ELAN NASA SMUČINA GLASI UD DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 10 ŠTEVILKA ■ 10 15. 4.1972 K***-**-*-***-******-#-*-** **)«•*■ O ★ F Pred 31 leti je bila ustanovljena Osvobodilna fornta kot politično gibanje slovenskega naroda. Njena najvažnejša naloga je bil oborožen upor proti okupatorju, ki ga je vodila skupno s svobodoljubnimi silami drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Zmagi je sledil boj za uresničitev revolucionarnih socialističnih ciljev, ki traja še danes v okviru samoupravnih norm. Socialistična zveza, kot naslednica Osvobodilne fronte nam je kažipot k uresničitvi pridobitev revolucije, politike miroljubnega sodelovanja in neuvrščanja in seveda porok za uspešno obrambo dežele v vsesplošnem ljudskem odporu. Spodbuja nas tudi k uveljavljanju metod pri izpopolnjevanju našega družbenega, gospodarskega in političnega siste- i-j****-*-*»«■ K prazniku deta čestitajo DS, odbora uprava zveza komunistov sindikat aktiv mladine IGD uredništvo UREDNISKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Petriček Peter, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj Posnetek s prvega svetovnega prvenstva v poletih v Planici DS: Organizacijske spremembe in sistemizacija delovnih mest sprejeti Kategorizacija v maju - z veljavnostjo od aprila V uvodu tega članka je treba podati nekaj splošnih ocen. Le-te lahko smatrate kot opombe urednika, ali če hočete, kot opombe predsednika delavskega sveta. Delo na tem področju se je vleklo predolgo. To so ugotovile strokovne službe, samoupravni organi ter vsi zaposleni in ne samo delavci kovinskega obrata, ki so na seji delavskega sveta to tudi Javno povedali. Vsi smo težko čakali, da bo sistemizacija končno prinesla pravičnejšo delitev osebnega dohodka že lansko leto. Res, da je bilo med tem časom lani aprila zaradi premostitve doseženo zvišanje osnov na kategorije za 21 do 24 »/o. Kdor sl je sistemizacijo delovnih mest razlagal pravilno, ta ve, da sredstev za delitev osebnih dohodkov v bodoče ne bo nič več, le da bodo bolj pravično razdeljena, če se bo nekje kaj dodalo, bo pač treba to nekje vzeti. To je jasno. Sama sistemizacija nam še ne omogoča večjih plač. Kdor pa si je to predstavljal drugače, je bil na napačni Pod. Kdo je kriv, da to delo še do danes ni bilo opravljeno? V preteklosti se Je prav na vrhu premalo časa posvečalo reševanju notranjih problemov podjetja. Verjamemo, da Je zaradi preobilice zunanjih problemov, vmes so bili tudi družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, delo na tem področju trpelo. Verjamemo tudi, da jih v dosedanji organizacijski obliki ni bilo moč exaktneje reševati. Toda končni rezultat je bil, da smo čakali. Nekateri so očitali članom delavskega sveta, da smo odgovorni, ker nismo znali energičneje ukrepati. Res je, da smo na sejah stalno urgirall, vendar je bila vedno posredi kočljiva vskladitev nove organizacije, ki jo je reševal širši krog ljudi med sektorji, med Elanom In inštitutom itd. Sama sistemizacija pa sloni na organizaciji, kaj šele kategorizacija! Upam, da vam je zdaj zadeva bolj jasna. Končno je temu vsemu zdaj kraj, zadevi smo vendarle postavili piko na 1. Na svoji 14. redni seji je delavski svet 15. in 21. marca 1972 potrdil osnovne organizacijske spremembe podjetja, dal soglasje k organizaciji Inštituta tovarne ELAN ter potrdil sistemizacijo delovnih mest. Ta dva splošna akta pričneta veljati 8 dni po sprejetju oz. po potrditvi. Podrobnejšo organizacijsko strukturo sta v okviru pristojnosti potrdila poslovna odbora na 10. skupni seji 3. februarja 1972. Naj navedemo samo bistvene spremembe: 1. Osnovne organizacijske spremembe: — Glede na svoj značaj dela in naloge je podjetje razdeljeno na naslednje delovne enote: smučarski obrat, obrat čolnov (preje obrat plastike), pomožni obrat z gradbeno delavnico za vzdrževalna dela, skupne službe in skupina proizvodnih enot (prej splošni obrat). V slednjo skupino spadajo: priprava lesa, lesni oddelek, kovinski oddelek in sedlarska delavnica. — V skupino »skupne službe« spadajo po novo sprejeti organizaciji poleg vseh upravnih služb še samostojne strokovne službe: (Nadaljevanje na strani 2) DS: Organizacijske spremembe in sistemizacija delovnih mest končno sprejeti (Nadaljevanje s prve strani) — programsko-analitska služba (ki je obstajala že prej), — elektronsko računski center (preje v Inštitutu tovarne Elan), — služba kapitalne izgradnje in — tehnična kontrola, ki začasno še ostane v tehničnem sektorju. Kot štabna služba generalnega direktorja pa je formiran poslovni sekretariat. II. Podrobnejša organizacijska sprememba: 1. V prodajnem sektorju so formirane naslednje službe: — priprava, — prodaja, ki združuje raziskavo tržišča, ekonomsko propagando, kalkulacije, planiranje in oblikovanje (oblikovanje je doslej kot oblikovalni laboratorij spadalo v Inštitut), — zimsko športni artikli in gasilska oprema — telovadno orodje, — letni športni artikli, ki se delijo na referate za domači trg in za izvoz, — oddelek za trgovsko blago, — predstavništva v Zagrebu, Beogradu in Skopju. V skladišču gotovih izdelkov sta se formirali: — služba odpreme — servisna služba. 