o a er «ir*vrr»« mninni nvitfniii 'osamozne šteiHfce: Na* S Ta|Jne Din —*50, ob no* 2 doljah Din 1*~. 0 0 Posamezne številke: Na. Tadne Din —♦*0, ob ae> *l: deljah Din !•- •^TABOR* izhaja Tsak dan, mren h Mjelj« in praznikov, ol> 18. uri x ITREDJiteTf 0 so nahaja v Mari-Doru, Jurčičeva ui. šu 1, 1* imd-e:ropje. Te^elcn intorurb. st.'270. UPRAVA ce . .baja r Jurčičevi ulici st. 4, pr..tičje, desno. Tele-Joa st, 24. SHS pošinočekoTtti xa čun btev. 11.787 datumom uas]edujet?a dne ter btane »ese&no no pošti I> 10«—, *a ino-»TOiRtro D IS —,• dostavljen na dom *> 11'-, na izkaznice D 10*~. loseraii pu dogovurn. s'’ J" .tAjoea*. HAKIB0&,- Jurčičeva »lica štev, 4. čila brez denajja se na - Rokopisi se ne vračajo. Maribor, nedelja 2. aprila 1922. Številka: 76.» Cehoslovaki. (K torkovem večeru češkoslovaško -■ Jugoslovansko ligo v Mariboru.) ... Mnogo se pišo in govori o naši vzajemnosti- To ja dokaz, da imamo Jugo-loveni in Čehoslovaki mnogo vzajemen interesov. Ti interesi so raauovrst-p1 J,11 se izpreminjajo s tujkom časa. Jed osvobojenjem nas je družila slo-'snska misel .(slovanski kongres v Praši L 1848), na to parlamentarna borba 'P^11 Dunaju in končno borba za svobodno državo. Danes nas druži več, ve-5v:i.° M’ imamo skora j iste sovraž-ike in prijatelje. Iz tega izhaja vza-• ejnnosl političnih interesov. Kako da-®v so je pokazala ta vzajemnost, je ^»ano dovolj; želeti je le, da bi bila. po-r?)a ozke politične vzajemnosti vedno v! K0'-8011 Pred • očmi i našim i češkoslo-a jni državnikom- Med interesi, ki as se družijo, so važnega pomena go-Podatski interesi. Pravo in temeljito elo v tem smislu se šele pričenja. Da-1.es 80 gospodarske razmere premalo onsolidiraa-s, premalo razčiščene, da 1 mogli medsebojni gospodarski stiki ■^vzeti ono obliko, ki bi odgovarjala potrebam obeh držav; Češkoslovaška ,el>ublika ima močno razvito industri-,lQv vsled. svoje centralne lege krasen ^ Jozaj v Evropi. v Naša država, ima I *r.a«m značaj, poseduje pa zaklati, ki 0 iko manjka severni posestriroi: ^,lorJe, svobodrfa vrata v široki svet! A,j0sP°darske potrebe morajo nujno pri-?lCiti in zbliževati industrijo in a c^H,TO’ Politično zavezništvo pa j Jvezo utrjuje na zunaj in na znotraj, je, da se Ih> vzajemnost jačiia bolj in bolj in da. bo tem korist e-lsa, čim bolj se bodo konsolidirale \ j.8®1 državi gospodarske in politično a2TUere. Češkoslovaška je daleč pred 9®ii, zato bo gpspodarska vzajemnost 'vadila ugodnosti predvsem nam in na-‘ ®1U razvojni. Čelii bodo važen činitelj • n izgradnji našega pomorstva, zato • va bodo imeli več interesa na tom, da JI?« jo naše morje nasproti imperijali- sosedu- J.* in še marsikateri drugi vzroki <*>to realni'činitelji, ki združujejo v * n51Lorl e češkoslovaškim, našo drža-v s češkoslovaško republiko. Z njimi tel doluje mnogo drugih eini- ^ 30',-. To so predvsem kulturne ve: ju se je že pisalo, kaj nam nudi ^f^lovaška kultura in v čem nam Že ° služi ssa vzor. Mnogo smo pa tudi i2]^Te;'eii °d nje,' češkoslovaška misel jo jj ?