Fosrmna piacana w gGrovtmr
Marmonta
Cina 1 Dih
Leto III. (X.), »iv. 19
Maribor, sreda 23. januaria 1929
»
JUTRA«
Izhaja razu«	in	praznikov	vaak	dan	ob	Id.	ari
Raftaa pri pokam Murnu, * l^ahOatrf it tt400 ¥a$» »mfen pr*)■■»» » apaari a* po pa« 10 D*a. <e»a^ia m dam pa 1* Ota
Telefon;
Uradu. 440 Uprav« 465
Urodniitvo in uprava: Maribor, Alakaandrova oaatait.13
Ogiaai pa tarifa
Ogtaaa apr^MM ta« apt—a) oddatek J«tr v LjaMfMl, Mihih «*aft M
Ustanouiteu tehničnega ministrstua
BFOGRAD, 23. januarja. Danes je posetila ministrskega predsednika generala Živkoviča dcputacija Udruže-nja jugoslovanskih inžcnerjev, ki mu je predložila podrobno izdelan predlog glede združitve vseh onih oddelkov ministrstev, ki se bavijo s tehničnimi deli. v skupno ministrstvo javnih del in prometa. To ministrstvo pa naj bi poleg prometnega ministrstva hi javnih del obsegalo tudi tehnične oddelke vseh ostalih ministrstev in naj bi je vodili res samo najboljši strokovnjaki. Predlog je naletel na splošno odobravanje in bo najbrže tudi osvojen.-
NaSa pogajanja s Italijo
ITALIJA STAVLJA NOVE ZAHTEVE ZA OBNOVITEV PRIJATELJSKE POGODBE IN SE JI SP LOH NIC NE MUDI.
Konec intervencij
BEOGRAD, 23. januarja. Ministrski predsednik general Zivkovič je poslal vsem velikim županom nared-bo, s katero prepoveduje vse intervencije pri vseh upravnih oblastih v državi, da se tako :ie ovira delo uradnikov. Uradniki morajo izvrševati svoje posle strogo po zakonu.
Cikuičacija narodne skupščine
BEOGRAD, 23. januarja. Danes Je bila iestavljena komisija, ki ima nalog, da izvede likvidacijo narodne skupščine. Komisija mora čimprej zaključi ti svoje delo in predložiti Glavni kortroli v svrho pregleda. Obenem pa mora staviti tudi predloge glede sl-upščinskega osobja in skupščinskih F rostorov.
Nemčija u podonen ,:<j. komisiji
BUKAREŠT, 23. januarja. Med državami, ki so zastopan« v evropski podonavski komisiji, se vrše že več dni pogajanja glede zahteve nemške vlade, da bi bila tudi Nemčija sprejeta v komisijo. Nemčija je imela že pred vojno svojega člana v tej komisiji, ki pa je bil po verzajski mirovni pogodbi odstavljen, tako da so sedaj v komisiji samo Anglija, Francija. Italija in Ruraunlja kot zastopnica Male antante. Kakor se zatrjuje, bo v kratkem sklicana konferenca zainteresiranih držav in .ie potreben za sprejem novega elan.v soglasen sklep. Anglija In Italija sta že pristali nia nemško zahtevo. Slično zahtevo je predložila tti-di Grška, ki pa.bo odklonjena.
„Neuefreie Presse** ,,na
DUNAJ, 23. januarja. V kratkem bo podpisana kupna pogodb? med Ull-stelnovim koncernom v Berlinu in dunajsko »Neuc/ Fj*0ic Presse« glede Prodaje lista, Pod novim lastništvom ho list glasilo pokreta za združitev Avstrije in Nemčije ter bo obenem pro pagiral ustanovitev ’ defnokfatsKe stranke v Avstriji
BEOGRAD, 23. januar. Vprašanje naših odtiošajev z Italijo, posehno usodo prijateljske pogodbe med obema državama, ki poteče definitivno 27. t. m. spremljajo ne samo tukajšnji diplomatski krogi, temveč sploh vsa javnost z velikim zanimanjem. V poučenih diplomatskih krogih se zatrjuje, da italijanska vlada, v sedanjem trenutku nikakor ne’ namerava ustreči naši vladi, ki predlaga bodisi podaljšanje sklenjene pogodbe o prijateljstvu ali pa sklenitev nove prijateljske pogodbe na popolnoma novi podlagi, odgovarjajoči sedanjim mednarodnim odnosajem v Evropi. Pogajanja v tej smeri vodi naš poslanik v Rimu, dr. Milan Rakic, a dosedaj še niso dovedla do rezultata.
Italijanska vlada stoji namreč na stališču, da sedanji moment ni primeren za sklenitev prijateljske pogodbe, ker je ustvarila izprememba režima v Jugpslaviji popolnoma nov položaj ter Italija razvoju dogodkov v Jugoslaviji noče prejudicirati. Italijanska
vlada bi bila šele pozneje, na podlagi novega stanja pripravljena razpravljati o vprašanju, ali je sploh primerno in potrebno, da se sklene z Jugoslavijo prijateljska pogodba v kakršnikoli si bodi obliki.
Po informacijah iz diplomatskih kro gov stoji italijanska vlada na stališču, da se prijateljska pogodba med obema državama, ki poteče 27. t. m., sploh ne more podaljšati in da se more skleniti samo popolnoma nova pogodba o prijateljstvu, ki bi temeljila na čisto novih odnošajih in prilikah, ter bi bile upoštevane tako notranje razmere v Jugoslaviji in Italiji, kakor tudi mednarodni odnošaji v Evropi.
Predvsem zahteva Italija, da prizna naša država dosedanjo italijansko pozicijo v Albaniji.
Kako se bodo končala pogajanja, je zavito Še v temo. Naši oficijozni krogi za enkrat še nočejo dati nobenih pojasnil o tem za našo državo najvažnejšem mednarodnem vprašanju.
Gsedallil© ali kabaret
NEKAJ STVARNIH IN RESNIH PRI POMB POVODOM UPRIZORITVE OPERETE »NA CESARIČINO POVELJE« NA NAŠEM ODRU.
V nedeljo smo imeli v našem gledališču že tretjo operetno premijero. kar je vsekakor hvalevredno. »Na cesaričino povelje« je opereta čisto dunajske barve in dunajskega neštetokrat obhojenegain pohojenega žanra, ki pa ima vendar nekaj. specifičnega na sebi, vsaj v kolikor se dejanje ne vrši v sedanjosti kakor pri nebroju drugih njenih sester, marveč je premaknjeno nazaj v dobo lasulj, ko je na Dunaju vladala cesarica- Vsebina de« janja je zelo enostavna; ker pa združuje življenje na dvoru z življenjem uglednejših meščanov iz iste dobe. ima seveda tudi svoje zanimivosti- Glasba sama 'e rajši plehka' in ne more v nobenem oziru tekmovati ž velikimi sOvrstnicami, ki so jim avtorji - Lchdr, Kalman. Fali itd., a si jfe vendar znala priboriti ugledno mesto z nekaterimi arijami, ki bodo vedno našle odziva' v publiki. Komponist je Bruno Graničhstae.dton, ki ima v ostalem precej smisla za muziko lahkih za-hJtev. Zabava pa -jo v opereti sami prav dovolj (saj sta spisala tekst dva znana libretista:- L» Jncobson in R. Bodanzk?/) in to- zadostuje ra vsako občinstvo, ki se- zadovoljuje z vnanjim užitkom.
