira- nje negospodarskih dejavnosti in dviq družbenega standarda. . Možnosti za investicijske rja- ložbe V trgovini so za letos v občini Ormož majhne. Predpo- stavljajo, da se morajo delovne organizacije najprej oskrbeti z obratnimi sredstvi in še to le na vlaganje sredstev v razširjeno reprodukcijo. Računa se, da bo trgovsko podjetje »Zarja«, kot največji predstavnik trgovine na drobno v občini za letos vložilo približno 80.000 navih di.naj-jev v investicijske potrebe. Potrebe po ureditvi trgovin so pri Tomažu, v Podgorcih in na Kogu. Manj- kajoča sodo-bn« oprema po trgo- vjnah na zahteva precejšnja sredstva RAZGOVOR NA VISOKEM MVO.IU Lady: Ce bi bila jaz vaša že' na, bi vam nasula strupa v k3' vo. Gentleman: Ce bi bil jaz va' mož. bi spil kavo z velikim ap^ titoini. Skozi Doleno mimo Letonjevih pelje cesta v globino Hale« Po njej vozijo avtomobili, največ pa vprežna vozila. Mnogi:, prevoznikom drv m-drugih tovorov je sedaj dobrodošel javn studenec na Letonjevem dvorišču, ki dobiva vodo iz krajevneg; vodovoda. Pri njem se odžejajo vozniki in tudi živina. Voznil s Ptujske gore je prišel prvi k javnemu studencu v Doleni p( otvoritvi 7. maja 1966. Najiprej se je sam napil vode, potem p; je še napojil živino. Kot prvi je dobil potem še kozarec, dv; dobrega vina, da- mu je bila .pot domov lažja. Mnogo ljudi je gledalo ocenjevanje živine gtrnn 3 TEDNIK — petek, 27. maja 1966 Sfrag 5 Fluorografiranje že v končni fazi fluorografiranje se je v ptuj- Ijj obfini začelo 27. aprila In se končalo 31. maja. V j^štev je fjšlo okrog 36.000 občanov v 'tarosti nad 24 let. Ekipi Instltu- ^ za tuberkulozo sta delali ^ g3 bazah. Glede na kratek cas a akcijo, samo 28 delovnih dni ^ samo v dvph skupinah, je bil (jseg baz večji kot pred 4 leti. V dnevih dosedanjega fluoro- .[•afiranja v ptujski občini se je lokazalo, da ne prihajajo vsi Iju- [je na fluorografiranje, ki so pre- dli zanj vabila, ne pridejo pa tisti, ki niso prejeli vabil, gr ni njihova prijavna evidenca redu. Fluorografiranje, ki je jgl skrbi za zdravstveno stanje ,bčanov, zahteva od občinske ilcupnosti vsaj 12 milijonov di- narjev stroškov. To je za ptujsko jbčino velika žrtev, zato bi jo jiorali občani lOC/o izkoristiti in jripomoči, da bi bil njen namen ^^ celoti dosežen. ' V ponedeljek, 30. maja, bo pri Komunalni banki, v ulici Heroja ^acka v Ptuju, zadnje fluorogra- ilranje za zamudnike z območja Ptuja in okolice, kjer je že bilo iluorografiranje, pa se ga tam ni- so udeležili. Občinska- skupščina Ptuj je opravičena uvesti postopek zo- per vsakogar, ki se fluorograli- ranja iz neopravičenih razlogov ni udeležil, in tudi pravico kazno- vati krivce z denarno kaznijo do jO.OOO din. Skupščini ne gre za to, da bi bili krivci kaznovani, temveč za to, da bi imela eviden- co nad zdravstvenim stanjem ob- bnov, in da se bolnitn čimprej omogoči zdravljenje bolezni, ki Jih je fluorografiranje odkrilo, če tega niso storili že prej na last- fio željo. Doslej sta bili na območju ob- čine fluoroarafirani vsai dve tret- jini občanov, čeprav so bili v ča- su fluorografiranja razni prazni- ki, Marsikdo ni prišel ob dolo- čenem času na določen kraj, zato je bilo več zastojev in je še se- daj nepotrebno iskanje ljudi, ki so na seznamu za fluorografira- nje, ni pa jih na seznamu že flu- orografiranih. Po oceni ekip je bila večina ljudi, ki so prišli na fluorografi- ranje, točna, disciplinirana, skrb- no oblečena in čista, preseneča- la pa je toliko bolj ta ugotovitev o ljudeh iz ekonomsko skrom- nejših krajev. Vso pozornost so izkazali sku- pinam nekateri kolektivi po kon- čanem fluorografiranju. Več lju- di se je zanimalo za ves posto- pek fluorografiranja, njegov na- men, za delovanje rentgenskih aparatov itd. Vidi se, da želijo mnogi vse stvari dobro poznati in tudi pravilno razumeti, ali skratka, gledati na vse z odprti- mi očmi, ne s predsodki. Po svo- je zanimivi pa so bili drugi, ki so prišli na fluorografiranje s stra- hom,'z nezaupanjem, res s pred- sodki, zlasti pa z veliko zamudo. kar je vse prejšnje še dopolnje- valo. Ob vsem prizadevanju oddelka za planske, analitične in organi- zacijske zadeve občine Ptuj, ki je organiziral fluorografiranje, in ob razumevanju vseh bo mogoče v preostalem času storiti vse, kar je še potrebno, da bi akcijo uspešno končali. V ta namen je tudi tekoče in hitro preverjanje evidence in takojšnja interven- cija pri krajevnih uradih, da pri- dejo izostankarji in zamudniki v najbližjo bazo na fluorografira- nje. V dnevih proti koncu akcije bo velik naval na obe skupini, zato je v korist vseh zamudni- kov, da brez obotavljanja popra- vijo, kar so doslej zamudili. Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo je dala fluorografirati na svoje stroške tudi tiste zaposlene, ki še sicer sedaj ne bi prišli v poštev. Enako sta storili tudi podjetii »Elektro- kovinar« in »TAP« Ptuj. Vsi so razumeli namen zagotovitve zdravja vsem članom svojega ko- lektiva. v. j. V sredo so se zbraSi na ptiif- skem letaiišen v sredo, 25. maja 1966, na rojstni dan predsednika republike Tita, je začelo na ptujskem letališču V. republiško prvenstvo ja- dralnega letenja, in sicer s skromno letalsko svečanosti o na leta- lišču, ki jo je začel predsednik Aerokluba Ptuj Anton Žagar, član izvršnega odbora ZLOS, prisostvovali pa so ji poleg letalcev iz Celja. Lesc, Ljubljane. Maribora. Murske SoVste in Ptu.ia nekateri predstavniki iz Ptuja in Kidričevega. S te slovesnosti so poslali predsedniku Titu čestitke za 74. rojstni dan. Okrog hangarja na letališču v Moškanjcih je vse lepo urejeno. iz njegove okolice so še kmetje pospravili «eno. Na vzhodni stra- ni upravnega poslopja je tudi vse lepo urejeno in nekoliko da- lje so postavljeni šotori za tek- r.-Ovalce. Na široko pre'^ hangar- jem pa so bila razvrščena motor- na i-n jadralna letala in razna tehnična oprema za letališče. Za- stava je lepo vihrala v isto smer kot vetrokaz z hangarja. Pogled na vse je potrjeval, da bo tukaj res važna prireditev, zlasti pa pogled na mlade letalce, ki so imeli po slovesnosti polne roke dela. Na tekmovanje so se pripravili prvi tekmovalci, in sicer Jože Botolin in Matevž Cestnik iz Ptuja, Vinc Zakelj, Milan Tkalec in Ladoslav Stopar iz Ljubljane, Silvo Seražin, Miro Šoštarič in Milan Adam iz Maribora, Franc Hnrvatič iz Murske Sobote in Vlado Kočevar iz Celja. Slovensko javnost sta o tej prireditvi v zraku obvestila tudi RTV Ljubljana in »Večer« Mari- bor, ki sta poslala na slovesnost svoje sodelavce. Tako je bilo vse nared že v sredo popoldne. V. J. DVE SMRTNI ŽRTVI PRI REGULACIJI PESNICE Dne 23. maja 1966 dopoldne se je zgodila težka delovna nesreča na delovišču glavnega odvodnega kanala Pesnice v Ločiču pri prekopu levega nasipa. Ta nesreča je zahtevala dve mladi življe- nji, in sicer življenje Živka Tokiča (1938) in Marka Rogiča (1941), oba iz Popoviča pri Zadru. Ta dela irvaja Vodna skupnost Drava- Mura Maribor. Omenjenega dopoldneva je skupina 10 delavcev na levega nasipa Pesnice, I Y\ M naj služil za odtekanje [ vode. ki se nabira za nasipom v stmgo. Po načrtu bi morala skupina prekopati nasip v dol- žini 30 metrov pod nagibom (padcem) 1 »/n proti strugi Pes- nice. Jarek bi naj bil izkopan v j globino okrog 2.80 metra, nasip sam pa je tudi visok na tem mestu največ 2.f?0 metra, nad vodno gladino. Vsa nesreča je bila v tem, da skupina ni spro- ti zavarovala (razprla) izkopane- ga jarka, ki ga je kopala v vi- šini 1.15 metra z vertikalno steno, brez drsnega kota. To je tudi povzročilo, da se je sesul ciel nasipa v dolžini 8 metrov, na kar skupina ni bila priprav- ljena. Gmota zemlje ca. 8 do 10 m® je zasula oba pokojna čla- na skupine, ostalih pet članov fKupine, ki so bili prav tako v jarku, pa je zbežalo brez posle- dic. Takojšnja pomoč sodelav- cev je bila prepozna, ker je žr- tvi zemlja tako močno pritisnila "V nasprotno steno, da jima je stisnila prsni koš in ju tudi za- dušila. Ko so sodelavci z roka- odkopali zemljo in rešili nju- iii glavi, so lahko ugotovili, da je eden že mrtev, drugi pa je še ^azal znake življenja.- Preden rešili iz objema zemlje tudi '^.iega, je bilo že prepozno. To nesrečo lahko štejemo med najtežje delovne nesreče v ptuj- ski občini v zadnjih nekaj letih. Ta na Pesnici .je bila nagla in 5 takojšnjim smrtnim izidom, feprav delo, ki ga je skupina "Pravljala, ni bilo tako zahtev- al"- Zadostna previdnost in pra- ^'f>časno zavarovanje pred mož- ■^"stjo plazu zaradi kopanja ^frtikalne stene namesto polož- kot je to določeno s predpi- si o varnosti pri delu, bi pod- jetju to nesreen prihranila, ena- ko pa tudi prizadetima druži- nama iz okolice Zadra. Nesreča ob Pesnici je dovolj zgovorno opozorilo vsem odgo- vornim na delovnih mestih za sodelavce in samim zaposlenim, da so enako dolžni skrbeti za svojo osebno varnost pri delu in upoštevati preventivne pred- pise za varnost pri delu. Odgo- vornost za nesrečo in škodo žal ne more povrniti škode in živ- Ijeno, s katerimi drago plačuje- mo neprevidnost. K. V. »POKAŽI, KAJ ZNAŠ!