®taliziirana v ideji Solcolstva. Soju xi t^remi po harmoničnem razvo-lii,gi3oničen faktor, temveč yj£&*a. kulturni faktor, ki dviga /in kanuja narod za borbo. Borbi ni kor borba je življenje- Tudi v 5' nmi(>din' diržavi čaka zdrav mnogo borbe. To je sociijalna, if^^dareka, politična _ in kulturna Itejj- i ^eh' so nam lahko tudi. tu uči-'V Preteklosti ko imeli mnogo ve-Bfla Z M, Beograd, 1. aprila. Musli- vode. Centralistični muslimani pa so nianski centralisti bodo danes objavili proti politiki Hrvatskega bloka ter na-svojo izjavo, s katero branijo in opra- vajajo kot glavni vzrok svojega posto-vičijo svoje postopanje. V predgovoru panja, da so člani kluba večinoma repu-govore večinoma o dr. Spahi ter pou- blikanci, s katerimi pa se muslimani ne darj8jo, da je dr. Spaho še za časa morejo sporazumeti. Drugi glavni vzrok ustanovitve organizacije bil popolnoma njihovega postopanja pa je ta, da s na centralističnem stališču ter je zahteval hrvatskimi nstionalističnimi strankami od stranke kot pogoj za svoj vstop nimajo nobenega stika, ker žive med izjavo, da se stranka ne protivi centra- Srbi ter tvorijo del srbskega plemena lizmu ter da je za narodno edinstvo. Stopiti v »hrvatsko kolo* bi pomenilo Za časa glasovanja o ustavi je postal za nje, izpostaviti se zasledovanju in dr. Spaho avtonomist ter je zahteval za sovraštvu pravoslavnih Srbov. Kaj pa Bosno avtonomijo. Sedaj pa je hotel bi to pomenilo, ni treba posebej po spraviti mnslimanski klub v hrvatske jasnjevati. Ministrski svet o obtožbi proti generalu Zečeviču. Sin v 111 mož, ki so kazali neobičajno mo- Meje teh mož so dvignile m%rofcI iz njegove politične in go-^ «tt«ke potbičenosti, dalo an mu ln cilj- Seda j je Bela gora. mašče-smajgi mora slediti S Češkoslorv^aški narod — a tj, f|a . tudi jiaš narod — mora ipoJEaaa-in a i® boljši, humanejši in koristnejši tli, JcV'PTedek človeštva kot so bili nar-o-So tiščali ,k tlom. In tu leži ThI-^61' ■nov’ oilj vzajemne Ijorlie! y 60 gospodari in politični in-*ako J^PVlnaujego z višjimi, interesi in bot v h1 a Jl?:mtl'n- *oJib v roki krčita ^ dol^^ i n ,^0I>®0 botločnost- Na-^ana^v. ■’»’ se v vsakem oziru v?-3o j.'0 *. *“ebi, kakor se oni spozna-' fcaioin* našimi napravami, nost atiin ni več.fijaza, ampuk ZM Beograd, 31- marca. Danes je ljovodom začetka razprave o obtožbi proti bivšemu vojnemu ministru generalu Zečeviču vršil ministrski svet, ki je razpravljal o stališču vlade v tem vprašanju. Udeleženi «50 bili min-preds. Pašič ter ministri Marinkovič, TriEkovič, Rafajlovič, Vilovič in Ome-rovič. Po daljši razpravi se je. sklenilo, Nova afera generala Zečevšča. ZM Beograd, 1. aprila- V včeraj- je stavil republikanski poslanec G jo šnji seji narodne skupščine se je med novič na vojnega ministra vprašanje, čitanjem obrambe generala 'Zečeviea • kako je nvogel ta tajni spis št. 2513 da naj vladna večina skuša doseči sporazum v tem smislu, da general Zečevi č no bo izročen sodišču, ampak se naj vpos-tavi parlamentarna enketa 7.a preiskavo zadeve. V parlamentarnih krogih vlada prepričanje, da Ze-čevič ne bo izročen sodišču, dasi je za to glasovala cela opozicija. iprečital tudi nek tajni spis vojnega -ministra, ki po mnenju vseh poslancev ni bil primeren za javnost. Radi tega dne 17. febr. t. 1. dospeti v rala in kdo je to zakrivil- roke z :;ene- Poziv Jugoslaviji, Franciji in Angliji. DKU. Pariz, 31. marca. Potrjuje se, da je jugosloveoska vlada podvzela pri kabinetih v Parizu in Londonu kc-rake, da pridobi Frahcijo in Anglijo za sodelovanje pri vpostavitvi miru in reda na Reki ni da si zagotovi izvedbo ra-: pallke oogodbe. Dvomljivo pa je, če bosta Francija in Anglija tej zahtevi ugodili. Irski uporniki napadli in zažgali vlak. DKU. Dublin, 31. marca. Dva iz Ulstra prihajajoča vlaka sta bila na odprti progi ustavljena. Uporniki so oropali 12 vagonov za republikansko armado namenjenil živil, nakar so vagone zažgali. Ameriška zahteva glede okupacijskih stroškov v Porenju. DKU. Pariz, 31, marca! Francoska' vlada je koncem tega tedna predala ameriškemu poslaniku v Parizu odgovor