Naša na piemijeri prcccj številno navzoča publika je sprejela opereto z vesoljem in se je tekom večera večkrat navduševala ob dobro uspelih prizorih. Pred vsem je ugajala cesarica (Udovičeva), ki je 'znala nastopati primerno svojemu dostojanstvu, a tudi in tnorda še lepše kot mamica. Srčkan prizor z otroki je morala na spkrtnb željo ponoviti- Savi-nova je bila-prav dobra Liniji, ki bi le svojo" žalost morala pokazatf malo bolj prepričevalno. Harastovič najde pri vsaki opereti pfiliko, da ckstcmpOrira in po svoje skrbi zk zabavo v občinstvu. Tako mu je prišla prav tudi uloga prisiljenega ženina Tonija. Morda pa fe našel spodbudo v imenu samem? Dostojno odmerjen in-podati tip je bil-gardni oficir Konrad (Rakuša)- Tudi Skrbinšek-je bil predmet splošnega priznanja, k čemur ,<e
gotovo mnogo pripomogla njegova izborna maska: le predstavljajte si trebušnega in nerodnega meščana Weis-kappel v osebi Skrbinška! Ostale vloge so bile dobro zasedene, tako n. pr. dvorni svetnik Prandler (Rasberger), cesar (Kovič), kneginja Ludvvigsberg (Starčeva), in dobro so se odrezali Tovornik kot komornik in Lj. Čepičeva kot Span-bergerica; Tako tudi manjše vloge in »zbor«.
Glasbene točke so šle gladko in brezhibno, celo v otroških scenah, za kar gre pohvala opreznemu vodstvu kapelnika L. Herzoga- Režija čisto dobra. Tudi oprema, odra je bila okusna, posebno v 1. in 3. dejanju.
*
V celoti pa moram spet opozoriti igralce na nekaj važnega- Moram to storiti ker. vidim,, da se tudi resnejši in boljši igralci tako radi spozabljajo in da se n-i zavedajo svojega poklica. Vsaka stva<-ima namreč svoje meje- Ako ima, iz odra izginiti vsako umetniško hotenje, in se imajo šopiriti na njem neslanost, neokusnost, akrobatizem, kabaret itd., čemu imamo prosvetno ustanovo, ki jo imenujemo gledališče? Ekscentricizmi in vrtpglavja se morajo izključiti enkrat za vedn.o Slabi in vulgarni dovtipi na odru so v najboljšem slučaju vredni pomilovanja. Kdor pa ne razpolaga z boljšimi sredstvi za zabavo občinstva, na; se ne sili v ospredje s svojim neznanjem in mistificira poslušalce s svojo »umetnostjo«, tako da jim jemlje vsako razsodnost. Saj je znano, da se ravna okus občinstva po okusu gledališčnega osobja, ttt v tem oziru bo redko kdo mogel u-spešneje vplivati nanj. Tudi opereta n zato, da se vse slike podajo brez okvirjev. Kdor to misli, je v zmoti* Opereta, t. j. majhna, la! kotna opera, obravnava lahko umljiv sujet, prepojen z lepo dozo duhovitih dijalogov, okrašen z raznimi glasbenimi pijesami in plesi, sujet, k nudi prilko, da se ta pojav ali oseba ka-
rikira, toda vse v dostojnih mejah tistega umetniškega čustvovanja, ki že samo po sebi narekuje pravi ton. Od operete, kakor jo imamo mi, do kabareta e še prav majhen korak. Še je čas, da si umetnik ali igralec prihrani nečasten conec; naj nekoliko razmišlja, naj izprašuje svojo vest, da more še pravočasno pokazati hrbet gotovim tradicijo-nelnim razmeram, ki so se razpasle na našem odru. Te besede bi bil najraje povedal prizadetim posbej in zasebno, oda videl sem, da se one moje besede, u sem jih napisal začetkom sezone, niso upoštevale, nasprotno: taki, ki so najmanj poklicani, so se na odru še norčevali iz mojih nasvetov in priporoči!, ki so vedno skozinskoz iskreni in izvirajo iz globoke ljubezni do stvari same-Dobro, pa naj imajo to Veselje, a naj si zapomnijo da njih »umetniško« življenje bo zelo kratko, ako bodo odklanjali dobre besede izkušenih ljudi in ne bodo 1-skali izpopolnitve.
Potem pa še nekaj: Sramotno je za nas, če se mora slovenski igralec raz odra pred slovenskim občinstvom posluževati nemških (in celo prav robatih) izrazov, zalo da temu ali onemu dovtipu pripomore do efekta- To čisto napačno pojmovanje »odrskih svoboščin« je nečastno, zlasti za igralce, ki imajo višji cilj pred seboj, a tudi vodstvo se ne more ponašati s takimi ljudmi. Slovenščina nudi prilike dovolj za dovtipe ali za efektne fraze, zlasti v dijalektih- Tam črpajte, ker gledališče je vedno le kulturna ustanova, in mora to svojstvo čuvati tudi pri operetah in se mora izogi-, bati vsemu, kar utegne škodovati njegovemu ugledu, oziroma izobrazbi du-la.	V.	M,
Silno neurje nad Rtlantikom
NEWYORK, 23., januarja. Nad At-antskim morjem divja silen vihar. Številni parniki, ki jih je zalotilo neurje na odprtem morju, kličejo neprestano na pomoč. Angleški parnik »Thesbridge« je prosil za nujno pomoč. Nahajal se je približno 400 milj od Cap Rasta. Ko pa so parniki prihiteli na označeno mesto, o ladji že ni bilo nobenega sledu. Tudi italijanski parnik »Florida« kliče neprestano na pomoč. Ob obalah je napravilo razburkano morje velikansko škodo. Ogromne množine vode se zlivajo preko obrambnih zidov in so povzročile pravcate poplave. Več ribiških čolnov se je potopilo.
Predor pod Rokauskim
prelk/om <
PARIZ, 23. januarja. Francoski odbor za zgradil jo železniškega predora pod Rokavskim prelivom med Francijo in Anglijo je sprejel rezolucijo, v kateri izraža svoje zadovoljstvo nad pisavo angleškega tiska, ki Istotako pozdravlja izvedbo načrta. Resolucija naglasa, da bo zgradnja tega predora še tesnejše zbližala in utrdila iskrene odnošaje med obema državama.
Uelika nesreča u Chitagu
CHICAGO, 23. januarja. V jutranjih urah sta v eni najprometnejših ulic trčila neki potniški avtobus in voz električne cestne železnice* Avtobus je bil popolnoma razbit. Okoli 30 potnikov je. bilo pri nesreči ubitih, ranjenih.. Več ljudi je usmrtil električni tok.
StfM 2.
.Uli »l/Li J«. i u. s- k. i\ l * i • '<
^T7T7^r^'W7Hsriy^nra bk■
Nova odkritfa o ymory pred
osmimi lefl!
KDO JE USTRELIL OZIROMA NAPE LJAL K UMORU POSESTNIKA ANTONA DONKA NA RITEŽU L. 1921?
Sv. Marjeta v Pesnici, 22. I.
V dolgi vrsti nepojasnjenih umorov iz taEŠih sicer tako ljubkih Slovenskih go-jric je postal te dni zopet aktualen zlo-fčin, ki se je izvršil pred dolgimi osmimi ;leti in ki je ostal vso to dolgo dobo nedognan.