2. V nabavnem sektorju: — Priprava nabave, oddelek I — domača nabava, oddelek II — uvoz, oddelek III — skladišča. Obračunsko poslovanje. 3. V tehničnem sektorju: Sprememba tehnične kontrole: reorganizacija splošnega obrata v skupino proizvodnih enot. Le-ta je razvidna že iz osnovnih sprememb, saj so oddelkovodje neposredno podrejeni direktorju tehničnega sektorja. V oddelku priprave lesa, ki je bil preje v okviru GTB; naloge tehnologov in oddelkovodje so ločene. V pomožnem obratu sta na novo uvedena s/kladišče orodja in eleik-tro-delavnica, katere delovodji je podrejen kurjač v kotlovnici. V okviru GTB: kontrolorji, tehnologi in planerji Sem spada še oddelek za montažo telovadnega orodja. 4. V finančnem sektorju ni bistvenih sprememb, razen da delo deviznega referenta opravljata sedaj dve osebi. 5. V kadrovsko-splošnem sektorju ni bistvenih sprememb. Na novo je bilo uvedeno le delovno mesto analitika KSS, sektorju pa se je pridružilo tudi delovno mesto kore-spondenta za tuje jezike. 6. Inštitut tovarne ELAN ima sledeče organizacijske skupine: — raziskava artiklov našega proizvodnega programa — tehnološka raziskava — projektiva — pomožne službe — prototipna delavnica — maloserijska delavnica Z organizacijskimi vprašanji se je ukvarjala posebna komisija, ki je sedaj sporazumno razrešena te dolžnosti. Samoupravni organi so zadolžili strokovno službo v okviru ERC, da izdela shematsko makro in mikro organizacijsko strukturo in poda potrebno obrazložitev in utemeljitev. Za sistemizacijo delovnih mest je na osnovi utrjene organizacije in delitve dela za vsako delovno mesto določena osnovna vsebina dela, posebni pogoji in druge splošne zahteve. Zlasti so važni posebni pogoji, ki zahtevajo izobrazbo, prakso in dodatna znanja, da delo na določenem delovnem mestu lahko uspešno poteka. Določiti izobrazbo za vsako delovno mesto je osnovna naloga, ki jo je postavil pred delovne organizacije 37. člen novele temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Delovne organizacije morajo izdelati sistemizacijo delovnih mest in nato dejansko izobrazbo vedno bolj približati tem zahtevam, ki ustrezajo tekočim in pespektivnim razvojnim potrebam delovne organizacije. Izdelavo sistemizacije delovnih mest pa ne zahtevajo samo določbe TZDR, ampak tudi objektivne potrebe samega delovnega procesa in splošne obveznosti, kako je treba ta proces organizirati in voditi. Brez sistematične in smotrne porazdelitve dela po njegovih osnovnih organizacijskih enotah ni organizacije dela. To je hkrati tudi eden od pogojev za takšno razporejanje delavcev oz. takšen razpored del in nalog, ki omogoča zaposlitev delavcev glede na njihovo strokovnost in sposobnost. Osnova sistemizacije sta potemtakem delovni proces in organizacija dela. Po sprejeti sistemizaciji je izobrazbena struktura za vsa delovna mesta, vključno za inštitut ELAN, naslednja: Stop. izobraz. Delov, mesto delav. Magisterij 3 0,9 % 2 0,2 % Visoka šola 40 12.4 % 44 5,1 % Višja šola 35 10,8 % 43 4,9 % Srednja 85 26,2 % 114 13,1 % Poklic, šola 101 31,2% 236 27.1 % Osnov, šola 60 18.5 % 431 49.6 % SKUPAJ: 324 100% 870 100 % Da bi videli, kje je prišlo do glavnih sprememb v izobrazbenih zahtevah, navajamo za primerjavo dosedanje izobrazbene zahteve (vendar samo po delavcih, oz. zaposlenih). Stop. izobrazbe Delavcev Magisterij Visoka šola 25 3,0 % Višja šola 11 1,3 % Srednja šola 95 11,3 % Poklicna šola 305 36,3 % Osnovna šola 405 48,1 % SKUPAJ: 841 100 % Kot je razvidno iz tabel, smo po sistemizaciji zvišali izobrazbene zahteve zlasti pri kadrih s srednjo, višjo in visoko šolo, v Inštitutu pa so postavili zahteve tudi po magistrih, kar zahteva Zakon o znanstvenih zavodih. Večje zahteve po izobrazbi v prodajnem, nabavnem, tehničnem in finančnem sektorju je narekovala situacija na tržišču, saj le-ta zahteva od ljudi, zaposlenih na teh področjih, vse bolj temeljito znanje, če se hočejo uspešno vključiti v sedanji tržni položaj. Vse večjo izobrazbo zahtevajo tudi proizvodnja, organizacija in delitev dela ter mehanizacija in avtomatika. Treba je obvladati nove in novejše dosežke z različnih znanstvenih področij, če hočemo vzdržati konkurenco in uspešno delati tudi v bodoče. Da bi ugotovili, kakšno je odstopanje med zaihtevami po izobrazbi za posamezna delovna mesta in mod dejansko izobrazbo zaposlenih, smo pri vseh zaposlenih primerjali zahtevano izobrazbo z dejansko. Ugotovili smo, da ima 80 % vseh zaposlenih ustrezno izobrazbo, 10,6 odstotkia zaposlenim manjka ena stopnja izobrazbe, 2,3% zaposlenim pa dve stopnji. Skoraj 6% delavcem bo delovna organizacija po 10. in 13. členu pravilnika o sistemizaciji interno priznala ustreznost njihove sedanje izobrazbe glede na starost, delovno dobo na istem ali podobnem delovnem mestu in pozitivno ocenitev. .Omenjena 10. in 13. člen in tudi 9. člen pravilnika o sistemizaciji je delovna organizacija lahko oblikovala zato, da bo olajšala prehod na nove izobrazbene zahteve zlasti tistim delavcem, ki so že starejši in ki si formalne izobrazbe npr. med vojno niso mogli pridobiti, ampak so kasneje delali razne tečaje, izpite, večerne šole ali pa imajo nepopolno oz. nezaiključeno šolsko obveznost. Nekateri delavci si sedaj izobrazbe ne bodo mogli pridobiti, ker so prestari. Ce so stari nad 45 let in več kot 10 let