na ameriško -* «>«- ■ Stanja Karla Habsburga. DKU Budim p e šta, 31. marca Brzojavka iz Funvhala, ki so jo prejeli tukajšnji legitimistični krogi poroča, da jo pljučno vnetje bivšega cesarja Karla sokaliziralo in se ne širi več. Vročina je padla na 38 stopinj-Zravniki menijo, da je bolnik izven nevarnosti- (Op. ur.: Poročilo Reuterjevega urada ix Funchala. se glasi: Stanje Karla Habsburga se ni poslabšalo.) Nove aretacije ruskih caristov v y Nemčiji. i DKU Munche n, 31. marca- V zvezi z atentatom na ruskega politika Miljudska so bili tvkaj aretirani štirje ruski begunci, bivši caristični častniki. Osumljenci so prebivali v nekem penzijoim, kqer m je včeraj izvršila hišna preiskava. Našli so več ruskih in nemškio in nemških spisov. Poincare o razmerju med Francijo in Rusijo. DKU P a r i s, V zbornici je odgo- < .v,. r voril danes Poincare na več interpe- Z* V, ^ .P a oku pa- ]acy glede zunanje politike, osobito 5°* pofenske armad? Ta lo6a raaanerjft med prtmcijo in Ru-odgovor predstavlja samo potrduo odgo- sijo. Med drugim je izjavil obisk zavora zavezniških finančnih ministrov, da krinkanih žensk, ki so imele pod' paj-se ameriška zahteva v principu sprejme, čolanom pisma Badeka in Krasina. Mezdno gibanje v češki kovinski industriji. DKU Praga, 31. marca. Z današnjim dnem poteče kolektivna pogodba kovin* ske industrije. Podjetniki vztrajajo na 25 odstotnem znižanju mezd in izjavljajo, da s strani delavstva predlagana reduk- cija mezd ni v interesu produkcije. Pogajanja so se danes prekinila. Da bi se spor mirno rešil, so podjetniki sklenili po- V5to^ »»vaetskili zastopnikov predloge, daljšati dosedanje tarife za par dni pre- ki pa jih je zavrnil, ko 31. niarea. Ceškoslovašk senat o inozemskem poa Lenin odstopi? nifn p so^u' c s_ DKU P r a ga, 31. marca. Senat je v DKU 1 a r i z; 31. marca. (Brezžična), prvem in drugem čitanju spreje zakon o Kopenhaška »Central Niewa« poroča, da iiiozemsih posojilih, ki vsebuje tildi najetje vsak čas pi ičakovati odstoj) ■ Lenina, je 'anjjleškeTa oosozila y zucsku 10 mili-(Vest je treba sprejeji z rezervo. _0d. ur,) ionov: funtov^ in Namen teh pisem je bil, dovesti med francosko vlado in sovjeti do razgovorov, na katerih bi se naj bil že v naprej določil projrram genovske konference- Tem indiskretnim danmni sem odgovoril, da so razgova.r.ja Francija o tem r. zavezniki in samo s svojimi zavezniki. Na vprašanje, ali je sprejel otl Radeka kakšno predloge, je Poincare odvrnil, da je sprejel skoraj od delovni program: tlelo v vsaki smer?, realno po svojih sredstvih, idealno ponio6ke, da' delamo v tej smeri; ona je ognjišče, rna-katerem čuvamo fiaš »sveti ogenj«. Po j sobno za nas, ki živimo na severnih’ vratih Jugoslavije, je češkoslovaško-jitu goslov. zbližan je vprašanje va.žnih Jo--kalno-gospodarskih interesov, ne gleda na številne druge momente. § Opozarjamo na gasilne aparatef >;Minimax«. Glej oglas. m Slike o Masarykn, ki se iboiio Eav zale s skiaptičnim ajraratom pri torMv vem propagandnem večeru, bodo predi -stavljale delapolno Masarykovo živ;-* 1,1 cilje pred vojno, njegovo organizator rično in piropagandno delovanje med? vojno v Sibiriji, Rusiji, vi Franciji;-’ Angliji in Ameriki. Videli boste »ta-' tička Masaryka«, kakor so ga zvalijj med njegovimi legijonarji v. sibirskih; stepah, kjer jih je zbiral in bodril ig delu in vztrajnosti za velifo osvobio-! dilno idejo češkoslovaškega naroda. W Jvoncu pa njegov triumfalni povrateE v domovino in njegovo bivanje na.1 Hradčanih kot prezident češkoslorvaškea republike. Kdor hoče spoznati delo in1' uspehe velikega moža, naj obišče češko* slovaško-jugoslovanski večer w tNarpdši nem domu. ■ ^ ..