V noči na 19. majnika 1. 1921. je bil ustreljen posestnik Anton Donko na Ri-■težu v občini Spcdji Jakobski dol. Neznanec mu je s šibrami iz lovske puške upihnil življenje, ko se je Donko spravljal spat. Kakor običajno pri takih hudodelstvih tudi tu ni bilo mogoče najti nobenega neposrednega dokaza za krivdo lega ali onega zločinca. Ker pa je bilo cbče znano dejstvo, da je živel pokojni Donko v večnenv prepiru s svojo ženo Julijano, ki jo je poročil šele v pozni jeseni 1919. in ker je prišlo oblastvom na ušesa, da je žena Julijana Donko ne koč celo izrecno nagovarjala nekega znanca, naj spravi njenega moža Antona s sveta — je bila tega umora osumljena Julijana Donko in njen sin Jakob. O življenju v rodbini Donka je postalo marsikaj jasneje šele tekom kazenskih poizvedb proti imenovanima. Bivši tesar Anton Donko se je namreč priženil na posestvo svoje soproge in je bil ves čas silno ljubosumen na Julijano, ki ga je vzela na soposest- — Raziskujočim orožnikom je dejala Julijana takrat, da je slišala strel usodnega večera, ko sc je odpravljal mož v svoji sobi spat, da pa je bila prepričana, da Anton sam stre lja s svojo puško, kar se je večkrat dogajalo. Šele drugi dan da je našla moža s pestreljenimi prsi mrtvega. Preiskava pa ni dala dovolj snovi za obtožbo obeh osumljencev, radi česar je bila že po dveh tednih ustavljena. Življenje je Slo svojo vsakdanjo pot naprej . .,
Preteklo poletje pa so prišle na dan neke stvari, za katere so doznala pred nekaj dnevi tudi kriminalna oblastva, ki so piičela primerne poizvedbe. Iz njih bi se namreč vendarle utegnilo dognati, kdo je direktni in kdo morda indirektni Krivec pred osmimi leti izvršenega umora-
Pred nekako pol leta je namreč vini jar Ivan Žel, brat Julijane Donko, iz neke sosednje vasi v Slovenskih goricah poslal svojega sina s pismom k svoji sestri Julijani na Ritež. Ker pa je sinko videl, kako tajinstveno se je oče obnašal pri pisanju tega pisma in mu ni pustil vpogleda vanj, ga je razumljiva radovednost premagala in pripravila do tega, da je med potjo odprl pismo. Oče Ivan Žel je pisal svoji sestri, da. je zbolel in jo prosi na posodo dvesto dinarjev; če jih nima sama, naj si jih izposodi, kajti sicer da bo vse povedal, nakar bo on sam »popolnoma zdrav«, ona pa gotovo »za zelo dolgo dobo«. — Sinko je nesel to pismo najprej svoji materi, ki je baje dejala: »Saj mu nisem rekla, naj ga ubije!« Kasneje pa je prišlo pismo v roke oblastva, ki domneva, da je hotel Ivan Žel izsiliti od sestre 200 Din pod pretnjo. da izda sicer krivce umora- Poizvedbe so tudi dognale, da je Že-lova lovska puška po umoru neznanc-kam izginila in da so jo šele po dveh letih našli skrito na nekem sosedovem skednju-
Koliko je objektivne resnice na domnevah o krivdi pokojnikove žene Julijane Donko in njenega brata Ivana Žela, bo pokazala preiskava proti obema, ki sta bila te dni oddana v preiskovalni zapor.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 23. januarja ob 20. uri »Učiteljica«, ab. B- Prvič.
'Četrtek, 24. januarja ob 20. uri »Divja raca«, ab. C Kuponi Petek, 25. januarja. Zaprto.
Sobota, 26. januarja ob 20- uri »Na cesaričino povelje«, ab. B. Kuponi. Nedelja, 27. januarja ob 15. uri »Adieu Mimi«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. url »Učiteljica«. Kuponi.
»Učiteljica« na mariborskem odru. Danes 23. tm. se po daljšem Času vpri-zori prvič v tej sezoni krasna Niccode-mijeva drama »Učiteljica«, ki je doscs'a pred leti na našem odru nenavadno lep uspeh.
razstavo je zbrati do konca meseca mar ca. Razstavljalci dobijo prostor na razstavišču brezplačno na razpolago. Vzorce je poslati ra lastne stroške Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, transportne stroške od Zbornice na razstavo v Barcelono in nazaj pa nosi država sama- Zbornica za trgovino, obrt in industrijo prosi vse interesente, ki se želijo udeležiti te razstave z vzorci svoje produkcije, s slikami podjetij, risbami, grafikoni i. dr., da ji blagovolijo to čimprej sporočiti.
* m duenm ^ghiš
Razpust 5L5 in S KS
Sincči je bil izročen v Ljubljani zastopnikom Slovenske ljudske stranke ter slovenske kmetijske stranke dekret policijske direkcije, s katerim se razpuščate in prepovedujete obe omenovani stran ki v Sloveniji. Z razpustom je smatrati za razpuščen tudi vse okrožne, okrajne in krajevne organizacije obeh strank v obeh slovenskih oblastih- Dr- Anton Korošec je objavil povodom razpusta njegove stranke v današnjem »Slovencu« poziv vsem somišljenikom, v katerem jih prosi, naj sprejmejo to dejstvo mirno in lojalno na znanje, upoštevajoč višje državne interse- Obenem sporoča somišljenikom, da bo o pravem in primernem času predložil, kar bo z ozirom r.n nove razmere najboljše in najpotrebnejše.
Razpust SLS je vsekakor važen zgodovinski dogodek v političnem življenju slov inskega dela našega naroda, kajti z njo izginja s politične pozornice stranka, ki je skoro 30 let dominirala v naših slovenskih pokrajinah ter se odlikovala zlasti po svoji oportunistični politiki.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, 25- januarja, ob 8. zvečer bo predaval o bistvu hipnoze in sugestije — eden prvih naših psihologov univ. prof. dr. R- B u j a s iz Zagreba. Hipnoza, sugestija — skrivnostne sile, katerih bistvo se odkriva šele moderni vedi. Z mnogimi hipnotizerji je bil že osrečen naš Maribor in zelo interesantno bo gotovo slišati mnenje našega velikega psihologa o tem zagonetnem problemu. V pondeljek, 28. tm- »Rano staranje« in bistvo polmajenja- Predava dr. Pihlar, spec. za notranje bolezni v Mariboru.
Udeležba naše države na mednarodni razstavi v Barceloni.
Ministrski svet je sklenil, da sc naša država odzove vabilu španske vlade in da bo sodelovala na veliki mednarodni razstavi v Barceloni, ki se otvori 15. maja- V prostorih, ki jih bo imela naša država na razstavišču na razpolago, se namerava urediti velika reprezentančna .dvorana, kjer bodo razstavljeni proizvodi umetnega obrta; ministrstvo namerava nadalje organizirati posebno sekcije za etnografijo, za sirovine, za industrijo* za trgovino, bankarstvo, za i promet in za turizem. Poleg teh sekcij 'bo na razpolago še poseben prostor za slikarska dela in poseben za naše gospodarske kroge, ki so v republikah južne in centralne Amerike. Materijal za
mrhouinsfci škandal u fTlariboru
Mariborski mestni magistrat nas naproša za objavo sledečega pojasnila: Kritizirani slučaj se je pripetil izven območja mestne občine mariborske, kjer mesto kot politična oblast I- stopnje nima nobene ingerence, posebno pa ne pri lifcracijah, pri katerih odločuje, če se meso uživa od vojaštva tudi v mestnem območju, le vojaški veterinar.
V mestu Mariboru samem pa se vrši strokovni pregled vse živine pred zakolom in po zakolu, kakor tudi vsega v mesto od zunaj uvoženega mesa, po predpisih in so torej opisani slučaji nemogoči.
Ker ipa čitatelj dobiva utis, kakor da bi sc v Mariboru torej tudi v območju mestne občine mariborske splošno prodajala in zavživala mrhovina, je potrebno, da se v pomirjenje prebivalstva konstatira, da to ne odgovarja resnici.
Znanost ne pozna imunizacije proti po sledicam pri zavživanju mrhovine in jc torej trditev, da jc mariborsko prebivalstvo »že imunizirano«, neresnična in nemogoča.