zaposleni na istem ali podobnem delovnem mestu in so pri delu dobili dobro oceno, jim bo odbor za vprašanje združenega dela lahko priznal ustrezno izobrazbo. Prav tako bo odbor za vprašanje združenega dela na predlog direktorja sektorja lahko priznal ustreznost izobrazbe vsem tistim, ki je nimajo, imajo pa daljšo prakso in uspešno opravljajo delo na svojem delovnem mestu. Tekstualni del pravilnika o sistemizaciji navaja tudi rake, v katerih je treba manjkajočo izobrazbo pridobiti. Vsebuje tudi določilo, da 'bodo delavci, ki ne bodo dosegli zahtevane izobrazbe v skladu z določbami in s 105. členom TZDL, razporejeni na druga delovna mesta oz. bodo morali prekiniti delovno razmerje pri sedanjem podjetju. Na osnovi akta o sistemizaciji delovnih mest smo uvedli vrsto novih delovnih mest, za katera še nimamo določenih kategorij. Poleg tega so že v sedanjem sistemu razvrstitve delovnih mest po kategorijah nekatere napaike — nesorazmerja, o katerih že dalj časa govorimo in ki jih moramo sedaj odpraviti. Glede na to je treba nujno dopolniti oziroma popraviti sedanjo razvrstitev delovnih mest po kategorijah. To delo bo zahtevno, če hočemo razvrstitev pripraviti tako, da bi jo vsaj približali rednim zahtevam delovnih mest glede na izobrazbo, praJcso, opredelitev odgovornosti, psihofizične napore in delovne pogoje. Delavski svet je že sprejel sklep, da bo kategorizacija delovnih mest gotova v najkrajšem času in bo pričela veljati 1. aprila 1972. Negativne razlike pa se ne bodo obračunavale. Generalni direktor je že imenoval delovno skupino za izvedbo te zahtevne naloge in prevzel osebno odgovornost za pospešeno delo. Ce pa bomo hoteli to nalogo dobro in takoj opraviti, bo formirana delovna skupina imela uspeh le ob popolni podpori, sodelovanju in odgovornosti strokovnih delavcev iz vseh delovnih enot. Keijo Laiho — Finska Marjan Mesec Še nekaj iz poslovnega poročila 1971 6.1 Struktura osebnih dohodkov OSEBNI DOHODKI Ena izmed osnov gospodarskega načrta je bila v letu 1971 izboljšati osebne dohodke, ki so bili v letu 1970 dosti nižji od poprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu in industriji. Kako in koliko nam je to uspelo, povedo naslednje številke. V gospodarskem planu za leto 1971 je bilo predvideno, da se morajo osebni dohodki, doseženi v letu 1970, dvigniti poprečno od 1194 din na 1500 din v letu 1971; to bi pome- nilo za 25,6 %. Dejansko pa je znašal v letu 1971 poprečni osebni dohodek na zaposlenega 1.564.22 din, kar je za 31 % več kot leto preje in za 4,3% več, kot je bilo predvideno v planu. Poprečno najvišji osebni dohodki so bili meseca novembra 1.681,76 din, najnižji pa v mesecu februarju 1.334 din. Za leto 1971 še ne razpolagamo s celotnimi podatki o osebnem dohodku za vso državo, temveč samo za 11 mesecev. Kljub temu si poglejmo tole primerjavo: Zap. št. Področje 1970 Rang 1971 (I-XI) Rang Indeks 1. SFRJ — skupaj 1173 7 1405 7 120 2. — gospodar. 1136 9 1366 9 120 3. — indus. in rud. 1120 10 134(j 10 120 4. — lesna ind. 988 11 1196 11 121 5. — razno vrs. 1160 8 1416 6 122 6. SRS — skupaj 1376 1 1610 1 119 7. — gospodar. 1337 2 1568 2 119 8. — industr. 1284 3 1511 5 118 9. — lesna ind. 1208 5 1404 8 116 10. — razno vrs. 1236 4 1565 3 127 11. ELAN 1194 6 1554 4 130 Zap. št. Naziv 1970 1971 INDEX 1. Po času 4.995.157 6.509.460 130.3 2. Po učinku 4.662.821 6.785.265 145.5 3. Plan 2.276.826 3.667.121 117.1 4. Državni prazniki 369.534 598.779 162.0 5. Zastoji in prek. 15 375 21.734 141.4 6. Dod. za noč. delo 24.952 19.278 773 7. Nadure z dodatkom — — — 8. Redni dopust 876.854 1.283.162 146.3 9. Izredni dopust 21.218 21.735 102.4 10. Razno 97.304 151.411 155.6 11. Stalnost 397.880 557.130 140.0 12. Brutto OD 13.719.724 19.615.076 143.0 13. Nadure 766.158 698.456 912 14. Boleznine do 30 dni 188.515 237.530 126.0 15. Ostalo 17.764 14.750 83.0 16. Dodatek za borce 14.250 11.295 79.3 17. Otroški dodatek 183.010 283.490 1303 IZPLAČILO 10.344.244 14334.936 1403 Pomembnejši obiski Kot je razvidno, je Elan v tem razporedu prišel z lanskega 6. letos na 4. mesto. S tem smo dosegli po samoupravnem sporazumu zgornji nivo OD, kar še posebno velja za osebne dohodke v zadnjih mesecih leta 1971. 6.3 Poprečno doseženi netto OD na zaposlenega po delovnih enotah DELOVNA ENOTA 1970 Rang 1971 Rang Index OBRAT SMUČI 1.052.48 8 1389.55 8 132.0 LESNI ODDELEK 1.210.72 5 1.731.18 2 143.0 KOVINSKI ODDELEK 1321.12 2 1.616.35 3 122.4 SEDLARSKI ODDELEK 1265.92 3 1.523.78 6 120.4 PRIPRAVA LESA 1.076.40 7 1391.24 7 129.3 OBRAT PLASTIKE 1.481.20 1 2.030.81 1 137.1 POMOŽNI OBRAT 1230.97 4 1568.51 4 127.4 POPREČNO ELAN 1.194.16 6 1.564.22 5 131.0 Izpiti za polkvalifikacijo V preteklih štirih mesecih je potekal v naši tovarni tečaj za pridobitev polkvalifikacije. Program izobraževanja je bil razširjen, ker se je razširila tudi tovrstna proizvodnja na področju umetnih vlaken. Tečaj je obiskovalo 52 delavcev, izmed katerih so nekateri delali pri strojih in se usposabljali za delo z umetnimi vlakni. V mesecu marcu so polagali izpite pred strokovno komisijo. Od 46 delavcev je 41 uspešno zaključilo te izpite. Rezultati glede na opisne ocene: se odlikuje 11 delavcev zadovoljuje 30 delavcev ne zadovoljuje 5 delavcev V primerjavi