«m,..Člani češkoslovaške- jugoslovfsu ske lige knajo po torkiovean predajva« nju v restavraciji Narodnega; doma prijateljski sestanek z gg. dr. Benešem! in dr. Trillerjem. Na tem sestanku bo! bo ustanovil* mariborska podružnica/ i. Nove člane sprejema g. dr. Reis^ man (pisarna dr- Škapina, oziroma yi Ljudski Icnjižnici ob uradnih urah.$ članarina znaša 1 dinar mesečno* ,y Koroški pekel. 3$ Dodatno k’ našemu poročilu' jglefl^ nasilstva ob priliki uprizoritve iigrtt in shoda v Kloštru pri Grebinju dne 12. t. m. se nam poi*oča, da je povzročil hujskarijo zoper Slovence zloglasni grebinjski župan Seli warz., zoper kate-rega se vrši ravno sedaj preiskava; radi goljufije in vloma. On je povabil velikovški Heimatsdienst, da je organiziral napad na župnišče, kjer bi se imela izvršiti shod in igra. Kolikor jo doslej znano, so bili od Slovencev to* peni Tomo Kunčič iz Kloštra, Pastor-* kov sin iz Grebinja in neki duhovnik! ki je bil poleg tega še ves opljuvan., Marijo Schwarz, zavedno Slovenko, iki j°. šla v cerkev, je nemška druhal m bližini Encelne vasi napadla, vrgla v) jarek ob cesti in jo pretepla, da je bila vsa krvava, ter ji raztrgala vso obleko. Napada na njo so se udeležili Florijan Pruker, Žnogelnov sin, Anton Lopat* Tomažev sin, Fran Stefan, Hanžejevj sin in Bregantov hlapec, vsi iz Vovbefl K° J*e je vrača l Pongrac VolavčnJk ia Kleč iz shoda v Kloštru proti svojemu domu, je njega, njegovega sina in hčerko ter tri druga dekleta napadla, nemŠkutarska tolpa ter jih' pretepla. Popoldan je prišla druga tolpa prod njegovo hišo, tam razbijala in hotela vdreti v poslopje. Hišna vrata so sko* raj popolnoma razbili. Tudi Velikovca« ni so se mnogoštevilno Udeležili huj* skarije zoper Slovence Tako je bil na* vzoč načelnik'velikovškega Heimats-diensta, ki je imel žo pri vojtkih neka-tero neprilike, ki so splošno naziranj« med moiim iu tvoiim stavile v; eudufll Šfran Sl »T r£ B O tl *nwiaar; % ■aprft* tvzt, ^ jfcto, potem zloglasni Vfncenc Nagele, Bterawirt v Velikovcu, nam že dobro man, ko je za časa preobrata po nedolžnem na,znanil begunko Furlan jFolkswehru, nakar je bila v Grabšta-jjjn od teh divjakov strašno pretepena [n po nedolžnem prišla v 2 mesečno jodno preiskavo, potem sladki Karol J&ilterer, faigovee v Velikovcu in še ijrugL Dogodki v plebiscitnem ozemlju jasno dokazujejo da so Nemci ostali bidi po svetovni, vojni ravno isti brutalni suroveži, kakor pred vojno in £orje onim, ki morajo živeti pod njiho-ro pestjo. Tnžna majka koroških Slovencev! Slovensko trgovsko 'društvo v Mariboru. Že leta 1904 so jo na inieijativo g. Jagodiča zbralo par zavednih pomočnikov ter si ustanovilo pod njegovim predsedstvom klub slovenskih trgovskih pomočnikov. Bili so, to večinoma anl.adi, narodno navdušeni ljudje, ki •se v takratnih žalostnih narodnih raa-imerah v"Mariboru niso ustrašili javno jpokazati svoje narodno prepričanje. Trgovski klub je vestno zasledoval tvoje cilje, skušal spraviti čim več slovenskih pomočnikov v Maribor ter so /se je iz srca veselil, ako je dobil kak prirastek. Pridno je polog tega sodeloval po deželi pri. vseh narodnih prireditvah, prirejal po deželi male gledališko predstave, tako na pr.: »Trijo .tički«, vzbujal v okolici narodno zavest ter širil zanimanje za slovenske trgovine. Ojunačil se je- še celo tako 'daleč, da jo nekega predpusta priredil trgovski ples, dasiravno je takrat štel celi Maribor komaj par slovenskih trgovcev. Z ono besedo, ni je bilo prire-Iditve gledališke predstave, kjor bi Jie bil trgovski klub sodeloval s svojilni člani, Šoštariča, Weixla, Majerja, ftosino itd. si našel povsod, kjer je bilo »praviti kako narodno delo- Kljub .