Ako so konjederci mariborskega sreza pokopali v preteklem letu le 2 pogi-noli živali, še to ni dokaz, da bi bile ostale poginole živali sploh kje, posebno pa še v Mariboru, konzumirane.
Ako mesooglednik - Iajik i/ okolice Maribora v svojem neznanju napiše na ogledni list »užitno za Maribor«, še to ni noben dokaz, da je dotično poginulo živinče bilo v Mariboru tudi konzunu-rano.
Uradniške vesti s poš c.
Imenovani so: za pogodbeno poštari-co Ema Malarič v Kotoribi in Alojzij Pavlin v Bodoncih; za dnevničarje Viden Stojanovič v Sv. Lenartu, v Slov-goricah, Aleksander Lazarevič v Merski Soboti, Jovan Petrovič v Čakovcu, Fran Suparčie in Maks Pošauko na pošti Maribor 1 ter K. Železnikar na pošti Maribor 2. — Premeščeni so: Ruža Vojsk iz Beltincev na Maribor 2, Marta Kitzler iz Celja v Šmartno ob Paki in Angela Šavpah iz Beltincev v Dobrovnik; dnevničarji: Ema Stegnar iz Slov. Bistrice v Litijo, Josip Kert iz Slovenjgradca v Slov. Bistrico in Miroslava Jelačin iz Murske Sobote v Beltince-
Iz drž. finančne službe.
K finančni direkciji v Ljubljani sta premeščena za knjigovodji iz Maribora gg- Valter Samuda in Oton Omersa ter računski pripravnik pri mariborskem ve likem županu s. Alojz Marinič. ■
Dijaška kuhinja
vabi člane na občni zbor, ki se bo vršil v četrtek, dne 24- tm. ob 5. v 3b razredu drž. ženskega učiteljišča v Cafovi ulici z običajnim dnevnim redom.
Foiogratični in daktioloskopični oddelek
na mariborskem policijskem komisari-jatu izkazuje v preteklem letu naslednje poslovanje: fotografirali so 591 oseb (kriminalni in politični zločini, gluhonemi, sumljivi), 2 mrliča, 10 mest zločinov in corpora delicti ter 34 prstnih odtisov; skupaj 637. Na krajih zločina je izvršil ogled z daktiloskopičnimi pripo. močki v 32 slučajih; interveniral s policijskim psom na kraju zločina v 15 slučajih; na novo je daktiloskopiral 865 oseb, že daktiloskopiranih pa 949* Na podlagi tega je priredil 1825 daktiloskop. pol, 1025 monodaktiloskop- pol in 11$ listkov z odtiski dlani. Urad je na podlagi odtisov prstov identificiral tri vlomilce in enega ponarejevalca bankovcev ter izgotovil 6 daktilosk. mnenj z 19 povečanimi slikami; prstnih odtisov najdenih na mestu zločina in originalnih odtisov prsta identificiranih zločincev.
Trgovci in obrtniki!
Drevi, ob 20. uri, v dvorani restavracije pri »Gambrinu« predavanje o izpolnitvi prijav za novo pridobnino. Predaval bo davčni konzulcnt Trgovske zbornice g. Žagar iz Ljubljane, ki bo dajal po potrebi tudi druga pojasnila o davčnih zadevah. Ker je prijava novo uvedeno pridobninc zelo komplicirana, je v interesu vseh trgovcev in obrtnikov, da sc predavanja udeleže.
75 prisilnih dražb oz. prisilnih prodaj premičnin je kaj žalostna rekordna številka na deskah okrajnega sodišča. Zanimivo je da je večino teh dražb absolvirati do prve polovice februarja. -- V to številko niso vštete	številne	dražbe	nepremičnin
katerih je tudi neverjetno veliko število. Kriza našega gospodarstva se nam pač najjasneje predstavlia z gornjo ugotovitvijo. —
O požaru v Dravogradu
se nam od strani mariborslkih gasiccv, ki so se s prvo brizgalno vrnili šele sinoči okrog pol 10. v svojo matico, poroča sledeče: Pri požaru se k sreči razun nekega delavca rafinerije, ki je bil ob izbruhu požara v tvornici, ni nikdo ponesrečil. Močno ožganega moža so odpeljali z guštanjskim rešilnim avtom v bolnico. Vsa škoda znaša nekaj okrog 3 milijone dinarjev. — Agilno delovanje na pomoč prispelih gasilcev jc rešilo stanovanjsko hišo, katero so pogubo-nosni plameni dvakrat objeli; razun tega sta bili rešeni dve žagi v neposredni bližini rafinerije, dalje 14 vagonov surovega olja, 1 bencinski tank od približno 9000 litrov bencina, kar je bilo silno naporno in skrajno nevarno. Mala turbina mariborskih gasilcev je črpala vodo iz Drave. Mariborski gasilci so pod poveljstvom kapetana Ivana Vollerja vzdržali na kraju nesreče od pondeljka ob 8. zvečer do torka ob popoldne, torej 18 polnih ur, ter so se vrnili v Maribor okrog pol 10- zvečer s prvo brizgalno, dočim je druga prišla mnogo pozneje. Vrli mariborski gasilci, ki so po svojem prihodu na kraj nesreče prevzeli vso reševalno akcijo v svoje roke, so s tem požarom absehirali veliko delo, ki priča o notranji moralni sili naših požrtvovalnih gasilcev.
Nezgoda pri delu.
Mizarski pomočnik Aleks Švender je pršel po nesreči z levo roko v skobelnik ter si občutno ranil dva prsta leve roke. Ker jc bila pravočasno pomoč pri roki, ne bo imel ponesrečenec hujših posledic. — Mirko Jevec, postavijač kegljev je imel davi strašno smolo- Na nekem kegljišču se je znašel »matador«, ki je podrl ne-le vseh devet, ampak tudi Mirkcta zadel v želodec s tako silo, da je revež padel preko vseh in omedlel. — Janez Jernejčič, 231etni hlapec iz Pi-vol, je prišel na nekem klancu pod zadnje noge svojih konj, ki so se splašili in zdivjali s sanmi preko svojega gospodarja, ki je k sreči odnesel le lahke poškodbe- — Pri lomljenju leda na levem bregu Drave je spodrsnil 361etni delavec Franc Mesgol in 'padelv nepričakovano kopeli. Takojšnja pomoč' tovarišev je preprečila eventuelno težjo nezgodo.
Čuden poskus satnoumora.
V kroniki samoumorov srečavamo najrazličnejše, siccr primitivne in zelo nerodno zasnovane poskuse samoumorov. Davi si je izbral neki 24Ictni delavec iz Meljskega hriba tak čuden način samoumora. Vzel je deset glavic fosfornih vžigalic ter jih raztopil v vodi- Celo mešanico je povžil in kmalu začutil čudne bolečine, ki so dale njegovim svoj cem povod za klicanje rešilnega oddelka, ki ga je odpremil v bolnico. Samomorilski kandidat je obljubil, da pride v kratkem z drugo, bolj originalno senzacijo na dan.
Harastovlč
Rajanje malčkov.
Vabimo dame. ki žele nuditi svoji dc-ci razvedrila na prireditvi »Rajanje malčkov«, ki jo priredi ISSK Maribor li. februarja ob 15. v Unionu, da pridejo v svrho razgovora o načinu izvedbe -v kavarno »Jadran« v petek 25. tm. ob 17. Kostimiranim malčkom se bodo razdelile vloge, da bo potek rajanja čim zabavnejši. — ISSK Maribor.	139
Voz je povozil Justina Jerneja, 661etnega hlapca pri nc-ci prevozni tvrdki. Mož jc prišel ob pri-'iki nakladanja tovorov na tovornem ko odvoru pod kolesa voza. Četudi jc tež-(o natovorjen voz šel preko njegove leve noge, mu jc k sreči počil le čevelj; na nogi je dobil kontuzije, ki pa niso resnejše narave- Radi nevarnosti infekcije jc rešilni oddelk odpremil ponesrečenec v bolnico.