s skupino, ki je opravila take izpite pred letom dni, smo s temi rezultati lahko zadovoljni. Ponovno pa moramo ugotoviti, da starejši delavci prihajajo na iz- pite bolje pripravljeni. Delavci, ki niso uspešno opravili izpita, ga bodo morali ponavljati. Tudi tisti delavci, ki so iz upravičenih ali tudi neupravičenih razlogov izostali, bodo morali polagati te izpite v novo določenem roku. Najboljšo oceno pri izpitih je komisija podelila sledečim kandidatom: Lukan Franc Resman Marjeta Gomišek Marta Hrovat Zvonko Debeljak Herman Negode Anica Kavčič Silva Mavrič Zofija Rozman Janez Šiška Alojz Lukan Ljuba Čestitamo vsem, ki so izpite uspešno opravili. Obvestilo prebivalstvu CRNE KOZE sodijo v skupino kužnih obolenj, ki se prenaša s kapljično infekcijo, z osebnim stikom, osebnim perilom, jedilnim priborom in drugimi okuženimi predmeti. Znaki bolezni so močno povišana temperatura, kožni izpuščaji in hude bolečine v križu in udih. Najbolj učinkovit ukrep proti črnim kozam je obvezno zaščitno cepljenje. Proti kozam je bila večina prebivalstva že cepljena v otroški dobi. Reakcija na ponovno cepljenje nastopi v večini primerov tretji do četrti dan, lahiko pa že prej ali kasneje. Kaže se v rdečkastem mozolju na mestu cepljenja, ki se običajno zelo hitro spremeni v mehurček, kasneje pa nastane na tem mestu krasta. Okrog mozoljčka nastane manjša ali večja rdečkasta oteklina. Te pojave lahko spremlja splošno slabše počutje in zvišana temperatura. Cepljeni v zadnjih letih imajo lažje reakcije od tistih, pri katerih je od zadnjega cepljenja preteklo že precej let. Cepno mesto se ne sme močiti, dotikati, praskati in ne mazati. Lahko se zaščiti Je s tankim slojem sterilne gaze. Pri bolj izraženih splošnih znakih (temperatura) se priporoča ležanje in jemanje aspirina. 26. februarja je bil na obisku pri nas G. STOEL, predsednik zunanjepolitičnega odbora v spodnjem domu iz Nizozemske. Zanimal se je za gospodarjenje in samoupravljanje v ELANU. Z obiskom, kakor tudi z razpravo v naši tovarni je bil zelo zadovoljen. moderno urejeno tovarno in nad tehničnimi postopki pri proizvodnji smuči. V zvezi s samoupravljanjem pa je izjavil: »Mi Angleži s simpatijami spremljamo razvoj samoupravljanja v Jugoslaviji. Tudi pri nas pripravljamo nekaj podobnega.« 22. marca pa nas je obiskal g. R. Burns glede istih vprašanj kot g. Stoel. Bil je zelo navdušen nad našo - ry it 23. marca popoldne je obiskala našo tovarno kompletna smučarska reprezentanca skakalcev iz Sovjetske zveze, ki je tekmovala v smučarskih poletih v Planici. Od leve proti desni: tretji Gari Napalkov, peti Anatolij Žeglanov, šesta športna zdravnica, sedmi Jurij Kalinin, osmi vodja ekipe, deveti Aleksander Ivanikov, deseti Koba Cakadze, enajsti trener, dvanajsti pomočnik trenerja. Deio naše obratne ambulante Obvestilo Čeprav se je ELAN v zadnjih letih močno razširil, ima obratna ambulanta še vedno le tiste prostore, ki so bili prvotno namenjeni za prvo pomoč in so jih pozneje le začasno preuredili v ambulanto. O premajhni čakalnici in nadvse nefunkcionalni razdelitvi prostorov je bilo že dostikrat govora. Tudi s kadrovsko zasedbo ni bilo dosti bolje. Zdravnik je delal v ambulanti polni delovni čas v letu 1971 le 2 meseca, vseh ostalih 10 mesecev pa le polovico svojega delovnega časa. Vzporedno s popolno kadrovsko zasedbo po normativu — 1 zdravnik polni delovni čas, medicinska setra z višjo in 1 s srednjo izobrazbo. V letu 1972 bi morali tudi prostore preurediti v sodobno ambulanto. Le na tak način bo dalo lahko napredovalo. bolezni urinarnega, pri ženah pa uro-genitalnega trakta. V poletnih mesecih je bilo več primerov drisk. O nezgodah bi bilo treba pripomniti, da je več taikih, ki se zgodijo izven dela v tovarni in so tudi večinoma lažje od nezgod pri delu. Zato je potrebna tudi krajša odsotnost z dela. Precejšnje število nezgod bi se dalo preprečiti, ker so v večini primerov subjektivne narave (premajhna pozornost, neizkušenost, neumestna naglica in površnost, včasih lahkomiselnost ali celo vinjenost). Bolniški stalež je imel enak obseg kot prejšnja leta. Veliko, mnogo preveč, je odsotnosti z dela zaradi nege ali spremstva družinskega člana. Prav to pa je skupina izostankov, ki bi se lahko precej zmanjšala. Obveščamo vse člane delovne skupnosti, da so nameščene v hali B, kovinskem oddelku, v obratu plastike, v PO — remontu, upravni zgradbi, sanitarijah hale B in sanitarijah kovinskega oddelka ter v lesnem oddelku telovadnega orodja posebne naprave za javljanje požara (pod stropom), ki so vezane na alarmno napravo v vratarnici. Te naprave tipa »Iskra Cerberus« (ionizacijski) se samodejno aktivirajo že ob najmanjšem odprtem ognju. Da ne bi prišlo do nepotrebnih lažnih alarmov, obveščamo vse člane delovne skupnosti, da je kakršnokoli namerno aktiviranje teh naprav strogo prepovedano. Proti morebitnim kršilcem bomo disciplinsko ukrepali. Poleg teh ionizacijskih naprav imamo v omenjenih obratih tudi ročne alarmne naprave, ki so nameščene 1,5 m od tal. Le-te so rdeče barve in imajo v sredini gumb, ki je zasteklen. Ob izbruhu požara mora vsak član delovne skupnosti, *i prvi opazi požar, razbiti steklo ročne naprave in pritisniti na gumb. S tem aktivira alarmno javljalno napravo