« v nedeljo, 29. maja 1966, bo ob 9. uri v dvorani SZDL Breg na Zadružnem trgu v Ptuju tekmo- vanje pionirskih skupin osnov- nih šol iz občine Ptuj v znanju prometnih predpisov. Skupine bodo sestavljali po trije pionirji, skupina pa bo mo- rala odgovoriti na štiri vpraša- nja, ki jih bo izžrebala. Najboljše skupine bodo nagra- jene s praktičnimi darili. Za prvo- plasirano skupino je določena nagrada v obliki kvalitetnega fotoaparata, drugoplasirana bo prejela garnituro za namizni te- nis itd. Tekmovanje organizira komi- sija za varstvo v prometu pri ol^inski skupščini Ptuj. Šole in prijatelje mladine ter vse, ki se zanimajo za mladino in varnost v cestnem prometu, vabimo, da si tekmovanje ogle- dajo. Vstopnine ni. Cene povrtnine in sadja v ptujski poslovalnici »povrtnine« (pri magdi) Češnje kg 3,50 Ndin, jagode '^'■tne) 6, smokve (odprte) 7,60, ^'■sšidi (odprti) 13, banane 4,90, ^■^anas 6, dateljni (zav.) 8,20, arapefruit 4, limone 3,90, poma- pnče 4.50, rozine 10,40, slive i^uhe) 6,40, čebula (mlada) 3, J^^en 5, grah 2,50 do 2.90, kore- JJ^ (jedilno) 2,60, koleraba 3,20, f^tnarce 6,80, krompir II. 1,10, ^"■orripir novi 2,70, ohrovt 2,70, ^^^^■šilj 3,50, por 1,70, solata 'J^aail.) 1,60, solata (majmska) špinača 2, zelje (sveže) 1,90, (prepeličar) 3,90, fižol (te- ^^^^c) 2,30, papir, vrečke 3,30, J^jca C 0.48, olje belo 1 i 5, olje 1 2,80. IZŠLA BO SLAVNOSTNA ŠTEVILKA GASILSKEGA VESTNIKA Gasilska zveza Slovenije iz- daja za svoje članstvo, podjetia in ustanove mesečno glasilo »Gasilski vestnik«. ki služi stroko^^memu izpopolnjevanju vse-h. ki imajo nalogo skrbeti za požarno varnost v svojih pod- jetjih, ustanovah in naseljih. Letos poteče dvajset let izha- j lama tega edinega stroko^mega slasila za požarno varnost na Slovenskem. Letošnjega decem- bra bodo ob zaključku XX. let- j nika izdali slavnostno številko, v večjem obsegu in zaradi vse- binske zaokroženosti tudi v znatno večji nakladi. Zaradi te-.^ ga bo imela ta številka tudi trainejšo vrednost. v številki bodo del nros+or^ namenili za gospodarsko propagando, zato vabijo na sodelovanje vse delov- ne organizacije. Gasilske orga- nizacije v Sloveniji štejejo več kot 70.000 članov, vsaj štirikrat toliko pa podpornih in prosto- voljnemu gasilstvu aktivno na- klonjenih ljudi. D. R. Najstarejša lekarna sveta Pred kratkim so zaprli v Rimu najsitarejšo lekarno na svetu. E>elovala je od 1070. leta oziro- ma skoraj 9 stoletij. Ves ta čas j-e oskrbovala bolnike z zdravili. USPEL »CVETLIČNI DAN« V PTUJU Krajevna organizacija Rdeče- ga križa Ptuj je dosegla v nede- ljo, 22. maja 1966, s cvetličnim dnevom zadovoljiv uspeh. Sred- stva, dosežena s to akcijo, bodo koristila zlasti tistim otrokom z območja krajevne organizacije RK Ptuj, ki so potrebni letova- nja na morju in ki si to glede na domače materialne razmere tudi zaslužijo. Za cvetje so poskrbeli pionir- .ii — podmladkarji Rdečega kri- ža. prodajale pa so ga na cve- tlični dan. 22. maja 1966, dija- kinje iz ESw^ Ptuj kot članice podmladka RK. Cvetje so kupo- vali vsi, ki iim je znan human namen cvetličnih dnevov. Vsa- kdo je rad segel pred ljubezni- vimi prodajalkami cvetja v de- narnico in dal zanj drobiž v humane namene. To je bila ena izmed akcij krajevne organizacije RK Ptuj, ki potrebujejo organizatorje in izvajalce, zlasti pa ljudi, ki ak- cijo rade volje podprejo. Odbor krajevne organizacije RK Ptuj niti ni pričakoval doseženega uspeha, zato je toliko bolj hva- ležen vsem, ki so kakorkoli pri- pomogli, da je rezultat prese- netljiv. V. J. Kekoe sloveča, sedaj uslužnostna kovačnica ob Dravinji Verdenikova kovačija v Pri- stavi predstavlja za ptujsko občino in za Slovenijo redko etnografsko dragocenost, ohra- njeno in še vedno praktično ko- ristno. Nekdaj je slovela Verde- nikova kovačija v Halozah, Dravskem in Ptuiskem polju ter Slovenskih goricah po kvalitet- no izdelanih motikah za vino- gradniško kop. po sekirah in krampih Ob nedeljah in praz- nikih 50 prihajali ljudje iz vseh strani v Pristavo po motike, se- kire in krampe. Danes je pri Verdenikovih v Pristavi le še uslužnostna ko- vačnica za okoličane, ker Verde- nikovi sinovi ne nadaliuiejo ko- vaške obrti, oče pa je že v le- tih, Kovačnica je primerno me- hanizirana. saj sta ji v pomoč pri kovaškem mehu in pri kla- divih vodni kolesi, tretje kolo pa je za domači mlin. Včasih so imeli Verdenikovi lastno elek- trarno za domačo razsvetljavo. Poleg te kovačnice ob Dravi- nji je še kovačnica Verdeniko- vega brata v Slapah pri Majš- perku, ki je enako mehanizira- na in ki tudi več ne pomeni drugega kot uslužnostno kovač- nico za okolico. Za domače in tuje etnografe sta obe kovačnici ob Dravinji še dragocena posebnost, ki jo je upodobil tudi umetnik — slikar Janez Mežan, fotografirajo pa jih mnogi turisti, ki jih zapelje pot v ta predel Haloz. Verjetno si bo kateri izmed etnografov iz Pokrajinskega muzeja Ptuj temeljito ogledal ti dve kovačnici in bo tudi poskr- bel za njuno miniaturno izvedbo za obogatitev etnografskega od- delka ptujskega muzeja, ki je zbral že mnogo drugih etno- grafskih zanimivosti s svojega območja. V. J. Du nas bo čim več na koncertu pevcev iz Ctevelonda Prosimo organizatorje raznih prireditev, da za 19. junij 1966 ne bi ničesar organizirali, da bi bila čim številnejša udeležba na koncertu naših rojakov iz Clevelanda v Ame- riki, ki ga organizira za ta dan Slovenska izseljenska mati- ca iz Ljubljane. DPD »Svoboda« Ptuj Precejšnfe viaganfe v gozdarstvo Spričo obstoječega stanja goz- dov na območju občine Ormož se bo razvoj gozdarstva usmerjal v racionalno izkoriščanje ter v pospešeno nego obstoječih goz- dov in v razširitev gozdnih plan- taž, Po planu bo skupne sečnje iglavcev in listavcev "15.700 ku- bičnih metrov ali približno za 1000 kubičnih metrov manj kot lani. Z namenom, da se poveča zaloga lesne mase in zmanjša sečnja lesa za 5,5 Vo, bo v gozdar- stvu poleg obnov dosežen po- mecn'ben uspeh. Računajo, da bo- do blagovno aozdno proizvodnjo povečali za 3 "/o v okviru plani- ranih količin nasproti letu 1965. Ob novih gospodarskih ukre- pih na področju gozdarstva ob- stajajo možnosti za intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi, pred- vsem na področju zasebnega sektorja. Novi zakon o gospo- darjenju z gozdovi nalaga zaseb- nim kmetovalcem, predvsem pa gozdno gospodarskim delovnim organizacijam na področju gozd- ne proizvodnje velike in odao- vorne naloge. Pri tem je treba zlasti poudariti programiranje sečnje, gojitve in osnovanje no- vih nasadov ter vključevanje interesov zasebnih lastnikov v razvojno politiko gospodarjenja z gozdnim bogastvom. V prehod- nem obdobju na novi gospodarski sistem je potrebno smotrno go- spodariti z gozdovi, da gozdar- ske organizacije ne bodo ome- jevale ali ogrožale tistih pravic lastnikov gozdov, ki so jim z zakonom priznane. To bo možno izvajati samo, če bodo lastniki gozdov vključeni v pripravo pla- nov za razvoj in koriščenje goz- dov in če bodo videh v novem gospodarskem sistemu tudi last- ne dohodke, ki jih bodo kot do- datna sredstva vlaqali za pove- čanje kmetiiske proizvodnje in za lastno potrošnjo. Zaradi intenzifikacije gozdne proizvodnje se bodo v letu 1966 vlagala v to dejavnost znatna in- vesticijska sredstva. Za osnova- nje novih plantaž, ki jih predvi- devajo 85 ha, so predvidena sredstva 77,'^ 100 novih dinarjev, za opremo 48.500 ter za pogozdo- vanje, urejanje, za nego in var- stvo 194.560 novih dinarjev. D. R. r^ATERSNSK! DOM V TRAVS Predel Ptuja med ptujsko bol- nišnico in med Truba-^jevo uJico dobiva novo lice. Veselje je po- gledati na okna nekaterih hiš in j na cvetje, ki jih krasi, pa tudi na i vrtove, ki so lepo urejeni, polni cvetic in okrasnega grmičja. Ko vas vodi pot po Cesti dr. Jožeta Po- trča mimo Materinskega doma na oglu med Cesto dr. Jožeta Potrča \in med Trubarjevo ulico, vas ne- I koliko stisne p^i srcu ob pogledu na vrt pred poslopjem, kjer štrlijo iz visoke trave manjša drevcsca, nikjer pa ni videti cvetice. Ravno Materinski dom bi moral hiti ves v cvetju, saj bi moral pogled ča- kajočih mater nanje vzbujati v njihovem srcu občutek veselja do življenja, zlasti pa mladega življe- nja, ki še nastaja in ki bo kmalu zagledalo luč sveta. Prav gotovo ima ustanovitelj Materinskega doma in njegov vzdr- ževalec večje skrbi z materami kot z vrtom, vendar bi bilo vseeno mo- goče najti možnost tudi za uredi- tev vzhodne strani vrta, da ne bi zaostajala za bližnjimi vrtovi v Trubarjevi ulici, ki naravnost pre- senečajo. Z dobro voljo je tudi mo- goče nekaj storiti, ne samo z de- narjem. Skoda