Šternu, da so Tjili ti narodni delavci od svojih nemških tovarišev, ki so vsi jbrez izjeme tvorili najbolj zanesljivo avant-gardo nemških nacijonalcev, v Mariboru do skrajnosti obsovn-ažoni, iso bili vendar jako iskane moči, kajti zlasti naše domače in okoliško občinstvo jo rado zahajalo v trgovine, kjer iso mu oni postregli, vsled česar' šo bili dobra, vaba za svojo šefe. Slovenska .trgovina v Mariboru se jo razvijala ti ako počasi. Mnogo jih jo bilo poklicanih, le malo izvoljenih. Marsikakega trgovca, ki jo prišel kot zaveden Slovenec iz tležele, je vsled neznosne nemške konkurence in hujskanja proti njemu omamil mam on Sudmarke, da {Sožidar Borko: Grofica Tolstojeva.. Sin velikega romanopisca in misleca Leva Tolstoja, Lev L. Tolstoj je objavil v »Posljednije Novosti« nekoliko gpominov na svojo stariše- Z diskretnostjo dobro vzgojenega otroka jo podal par intimnih črt iz rodbinskega življenja na Jasni poljani. Kdor pozna Ijenja zadnjih desetletij, njegove nazore o spolnosti, ljubezni in zakonu — najpopularnejši so postali po »Ivreut-vso faze Tolstojevega duševnega živ-zerjevi sonati« — ta bo čital spomine Tolstojevega sina z napeto radovednostjo. Ob Tolstojevi smrti so pisali razni inozemski listi, da je veliki starec »ato zbežal v samotni Astapov, ker se bil sprl s svojo ženo. Široka rubrika je našla v teh vesteh obilo hrane za gostilniške in salonske anekdote o zakon« sitem življenju jasnopoljan?kega moralista. Tolstojev zakon so dozdevno ni razlikoval od navadnih meščanskih zakonov z vsemi njihovimi konflikti, prepiri, škandali in fkandaloki. Frivolna radovednost pa je tudi pretiravala, »daj na račun »trmoglavega starca« Tolstoja, potem na račun njegove vodno bolj »sitne« žene. — Skoraj so jo bila ponovila legenda o Sokratu in Ksa.nt.ipi. Nenavadna Tolstojeva veličina je hitela ustvariti v očeh publiko kontrast med njim in . med ženo. Ce čitanjo spomine Leva L. Tolstoja, tte razblinejo te vesti v nič- Sin Lov Leontijevič čuti sam potrebo, da obrani vzvišeho senco svojo matere, ki je pred dvema letoma legla v krvavo rusko zemljo. No lo iz sinovske hvaležnosti, marveč zato, da se izve resnica. se je izneveril svojemu narodu ter zašel v nasproten tabor. Iz trgovskega kluba se je leta 1908 razvilo slovensko trgovsko društvo, čegair občni zbor se je vršil 5. januarja 1908. Njegov prvi predsednik, dr. Pi-puš, ki je vodil društvo do 1- 1921 se je 6 svojim odborom z vso vnemo vrgel na delo ter dosegel za takratne razmere jako dobre uspehe. Društvo je krepko podpiralo slovenske trgovske pomočnike, ki so se začeli polagoma osamosvajati, pa tudi druge slovenske trgovce, ki eo prihajali v Maribor. Paralelno s slovensko trgovino se je začela razvijati tudi slovenska obrt pod istimi težkimi pogoji. Vsi slovenski narodni krogi so pridno podpirali slovenske obrtnike, doživeli pa večkrat bridka razočaranja ter za marsikoga ki se je izkazal nesposobnega plačevali iz lastnega žepa, ker so mu iz narodnega navdušenja žirirali, da jo začel-Ker so bili slovenski obrtniki za. lastno društvo še preslabi, so se naslonili lota 1910 na Trgovsko društvo in na občnem zboru 29. junija 1910 ge je diru-štvo prekrstilo v: »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru«! Vsled vedno hujšega nomško-nacijonalnega pritiska, ki je delal z