v vratarnici in opozori gasilsko službo na nevarnost. V letu 1971 je bilo delo obratne ambulante pretežno kurativnega značaja. Pregledanih je bilo 5862 pacientov, od tega približno 7 % iz tovarne SUKNO. Največ pregledov je bilo v mesecu marcu (627), nato v februarju (596), najmanj pa v juliju (248); vendar je takrat potekalo delo le pol meseca, ker je bil v drugi polovici kolektivni dopust. V vseh mesecih je bilo največ obolelih za boleznimi zgornjih dihalnih potov (v aprilu 49, v februarju 47, v novembru 44), na drugem mestu so poškodbe na delovnem mestu in izven njega, na tretjem pa v zimskih mesecih gripozna obolenja, sicer pa bolezni kostno-mišič-nega sistema. Precej številne so tudi Dopisujte v Našo smučino! Računalnik IBM 360-20 Konec januarja je bil v našem podjetju instaliran računalnik IBM 360/ 20 v spodnjih prostorih upravne zgradbe. Le-ta obsega centralno enoto z 12 K glavnega spomina, več-funkcijsko kartično enoto, printer in dve diskovni enoti za shranjevanje podatkov. Končane so tudi priprave za začetek obdelave podatkov iz skladišč gotovih izdelkov, spremljanja naročil kupcev ter fakturiranja. V teku pa so priprave za obdolavo salda-kontov kupcev in osebnih dohodkov. Volitve v samoupravne organe v mesecu maju V dosedanjem sestavu šteje delavski svet 27 članov. Glede na število zaposlenih pa jih bo v prihodnji mandatni dobi moralo biti 31 in 2 predstavnika iz Inštituta, skupno torej 33 članov. 15 članom delavskega sveta poteče mandat, eden pa je med tem umrl. Od izvoljenih članov jih ostane 11, torej bo treba še 22 novih. Število članov, ki jih voli posamezna delovna enota, določi poseben sklep delavskega sveta glede na število delavcev. V aprilu bo delavski svet moral razpisati dan volitev z razpisnim rokom 30 dni in določiti volilne komisije. Zdaj je čas, da razmislimo o bodočih kandidatih, da bomo imeli tak delavski svet, kakršnega si želimo in ki bo kos nalogam, ki nas čakajo. Na podlagi določil statuta našega podjetja bo potekla mandatna doba polovici članov delavskega sveta, članom ostalih kolektivnih izvršilnih organov in pomožnih organov, to je komisij. Delavski svet volimo na neposrednih in tajnih volitvah. Vsaka delovna enota ima svojo kandidatno listo. Na 25 delavcev je izvoljen po en predstavnik, njegov mandat v delavskem svetu pa traja štiri leta. Vsaki dve leti se menja polovica članov. Dr. Ravniharjeva Ali je krvodajalska akcija uspela? Lahko rečemo, da je in ni. Vsekakor je velik uspeh Elana že v tem, da je poslal taiko visoko število krvodajalcev. Krvodajalske akcije se je namreč udeležilo 199 zaposlenih, kar je za 850-čIanski kolektiv rekordno število. Neuspeh krvodajalske akcije pa se kaže v izredno slaibi organizaciji. Organizator, ki je vedel za veliko število Elanovih krvodajalcev, je zagotavljal, da ne bo nepotrebnega čakanja. Toda kljub temu je bilo treba dolgo čakati in seveda je bilo tudi razburjenje upravičeno. Na vsak način bo do prihodnjega leta treba temeljito razmisliti o načinu organizacije, sicer se bo število krvodajalcev občutno zmanjšalo. Za rešitev tega problema so predlagali več variant: 1. Odvzem krvi v prostem delovnem času. Vsak krvodajalec bi dobil denarno nadomestilo, akcije pa bi se udeležil izven rednega delovnega časa. 2. Krvodajalci naj bi imeli prost delovni dan. Dobili pa bi zaporedne številke, ki bi jim točno določale uro odvzema krvi. 3. Prevoz krvodajalcev v Ljubljano na Zavod za transfuzijo krvi. Tu prideta v potšev 1. ali 2. varianta. Vsaka izmed variant ima svoje dobre in slabe strani. Ob tej priliki bi skušal samo nekoliko razložiti posamezne variante, ker bo verjetno o potrditvi ene ali druge variante odločala večina krvodajalcev, ki bo izrazila svoje mišljenje v posebni anketi. Prvo varianto je letos uporabila »Veriga« Lesce. Njeni krvodajalci so oddali kri na prosto soboto in vsak je dobil denarno nadomestilo v višini 50 din. Pri tej varianti bi verjetno odvzem krvi prišel v poštev v dopoldanskem in popoldanskem času. Druga varianta je podobna naši letošnji. Krvodajalci naj bi imeli plačan delovni dam; da pa bi se izognili velikemu navalu, bi vsak krvodajalec dobil številko, ki bi mu določala uro odvzema krvi. Seveda bi imeli prednost pri odvzemu že večkratni krvodajalci. Po tretji varianti naj bi se krvodajalci peljali v Ljubljano na Zavod za transfuzijo krvi. Le-ta ima namreč večje kapacitete, tako da je samo odvzemanje krvi hitrejše. Časa seveda ne bi mogli prihraniti, ker je treba računati v tem primeru z daljšim prevozom. Seveda bi tudi v tem primeru imeli krvoda- jalci določane različne ure odvzema krvi (po avtobusih). Ta varianta bi bila hkrati neke vrste izlet. Ce bomo izvedli anketo, bi prosil krvodajalce, da zagotovo izpolnijo in oddajo anketne liste, ker bomo le tako lahko ustregli čimvečjemu številu krvodajalcev. Dipl, Inž. Maks Vrečko Zakaj tako? V petek, dne 24. marca 1.1., je nenadoma umrl naš upokojenec tov. Stroj Rudi v Zagrebu. V soboto je vratarska služba Elana sporočila, da se bodo predstavniki podjetja udeležili pogreba v Zagrebu in dostavili tudi venec. Za dan pogreba, v ponedeljek 27. marca 1.1., je ob 7. uri pri Strojevih zazvonil telefon. Sindikat Elana je izrekel sožalje in sporočil, da ima soproga po