O Modiinam zdravniku
ZEILEISU. I! KATEREMU ROMAJO TISOČI BOLNIKOV IZ VSEH KRAJEV
SVETA.
Po novem letu so se nemški listi Avstrije, Nemčije in tudi naše države zopet razpisali o znnaem čudodelnem zdravniku Valentinu Zeileisu, čigar zdravljenje pozna iz lastne izkušnje tudi marsikateri Slovenec, zlasti pa Mariborčani in prebivalci mariborske oblasti. Do tega ponovnega opisovanja čudodelca iz Galls-pacha na Gornjem Avstrijskem in njegovih tajinstvenih uspehov je prišlo na ta način, da jc postala nemška javnost pozorna na poročilo gomjeavstrijskega tujskoprometnega urada, ki javlja, da se je oglasilo od oktobra 1927* do oktobra 1928. nad 6000 tnjcev v neznatnem trgu Gailspach, čeprav ima naselbina komaj 9* hiš in 513 prebivalcev... Vsi ti gostje so prišli na obisk k čudodelcu Zeileisu, ki je s svojim obsevanjem in drugimi metodami zdravljenja postal znan Po vsem svetu. To poročilo pravi tudi. da jc bil Zeileis že večkrat obtožen radi mazaštva, da pa je na stvari interesirano občinstvo še vedno doseglo ustavitev kazenskega postopanja proti njemu.
Ob tej priliki prihajajo v javnost razne zanimivosti o znamenitem Zeileisu, ki gotovo interesirajo marsikaterega našega čitatelja, bodisi da je pristaš ali pa nasprotnik tega čudodelnega zdravnika. Okoli leta 1912- se je pojavil v Gallspa-chu Zeileis in si kupil tamošnji stari grad istega imena, v katerem si je uredil svojo ordinacijo z'nekaj aparati za električno obsevanje. Svoječasno pa je živel mož baje v Indiji kakor vsi taki in podobni čudodelniki. Saj tudi pri nas trdijo, da jc svojo zdravilno metodo študiral g. Poljšak v Indiji. Zeileis, ki je danes prekorači! že sedmi križ. je sin očeta Nemca ia matere Indijke- Po vsej svoji zunanjosti — srednjevisoke močne postave, mogočne glave z modrimi bistrimi očmi in patrijarhalno brado — je še pravi pravcati mladenič z nekakim apostolskim nastopom- Asistira mu pri ordinacijah njegov lastni sin, ki je promoviral na univerzi v Frankfurtu ob Meni za doktorja vsega zdravilstva, in še nekateri drugi zdravniki, ki imajo vse potrebne predpisane izpite in dovoljenja oblastev za izvrševanje splošnega zdrav Ijenja. Stari Valentin Zeileis sam pa nima nobenega državnega izpita in nobenega staža za seboj. On je samouk oziroma učenec mojstrov, ki ne predavajo na
javnih univerzah. V čakalnici svoje ordinacije na Gallspachu ima obešeno napisno desko, da »ni nikak graduiran zdravnik, temveč da posveča vse svoje znanje edinole dobrobiti soljudi.« Oni, ki poznajo Zeileisa cd blizu, pišejo o njem, da je mož temeljite in vseobsegajoče Izobrazbe: je anatom, fizijolog, psiholog, kemik, fizik, botanik, mineralog in da obvlada celo vrsto živih in mrtvih jezikov ne izvzemši sanskrita.
V čem pravzaprav obstoja Zeileisovo zdravljenje, na kakšni podlagi dosez.i toliko nedvomnih uspehov, tega menda ne ve nihče drugi razen njega samega. Čakalnica na gradu Gailspach jc pač vedno nabito polna. V skupinah ženske posebej in moške posebej sprejema Zeileis v ordinacijo- Tu se najdejo magnati cerkveni in posvetni, zdravniki in učenjaki s priprostim kmetičem iz vseh delov sveta na isti poti iščoč leka za najvišjo človeško dobrino —• ljubo zdravje- Čudodelec jih preišče z neko kremenovo fluorescirajočo palico, ki mu pokaže, kje boluje organizem. Vsi tisoči, ki so bili pri njem, razen zelo zelo redkih izjem trdjo, kako neverjetno točno jim je Zeileis ugotovil dijagnozo- Ta preiskava je prav kratka. Na podlagi nje se prične različno zdravljenje z obsevanjem. Troje vrst tega obsevanja pozna: z visoko napetostjo, z radijem in s helijem-
Mnogo bolnikov ozdravi že pri prvem obsevanju, drugi morajo čez nekaj časa priti ponovno- Če pa ima pred seboj Zeileis kak slučaj, ki je brezupen, prizadetemu na primeren način pojasni dejanski stan in ga ne vabi več k sebi na Gailspach. Za trojno obsevanje zahteva Zeileis od pacijentov po dva šilinga, od revnejših samo enega ali mu napravilo tudi »za. božji Iona. Pripetili so se celo slučaji, da je ta dobrotnik sam plačeval prenočišča najbednejšim bolnikom po galspaških gostilnah. Zato ni prav nobeno čudo, da ima ljudstvo iz bližnjih in dalnjih krajev največje zaupanje v tako nesebično osebo kakor je Valentin Zeileis . . .
Profesorji in učenjaki z univerz in klinik pa se med seboj prepirajo, je li Zeileis res pravi zdravnik ali je le mazač, kakor toliko drugih po vsem svetu. Prav tako kakor v slučaju Slovenca Poljšaka, ki pa je zdravil z drugimi metodami!
Iz središča flamske moče
'nicijativo glede moške mode je Pariz prepustil Londonu- Toda damski krojači in pariške šivilje se trdovratno borijo. da ostanejo vladarji vsaj v diktiranju ženske mode, glede katere jc bil Pariz vedno merodajen. Sedaj poizkušajo krat ko damsko modo malo podaljšati-
Dolžina krila je postala nevaren modni problem. Pol centimetra igra že ogromno vlogo in čuditi se je treba, da ne daje Pariz tozadevno vsakodnevnih no-ročil, ki bi obveščala vsa modna središča sveta o nijansah v dolžini kril, kakor delajo to borze s spremembo kurzov. Modna obvestila bi bila zelo sorodna borznim poročilom, kajti niti v prvem niti v drugem slučaju nimajo špekulanti interesa, da bi se zadeva stabilizirala. Hause in baisse, oziroma daljše ali krajše, jim daje največ zaslužka- En centimeter pa bi že lahko bil povod za interpelacijo v parlamentu, kakor se to dogaja v finančnih zadevah.
Znana pariška šivilja je izjavila: »Za diplomacijo in visoko družbo smo izdelali osnutek dolgih kril z vlečko, ki je ali prišita ali pa se ob gotovih prilikah pritrdi na toaleto. Toda na odziv smo čakali zaman«. Pariške šivilje živijo torej v prepričanju, da imajo moč in vpliv, no pa da njih uspehi zavise od povsem drugih okolščin.
V pariški operi, ki je zibel večine modnih prevratov, se je krilo malo podaljšalo. Ne za mnogo. Približna kakor dan za Tri kralje. Večinoma so krila zadaj daljša, spredaj krajša- To sprecijaliteto si pač privoščijo dame s slabo oblikovanimi mečami, toda lepimi koleni. Čestokrat je krilo spredaj dolgo, zadaj krajše: za tolsta kolena in lepa meča- Za grde noge je krojaška umetnost izumila še tretje sredstvo: kratko krilce s petnajstimi dolgimi svilenimi prameni.