bi bilo puščati tako puščavo okrog doma, ki bo ostal marsikateri materi v spominu. V njem bi bilo dovolj prostora tudi za cvetje, ki tako poživi okolico. Nekdo iz doma bo moral pre- vzeti iniciativo, prijeti za delo in v 14 dnevih ali vsa.j v 1 mesecu bo lahko puščava odpravljena, name- sto nje pa bo vsakega mimoidoče- ga presenetil pogled na lepo ure- jen vrt. V. J. Devizne usluge Dom za iztreznjevanje v polj- skem mestu Sčečin ima visoke dohodke v tujih valutah. V njem pogosto bivajo tudi mornarji, katerih ladje pristajajo v šče- činskem pristanišču. Prenočevanje v domu, kopa- nje in čiščenje obleke zaraču- najo v domu ca. 10 dolarjev. Veliko srce Ce hoče nekdo reči, da je nekdo dober, razumen, sočuten itd., pravi: On ima veliko srce. Vendar je to samo idiomatičen izraz, ker velikost srca ne dolo- ča lastnosti njegovega lastnika. Španski kralj Filip ii. je bil surov, despotičen in strahopeten človek. Njegovo srce pa bilo, kot so pozneje ugotovili, izredno veliko. ' i Preveč tablet Avstralski zdravniki predpiše- jo svojim pacientom letno 364 milijonov uspavalnih tablet. To pomeni, da porabi vsak Avstra- lec povprečno po tri tablete me- sečno. Življenje v Avstraliji mora biti potemtakem precej živčno. Najhujši potresi Po številu žrtev najbolj kata- strofalen potres je bil leta 15,56 v kitajski provinci Sansi. v raz- valinah zgradb je takrat našlo smrt 830.000 ljudi. Največjo materialno škodo pa je povzročil potres, ki je priza- del 1. septembra 1923 Japonsko. Takrat se je dno morja v nekem zalivu znižalo za 400 metrov. 142.807 ljudi je izgubilo življe- nje, porušenih pa je bilo .575,000 hiš. Skoda je bila ocenjena na eno milijardo funtov. Stran 4 TEDMK — pefek, 27. maja 1%6 ^frnn 1 PROSLAVA DNEVA MLADOSTI V KIDRIČEVEM "estival otroških in mladinskih pevskih zborov v nedeljo, 22. maja 1966, je bila s pričetkom ob 15. uri v dvorani TGA v Kidričevem ve- lika pevska prireditev, občin- ski festival otroških in mladin- skih pevskih zborov. Pevsko manifestacijo je pripravil ob- činski svet zveze kulturno-pro- svetnih organizacij v Ptuju ob sodelovanju trinajstih domačih ter gostujočega mladinskega p>evskega zbora iz Ljutomera. Prireditev je otvoril predsed- nik občinskega sveta zveze kul- turno-prosvetnih organizacij Stane Stanič, o desetletnem de- lu in uspehih na področju mla- dinskega zborov&kega petja pa je spregovoril predsednik glas- bene komisije omenjene občin- ske zveze Drago Hasl. Kot do- mačin je goste in mlade pevce pozdravil v imenu DPD Svobode Kidričevo predsednik Janko Kranjc. Skladno s programom so se zvrstili nastopi treh otroških pevskih zborov, in sicer osnov- nih šol »Franc Osojnik« Ptuj, »Tone Znidarič« Ptuj in Videm pri Ptuju, desetih mladinskih pevskih zborov osnovnih šol »Ivan Spolenjak« Ptuj, Kidriče- vo, Desternik, Dornava, Podleh- nik, Majšperk, Cirkovce, Goriiš- nica, »Tone Znidarič« Ptuj, Vi- dem pri Ptuju in gostujočega mladinskega pevskega zbora osnovne šole Ljutomer. Dvorana je bila polno zasejdena in poslu- šalci so z veliko pozornostjo spremljali izvajani program. Vsakdo, ki je zasledoval razvoj našega mladinskega zbornega petja od prvega pevskega festi- vala v letu 1957 do danes, je lahko ugotovil velik vsesplošen napredek. To se ni pokazalo sa- mo pri programski izbiri pesmi, ampak tudi pri samem izvajanju skladb. Ugotovil je lahko, koli- ko so v teh letih napredovali tudi sami zborovodje in zboro- vodkinje. Nastopu je sledil razgovor s pevovodji, pri katerem je bila podana analiza o pevskem na- stopu. Pri razpravi so sodelova- li predsednik občinskega sveta zveze kulturno-prosvetnih orga- I nizacij Stane Stanič, predsednik glasbene komisije pri tej zvezi Drago Hasl, predsednica aktiva glasbenih učiteljev Manca Ter- buc. pedagoški svetovalec Bran- ko Rajšter ter zastopnik odbora republiškega pevskega festivala v Celju Boris Ferlinc. Vsi ime- novani so soglasno ugotovili na- predek šolskega zbornega petja v ptujski občini in pohvalili po- žrtvovalno delo zborovodij. Raz- govor je izzvenel v zaključno misel, da se lahko dosegajo večji uspehi samo z vztrajnim delom, ki ga pa mora spremljati pri- merno navdušenje do stvari sa- me; samo po sebi pa je umljivo, da morajo zborovodje nenehno izfx>polnjevati svoje strokovno znanje. Velika otrošika muzikal- nost in posebna pevska darovi- tost naših otrok je znana. Glas- beno dejavnost in posebej naše mladinsko zborovsko petje pri- števamo v repruktivno umet- nostno ustvarjalnost in zato za- hteva pevska dejavnost bolj po- globljeno delo. Ob dosedanjih doseženih uspehih lahko upamo, da se bo naše mladinsko zborov- sko petje uspešno razvijalo tudi v prihodnosti in da bo dosegalo tudi vedno večjo umetniško kvaliteto. Tudi tehnična plat organiza- cije prevoza z avtobusi in pre- hrane otrok pod vodstvom taj- nika Karla Korena je bila brez- hibna. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem iz Kidričevega, ki so pomagali pri organizaciji tega uspelega festivala. D. H. ?^evski festival v Ormožu SODELOVALO JE 10 PEVSKIH PIONIRSKIH ZBOROV S PRIBLIŽNO 900 PEVCI. DIPLOME ZA PEVOVODJE. V soboto, 21. maja, je bila v Mestni grabi v Ormožu revija petja in glasbe. Ob tej priložno- sti so naisto(pili pionirji iz Kri- ževec, Ka(pele, Vidma pri Ptuju in sedmiih pevskih zborov iz ob- čine Ormož. Nastopilo je pri- bližno 900 mladih pevcev in godlha na pihala. Ob pričetku fe- stivala, ki je bil v okviru tedna bratstva in prijateljstva, je spregovorila predsednica občin- ske zveze svobod in prosvetnih društev Ormož MIMICA PIŠEK in je med ostalim dejala: »Ko praznujemo letos 25-letnico ljudske vstaje, smemo s pono- som uvrstiti med svoje uspehe tudi ustvarjalni polet mladirnske — pionirske glasbe. V najtežjih dneh naše zgodovine, v NOB, je naša pesem skupno z mladinsko pesmijo doživela preporod. Prej največ peta narodna pesem, je odstopila mesto borbeni pesmi, ki je često spremljala naše borce in pionirje skozi najtežje čase. Mlajši rod je zaživel osivobojen pred vojnimi strahotami, dru- gačno, boljše in lepše življenje. V Sloveniji je vzniklo stotine zborov in vsaka osnovna šola je ustanovila vsaj po en pionirski zbor. Zrasla je vrsta raznih glasbenih šol, med njimi tudi v Ormožu. Revije mladinskega petja, ki so bile v začetku le redkost več- jih krajev, so pričele prehajati iz okrajev na občine. Pionirski pevski zbori so postali tradicija. Glasbeni programi so rasli in nenehno rastejo tudi po kakovo- sti. Zadnje leto se znižuje šte- vilo nastopajočih na pevskih festivalih. Lani je nastopilo od 12 pevskih zborov le 6, letos pa eden več. Letošnji pionirski pevski fe- stival sovpada v ciklus kultur- nih in športnih prireditev V. tedna bratstva in prijatelj- stva. Na pionirskem festivalu je pesem povezala pionirje iz ptuj- skega polja, prek vinorodnih go- ric Ormoža, Ljutomera do ob- mejne Radgone. Pionirski pevski festivali ima- jo tudi svojo pedagoško vred- nost. Tu pridejo do izraza pred- vsem estetski, vzgojni in nacio- nalni faktorji. Pionirji se na festivalu spoznajo, navežejo pri- jateljstvo, spoznajo svojo ožjo in širšo domovino in prijateljske sosede. Petje je glavni temelj glasbene vzgoje. Glasbeni peda- gogi si vsestransko prizadevajo najti najboljše metode in sred- stva, s katerimi bi glasba mla- demu človeku prirasla k srcu. Temelji morajo biti zgrajeni že v otroških letih. Glasba je del človeške kulture. Noben instrument ne deluje tako neposredno kot glas. Glas- ba je umetnost, ki naravnost sega v človeka in prevzame iz- med umetnosti najprej in naj- bolj našo čustvenost. Čustvena sfera zelo odločilno vpliva na človeški tem,perament in značaj. Iz nas izganja sušo in praznoto, ki nas v novejšem času vanjo vodita tehnika in sodoben tem- po življenja. Zborno petje ima še drugi na- men. Razvija množičnost, sku- pinsko dejavnost in drugo. Vzbuja tudi občutek odgovorno- sti za lastno dejavnost, razvija aktivnega človeka, nosilca širo- kih družbenih funkcij. Zato ima glasbeni amaterizem veliko možnosti za razvijanje sociali- stičnega patriotizma, intemacio- nalizma in ljubezni do dela.