statutu pravico do venca in pevcev. Na pogrebu ni bilo nikogar iz tovarne, ni bilo venca nit: pevcev, kajti štiri ure pred pogrebom pač ne moremo od skrušene vdove zahtevati, da bi se ukvarjala še s to zadevo, ki je popolnoma naša stvar. Ali smo ravnali prav? J|*S Svetovni dan zdravja Ugodnost članov AMZJ Svetovni dan zdravja (SDZ) se po vseh državah praznuje vsaiko leto dne 7. aprila, in sicer pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Leto za letom se svetovna javnost ob tej priliki opozarja na ikaterega od vitalnih (življenjskih) zdravstvenih problemov. Letos pa je SDZ posvečen boleznim srca in žilja s temo »VASE SRCE — VASE ZDRAVJE« Svetovni dan zdravja (7. april) pomeni tudi začetek svetovnega meseca skrbi za srce z geslom »od raziskav do preprečevanja«. Obe akciji organizirajo Svetovna zdravstvena organizacija, Mednarodno društvo za kardiologijo in Mednarodna kardiološka zveza. Posebno pomemben dogodek v boju proti boleznim srca .in žilja pri nas so priprave za organizacijo t. i. 'kuratorija, tj. organizacije, ki se bo ukvarjala z vsemi problemi zdravljenja, rehabilitacije in preprečevanja bolezni srca in žilja. Pobudo za to organizacijo in vse prijprave izvaja združenje kardiologov Jugoslavije. Dejstvo, da povsod narašča število obolenj srca in žilja in da so te bolezni na prvem mestu med smrtnimi vzroiki pri odraslih v mnogih državah, da so po vrstnem redu pred raikom, nezgodami, jetiko in drugimi boleznimi, da so ishemične bolezni srca (srčni infarkt) dosegle pravo epidemično razprostranjenost posebno v industrijskih državah — vse to nujno zahteva takojšen in skupen nastop zdravstvenih in drugih strokovnih služb, družbenih organizacij ter široke javnosti v programu za preprečevanje bolezni srca na trdnem temelju znanstvenih dognanj. Namen svetovnega dneva in meseca je predvsem: — seznaniti najširšo javnost in odgovorne družbene dejavnike z vsem, kar je potrebno glede teh bolezni pri nas, zlasti glede na njih zgodnjo razpoznavo ter sodobno zdravljenje in preprečevanje; — doseči aktivno sodelovanje med zdravstvenimi delavci in najširšo javnostjo zaradi medsebojne pomoči pri ustvarjanju potrebnih pogojev za usklajeno dalo v boju proti boleznim srca in žilja; — organizacija kuratorija 'kot sestavnega dela kardiološkega društva Jugoslavije, katerega osnovna naloga je organizirati široke akcije in dejavnosti med prebivalstvom za preprečevanje in zdravstveno pro-svetljevanje o boleznih srca in žilja ter ikropitev in ohranitev zdravja predvsem z vidiika kardiovaskularne patologije; — podpreti program proti kajenju mladine s tem, da ga vežemo na to akcijo kot enega osnovnih pogojev za preprečevanje bolezni srca in žilja. Kakor smo se v vseh prejšnjih letih pridružili tej pomembni mednarodni zdravstveni akciji, tako se z velikim zanimanjem in z vso odgovornostjo vključujemo vanjo tudi letos. Vsebina in gradivo Zavod SRS za zdravstveno varstvo z enoto za zdravstveno vzgojo je dal pobudo in prevzel odgovornost za organizacijo te akcije ter pripravil v sodelovanju s strokovnjaki kardiologi interne klinike v Ljubljani gradivo za SDZ. Gradivo za SDZ je po vsebini razdeljeno na tri poglavja. I. Gradivo, ki so ga pripravili kardiologi interne klinike v Ljubljani obsega poglavja: 1. Dr. M. Candau: Poslanica 2. Dr. Braniko Volavšek: Uvodna beseda 3. Dr. Borut Pust: O anatomiji in funkciji srca in žilja 4. Dr. Majda Mazovec: Najpogo-stnejša obolenja srca in njih zgodnji znaki 5. Dr. Anton Jagodic: Pomen arterijske hipentenzije za človeško zdravje 6. Dr. Braniko Volavšek: Angina peetoris — miokardni infartkt 7. Dr. Miran Kenda: Kronično pljučno srce 8. Dr. Josip Tunk: Vzroki obolenj srca in žilja 9. Dr. Andrej Cijan: Instrumentalna diagnostika pri srčnih bolnikih 10. Dr. Matija Horvat: Zdravljenje srčnih bolezni 11. Dr. Anton Jagodic: Pomen 'koronarnih enot 12. Dr. Miran Konda: Organizacija zdravstvene oskrbe srčnih bolnikov 13. Dr. Aleksander Janežič: Preprečevanje obolenj srca in žilja. II. Gradivo, ki so ga pripravili strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. 1. Svetovni mesec skrbi za srce 2. Iz slovarčka o boleznih srca in žilja 3. Dr. Z. Fejfar: Preprečevanje bolezni srca in žilja 4. Dr. Gosta Tibblin: Leta 1913 v Goteborgu rojene osebe v središču poglobljenih raziskav. 5. Dr. Robert Masironi: Minerali našega organizma — Občutljivo ravnotežje 6. Prof. Aluzio Prata: Kako se boriti proti Chagasovi 'bolezni 7. Dr. Jan Kellerman: Rehabilitacija po srčnem infarktu 8. Dr. Thomas Strasser: Egipt v boju proti akutnemu sklopnemu revmatizmu 9. Srce v srcu zdravja — sinopsis filma SZO. III. Kajenje In zdravje — flanelo-gram s spremnim besedilom in napotki za uporabo. (Op. ur. Gradivo lahko dobite v uredništvu). Mnogi lastniki motornih vozil ne vedo, kakšne ugodnosti uživajo, če so člani Avto-moto društev. Zato naj vas seznanimo z njimi. Letos opravlja Avto-moto zveza za člane naslednje brezplačne storitve: — letni tehnični pregled vozila, — službo pomoč in informacije na poziv, — pregled in nastavitev žarometov, — pregled zavor, — pregled podvozja avtomobila, — službo pravne pomoči prok svojih pogodbenih odvetnikov in — pravno pomoč in zaščito v inozemstvu. Vsak član dobi: — knjižico auto