Gotovo je, da v času avtomobilov, železnic in aeroplanov, ni več prostora za krinoline, ki so za večne čase obsojene v pregnanstvo na novoletnih razglednicah. Pripomniti pa moramo, da br-zojav ameriškega reporterja, ki je bil poslan v Evropo, da kontrolira nove modne pojave, odgovarja resnici. Mož je javil svoji redakciji: Najkrajši časi so minuli.
Zanimiua zgodba
Leta 1845. je gostovala na Dunaju francoska umetnica madatne Lejars. Prikupljiva gospa je ugajala mlademu in bogatemu grofu, ki jo je s prisrčnim pisanjem povabil na sestanek in ji za uslugo ponudil 1000 goldinarjev.
Gospa Lejars pa je pisemce Izročila svojemu možu, ki je takoj napisal pismo grofovi soprogi, za uslugo pa ji je ponudil 2000 goldinarjev, ter pismo odposlal.
Grofico je drznost gospoda močno raz burila. V maSčevalnosti je zahtevala posredovanje policije, ki je Lejarsa takoj pozvala k zaslišanju. Pri zaslišanju je »grešnik« priznal svoje dejanje, nato pa je predložil grofovo pismo komisarju.
Zadeva je bila razčiščena, Lejars in komisar pa sta se drug drugemu prijateljsko nasmehnila. Kaj je nato ukrenila grofica, kronika ne poroča.
(T)leko za angleškega kralja
dobavljajo iz Holandske z aeroplanom, ki se specijalno z namenom, da oskrbi kuhinjo bolnega kralja s svežim, prepariranim mlekom, dvigne sleherno jutro na Holandskem in odleji na Angleško-Mleko jc posebne vrste jogurt, ki je zelo tečen in so ga priporočali kraljevi telesni zdravniki.
Iz Cbariie Chaplinove torbe
Veliki filmski klovn ni smešen samo na platnu, temveč tudi v privatnem živ ljenju- Ameriški tisk je o svojem junaku zabeleži vrsto capinskih dogodovščin, ki so v znatni meri pripomogle tolmačenju sposobnosti priljubljenega komika. V naslednjem prinašamo anekdoto iz časov, ko je bil še »veliki Charlie« majhen in neznan.
Mali Charlie je obiskal nekega večera prireditev znanega hipnotizerja, ki je s svojo umetnostjo presenečal številno publiko. Charlie je sedel v prvih vrstah in pazljivo sledil eksperimentom. Bil je tako pozoren, da ga je opazil celo hipnotizer. Pozval ga je na oder, da mu pomaga pri poizkusih, kajti bil je uver jen, da mu bo deček izborno služil za šaljive poizkuse, ki jih je za omenjeni večer pripravil.
Charlie je okleval, končno pa ga je v veliko veselje eksperimentatorja občin stvo izrinilo iz klopi in skoroda dejansko postavilo na oder. Mladenič je sedel na klopico in se zopet verno zagledal v hipnotizerja-»Ne vznemirjajte se, nič se vam ne bo pripetilo. Samo uspaval vas bom.« Hipnotizer je uprl svoj pogled v dečka in ga nepremično motril. Charliejeva lica so se pričela gibati, koti ustnic so se raztegnili in nosnici razširili, končno je bruhnil v smeh, da je grmelo v dvorani.
»Ne smejte se,« — ga je pozval hipnotizer, — »zaspite!«
Charlie je poslušno zaprl oči, hipnotizer pa jc močno gestikuliral z rokama. Nenadoma pa je medij poškilil z en:m, nato z drugim očesom, vzel iz hlačnega žepa uro budilko, jo navil in postavil na mizo čarodejca. Nato je zopet zapri oči. Hipnotizer je dvignil Charliejevo lepo roko visoko nad glavo. Roka sc ni upirala, ko pa jo jc hotel zopet spustiti, se je Charlie popraskal za učesorn. tfa-to se je poklonil občinstvu in ponuiil eksperimentatorju roko.
»Noga mi je zaspala od sedenja« — je dejal in hotel oditi, začudeni hipnotizer pa ga je tiho pozval: »Deset dolarjev vam dam, samo da zaspite in izpolnite moje ukaze.«
Charlie se je resno naslonil na klop in izglodalo je, da bo eksperiment uspel, v tem pa sc je Charlie zopet zdramil m vprašal: ^Koliko časa pa moram pravzaprav spati za deset dolarjev?«
Potne srage so stopile hipnotizerju na čelo. »Slučaj je v toliko zanimivejši, cenjeno občinstvo, ker imam opravka z navadnim psihopatom pomanjkljive inteligence, ki se upira moji volii.« Nato je pričel Charlieja gladit počelu in sencih-
Medij pa je potrpel le nekoliko trenutkov. Nenadoma se je dvignil in potisnil hipnotizerja na sosednji stol in uprl vanj svoj pogled- Občinstvu je zastala sapa. Kdo je medij? Kdo je hipnotizer? Kdo ukazuje in kdo izvršuje?
V nekaj sekundah je eksperimentator zaspal in Charlie je dvignil njegovo roko, ki je kakor mrtvo telo padlo v prvotni položaj. Charlie je planil z odra in kakor obseden bežal pred spečim hipnotizerjem, občinstvo pa je tulilo od nav dušenja.
Ploskanje in krokot sta zdramila navidezno spečega hipnotizerja, ki je presenečeno zrl okrog sebe.
»Dame in gospodje, ta stvor gotovo nima niti trohice inteligence, kaj še toliko, da bi razumel globlji, znanstveni pomen poizkusa-«
100 oseb znorelo
O potresu, ki je divjal v Caracasu v Venezueli, se doznavajo podrobnosti o strašni katastrofi, ki je zadela tamkajšnje prebivalstvo. Žrtev močnega potresa je postalo 200 oseb, materijalna škoda znaša nad 18 milijonov dolarjev (milijardo dinarjev), razen tega je iz strahu znorelo 100 oseb.
Potepuška.
Krčmar vrže berača s silo preko praga svoje hiše. Pred vrati se zaleti v nekega tovariša capina, kateremu potoži svojo nesrečo.
— Bog naj ga kaznuje! pristavi tovariš v beračenju.
— Ga je že kaznoval, odgovori ta in privleče iz žepa srebrno žlico>
Spari
Zagreb: Ljubljana
V nedeljo bo reprezentančno moštvo Ljubljanske nogomtne podzveze nastopilo proti zagrebški reprezentanci na zagrebških tleh.
Kako bo sestavljen ljubljanski team, še ni definitivno določeno- Gotovo pa je, da podzvezni kapetan računa na igralca Maribora« in na vratarja »Rapida«. Z ozirom na zimski trening, ki so ga vsi člani »Maribora« pridno posečali, jim pač ne bo težko zastopati slovensko reprezentanco- Unterreiter, Bertoncelj, Prevolnik, Kirbiš in Koren so pač igralci, ki v podzvezni reprezentanci ne smejo manjkati. Kvarno bi bilo bekovski par Unterreiter—Koren deliti. Zdi se, da bi tudi krilska vrsta »Maribora« lahko v celoti nastopila, sicer pa določuje podzveza in upamo, da bo storila, kakor pač najbolje ve in zna-Prvič nastopijo torej mariborski nogometaši na zagrebških tleh in uverjeni smo, da ne zadnjič- Želimo jim, da s tehničnimi kvalitetami in običajno fair igro zapuste najboljši vtis.
Občni zbor MOLNP.
V torek 19. tm. se bo vršil ob 20. v posebni sobi kavarne »Jadran« občni zbor Medklubskega odbora LNP-a,
Balkanski kup.