« Na pionirskem pevskem festi- valu, na katerem je sodelovalo 10 pevskih zborov je nastopil najprej pevski zbor iz Vidma pri Ptuju, nato pa so zapeli pionirji iz Križevec pri Ljutomeru: Tri- glav moj dom, Bilečanka in Rib- niški Urban. Ta pevski zbor je zelo navdušil navzoče in so ga gledalci obdarili s precej dolgim aplavzom. Vsak pevski zbor je zapel po tri pesmi. Mladi gostje iz Kapele so zapeli: Slavonska suita, Klopotec in Vesela pesem; Ormož: Puntarska, Tiho, tiho in Dvigni se, pesem; Ivanjkovci: Soldaška, Pozdravi in Roža na vrtu; Velika Nedelja: Pionirsko kolo in Jaz bi rad vedel; Hum: Pastirc pa pase, Pomladna in Vidli Barona; Tomaž: Stražarji domovine, Osamljeni domi in Pesem o svobodi in pevski zbor Središče: Kukavica je kukala, Pomladna in Po dolinah, po go- rah. Po nastopu slehernega pev- skega zbora je pevovodja prejel šopek cvetlic in diplomo kot priznanje za sodelovanje na V. tednu bratstva in prijatelj- stva občin Varaždin, Ptuj, Ca- kovec in Ormož. BIL JE LEP VEČER Sredi disonanc današnjega ča- sa, ki tako rekoč sam sebe pre- hiteva, so se Ptujčani v torek večer zbrali v lepi, prenovljeni gledališki hiši in skoraj dve uri doživljali ubranost, ki se ji pra- vi lepa slovenska beseda. Obiskali so nas književniki France Bevk, Kristina Brenko- va, Marička Žnidaršič, Ivan Po- trč, Ela Peroci, Leopold Suho- dolčan, Branka Jurca in Anton Ingolič. Občinstvo, ki je napol- nilo gledališče, je toplo pozdrav- ljalo umetnike. Franceta Bevka, najbolj čitanega pripovednika, je večina obiskovalcev ta večer prvič videla in slišala, prav ta- ko tudi ostale, razen Ivana Po- trča, ptujskega domačina, in Antona Ingoliča, rojenega v Polskavi pri Pragerskem, nek- danjega profesorja na ptujski gimnaziji, ki so v prozi in pesmi brali kratke odlomke iz svojih del. Vsak posebej in nazadnje vsi skupaj, ko so jim poklonili pionirji šopke z nageljni, so bili nagrajeni s prisrčnim ploska- njem. Bil je lep večer, kakršnih si še želimo. Ob tej priložnosti se spomi- njam literarnih večerov, ko so nam brali svoje umetnine še Oton Zupančič, Ivan Cankar, Franc Finžgar. Bilo je še v stari Avstriji v nacionalno ogroženi Gorici, kjer so se Slovenci za- grizeno borili, da bi postali na svoji zemlji svoji gospodarji. (Omenjam, da je le prva svetov- na vojna prekinila nagli napre- dek slovenskega življa v Gorici in je le malo manjkalo, da bi bili dobili v Gorici slovenskega župana.) V tistih letih je prišel v Gorico pesnik Oton Župančič in nam bral v nabito polni dvo- rani »Trgovskega doma« svoje pesmi. Pesnikov obisk je bil kot kak narodni praznik. Ljudje so prišli od blizu in daleč, da bi slišali svojega besednika in glas- nika. Ta obisk je še bolj okre- pil v obmejnih Slovencih na- rodno zavest in voljo, da se bo- do borili do končne zmage. Mnogi mladinci, zlasti dijaki, smo takrat za zadnje krajcarje kupovali pesnikove zbirke »Ca- šo opojnosti« in »Cez plan« in in se učili pesmi na pamet. Spo- minjam se tudi literarnega ve- čera v tridesetih letih v Maribo- ru, ko so se že zbirali grozeči oblaki nad našo severno mejo. Tudi takrat je obiskal Maribor Oton Zupančič, pa tudi Franc Finžgar, France Koblar in dru- gi. Od daleč smo se pripeljali in morali celo prenočiti v Maribo- ru, samo da bi slišali velemože slovenske besede. Uživali smo ob nežni in ubrani Zupančičevi pesmi in krepki gorenjski bese- di Finžgarjevi. Tik pred začet- kom druge svetovne vojne so časnikarji vprašali Zupančiča, kaj misli o položaju, v katerem smo se znašli Slovenci. Zupan- čič je odgovoril: »Pripravljen bodi na vse!« Pripravljeni smo bili. In to pripravljenost so nam pomagali skovati naši pesniki in pisatelji. V. K. Šolski pevski zbor iz Vidma pri Ptuju 2e dolgo ni bilo v Ptuju tako lepo in skrbno pripravljenega spominskega večera, kot smo ga doživeli v ponedeljek, 16. maja 1966, ko so razgrnili strokovnjaki antične in slovenske besede pred nami delež, ki ga ima v našem literarnem In kulturnem življenju pokojni Anton Sovr6, nekdanji profesor ptujske gimnazije (od 1918—1926) kot klasični filolog, književnik, slovenist in javni kul- turni delavec. Posmrtna maska pokojnika v ozadju odra je podčrtavala res- nost tega večera. V delo, vsebino in težo Sovre- tovega ustvarjanja nas je pope- ljal književnik, publicist in ese- jist Božidar Borko, nato pa smo poslušali izbrane odlomke zi So- vretovih prevodov, ki so jih re- citirali poznavalci klasične lite- rature, dr. Fr. Smerdu, predsed- nik Društva književnih prevajal- cev Slovenije, Silvester Skerlj in univ. prof. dr. Kajetan Gantar, Sovretov slušatelj na univerzi in kratko dobo tudi profesor v Ptu- ju. Odlomki so zajeti iz grške epike, lirike in dramatike. Prvi je seveda Homer, čigar Iliada in Odiseja osvetljujeta kot dva mo- gočna svetilnika pot v prihodnje literarno snovanje. Tišina je bi- la v dvorani, ko smo poslušali, kako stari trojanski kralj Priam izprosi truplo svojega sina Hek- torja, ki ga je Ahil trikrat dnev- no na voz privezanega vlačil okoli Patroklovega groba. Ahil junak se ga usmili, Ahil junak — postane človek. Biser vse epske pesnitve je go- tovo prizor s kraljevsko hčerjo Nausikajo, ki reši golega in lač- nega Odiseja na fejaški otok. Ko se Odisej umije in preobleče, se vname zanj njeno deviško srce, ali — ukaz mu veleva naprej, domov, k Penelopi. Kaiko prijetno se je glasil ta odlomek, ki ga je v izvirniku prebral dr. Kajetan Gantar, v starogrščini! Je res, kar pravi v svojem Orisu rimske literarne zgodovine dr. A. Albrecht, da je grški jezik jezik mislecev in pe- snikov, medtem kO' je trši latin- ski jezik juristov in vojakov. Pri prevodih iz grške lirike so recd.tatorji upoštevali predvsem Mimnerma in Anakreonta. »Oj, mladost ti moja, kam zašla si, kje si?« poje Mimnermos v pe- smi, naslovljeni v sporedu: Mi pa smo prav kakor listje. Lju- bezen in minljivost življenja, to dvoje preveva njegove pesmi. Slišali smo tudi tri pesmice starca z mladostnim srcem Ana- kreonta. Veselje, ljubezen, uži- vanje, to je bila njegova maksi- ma. (Nadaljevanje na 3. strani) MUZEJSKA REDKOST Profesor: Pred vami je loba- nja šimpanza zelo redke vrste. Takšni lobanji sta v naši državi le dve: ena je v nacionalnem muzeju, drugo pa imam jaz. VISOKA VREDNOST Temu človeku sem dal 10 cen- tov, ker mi je rešil življenje. In kako je on ocenil vaš po- stopek? Vrnil mi je 20 centov. ZANESLJIVA SHRAMBA Prvi: Moja žena najde denar, kjerkoli bi ga skril. Drugi: Moji ženi se še ni to nikdar posrečilo. Denar namreč dam v zabojček, v katerem so moje raztrgane nogavice. IX. V domovini je Komunistična partija tudi zbirala prostovoljce za špansko republikansko arma- do. Slovenski komunisti so pri- rejali izlete delavskih društev, kjer so razpečavali članek Premi- šljevanje o Španiji in brošuri Španija v plamenu in Resnica o Španiji ter vrste letakov, ki so pojasnjevali pomen španskih mednarodnih brigad. Komunisti in protifašistično usmerjeni de- lavci, ki so se odločili za odhod v Španijo, so izpolnili svojo že- ljo mnogokrat z velikimi ovirami, saj potnega lista za Španijo ni- so dobili. Nekateri so izkoristili otvoritev svetovne razstave v Pa- rizu, drugi so našo mejo tajno prešli. Javljali so se nato v Pa- rizu pri odboru internacionalnih brigad, kjer so se do konca av- gusta 1937 srečevali tudi z Du- šanom Kvedrom. Iz Pariza so jih napotili na jug Francije in čez Pireneje na cilj. Ze jeseni 1936 je štela inter- nacionalna pomoč ljudski fronti v Španiji nekaj tisoč borcev, zbranih v petih brigadah, od enajste do petnajste. Septembra 1936 je bila prva bitka XI. inter- nacionalne brigade blizu Madri- da in prve žrtve iz slovenskih vrst so padle že v tej bitki. Slo- venci so bili v vseh bojnih eno- tah, pri topništvu, med letalci, v glavnem operativnem štabu, v tankovskih enotah, v orožarnah in drugod. Od Šantandrea do Malage, od Guadarrane do Barcelone, povsod so bili boji, v katerih so se bo- jevah tudi Slovenci. Večina Slovencev je bila v ba- taljonu Dlmitrova, delu XV. bri- gade in v Cankarjevi četi bata- ljona Dure Dakoviča. V Cankar- jevo četo je prišel tudi Dušan Kveder. Tam v Španiji je septembra 1937 prvič oblekel vojaško uni- formo in jo nosil z orožjem do prihoda z drugitni borci medna- rodnih brigad v taborišča južne Francije, po zlomu republikanske armade, februarja 1939. V četi je Dušan prijel prvič za mitraljez. Ni hotel priznati, da z njim ne zna ravnati. Bister — je po prvem pregledu ustroja tega orožja z njim uspešno upravljal in se proslavil že v prvih svojih bojih z odločnostjo, pogumom in iznajdljivostjo. Znal je spodbu- jati k pogumu druge borce, zna- šel se je v hudih okoliščinah. Zato ni čudno, da je čez nekaj tednov po prihodu v Cankarjevo četo napredoval v komisarja če- te. Imenovali so ga tudi za ko- misarja komunistične organiza- cije v četi. V hudih bojih je Dušanu mi- nilo leto 1937. Republikanci so imeli precej uspehov, kljub mno- go boljše oboroženemu sovražni- ku. Republikanski armadi je po- slala Sovjetska zveza pomoč, ki je zelo zaostajala za pomočjo fa- šistične Nemčije in Italije gene- ralu Francu. Le nekaj dobrih tan- kov in avionov so koristno upo- rabljali, mnogo orožja je bilo še iz carske Rusije. Ruska pomoč je tudi usihala. Leta 1938 je doživel Dušan ter- ruelsko bitko. V njej je prodrl aprila meseca Franco s tujo po- močjo do morja severno od Va- lencije. S tem je razklal republi- kansko armado v dva dela, v centralno in severovzhodno fron- to. Republikanci so začeli z ofen- zivo čez Ebro, kjer so vrgli fa- šiste nazaj. Blizu