velikanskim kapitalom Sudmarke, društvo seveda ni moglo doseči večjih uspehov. Marsikdo je omagal pod težo razmer, toda večina vendair ni izgubila poguma. Za časa vojne jo bilo vsled vpoklica pretežne večine članov k vojakom delo sploh onemogočeno- Po prevratu pa, ko se je vse pehalo samo za mamo-nom, je ponehalo tudi zanimanje za društvo. Maribor je prišel v slovensko roke in s tem šele se je začel krepiti slovenski trgovski in obrtni živelj. Ob ©nem je pa trgovec zgubil jako mnogo na svoji popularnosti deloma vsled tega, ker ko ni brigal za svoj stan, največ pa radi tega, ker so se trgovine polotili ljudje, ki so bili vse drugo, samo ne trgovci. Normalno razmere se polagoma vračajo, ž njimi pa se vrača tudi konkurenca in boj za obstanek. Dnevno se porajajo vprašanja, ki globoko režejo v meso slovenske trgovine. Trgovec prihaja vsled neurejenih razmer na železnici in carini in, vsled nesigur-ndh valut v vedno težji položaj. Zato je skrajni čas, da se trdno oklene svoje organizacije, ki brez intenzivnega sodelovanja vseh svojih članov 'ne bo kos svoji nalogi. Paziti bo treba na to, da ostane Maribor trgovsko -središče, kakor je bil piva leta po prevratu, da ne podleže konkurenci drugih večjih mest, da si zasigura prekmurski trg in nadomesti izgubo, ki mu jo je prine- Tolstojeva žena vstaja pred nami z vso tisto avrbolo, ki jo je dala narava in prava religija materi in ženi. Ni bila duhovita žena v »modernem« smislu. Ni ležala na divanu in razmišljala, čemu jo življenje in kako ga je treba živeti. Ni se obdajala z bleskom učenosti in postavljala v pozo emancipiran-ke. Posedovala je precejšnjo intelektualno naobrazbo in še večjo moralno silo- Umela je biti žcnfi in mati. To je »kreposti« moderne žene, žene intelektu kreposti moderne žene, žene intelektualke. Duševna fenomenalnost njenega moža, njegova neprestana in globoka, z visoko občutljivostjo stopnjevana prisotnost- v vsakem njenem dejanju in nehanju, jo je silila k žrtvovanju, kakor ga zmore samo mati. Grofica Tolstojeva ie imela mnogo onega razuma, ki mu Nemci pravijo »Hausveretand«. Vse njene intelektualne in moralne silo so bilo v službi tega fino konstruiranega aparata za praktično življenje. Tolstoj jo znal ceniti njen pomen tudi v onih trenutkih, ko jo je čutil kot breme- Kdo pozua psihologijo vzajemnih odnošajev med ljudmi1? Kdo ve, v katerih osebah so skrito magnetione točke, ki vzbujajo našo aktivnost in regulirajo našo volj o 1 Morda je bila grofica Tolstojeva s svojim preprostim življenskim smislom regulator Tolstojeve duševno veličine. Genij ima slabo razvite življenske instinkte, žena pa nima genijalnosti, nje ostrih vrhov in globokih prepadov- To razliko je dobro opazil Nietsche in priporočal nadčloveku, naj gre mimo žene kakor potnik mimo 6ence. V praktičnem življenju pa jo občutil vsak veliki mož nenadomestljivost onih drobnih uslug, ki mu jih nudi žena. Vodno iznova se pojavljajo sel koroški plebiscit. Pa tudi druga važna vprašanja, katerih tu ne bomo obravnavali, prihajajo na dnevni red, vprašanja, ki se bodo le z združenimi močmi dalji za slovenske trgovce ugodno rešiti. Za to mislimo, da je skrajni čas, da se slovenski trgovci začnejo tesneje oklepati svoje starodavne organizacije. Biti samo član društva in. plačevati članarino ne zadostuje, treba je medsebojnih stikov, razgovorov in upoznavanja razmer. Vse to so bo pa doseglo le, ako bodo člani nekoliko bolj kot sedaj sodelovali in posečali društvene prireditve in sestanke. Pa tudi za slovenske trgovske na-sfcavljence jo prišel