turing pomoč s kuponi za brezplačne storitve, — mesečno člansko glasilo Moto revija, — informativni priročnik Kompas AMSJf, — nalepnico za avtomobil in obesek za avtomobilske ključe. Kadri v marcu V mesecu marcu so se na novo zaposlili sledeči delavci: Pirih Janez — Ldupar KV — na delovnem mestu kleparja v pomožnem obratu — iz JLA; Rovanšek Ljudmila — višji komercial is t-okonomist — na delovnem mestu deviznega referenta za uvoz v finančnem sektorju; Pogačar — Živec Draga — industrijski laborant — na delovnem mestu dokumentarista v ikadrovSko splošnem sektonju; Mag. Justin Borut dip. ing. — magister strojništva — na delovnem mestu direktorja inštituta; Odšli pa so sledeči delavci: Šušteršič Marjanca — delavka PK — zaposlena na delavnem mestu montažna dela v obratu smuči — po sporazumu; Pintarič Franc — pleskar KV — zaposlen na delovnem mestu kovinska dola v kovinskem oddelku — po sporazumu; Krničar Cilka — delavka — zaposlena ina delovnem mestu lepljenje v inštitutu — umrla; Cink Antonija — delavka — zaposlena na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — po sporazumu; Fotografija nam nazorno prikazuje posledice požara, .ki je nastal dne 1. 3. 1972 pri polaganju tapete v čoln v oddelku plastike. Vzrok požara je vžig oziroma eksplozija hlapov teleol lepila. Na srečo požar ni povzročil večje materialne škode, ker so ga delavci takoj pogasili z članom je lahko na voljo: — kreditno pismo v vrednosti 8.000 dinarjev za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji, — kreditno pismo za plačilo storitev in pomoči v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila in potnikov v domovino, — mednarodna knjižica za taborjenje, iki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokampih v Jugoslaviji in v tujini, — ugodnosti, iki jih dajejo pri svojih storitvah delovne organizacije, Vključene v sistem AMZJ PRIPOROČA. Vseh teh ugodnosti je lahko deležen Je itisti voznilk motornega vozila, ki se včlani v Avto-moto društvo. Zato število članstva iz leta v leto narašča. V AMZJ se lahko Vključite pri svojem področnem Avto-moto društvu. Novak Marjan — avtoklepar KV — zaposlen na delovnem mestu .kovinska della v ikavinskem oddelku — samovoljna zapustitev dela; Ambrožič Jožica —■ delavka PK — zaposlena na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — po sporazumu; Kolmanko Anton — delavec PK — zaposlen na delovnem mestu ročna mizarska dela v obratu smuči — samovoljna zapustitev dela; Pretnar Anton — delavec — zaposlen na delovnem mestu izdelovalec izdelkov iz plastike v obratu plastike — po sporazumu; Jan Franc — pleskar — zaposlen na delovnem mestu izdelovalec izdelkov iz plastike v Obratu plastike — po sporazumu; Tibola Irena — natakarica — zaposlena na delavnem mestu prodajalke v trgovini — po izteku pogodbe za določen čas. Poroke Poročila sta se: Klemenc Janez zaposlen v kovinskem oddelku in Triplat Pavla zaposlena v pripravi lesa. čestitamo in želimo veliko zadovoljstva na no- vi življenjski poti! Rojstva: Rodili so se: Hrovat Kati — deček ročnimi gasilnimi aparati. Omenjeni požar je dokaz več, da moramo ravnati z vnetljivimi tekočinami skrajno previdno, saj včasih že majhne koncentracije predstavljajo nevarnost požara, če z njimi ne ravnamo dovolj previdno. »Očistimo Slovenijo« Kaj lahko vsak od nas pripomore v tej akciji? Nagel razvoj naših mest in naselij prinaša vse več problemov, tako stanovanjskih, komunalnih, vse bolj pa stopa v ospredje ogroženost našega okolja. Med vsemi temi problemi je vprašanje javne snage, t. j. ureditev smetišč, trenutno najbolj pereče. Osnovni predpis, ki ureja področje javne snage na območju občine Radovljica, je odlok o (komunalni dejavnosti in komunalnih storitvah (Ur. vestnik Gorenjske, št. 28/67). Z njim je predpisana obveznost zbiranja in odvažanja smeti in odpadkov iz stanovanjskih, poslovnih in manipulacijskih prostorov ter smeti in odpadke iz drugih virov. Ta predpis pooblašča delovne organizacije, da s splošnim aktom predpišejo način in organizacijo opravljanja te službe, občane pa zavezuje, da opravljene storitve plačujejo v obliki posebne pristojbine (smetarine). Ko ugotavljamo, da je področje javne snage s predpisi urejeno, pa pri zbiranju in odlaganju smeti in odpadkov v smetnjake čestokrat naletimo na skrajno nediscipliniranost občanov in podjetij, ki razpolagajo z večjimi količinami odpadkov, ker ne upoštevajo določb splošnih aktov. Občani še vedno odlagajo v posode razne odpadke, ki ne spadajo tja (blato, lepljiv material, razne tekočine, ki spadajo v kanalizacijo, težke kose raznega gradbenega ma- teriala, ali celo kamenje ali železne predmete). Posledica tega je, da se odloženi odpadki v posodah lepijo ali zagozdijo pri praznenju smetnjakov v smetarsko napravo avtomobila, kar povzroča velik ropot in škodo na sami mehanizaciji. Poseben ,problem pri odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov predstavlja vprašanje, kam in kako postaviti smetnjake. Ce se kritično ozremo po naših naseljih lahko ugotovimo, da postavljeni smetnjaki po ulicah, ob ograjah, ob fasadah, pri vhodih, po vežah, po stopniščih, kleteh itd. niso mestu, okolici, zgradbi v noben okras. Poleg navedenega obstaja tudi problem dovoznih poti in cest za