Ebra je bil ra- njen tudi Dušan Kveder. Strel ga je zadel v levo roko nad laktom. Zgubil je mnogo krvi. Zapustil je bojišče, zvoke granat in se znašel v bolnišnici, kamor so ga odpeljali, da bi mu rešili življe- nje. Španska vlada je po terrulski bitki zahtevala, naj Združenje narodov pokliče tuje sile iz Špa- nije, kajti Francovi uspehi so sloneli predvsem na tuji pomoči. Društvo narodov se je za to ogre- lo. Toda najprej je prišlo povelje, da se razformirajo internacional- ne brigade. Bilo je avgusta 1938. leta. 2e septembra so bili zbrani borci nedaleč od francoske meje. Dušan je bil tedaj bataljonski komisar. Franc Glavan piše v svojih spominih na Španijo, da sta bila z Dušanom skupaj, ko so se poleti 1938 umaknile medna- rodne brigade. Borci so odšli v vas med Barcelono in Tortoso, kjer so ostali okoli 14 dni. Dva- krat so jih bombardirali. K sreči ni bilo smrtnih žrtev. Skozi Bar- celono so odšli v Mataro in ča- kali na internacionalno komisi- jo. Ta je po svojem prihodu pre- gledala položaj in moč interna- cionalnih brigad in čez tri tedne so morali borci proti francoski meji v Segero. V Francijo jih še niso pustili zaradi političnega po- ložaja ob veliki stavki. Dušan je med čakanjem poslal v Francijo Glavana in Radoša, da bi tam uredila vse potrebno za sprejem borcev mednarodnih brigad. Z njima so potovali še ra- njeni Francozi in Švicarji. Toda nekatere so med potjo zavrnili in morali so nazaj, ker jih Fran- cozi niso sprejeli zaradi pomanj- kljivih dokumentov. Drugi so pri- speli v Pariz okoli 28. decembra 1938. General Franco, ki je načelno sprejel predlog madridske vlade o odpoklicu tujih sil, se sam predloga ni držal. Tuje pomoči ni odposldL Na koncu oktobra 1938 je začel z močno ofenzivo vseh rodov vojske od severoza- pada proti jugozapadu in z juga proti severu prek Ebra, da bi ob- kolil vso severovzhodno armado. Na obeh straneh je bilo ogrom- no izgub. Vlada je zaprosila uta- borjene internacionalne borce, da priskočijo znova na pomoč. Se enkrat so se dvignile interna- cionalne brigade v boj proti faši- stični armadi. Med borci je bil spet Dušan Kveder. Ofenziva je trajala tri in pol mesece. Iz dni pred koncem vojne po- vzemamo iz spominov španskega borca Ivana Krefta: »Od mnogih srečani z Dušanom Kvedrom se mi je močno vtisnilo v spomin prvo najino srečanje v Španiji nekaj tednov pred kon- cem vojne. Takrat je bil pomoč- nik komisarja brigade v rangu kapetana.« Bil je tudi član Cen- tralnega komiteja Komunistične partije Španije v republikanski vojski. »Temu srečanju se imam nam- reč zahvaliti, da sem bil med ti- stimi, ki so bili ob demobilizaciji internacionalnih brigad določeni, da se poslovijo od španskega ljudstva. Pravzaprav je bil za- dolžen s to častno nalogo Dušan Kved er. Toda namesto sebe je predlagal mene, čeprav sem bil v drugi enoti. To so mi razodeli. ko sem svojim predpostavljenim ugovarjal, češ da pripada ta čast bolj Dušanu kot meni. Širokosrč- ni Spanci pa so na poslovilno pa- rado poslali kar oba. Sam sem bil na sprejemu, ki sta ga priredila španska vlada in vrhovna komanda v barcelon- skem predmestju. Najvišja špan- ska predstavnika na tem spreje- mu sta bila predsednik vlade Negrin in načelnik generalštaba Rojo. Čeprav je bil sprejem zelo prisrčen, je bil vse kaj drugega sloves na barcelonskih ulicah ob paradi internacionalnih brigad, ki se ga je udeležil tudi Dušan Kveder. Vsi udeleženci so navdušeno pripovedovali, da še niso dožive- li česa takega. Ulice, po katerih so korakale brigade, so bile po- sute s cvetjem. Na transparentih so bile napisane besede zahvale za pomoč in izražene obljube, da ljudstvo ne bo popustilo v boju proti fašistom in da Se bo boje- valo naprej. Poročilo, ki ga je o tem slove- su napisal Dušan Kveder za sten- ski časopis svoje enote, ni ohra- njeno, pač pa so ohranjena Du- šanova pisma s fronte, ki so bila objavljena celo v osrednjih gla- silih španske ljudske fronte.« V. R- (Dalje prihodnjič) TEDNIK — petek, 27. maja 1%6 Stran 5 Ob praznikih je Ptuj poln izletnikov , lepih majskih dnevih zdrvi 21 Ptuj marsikatert avtobus in !t)ni naproti svojemu ci.ju, ~gi inozemski avtobusi se za jaj časa ustavljajo v Ptuju na jjih krožnih vožnjah. Med njimi pajveč izletnikov 'iz sosednega •adca, Dunaja, Leobna, Celovca iz drugih krajev Avstrije, 'nekateri pnpotujejo skozi Ptuj L icrožnji vožnji čez SentUj, Ma- fcor, Pt^j. Ormož, Jeruzalem, ^igono in zopet nazaj, od koder I prihiteli k nam, drugi pa čez ' tilj, Maribor, Ptuj, Rogaško [atino, Ljubljano, Bled, Begunje, Uič čez Ljubelj nazaj v Ltrijo. Ptuju si vzamejo skupine uj^aj časa za ogled Pokrajinskega bzeja, mesta in kleti obrata tiovenske Gorice« KK Ptuj ter f kosilo m celo za večerio v »stavraciji ali kleti hotela »Halo- ^ biser« Ptuj. Nekateri še pre- fižanjo ptujske ulice in se etavljajo pred izložbami, ob de- jvnikih pa odidejo v trgovine in . kaj nakupijo. 'Razgovor z nekaj Dunajčani je jI pred dnevi toliko zanimivejši, er so priznal'1, da so poznali tuj le z zemljevida in iz pisanja 5 časopisih, da pa niso imeli ložnosti tega mesta videti. Bili , presenečeni nad ugotovitvijo, ) to ni več tisto staro mesto, piveč z novim Ptujem obdano iro mesto z vsemi zgodovinskimi gospodarskimi zanimivostmi, sedaj ga ne bi videli, če ne i za to poskrbelo njihovo zdru- sije upokojencev, ki organizira olektivne izlete v bližnje in od- aljene kraje. Teh se upokojenci idi udeležujejo, nekateri enkrat, Irugi ob vsaki priliki, kakor pač jomu dopuščajo gmotne možnosti. Na vprašanje, kako je s tistimi .vstrijci z nizkimi osebnimi do- odki, ki Sli tega ne morejo privo- isiti, so odgovorili, da skrbi za je posebna dobrodelna organiza- Ija, ki zbira imena starejših, limerno zdravih, k'! bi se radi ideležili izleta, na drugi strani pa nena dobrodelnih lastnikov ose- nih vozil, ki bi bili pripravljeni Baj 1-krat na leto žrtvovali vsaj ro organizirano vožnjo v določen raj in peljati tja in nazaj 3 ali 4 Bpotnike, ki sicer nimajo možn(^ ti za izlete, tako pa bi jo Imeli 0 njihovi zaslugi. In zanimivo je, a se včasih odpelje na pot kolona po 30 aH tudi več izletniki. Na tlju si ogledajo kraj, pojužinajo k tudi kakžno zapojejo, potem pa 1 napotijo nazaj domov, ko vsem ustreza. ["Ui^i prt nas imamo v mestu in 1 M podeželju ljudi, ki še razen tvojih najbližjih krajev niso vi- deli' lepot naše domovine, ker niso imeli za to možnosti. Imamo tudi mnogo ljudi, ki imajo osebna vo- lila, in kar je važno, tudi dovolj nehko srce, da bi bili pripravljeni l-krat v letu, v poletnih ali je- lenskih mesecih, vsaj eno organi- tirano vožnjo z izleta željnimi soobčani. Imamo tudi društvo upokojencev, ki bi mogoče orga- niziralo za to potrebno evidenco ter zbralo prijave lastnikov vozil ter kandidatov za vožnjo. Izbralo bi kraj za Izlet, določilo datum, razvrstilo kandidate na posamezne voznike, organiziralo lokal za Bkupno kosilo na lastne stroške in lahko bi rekli: »Zgledi so nas potegnili!« Zelo velika je bila v zadnjem času tudi skupina izletnikov iz Leobna Iz Avstrije. Sedaj v ne- deljo, 22. maja, je bilo v Ptuju pred hotelom »Petovia« 7 avto- busov z Izletniki Iz sosednje Av- strije. To dokazuje, da so stiki med turističnimi agencijami in med gostinskimi podjetii aktivni m če bo šlo tako dalje, bo Ptuj to poletje stalna točka za izletnike iz sosednje Avstrije, ob določeni organizacijski vnemi tudi iz do- mačih krajev, pa ne samo zaradi prvovrstnega haložkega vina, tem- več tudi zaradi vseh ostalih boga- stev, ki presenečajo domače in tuje turiste. V, J Za naše zdravje O mesu kot živilu \ Meso Vsebuje mnogo drago- cenih hranilnih snovi. Odrasel človek črpa ravno iz mesa zna- ten del potrebnih polnovrednih beljakovin, ki so neizogibno po- trebne za gradnjo tkiva. Meso organizem dobro osvaja. Koefi- cient osvajanja je pri govejem mesu 83 "/o, njegovih beljakovin pa 98®/o; čim več je v mesu be- ljakovin, tem višja je njihova kakovost in večja vrednost me- sa. Mastno meso vsebuje manj beljakovin. Glede na to bi lah- ko siklepali, da je najbolj smo- trno uporabljati nemastno meso. Vendar je potrebno upoštevati, da je v slabo rejenem mesu slabši sestav njegovih beljako- vin. Tudi sestav maščob je raz- ličen. V maščobnem tkivu je v glavnem več vode. Torej, kako se spreminja sestav goveje ma- sti glede na rejo živali: pri do- bri, srednji in slabši reji je v masti 5, 9,5 in 21 "/o vode, masti pa 94, 89 in 74 Vo. Razlike zaradi slabše rejeno- sti pa so tudi v kemijski sestavi maščobe. Glede na kvaliteto re- jenosti pada količina polineza- sičenih maščobnih kislin in ob- ratno raste količina trdih ma- ščobnih kislin. Preobilje trdih maščobnih kislin zavira izm.e- njavo holesterina. Glede na to mastno meso ni priporočljivo (posebno jedi, pripravljene iz možganov) za priletne ljudi. Vsebina