čas, da se preoiri-jentirajo, saj so ravno oni tisti, ki tvorijo bodočnost slovenske trgovine. Iskati zaslombo pri ljudeh, ki ako že niso sovražniki trgovca, nimajo najmanjšega smisla za trgovski stan, pač ne bo kazalo. Pri volilu brezposelnosti, ki danes vlada ravno v teh krogih, bo pač prišel do boljšega kruha samo oni, ki bo bolj zmožen in dobro informiran v trgovskih zadevali. Informacij in pouka mu pa danes ne more nuditi organizacija, ki operira samo z brezpomembnimi frazami, te informacije nudi mu samo organizacija, kjer sede tudi starejši izkušeni ljudje- Strah, da bi sodelovanje s Šefom morda postlab-je.prazen. Ravno nasprotno, vsak šef bo šalo mater,ijelno stanje posameznika, za uslužbenca, ki sedi pri njegovi mizi in žil j im dela, v trgovini in izven nje, poproje kaj storil, kakor za onega, ki se fnu izogiblje in hodi pota, ki včasih niso prav nič v skladu z njegovo trgovino. Društvu in članom nastavljcm-cem do sedaj ni prav nič škodilo, da so sedeli v odboru polog šefov tiidi nastavljene!, ravno obratno, vladalo je vedno neko prijateljsko razmerje mod obema. Od mlajših moči samih bo največ odvisna njihova bodočnost, zato je skrajni čas, da se tudi oni oklenejo Slovenskega trgovskega društva, ki jo do sedaj edini zaščitnik' slovenskih trgovcev in nastavljencev v Mariboru. Redni sestanki Slovenskega trgovskega društva, vsak prvi torek v mesecu, omogočajo vsakemu no samo medsebojne stike, temveč,tudi poljubne razgovore o-va^lj .pekočih vprašanjih, to tembolj, ker jo tajnik Trgovske n obrtne zbornice v Ljubljani, g. Mohorič, obljubil posečati to večere in daja-vsa potrebna pojasnila. Za. trdno torej pričakujemo, da bo obisk teh sestankov vodno večji, kar bo gotovo v korist posameznikom in celotnemu društvu. Na ta način pa naj bi se dvignilo tudi družabno življenje med člani, ki znani prizori med don Qu.ijotom in Sancho Panzo, ki so istotako resnični kakor komični. Tolstoj je ne lo v trenutkih praktičnega življenja, marveč tudi v trenutkih iskanja lepoto in resnic potreboval ženskega Sancho Panzo in mu bil hvaležen za neštete drobne usluge. Gospa Tolstojeva je potekla iz rusko aristokratsko rodbine. Njena vzgoja jo bila konvenci;*one!na, kakor jo poznamo iz ruskih romanov. Nič ni bilo posebnega na nji; taka skromna, delavna in srečna žena bi bila Tatjana, če bi jo usoda združila z Onjeginopn- Lov Nikolajevič jo jo privlačil radi svojo ambicioznosti in jo šla za njim kakor gre koprneči potnik za lučjo. V skupnem življenju ž njim jo spoznala vse njegove privlačno in odbijajočo lastnosti. Lev Leontijevič pripoveduje, da je med njima vladala lepa harmonija. — Tuimtam je nastal majhen spor zaradi kake malenkosti. Velikih, načelnih sporov ni bilo, dasiravno jo bilo priliko dovolj. Kako važno vprašanje jo na pr. vzgoja otrok- Tu sta si stali nasproti dvoostro ločeni stališči. Eno žensko, instinktivno, čustveno stališče; drugo reformatorsko, eksperimentalno stališče. Kako lahko bi tu nastal tragičen konflikt mod povprečnostjo, konzervativnostjo Ju med nekompromisajrsko pedagogiko cfoktrinarja, podoben one-inu^ med ritmojstrom in Lavro v S tr indbor go vem »Očetu«. Lev Leontijevič piše,^ da so je Tolstojeva uklonila in se omejila na ono vzgojo, ki jo pr-votnejša in globlja, ker so poslužuje instinkta. Tudi v tem so frcali njena visoko razvita ženskost, zdrava inteligenca in uvidevnost. V vsem jo imela neko stalno linijo, kot jo imajo vsi ljudje, tvori danes tudi važen faktor o našem slovenskem Mariboru, kjer jo treba še marsikaj popraviti in zboljšati- Seja