Za časa olimpijade v Amsterdamu je izšla ideja balkanskega kupa- Izvedba je bila poverjena JNS, toda Grki so uvideli, da je nujno in neobhodno potrebno pričeti zgodaj s pripravami, dočim je naša zveza čakala na avstrijskega stro-covnjaka Meisla, da on organizira bal-canski kup. — Grki so baje vezani na amsterdamske sklepe; kakor pa je razvidno iz propozicij, ki so jih poslali tudi naši zvezi, so se na lastno roko lomili dela in organizirajo balkanske igre, ki bodo vršile v Atenah. Najbrž so našo zvezo Grki prehiteli.
Osem urst pijanosti
G. F. Haryson pravi v svoji knjigi »Anglija za časa Shakespearea«, da se je pesnik Thomas Rashe nad vse teme-jito pečal tudi s študijami o pijanosti in združil vse svoje izsledke v posebno razpravo, ki kaže. da je napisal mož marsikaj tudi iz svoje prakse... Svo-ečasno smo imeli samo dve vrsti pijanosti, je zapisano v tej knjigi. Sedaj pa že ločimo osem različnih vrst tega 'razpoloženja- — Prvi so pijani kot opice. Skačejo, pojo, plešejo in kažejo prav nečloveško gibčnost- — Drugi so pijani cot levi. Vse morajo premetati križem vražein, vse razbiti, kar jim pride pod prste- — Tretji so pijani kot svinje. Leže nepremično kot klade ter krulijo, stokajo in kriče čestokrat po pijači in zopet pijači. — Četrti so pijani kot ovce. Od njih ne dobiš niti besede, tako so zabiti. — Peti pijančki so takozvani srečniki v solzah- Pri polni čaši prično jokati in so največje reve v pijanosti. — Šesta vrsta je pijana kakor lastavice. Srkajo ga tako dolgo, da postanejo zopet trezni in odidejo prav dobre volje iz gostilne- Toda teh je malo. — Sedma skupina se ga napije kot koza. Vse kar znajo, je1 meketanje. — Zadnja osma vrsta je vinjena <akor lisjak- Čim več ga ima pod kapo, tem bolj je zvit — kakor je opažati pri mnogih Nizozemcih.
Kaj bo prinesla bodočnost
Nepričakovani uspehi tehnike, ki so nas v zadnjih letih presenetili, dajejo povod, da razmišljamo o bodočnosti. Neki bostonski inženjer napoveduje, da bo iladna svetloba zamenjala sedanji način razsvetljave- Ulice in stene bodo iz cavčuka, steklo bo gibko in raztegljivo. V posameznih stavbah ne bo več peči, temveč bo mestna peč centralne kurjave oskrbovala stanovanja z gorkoto-^avnotako bo v mesecih vročine poskrbljeno za umetno hlajenje in dobavo svežega zraka. — Najbrže bodo naši vnuki doživeli še večja presenečenja, ki jih danes niti zamisliti ne moremo.
SDomlnlaJte te CMD
todftja Konsorcij »Jntr*« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja lnarednik: P r an Brozovič r Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna tiL d., predstavnik
Stanko D e t e 1 a v Maribora.
usmmsmmt
V	S	V	Mariboru. 'one 23. I- 1929.
umi1 i—niin n 'iiiiiiiibii'1'in ii I>»rif:.g)«i^iwuav«iB<awwcaM
auMBUB*.1! gj • ■•»■ji aimuHUMf ■ ujmi
Mo* »stari, »itloaj«Yp«r*.	-Š	•	-i!	«	Ž#o*r», dcp«*imrt* In ogle.
4oWa« ta Mdjfcte« n*™*n*	V J® D jft / /	/t/Jf	t fŠ C* * lr8*v»fca*« aM roMnmncg«
obCli»t»«:»Mfca b*t»da90p, Hi/ M-&■	S- l	w«ia|a: vMka 50 p,
Mjmanjti	Din	&•—	(Ji	najmanj« uotk Din Ki —
Začetnikom
dajem pouk v glasovirju po Din 10 na uro- Naslov pove uprava lista. 135
Trgovino z delavnico
na prometnem kraju v Maribora iščem. Pismene ponudbe naj se vpo-š'-jejo na upravo »Večernika« pod šifro »Trgovina«.	143
Malo sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. Cvetlična ulica 23. priti.	145
Domačo in inozernske časopise naročate najbolje pri tvrdki Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Sprejemajo se inserati za vse časopise. 5202
Boljše situiran obrtnik, vdovec, brez otrok, išče pridno gospodinjo v starosti 30—40 let z nekaj premoženja za skupno gospodinjstvo. Poznejša ženitev ni Izključena. Le resne ponudbe na upravo »Večernika« pod »Dobra gospodinja«.	147
Kavarna »Park« sprejemu dnevno abonente na dobro domačo hrano.
Teple Thurston:
Vi •	f	.	J,
Sovramitsova žena
DRUGI DEL.
Nemo je strmel vanjo.
»Po pismu, katero ste pisali?«
»Za boga! Saj nisem v pismu ničesar takega rekel!«
»Ne, niste! Najbrž bi me tudi ne bilo. če bi bili kaj rekli.«
»Kaj pomeni vse to? — Zakaj ste prišli?«
»Z Vami se peljem nocoj.«
»Za boga, tega ne boste srtorili!«
»Pa bom!«
»Takoj se boste vrnili domov in legli v posteljo. Ali me razumete?«
Koko mu je položila na ramo ter rekla, naj ji na nekaj odgovori.
»Ali resnično!« je ponovila s povdar-kom. »Ko boste odgovorili, pa grem mo-,eo2e domov.«
»Kaj hočete vedeti?«
»Na kai ste mislili, ko ste pisali pi-S-
iskal odgovor, mislil? —* Ničesar ni bilo. Dva dni Vas nisem videl«
»Da. Ali mislili ste tudi. da me ne boste nikdar več videli. Mislili ste, da je to zadnje pismo — in da se bo nocoj nekaj zgodilo.«	•	,
»Kje ste to brali?«
»Med vsako vrstico-«
»Zakaj ne pustite, da tri šlo, kakor je?«
»Kako naj to storim?«
*Mnogo je stvari, ki jih Vi ne poznate,« je odvrnil. Naenkrat jo je pa prijel m roko ter jo potegnil navzgor proti vozu-
»Naj bo, pojdite z menoj!« je dejal. »Zakaj bi bil bedak ter bi zametaval, kar nebesa poklanjajo. AH ::t° *cp!o oblečeni? Kaj imate?«
Pokazala mu je.
»Še en plašč imam na vozu. Tega boste ogrnili.«
•Pri razkladanju je pomaga!, po!cm je pa odšel. Dela namreč na nekem posestvu blizu VYhitingbay - a, je oženjen in otroke ima. Težko je take ljudi spraviti od doma.
?• Ali je lo posestvo blizu Avdogine?*
Nekaj ii je padlo na misel kakor prvi člen verige.
»Na Ardogino meji,« je odvrnil Mad-den. »Tam živi.«
»In njegovi otroci?«
»Z njim seveda1-«
Dolgo je molčala.
»Kako me sovražijo!« je rekla končno ter mn pripovedovala, kako so prvo jutro na Ardogini otroci metaii za njo kamenje.