holesterina je v ma- ščobi nasdednja: goveja maščo- ba 75, ovčja 29, svinjska 74,5 do 126 (v mg "/o — količina mili- gramov te ali druge snovi v 100 gramih). , Zanimivo je, da vsebuje ovčja maščoba najmanj holesterina, da pa ga je v svinjski maščobi največ. Najbrže bo s tem mo- goče pojasniti dejstvo, da je med ljudstvi, ki uporabljajo pretežno ovčje meso, najmanj arterioskleroze. V mesu je poleg holesterina tudi lecitin — fmtisklerotična snov, ki normalizira izmenjavo holesterina. V goveji maščobi je 70 mlligramov lecitina, v ovč- ji 10 in v svinjski 50 mili- gramov. Prevladovanje trdnih maščobnih kislin v mesu zahte- va višjo toploto za topljenje maščob, kar povzroča težave pri usvajanju. Najtežje sta topljivi goveja in ovčja maščoba, lažje pa je top- ljiva svinjska: v njej prevladu- jejo polinenasičene maščobne kisline. Iz povedanega sledi, da je najbolj smotrno uporabljati v prehrani srednje rejeno meso. Takšno meso vsebuje zadostno količino beljakovin. Sicer pa delimo beljakovine mesa v glavnem v dve vrsti: v mišične in veznotkivne. Mišične beljakovine vsebujejo življenjsko potrebne aminokisli- ne. Cim mehkejše in bolj nežno je meso, tem več vsebuje belja- kovin. V trdem mesu je mnogo veznotkivnih beljakovin, kar povzroča, da se meso mora dolgo kuhati. Za razliko od mišičnih belja- kovin nekatere veznotkivne be- ljakovine nimajo nekaterih ami- nokislin. Meso je bistven vir fosforja, železa, natrija, kalija in mnogih mikroelementov: ba- kra, kobalta, cinka in drugih. V mesu je zastopan cel kompleks vitaminov skupine B, med nji- mi holin, ki ima antisklerotične lastnosti. V mesu je tudi vita- min A, čeprav v bolj skromni količini. Pravo skladišče vita- minov so jetra. V njih je 20-krat več vitamina B 2 kot v mesu, vi- tamina A pa 1000-krat več. 25 gramov jeter zadovoljuje dnevno potrebo po vitaminu A in mnogih vitaminov skupine B. Pomemben sestavni del mesa so ekstrakcijske snovi, ki mu dajejo lastnosti dobrega okusa. Teh ima več meso odraslih ži- vali. Juha iz takšnega govejega mesa je okusnejša. Te snovi vzbujajo izločanje želodčnega soka. Zaradi tega želodčnim bolnikom ne bi smeli priporo- čati močne goveje juhe, pred- vsem pa ne čiste. Kuhano meso vsebuje manj ekstraktivnih snovi in se na ši- roko uporablja v dietalni pre- hrani. En kilogram mesa vsebu- je 3,27 do 3,62 grama ekstrak- tivnih snovi. Med njimi so važ- pe tiste, ki vplivajo na izmenja- vo snovi. Meso nudi, surovo ali kuha- no, ugodne pogoje za razvoj m. krobov. Lahko se okuži v klav- nici, m.ed prevozom, v shramb in tudi pri pripravi jedi. Zarad tega je potrebno upoštevati hi gienske predpise. Zastrupitev s hrano nastop' najpogosteje po uporabi mleteg.- mesa in žolice. Takšne zastru- pitve so posledica kršenj higi- enskih predpisov, ali če meso ni bilo zadosti praženo ali kuhano. V prodajo sm^ samo ohlajeno ali zmrznjeno meso. Večji kos mesa je mogoče shraniti v na- vadnem hladilniku le za dva dni. Ce pa je meso v manjših koščkih, je ta čas še kra.jši. Ljudje pogosto mislijo, da smejo uživati meso le popolno- ma zdravi ljudje. Vendar velja strokovna prepoved za uživanje mesa le kot začasen ukrep ob primerih poostritve kroničnih obolenj. Bolniku predpiše zdravnik po- gosto meso ptic. Po svojem s-^- stavu lahko razdelimo meso ptic v dve skupini. V prvi skupini "f meso kokoši in puric. To je než- no meso z veliko količino be- ljakovin in ekstraktivnih snov: V drugo skupino pa sodi mesr gosi in rac. To meso je hn\ temno in vsebuje znatne količi ne masti. Po svojem aminokislinskerr sestavu so beljakovine ptičjes- mesa visoko cenjene, ki vsebu jejo vse nenadomestljive amino- kisline, V,belem mesu kokoši je mno- go glutaminove kisline in fos- forja, žvepla, železa. To ie raz- 'og, da je to m.eso tako koristno otroke To meso vsebuje tudi -nnogo anorganskih soli železa. ugodno vplivajo na tvorbe rmožu medobčinsko ribiško ekmovanje v lovu rib s plov- em. Na tekmovanju so sodelo- vale članske in mladinske ekipe t Varaždina, Ptuja in Ormoža, 'ekmovalo je skupno 28 ribičev. Tekmovanje je trajalo tri ure, 'sako ekipo pa so sestavljali po Pije člani. Tokrat se je nasmeh- lila sreča ribiški ekipi iz Varaž- lina, ki je v treh urah ulovila lOO rib. Od mladinskih ekip je 'ila najboljša ptujska, ki je za- ®dla prvo mesto. Tekmovanje E bilo na sedmih mestih. Vsaka ^kmovalna ekipa je prejela di- •lomo, vsaka zmagovita ekipa še plaketo. ŠPORT Polovica reprezentance Slovenije - Aluminij V sredo, 18 maja, je bila v Ce- lju odigrana nogometna tekm« med amaterskima reprezentanca- ma Slovenije in Hrvatske. Sreča- nje je odločalo o finalistu med- republiškega amaterskega nogo meta. V predtekmi najbolj masovne- ga nogometnega tekmovanja za pokal Jugoslavije se bosta srečal; reprezentanci Slovenije in Srbi- je. Moštvo Slovenije si je to čast priborilo z zmago nad zelo dob rim moštvom Hrvatske, čeprav je to veljalo za vehkega favori- ta. Rezultat 3:1 dosti govori o srečanju ter zreli in dobri igri reprezentance Slovenije. Barve Slovenije je tokrat za- • ^opalo pet igralcev NK Alumi- nija: Muršec, Vodušek, Marko- vič, Krnjič in Spehonja so do- stojno zastopali kvaliteto Alumi- nija v izbrani enajsterici Slove- nije. Izredno ostri in precizni streli Markoviča so zagotovili zmago Slovenije, medtem ko je bil Mur- šec najboljši mož na igrišču m je -jopolnoma onemogočil desno kri- lo, udarno silo Hrvatske. Ostali trije so se več ali manj vklopili v moštvo in delno tudi pripo- mogli k zmagi reprezentance Slo- venije. Voja Veličkovič Rogoznica - Lovrenc 5:2 (2:1) Ekipi sta nastopili v naslednji postavi: Rogoznlca: Sirec, Potočnik, La- čen, Vamberger, Todorovič, P;h ler, Ciglar, Zajdela, Zalar, Kampl Ramšak. Lovrenc: Vajk^sler, Muršec Turkuš, Lamperger, Dolenc 1 Perko, Ivančič, Bogner, Dolenc n. Kodrič, Strelec. " Gole so dosegli: v 35. minut: 2alar 1:0, v 40. minuti Vamber- ger 2:0, v 44 minuti Strelec 21 v 47. minuti Ramšak 3:1 in v 89 minuti Dolenc I. 3:2, V prvem kolu občinske nogo- metne lige sta se v nedeljo, 22 maja, srečali ekipi Rogoznice in Lovrenca na igrišču v Rogozni- ci. Tekma ni prinesla pričakovane igre, predvsem so razočaral: igralci Rogoznice, medtem ko je ekipa Lovrenca prijetno presene- tila, ekipi Rogoznice se je po- znala odsotnost Zlendra, ki je graditelj igre in najboljši strelec. Najboljši igralec na terenu je bil Todorovič, Dobro igro sta še Dokazala oba golmana z nekaj ■•^s uspelim: intervencijarni, Tek- "no je sodil Vogrinčič zelo ob- pktivno, vendar je na koncu na- redil napako, ki mu je pokvarila oceno — drugi gol, ki ga je pre- ela Rogoznica je padel potem, •:o je žoga ž. bila v autu, tako ia obramba Rogoznice ni posre- iovala in je čakala na sodnikov 7.\r''To pa so izkoristili igral- ci Lovrenca in dali gol. Rogoznica je igrala v nedeljo, 25 maja, prijateljsko nogometno tekmo z mladinsko ekipo »Dra- ve« in jo zasluženo premagala po :zredno dobri igri s 6:4 V četr- tek, 19. maja, so igrali povratno N-' mo in uspeli - remizirati, če- orav je v mladinsl i ekipi »Dra- ve« igralo nekaj standardnih igralcev prve ekipe, rezultat sre- čanja je bil 2:2, Strelec obeh go- lov je bil Zlender, M, P. Proslave ob koncu tekmovanja za bral- no značko Učenci iz osnovnih šol iz Ptu- ja in iz ukolice, ki so se udeleži- li 25. maja 19^6 obeh proslav (ob 8. in 10. uri) v ptujskem gle- dališču ob koncu tekmovanja za bralno značko Antoni Ingoliča, so doživeli prijeten kulturni do- poldan. Proslava je bila toliko prijet- nejša, ker sta bili navzoči slovcn, sk: pisateljici Ela Peroci in Ma- rička Znidaršič ter pisatelja France Bevk in Polde Sohodol- čan. Njihova dela učenci že dob- ro poznajo, sedaj pa .so spoznali še njih osebno in so jih tudi pri- srčno pozdravili, obdanh s cvet- jem in s sp.miniskimi daril: ter so jih povabili, naj še pridejo mednje; Vsem so tudi dali bralno značko. Proslave so se udeležili še predstavniki Prežihove bralne značke iz Prevalj, ki so bili de- ležni enake prisrčnosti kot na- vzoči pisatelji. Istočasno kot v Ptuju je bila proslava tudi v Gorišnici, kjer so se je udeležili pisateljf Ivan Potrč in Branka Jurca, Kri- stina Brenkova ter Anton Ingo- lič, ki -S« jih Gorišničani in oko- lišani enako prisrčno sprejeli. Popoldne je bila še proslava v Kidričevem. Povsod so imeli učenci za goste polne roke cvet- ja, vdan pogkd in nasmejan ter vesel obraz, saj je zanje res prijetno doživetje spo^znati tudi osebnost pisateljev. Katerih dela tako radi prebirajo. Tekmovanje za bralno znjičko Antona Ingoliča ni prineslo sa- mo učencem osnovnih šol na- gradne knjige in bralne značke, temveč tudi prisrčna nova sre- čanja s pisatelji, DPM Ptuj in šolam pa priznanje za dobro or- ganizacijo tekmovanja in pro- slav. Vse to bi se naj nadaljevalo vsako leto. ker so letošnje izkuš- nje potrdile, da to ni samo zelja učencev in pisateljev, tem.več vse javnosti, ki pozdravlja oseb- no zbliževanje med pisatelji in braloi ter izmenjavo misli o pre- branih delih obenem s prisrčnim priznanjem, da so dela naših pi- sateljev dragoceno slovensko bo- gastvo, ki ga vsi cenimo. . ; V. J. V spomin na umrlega (N.