težja vozila, ki odvažajo smeti. In končno — urediti je v vseh okoliših javna smetišča, kamor naj bi vozili ves odpadni material, predvsem takega, ki ga sicer redna smetarska služba ne odvaža. Vzdrževanje čistoče na javnih površinah pa ni zadeva samo komunalnih organizacij, marveč je tudi zadeva vsakega občana. S tem hočemo odkrito povedati, da vzgoja in kultura naših občanov, predvsem šolske mladine, v pogledu javne higiene nikakor ni pohvalna. Občani vse preveč brezvestno odmetavajo razne odpadke na ceste in pločnike, čeprav imamo povsod nameščene koške za odpadke. Umrl je naš dolgoletni sodelavec, sedaj že upokojenec, tov. Rudolf STROJ. Pokojnik se je rodil 24. novembra 1908 v Zapužah pri Begunjah na Gorenjskem. Pri nas je nastopil službo 1. junija 1952 in vseskozi do upokojitve 31. julija 1966 opravljal delo trgovskega predstavnika v Zagrebu. Kot vestnega nekdanjega sodelavca ga bomo ohranili v trajnem spominu. Njegovi družini izrekamo naše iskreno sožalje. Umrla je naša sodelavka tov. KRNICAR Cilka. V inštitutu našega podjetja se je zaposlila 6. 9. 1971 na delovnem mestu lepljenje, kjer pa je opravljala svoje delo le kratek čas. Ob prometni nezgodi je izgubila svoje življenje 10. marca 1972. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Njeni družini izrekamo naše iskreno sožalje. ZAHVALA OB SMRTI DRAGEGA OČETA FRANCA KRALJA SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM, KI SO NAM IZREKLI SOŽALJE IN GA SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI. POSEBNO SE ZAHVALJUJEMO SODELAVCEM SMUCA-RIJE ZA PODARJENA VENCA. ŽALUJOČA: SINOVA RUDI IN FRANCI TER OSTALO SORODSTVO Prav tako podjetja, ki prevažajo kurivo, gradbeni in drugi material, zelo pogosto onesnažijo javne površine. Čistoča na javnih površinah je pač zadeva nas vseh, tako občanov, samih podjetij in tudi komunalnih organizacij. Ker bo v tem letu izvedena široka akcija pod nazivom »Očistimo Slovenijo« je naša dolžnost, da se vsi j učimo v to nad- vse koristno akcijo. lesari cerkni Športne igre delavcev lesne industrije SR Slovenije bodo 17. junija 1972, kraj tekmovanja pa bo Cerknica z bližnjo okolico. Po razpisu, ki smo ga prejeli od organizatorja, so tekmovalne panoge naslednje: Za moške: 1. BALINANJE (4 tekmovalci in največ 1 rezerva), 2. KEGUANJE (6 — 1), 3. MALI NOGOMET (6 — 3), 4. ODBOJKA (6 — 6), 5. STRELJANJE (5 — 0) in 6. SAH (4 — 2). Za žensike: 1. KEGLJANJE (6 tekmovalk in največ 1 rezerva), 2. ODBOJKA (6 — 6), 3. STREUANJE (3 — 0) in 4. SAH (4 — 2). Za vsako podjetje lahko tekmuje v posamezni panogi le po ena moška okipa in po ena ženska ekipa. Zaradi tega bomo v podjetju izvedli izbirna tekmovanja v vseh teh športnih panogah. Vabimo vse, ki želijo sodelovati v pripravah na 3. LESARIADO, da se čimpreje prijasvijo. Za vsa pojasnila in podrobnejše informacije se obrnite na vodjo vseh ekip tov. Jožeta Prestrla (št. telefona 54). Pripravljalni odbor KEGUANJE Na prvem tekmovanju mladincev v kegljanju med ekipama ELANA in VERIGE so bili pri 50 lučajih doseženi naslednji rezultati: Posamezno moški: 1. JAKEU Iztok VERIGA 202 keg., 2. TOMAN Slavko ELAN 201 keg., 3. KEJŽAR Jože VERIGA 198 keg., 4. MIKSIC Franci VERIGA 187 keg., 5. PEINKICHER Matevž ELAN 181 keg., 6. PERKO Jože ELAN 181 keg. Ekipno: 1. VERIGA I. 747 kegljev, 2. ELAN 1. 717 kegljev, 3. VERIGA II. 717 kegljev, 4. ELAN II. 428 kegljev. Zaradi enakega števila podrtih kegljev med ekipama ELAN I. in VERIGA II. je metala še vsaka po 10 lučajev. Zmagal je ELAN I z rezultatom 39:34. Zenske (nastopila je samo ekipa ELANA): 1. GOSAK Marija 172 kegljev, 2. LOMBAR Janki 130 kegljev, 3. ZAVRL Dragica 104 kegljev. Tone Benedičič ZBIRNO TEKMOVANJE ELANOVCEV V Radovljici je bilo v marcu tekmovanje z zračno puško. Udeležilo se ga je 21 tekmovalcev, med njimi samo dve ženski. Rezultati so bili zelo slabi, manjkalo je pač trenin-ga. Pri moških se je prvih šest tekmovalcev razvrstilo takole: 1. PANGRC Vester (243 krogov), 2. PEINKICHER Anton (227 krogov), 3. VIDIC Anton (219 krogov), 4. HORVAT Jože (215 krogov), 5. KOZINC Boris (211 krogov), 6. DEBE-ljak Lado (199 krogov). Zenske: 1. ZAVRL Dragica (140 krogov), 2. MOHORC Lucija (98 krogov). Anton Pelnklcher sindikalno Šahovsko prvenstvo "eiana" - posameznikov za ieto i°7i Begunje ?. 1P7? Zap, r,tt Priimek in ime 1. 2. 3 4. s. 6 7. 8. 9. 1C L1 2. 13 14 ic .Točke Mento i. Resman Prane 0 1 0 1 1 0 0 1 0 0 0 1 0 5 -1 9.-30. Kozamernik Stane 1 ■ 1 0 1 1 1 0 0 1 n n J- 1 i 8 7 ?. Lanfrus Miran 0 0 X 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 lr>. 4t Prestri Jožef 1 1 1 X 1 1 1 1 0 1 1 i 1 1 T 1. S Za.1c Rojan 0 0 1 0 X 1 v 0 0 1 n 0 0 1 0 4 v 12. 6t Horvat inp:. Maričk tO 0 1 0 0 ■ 0 0 0 1 0 0 0 n 0 2 n. Renman Andr e .1 * 0 1 0 1 Tl 1 X 0 0 1 0 0 ■j- 1 «S i p.-10. 8. Jerala Vinko 1 1 1 0 1 1 1 ■- 1 1 i 0 1 i n 11 2.-T.-/1 9. Kopač Tomaž 1 1 1 1 1 1 1 0 X 1 0 i ■1 l 0 11 ?.-3.-4 10. Renedičič Anton 0 0 1 0 0 0 0 0 0 ■ n 0 0 o n 1 14. 11 f Vrečko inp:. Maka 1 1 1 0 1 1 1 0 1 1 ■' T n 1 i 11 ?.-^r4. 12. Peterman Pavel 1 1 1 0 1 1 1 1 0 1 0 > l 0 { 9 'i S.-6. !?• T.erat Prano 1 i 1 0 1 1 1 0 0 1 i n ■ n 0 7 ‘i 8. Kral^ Anton Q 0 7 n 0 1 i 0 0 1 0 1 1 • 0 5 11. IS Mevlia Branko }. 9 J Q 1 1 0 a 1 1' Sl Jr 1 X .2: J. P.