»To šo b'U' torej Troy-jevi otroci- Vedno Troy-ji 'm oče Manrahan-«
»Jaz se za to ne bi zmenil,« je dejal v smehu. »Čudaški ljudje so. Spomnite se, kako so napravili s Parnellom, ko so zvedeli za stvar z gospo O’ Shea- Na Irskem je že tako. To imajo na vesti duhovniki, ki ja sedaj nimajo več nekdanje moči- Troy-jevi so še od stare vrste, ki izumira. Ni se vredno brigati za nje.«
»Ali mislite vedno, da je bilo sovraštvo ljudem vcepljeno, še predno sem prišla sem! Sovraštvo se je pokazalo že ob prihodu- Nihče me še ni tako sovražil. Sovraštvo te vrste nisem niti poznala- Ko so me Troy-jevi obsuli s svojim sovraštvom, je pa doma čakal na mene ta črni duhovnik. Bolj črni, temnejši se ml zdijo duhovniki tu kot pa v Angliji.«
Smejal se je njenemu čudnemu domisleku. Naenkrat sc je pa njegov smeh spremeni! v ječanje, v zadušen krik.
Naglo se je obrnila-
»Kaj je?« je vprašala, »Kaj je?«
»Vi!«
»Jaz?«
V trenutku se je vse spremenilo- Njena navzočnost je naenkrat dobila drug pomen.
(Dalle prfhodniif.)
Sobo- in črkoslikanje izvršuje po ceni, liitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Enodružinsko hišo
v Mariboru kupim. Izplačilo se izvrši iakoj. Pismene ponudbe z navedbo cene naj se vpošlje na upravo »Večor-nika« pod šifro »Hiša«-	114
Kupim železno blagajno (Werlheim)-Ponudbe pod značko »Blagajna« na upravo lista.	107
Lokal oddam
na Pobrežki cesti 13. Vpraša se isto-tam.	110
Vazelino in kremo za čevlje, Baterije
za žepne svetiljke, galanterijo, drobnarijo, parfumerijo, papir, šolske potrebščine, pletenine, motvoz, vrvarske izdelke i. t. d. — Na debelo in na drobno.
DRAGO ROSINA, MARIBOR
Vetrinjska ulica 26.	127
Cepana drva
dobavi po zmernih cenah
Viktor Glaser. Ruše
Zračni kruh
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nie. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Električno instalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elekfro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16-	D7
V hotelu Kosovo na dvorišču
je na novo otvorjena kuhinja in zajtrkovalnica. Po zelo nizki ceni dobite tam na dunajski in dalmatinski način pripravljene jedi. Abonenti sc, sprejemajo dnevno na hrano po Dir. 15. Obilen menu- Izborna dalmatinska vina. Se priporoča Radilovic, restavr. 98
Tik realke
se vzame dijaka s prvim februarjem na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Večernika«.	131
IMATE ZE SLOVENSKI PREVOD
ŠVEJK V SVETOVNI VOJNI
AKO NE, NAROČITE GA SE DANES PRI
TISKOVNI ZADRUGI V MARIBORU, ALEKSANDROVA 13
BROŠIRANI IZVOD 46, VEZANI 56 DIN, PO POŠTI 2 DIN VEG
Svarim tem potom vsakogar, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih napravil moj mož Franc. Obrešnik.
Peruše na Bizeni, dne 23. januarja 1929.
Marija ObreSnlk
Mape se ti!
(Lufibro^ za dijabetike, sladkorno bolne Slmonsov kruh pri
Hartinger in drug
pekarna belega, črnega in luksuznega peciva v Mariboru,	146
Maribor, Mesarska ulica 5.
toči ravnokar prispela pristna dalmatinska vina najboljše kvalitete, belo. črno in opolo, pridite in poskusite ter se bodete prepričali, da tako dobra vina sploh nikjer ne dobite. Ravno tam dobite dnevno več vrst morskih rib kakor tudi ribjo salato in marinado, vse po najnižji ceni. Priporoča se lastnik
102	Josip	Povodnik
Šla je z njim In zdelo se ji je, da se je prepustila močnemu toku. Madden je stopil k prvemu vozu, da bi razložil, kaj se je zgodilo. Ona je pa stala na po-iji kakor otrok, ki mora čakati. Slišala šje iz razgovora treh mož svoje ime — mrs. Carroll- Bilo ji je, kot da sliši ime heke žene, katero je nekdaj poznala. John se je vrnil k njej.
»Tu pridejo zadnje puške,« je rekel, »Sedli boste z menoj v drugi voz.«
Pomagal ji je obleči plašč- Ko sla že sedela, se je približal neki mož s težkim bremenom.
»Kaj, za božjo voljo . . je začel, ko je zagledal Jano.
Mrmranje in šepetanje med ljudmi je začelo znova. John jo je zapustil ter zopet stopil k prvemu vozu. Slišala je njegov glas, govoril je ostro, zapovedajo-če- Govorili so irsko. Ni jih razumela.
Potem so zlezli trije možje na prvi yoz. ki je krenil po cesti proti Whiting-bay-u. John je sedel poleg nje in njun voz je sledil prvemu.
»Kaj he, onim ni bilo prav. ker sem ■tu? je vprašala Jana. On ni odgovoril.
»Ali ne?« je vprašala Se enkrat.
»Enemu od njih.«
»Kateremu?«
»Mlademu Troy-ju-«
»Drugim je prav?«
»Popolnoma-«
»Kako to?«
»Ker vesta, da brez Vas ne bi bilo pušk. To sem vsem tudi razložil-«
»Troy bi moral to tudi vedeti, ali ne?«
V njegovem odgovoru je občutila ne-voljo in pa to, da ji nekaj prikriva.
»Kakšne vzroke ima Troy, da misli drugače?«
»Ne morem povedatL-ker sam ne vem. Troy-ji so sploh čudaki. Ona dva druga tam spredaj Vas smatrata za svetovni Čudež. Ali veste, kaj sta me vprašala? Ce bi lahko prišla sem, da bi Vas videla od blizu-«
»To sta rekla?« je šepetala-
»Zakaj ne bi?« je odvrnil polglasno. »Sam sem dva dni bridko občutil, kako je, če se Vas ne vidi,«
»Torej sem le prav brala pismo?« »Nisem hoteJ, da bi to stalo v njem.« »Lahko bi bila spregledala, a nisem
Prijel je roko, ki je počivala na njenom krilu.
Na cesti pri Whitingbay so zavili proti Cieary-Crossu- Vedno je še držal njeno roko. Rdeča luč prvega voza je spreletavala pot- Drugi voz ni bil razsvetljen. Rdeča luč mu je bila vodnica.
V Clashamahy-u so obstali pred neko kmečko hišo- Eden od mož je zleze! iz prvega voza- Par pušk je nesel preko dvorišča ter potrkal na vežna vrata- Iz hiše je nekdo nekaj vprašal, predno so se vrata odprla. Puške so izginile v temni odprtini. Vrata so se zopet zaprla-Nadaljevala se je.vožnja v temo brez-krajne ceste-
Jana ni spregovorila besede, odkar sta se pripeljala mimo Whitingbay - a- Po dveh dneh deževja, ko ji je bila Ardogi-na kakor ječa, je občutila globoko zadovoljstvo, ki ne rabi besed. Pri veliki stvari sodeluje, izpolnilo se je- Madden ji je pravil, kako njegovi ljudje mislijo o njej. Ponosna je bila- Tu v temi mislijo dobro o njej vsi, vsi razven Troy-jevih-Kaj je rekel John? — Vsa rodbina. Zakaj? — Ali je še več Tro-jev razven starega, njegove žene in sina? Toliko je razmišljala o tem, da je končno morala vprašati:
»Ali je to posestvo blizu Ardogine?« tega sina?«
»Da, še enega sina, starejšega od tega-«
»Ail ta ni z Vami?«
»Seveda je; saj so vsi- Od teh, ki jih vidite na cesti ali na njivi, ni nobenega, ki ne bi žrtvoval pet prstov svoje roke za našo stvar.«
»Je bil tudi ta sin zraven, ko so dospele puške?«
Kupim staro zlato srebrni denar, umetna zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor. Gosposka ulica 15. X