^daljcnanie s 4. strani) Iz imatike: Pretresljiva je bila recitacija pesmi Eriny iz Ajshilovih Evmenid, ki so jo po zvirniku pele okoli Oresta, mo- ■■ilca matere, Evrenije, grde :n razkuštrane babure v črnem. Mogočno zveni Sofoklejeva zbor- ^ka pesem o tem, kako silno bitje ;e človek. -Iz Lukiana je bil po- vzet zabavni in zanimivi razgo- vor med Zeusom in Hero, ki sta M imela kot na odru St. Skerlj a gimnazijka Alenka Centrih. Kot je znano, prof. Sovre, ve- 'čak ne .^amo v latinščini in gr- čini, ampak tudi odličen sloven- ski stilist, ni prevajal samo iz ;!asičnih jezikov v našega, tem- 'nč tudi narobe. Prevedel je v atinščino vse nemške Prešerno- pesmi, Aškerčevega Brodnika in še marsikaj drugega, letd 1935 je izda! v zapuščini pokojnega aimnazijskega ravnatelja Amata Skerlja izbor Horacijevih Satir in ^isem. Izmed ostalih njegovih samostojnih del naj omenim še ajpgove Stare Grke, ki so med "»kupacijo doživeli žalostno uso- do. Zadnja točka tega večera je bil odlomek iz i^latona: Sokratova smrt. Pretresljivost prizora je stopnjevala še tožna glasbena akademika A. Sovreta spremljava dijakinje Jelke Sa- cefjeve in pojemajoča luč na cdru. Za organizacijo večera in po- vezavo posameznih točk se po- sebno zahvaljujemo univ prof. dr. Kajetamu Gantarju. Prireditev so izvajalci ponovili za gimnazi- jo drugi dan dopoldne. Le-ti so nam obljubili, da bodo tudi pri- hodnje leto obiskali Ptuj z no- vim sporedom. Res je, da nam je v današnjih časih potrebno praktično tehnič- no znanje in da še vedno pogre- šamo strokovnih šol za dvig na- šega gospodarstva. A človek ne živi samo od kruha. Ce hočemo vzdržati tudi na kulturnem pod- ročju v tekmi z drugimi narodi, jim moramo slediti tudi pri or- ganizaciji šolstva. Srčika takega šolstva je pa še danes po vsej Evropi gimnazija (pred tedni je predaval lanski rektor dunajske univerze, klasični filolog di. A. Leski, v Gradcu o vrednosti kla- sične gimnazija kot temelju vsa- ke višje duhovne izobrazbel. Le gimnazija razvija sposobnosti te- oretičnega mišljenja, kar je prvi pogoj za študij na vseh takul- tetah univerze, tudi na tehniški. F A VIHARNA POMLAD (Nadaljevanje in konec) Sovražil je njihov smeh. Čutil da se za krinko smeha skriva ki grize, če ji ne ugodiš. Očeta ni bilo doma. Rekel je, p gre h Kovaču. Stanko je ve- da imajo tam sestanek čla- " KPJ, in da razpravljajo o važ- "" stvareh. Gledal je letala, ki so krožila J^d hišami in poslušal njihovo •oprno brnenje; vsak dan ista Potem so se izgubila ne- J® za obzorjem. Od nekod se je vzela mačka ^ se nnu motala pod nogami, jo je v naročje in jo rahlo Cisto rahlo. Vedel je, da ' ^gaja. Včasih se je smejal sebi, če je pomislil, kako ® se otročji. je pomlad. Vedno se je veselil pomladi. Rad je ho- " v naravo in tam preležal ce- ^re. Odkrival je vedno nove in skrivnosti, ki jih do- ni opazil. Bil je poln pomladi - .sonca. Včasih se je skril s ^Jigo v roki za grmovje na ^niku in tam čital in srkal va- ^isnje. Mnogo m rad je bral. Ko je tako skrit ležal za grmov- jem, je slišal mater, kako gč je klicala. Ni se oglasil. Pokazal se je navadno šele proti večeru in takrat je do-bil od očeta s pali- co. Ni ga bolel udarecj bolele so ga materine solze, ko je zve- dela, da jo je sldšaL pa se ni hotel oglasiti. Prosil jo je odpu- ščanja in obljubil, da se kaj ta- kega ne bo več zgodilo. Bil je še tako otročji in samosvoj. Min- ca mu je to venomer ponavljala in ga dražila. Pa ne zato, da bi bila sama o tem prepričana. Sli- šala je to od drugih, starejših m pametnejših in mislila, da bo že tako. Vedela je, da ga s tem je- zi. In to je rada počenjala. Hu- doval se je nanjo in jo zmerjal. Mati ju je morala neprestano miriti. Sosedi je pripovedovala, da ji ta dva delata več skrbi kot drugim deset otrok. Ni ju mogla razumeti, zakaj se toliko jezita drug na drugega. Tega niti sa- ma nista vedela. Nista se sovra- žila. To sta delala iz navade. Sedaj mu ni bilo več za kaj takega. Postal je bolj resen in zamišljen. Mnogo je premišjeval O vojm. Rea je bUd v deželi po- mlad, vendar brez tiste lepote, ki jo je čutil prejšnja leta. Voj na mu jo je skazila, Zvečer so skrivaj poslušali po radiu poro- čila o vojni. Oče je pogosto ho- dil na sestanke in ostajal pozno zvečer zdoma. Mati je bila v skrbeh zanj in ga je prosila, naj neha s temi sestanki. Tolažil jo je in ji razložil, da opravlja svo- jo dolžnost. Potem so nekega dne prišli Nemci ponj in ga za- slišali. Dolgo so ga mučili, ven- dar so ga nazadnje le izpustili, ker mu niso mogli ničesar do- kazati. Odslej je ostajal doma in dobival skrivaj pismena sporo- čila. Nekega dne so se zopet poja- vili pri hiši Nemci in ukazali, naj jim izročijo partizana, ki ga skrivajo. Oče se je začudil in odvrnil, da nič ne ve o parti- zanu. Grozili so mu s strojnico. Ko ni«o ničesar dosegli, so silili v Stanka, naj jim pove, kje se skriva partizan. Bedasto je buljil vanje, da bi jih prepričal, da ni- česar ne ve. Razbijali so po hiši in plezali na podstrešje. Jezni, da niso nič našli, so tekli na skedenj in stikali po senu. N_e- nadoma se je zaslišalo strelja- nje. Domači so odreveneli. Nemci so med glasnim kriča- njem, kot da bi si s tem dajali pogum, privlekli na dvorišče partizana. Bil je bled in razku- štran. Iz roke mu je curljala kri, ki se je lepila na obleko. Suvali so ga in se mu smejali. Gledal jih je kljubovalno in z neprikri- to mržnjo. Ko so silili vanj z vprašanji, je molčal. Nemec, ki je najhuje kričal, ga je udari! s pestjo v obraz. Partizan se je mahoma spremenil. Kot blisk je šinila njegova roka nazaj v žep in že se je zalesketala v njegovi pesti pištola, ki so mu jo po- zabili odvzeti. Nameril je na kri- čača in sprožil. Izkoristil je zme- do in urno skočil za hišo. Nemci so zagnali krik in stekli za njim. Zaslišalo se je streljanje, ki se je mešalo s stokanjem ranjenca. Partizan je z obupom streljal in se skušal izviti zasleduj"očim zve- rem. Obsula ga je toča krogel. Zadet v glavo se je zvrnil v ja- rek za hišo. Stanko je od jeze in bolečine spačil obraz. Ce ga ne bi stra- žili, bi pomagal partizanu, čeprav bi pri tem tvegal življenje. Brez- mejno je sovražil te trde, brez- čutne obraze pred seboj. Končno se ni mogel več obvladati: brez pomisleka je pljunil v obraz vo- laku, ki ga je stražil. Vojak je najprej od začudenja široko za- zijal, potem pa ga je zgrabil za vrat, da ga je dušilo in mu je- malo sapo. Nemci so zagnali takšen krik kot prej, ko so ujeli partizana. Slišal je besede: »Ba.n- diti... vse postreliti... pagla- vec!« Potem ni slišal ničesar več. Ko se je zbudil iz nezavesti, je zagledal domače, zastražene med Nemci. Minca je jokala in se obešala materi okrog vratu. Nič več ga ni gledala s tistimi svojimi nagajivimi očmi. Vojaki so se glasno nekaj po- svetovali in ga gledali. Vedel je, da odločajo o njegovi usodi. Za- sledoval je vsako njihovo kret- njo in jim skušal z obrazov raz- brati misli. Niti sence milosti ni našel v njihovih očeh. Mar ga bodo ustrelili? je z blaznostjo pomislil. Potem pa ne bi mogel v partizane. Tako rad bi še ži- vel, se boril in dočakal svobodo. Včasih, ko )e mislil na smrt, se nij ni zdela tako strašna. Sedaj pa, ko ji je bil čisto blizu, ga je zazeblo do kosti ob misli nanjo. Potem so obkolili očeta, ga spraševali, zakaj je sprejel parti- zana pod streho in ko je zanikal in rekel, da o tem ni nič vedel, so mu grozili z ustrelitvijo. Gle- dal jih je sovražno in videlo se je, kako komaj zadržuje v sebi gnev, ki se je ves čas nabiral. Ko niso ničesar zvedeli, so ga tepli in brcali s puškinimi kopi- ti. Minca je glasneje zajokala. Neki vojak ji je prisolil zaušni- co. Iz hiše se je dvigal gost siv dim visoko pod nebo. Cvetoča češnja, ki je rasla pred hišo, je žalostno zvijala bele cvetove, ki so mahoma posiveli. Rahel vetrič je raznašal dim in iskre, ki so se razigrano vrtinčile po zraku, v smrtno tišino, ki jo je motilo sa- mo kruljenje prašičev, ki so go- reli v svinjaku, ker so jih vojaki malomarno preoustili njihovi uso- di. stran 6 T K D M K prtclv. 27. mnja I«)h6 Stran t Prijateljsko tekmovanje rokometašev štirih sosednih občin Najboljša rokometna ekipa - čakovec Od 15. do 22. maja so v občini Ormož praznovali V. teden brat- stva in prijateljstva med obči- nami Varaždin, Cakovec, Ptuj in Ormož. V tem tednu je bilo več športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. 17. maja je bil rokometni tur- nir moških ekip Cakovca, Ptuja, Varaždina in Ormoža. Moštva so igrala vsako z vsakim, tako da so gledalci videli pravo re- vijo rokometa. Na rokometnem igrišču v Mestni grabi se je ob tej priložnosti zbralo precej gle- dalcev. Skoda je le, da Varaždin ni nastopil v močnejši postavi, ker bi bila v tem primeru borba za prvo mesto mnogo hujša. V pi-vi tekmi sta se pomerili ekipi ORMOŽ — PTUJ 18:3 (11:2) Ptujčani se od vsega začetka niso mogli upirati razigranirn domačinom, ki so jim polnili mrežo. Take katastrofe tudi sa- mi niso pričakovali in ni bilo ni- koli tako visoke razlike v rezul- tatu. Sodil je sodnik ZVAN iz Maribora. CAKOVEC — VARAŽDIN 8:4 Igralci Cakovca se v tej tekmi niso preveč oznojili, ker so ro- kometaši Varaždina igrali počasi in le redko streljali na vrata na- sprotnika. Ker je bilo jasno, da bo o prvem mestu odločala tek- ma med Ormožem in Cakovcem, so Cakovčani hranili svoje moči za to tekmo in premagali Varaž- din z nizkim rezultatom. PTUJ — CAKOVEC 5:14 Igralci Ptuja tudi v tej tekmi niso mogli doseči kaj več. Cako- ve, oziroma ekipa »Cateksa« je kandidat za zvezno rokometno ligo in igra hiter dinamičen ro- komet. Cakovec je bil ves čas tekme v vodstvu in je zasluženo premagal Ptujčane, ki so igrali mnogo počasneje, njihove udarce na gol pa je v večini primerov zadržala obramba nasprotnika. Nadaljnji dve tekmi sta bili odisrani z rezultatom: 0RM02 — CAKOVEC 11:12 in VARA2DIN -- ORMOŽ (i:ll V tekmovanju moških roko- metnih ekip je zasluženo osvojil prvo mesto Cakovec, drugo Or- mož, tretje Ptuj in zadnje Va- raždin, V ženskem rokometnem tek- movanju pa so bili doseženi na- slednji rezultati: PTUJ — 0RM02 5:1 (1:1) VARAŽDIN — CAKOVEC 8:1 (7:0) PTUJ — CAKOVEC 6:6 (3:1) ORMOŽ — VARAŽDIN 1:7 (0:4) VARAŽDIN — PTUJ 13:1 (5:1) CAKOVEC — ORMOŽ 4:3 (1:2) Tokrat so zasluženo osvojile prv^ mesto rokometašice Varaž- dina, drugo mesto tekmovalke iz Cakovca, tretje Ptujčanke in zad- nje mesto so osvojile tekmovalke Ormoža. STRELSTVO v četrtek, 19. maja, je bilo v Varaždinu strelsko tekmovanje 2 zračno puško. Tekmovanja so so udeležili tekmovalci iz štirih prijateljskih občin Varaždin, Ptuj, Ciovec in Ormož. Najbolj- ši strelec na tekmovanju je bil JANKO ZIDARIC (Ormož), ki je I zadel od 200 možnih krogov 183 j krogov. Zelo dobro se je izka- zala tudi njegova žena JUSTINA ZIDARIC, ki je bila v ženski eki- pi med najboljšimi tekmovalka-, mi. Po končanem tekmovanju, ka-, terega se je udeležilo nad 70 tek- ^ movalcev, je bila slavnostna ve-, čerja. Te sta se udeležila pred- sednik Občinskega sindikalnega sveta Varaždin in tajnik Občin- skega sindikalnega sveta Ormož Martin Habjanič. Po slavnostni večerji so preči- tali rezultate tekmovanja, pred- sednik Občinskega sindikalnega sveta Varaždin pa je med drugim dejal: -Namen tekmovanja je bil, da pride še do večjega izra- za sodelovanje med štirimi so- sednimi komunami, predvsem pa med športniki štirih sosednih občin. Ni namen samo sodelovati na sindikalnem, športnem in kul- turnem področju, temveč bo tre- ba sodelovanje širiti na področje gospodarstva. Nenehno bo treba negovati bratstvo in enotnost ter mp>f1sebnine vezi.« Aluminij že v kvalifikacijah? NK KLADIVAR - NK ALUMINIJ 1:4 (0:0) NK ALUMINIJ: Bračič, Tka- lec, Mesarič, Muršec, Vodušek, Satler, Markovič, Teodorovič, (Kneževič), Krnjič, Spchonja, Mi- losavljevič. Precej enakovredna igra v pr- vem polčasu ni kazala na tako gotovo zmago gostov. Igralci Kladivarja so vlagali vse svoje moči, da bi dosegli zmago v te- kmi, ki je odločala plasma treh klubov. Zmaga doma^^inov bi utrla pot Celju na prvo mesto in upa- nje v možnost obstoja K'.'adivarja. V tem primeru bi Alum'mij ver- jetno težjo pot do svojega največjega uspeha v tekmovanju SNL. Strelci: Vodušek v 47., Spehonja v 57. "m 72. ter Markovič 68. mj- nuli za Aluminij, za dom.-le častni zadetek je dosegel Pere v 63. minuti. NK KLADIVAR: Gobec, Stro- pnik. Vodeb. Skedelj, Kokotec. Perper, Pere, Stajcer, Vesič, Do- brajc, Jelen. Na srečo simpatizerjev Alumi- nija pa se je vse končalo le na upanju Celjanov v čudež. Z goto- vo zmago je Aluminij prepričal precej skeptikov v vrednost tega moštva. Kvaliteta je še enkrat slavila zmago nad borbenostjo. Še en korak oziroma pol koraka deli Aluminij od kvalifikacij za vstop v II zvezno ligo. Gotovo je, da bo enajstorica »belih« iz Kidričevega vložila vse svoje mo- či in vse znanje, da bi naredila še ta zadnji korak. Tekma je potekala v nervozi, polnih napačnih podaj, v katerih sta v začetlai prednjačila vezna igralca A'umm'ija Markovič in Vo- dušek. Po prihodu Kneževiča v igro se je vse obrnilo za 180*- Igra ie postala hitrejša, bolj razburliiva, rezultat pa so bili stiric p-nii v mreži domačinov iz tjeija. uasmi zaaeieK za n.iau:ivar je dosegel Pere iz indirektnega strela, k"i po našem prepričanju ni bil pravilno dosojen. Boljši del moštva pri Aluminiju je bila obramba, ki je mnogokrat posre- dovala pri nevarnih napadih Kla- divarja. Bilo je težko spoznati Milosa- vljeviča, v zadnjih tekmah vodil- no silo napada, ki je skoraj popolnoma odpovedal, čeprav so tudi ostali napadalci bili s^absi kot navadno in izpustili priložnost za še eno visoko zmago. Celjani razen borbenosti in hre- penenja po zmagi niso pokazali ničesar drugega. Sodil je brez večjih napak, ra- zen omejene, Repina iz Ljublja- ne. Voja Veličicovič Rokomet DRAVA - NOVI GLAN SLOVENSKE ROžCOl^ETNE 3 sae: PLuj bo v novem rokometnem prvenstvu imel svojega zastopni- ka v enotni slovenski ligi. Tradi- cijo in kvaliteto te športne pa- noge v Ptuju so tokrat pokazali člani, ki so se že nekaj let borili za vstop v to elitno slovensko li- ! go. RK Drava je že imela ored ieli svojega zasloonika v tej ligi ' in sicer žensko ekipo, !vno mesto se zahteva končana ss in nekaj prakse na podobnih elovnih mestih. p'ijave sprejemamo dc 4. juni- ^ 1966. LOVSKA DRUZLNA »JOZE ACKO« Ptuj proda 4 ha sladke ošenine na rasti. Interesenti naj e javijo v ponedeljek, 30. t. m., d 15. do 16. ure, pri lovskem otnu, Krčevina pri Ptuju št. 47 :Ium). »ELAVSKA UNIVERZA PTUJ ripravlja za dijakinje gimnazije 1 ekonomske srednje šole v Ptu- 1 dvotedenski gospodinjsko-ku- arski tečaj. Prvi skupni sestanek bo v sre- o, 22. junija 1966, ob 16. uri, v •snovni šoli Toneta Znidariča Mladika) — pritličje desno. Inte- esentke naprošamo, da pošljejo voje prijave Delavski univerzi 'tuj, Trg mladinskih brigad 4/1 lo 21 iunija 1966. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Vodstva izobraževalnih cent- ov szdl kot tudi različna dru- štva in organizacije že priprav- jajo izobraževalne programe za lovo izobraževalno obdobje. Or- Tanizatorji izobraževalnih oblik odrasle naj ne pozabijo na to, la je treba te oblike sistematič- no pripraviti in organizirati. V le- ;ošnjeni izobraževalnem obdobju io nekatere organizacije ali dru- štva ali posamezniki prezrli, da ieluje v ptujski občini Delavska iniverza kot specializiran zavod ia opravljanje vzgojno-izobraže- valnih dejavnosti za odrasle. V prihodnje naj organizatorji izo- braževalnih oblik za odrasle upo- števajo, da obstaja zavod, ki je ustanovljen prav z namenom, da organizira izobraževalne oblike za odrasle. Delavska univerza Ptuj ima svoj sedež v Ptuju na Trgu mladinskih brigad 4/1., tele- fon 225 in 203. Upravni odbor Tovarne -»Jože Kercnčič«, Ormož, raz- pisuje naslednja prosta delovna mesta: delovna mesta 1. REFERENTA ZA TEHNIČNO IN ZDRAVSTVENO VARSTVO 2. STROJNEGA — ORODNEGA KLJUČAVNIČARJA ZA VZDRŽEVANJE STROJEV 3. KVALIFICIRANEGA LIVARJA Pogoji za zasedbo delovnih mest: Pod 1. varnostni tehnik z enoletno prakso ali strojni teh- nik s 3- do 5-letno prakso. Pod 2. strojni ali orodni ključavničar s 3-ietno prakso. Pod 3. kvalificirani livar z 2-letno prakso ali polkvalifici- rani livar s 4-letno prakso. Rok za prijavo je do zasedbe deloAmih mest. Prijave pošljite splošnemu sektorju podjetja. JLfaiiGb lil JUliJL Kino Gorišnica 29. maja t L ruski barvni (cinemaseope) film POT V AHE- NO; i Kino Ormož 28. in 29. maja 1.1. nemški barvni film POSLEDNJI AKOR- DI; 1. junija t. 1. ameriški barvni (cine.mascope) film IlE- VOLVERAS IZ ARIZONE; Kino Ptuj 27., 28. in 29. maja ob 17,30 iin ob 20. uri (29. t. m. ob 15, 17.30 in 20. uri) t. 1. francoski barvni (cinemascope) film ČRNI TULIPAN; 31. maja in 1. junija t. 1. ameriški barvni film AMERLŠKA VESELA PARADA; Kino Središče 28. in 29. maja t. 1. Iranooslil film ŽIVETI SVOJE ŽIV- LJENJE; Kino Tomaž pri Ormožu 29. maja t. L ameriški film ZADNJI VLAK IZ GUN HILLA. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 29. maja do 5. junija 1966 Prvi krajec bo v petek, 27. maja, ob 9.50. Napoved vremena: nekaj dežja bo padlo 31. maja ali 1. junija. Dne 2. junija bo še verjetno nevihta. Ves ostali čas bo sončno vreme. Dnevne temperature bodo konec maja in v začetku junija okrog 15 stopinj C. Nato se bo dnevna temperatura hitro dvignila na 25 stopinj C.