občanskega sveta. ‘ Maribor, 31. marca. Danes ob 19. uri so je nadaljevala seja občinskega sveta. Župan je sporočil, da je 28. tm. umrl mariborski knezfl škof dr. Napotnik. Zupan je stolnemu kapitel ju izrazil v imenu občine sožalja V soji klubovih načelnikov se je oklenilo, da se občina udeleži pogreba s primerno reprezentanco. V znak so* žalja so vsi navzoči vstali. V zadnji (tajili) seji, se jo sklenilo, da 60 mestnim uslužbencem in ypoko* jencem naknadno s 1- januarjem 1.1-zvišajo draginjske doklado. Ker za ta izdatek ni kritja, ekleno občinski svet, da, so najame začasno posojilo v znesku 600.000 kron, ker bi ee sicer doklade s 1 aprilom no moglo izplačati. GSospodarsko-finančni odsek* Podružnici SPD v Mariboru so’ z žirom na delavnost in važnost društva dovoli odpis davka. Prošnji za odpust pasjega davka s3 principi jelno odklonijo, ker bi se sifr* vsi psi spremenili v čuvaje- Kot čuvaji se računajo samo psi, ki so ves dan ni verigi. Gostilničarska zadruga protestira proti naknadnemu pobiranju 200?» doklade na državno užitnino. Z ozirom to, da je davek upravičen in odobren & imajo gostilničarji še itak 2.80 din. Pr> litru dobička, se ugovor zavrne. Glasbeni. Matici se kot važni kul1 turni instituciji dovoli 3009 din. poclpg' re- Študijski knjižnici se dovoli 2000 K za nabavo revij. Slovenskemu 'obrtnemu društvu ^ Mariboru so dovoli ob priliki priredit* ve pokrajinske obrtno razstave 1000 P* podpore. Prošnja udruženja vojnih invalid^ za nabavo živil se odkloni, ker jim na razpolago Ljudska kuhinja. Prošnja Dijaškega doma za popr^'r° sušilnico se odkloni, ker mora za to beti^iruštvo, ki ima poslopje v na jen1^' Istočasno se sklene, da se izvede preP1,3 V zemljiški knjigi, kjer je še vednovfw san »Studcntenheiim«. Prošnja dijaškega doma visoikošo** cev v Zagrebu za podporo so z ozij?1? na slabo finančno stanje mestne oboi11' odkloni. Prošnja podkovskega mojstra za Pf vrnitev stroškov za napeljavo elektrlC' nega toka sc odkloni. Stroški se mn P?j vrnejo le v slučaju, če sc pred 10 izseli iz dotične zgradbo. kateri izvršujejo kvantitativno *?• ljenske dolžnosti. Na pr- njena teh? jeznost (v primeri z bolestnim, netf1^ nim iskanjem Leva Nikolajeviča)-»Mati je ostala do svoje smrti zvC,^m pravoslavni cerkvi in ni nikdar na to, da bi se ji bila izneverila. jo sicer pobožna, a ne ekstremno. cerkev se je vozila bolj poredko® zato, ker ni imela časa. Za njo jo jala religij/ predvsem v izpolnjeval”, živi.jenskih dolžnosti in se ni nikdar P čala z vprašanji, katerih rešitev P j sega njene moči.« (L. L. Tolstoj c- ,'0 Ko jo Tolstoj preživljal svojo m°rfl jji krizo, jo trpela ž njim, dasiravno ,j, odobravala njegovih verskomora10 v. .nazorov. Ko se jo obitelj preselil3^ Moskvo in je Tolstoj občutil bolj ^ kedaj poprej kričečo nepravičnost- ,j<, vlada v družbi in vso demorali03. 9 bogastva, jo bila grofica Tolsto3 . njegov tihi sotrpin. »Prva dva jg po naši preselitvi v Moskvo«, jo v nekem pismu, »som jokala vsak ^ ko sem le zagledala Leona. Bil .1° 0j kot žalosten, bil je uničen. Ni g’eiUf jedel in je večkrat plakal- Misli*?, joda moram zblazneti«. Tolstoj jo ° ^ boko nezadovoljen in je skušal P .{elj sti svoje nezadovoljstvo na _ »Ali so jo moglo več zahtevati ° r^iy ali jo mogla dati več kot je dala«. ' . ^ šuje njon sin v citiranem spisu._ jo moglo to ženo prisiliti, da bi r^ lila premoženje beračem in vrgla ^ ke na cesto? Ali pa bi bila posla la ^ v ke v vaško šolo, sama pa so prest m kmečko hišo? Njen razum 3° . ^ več zdrav, da bi so dala tako nevarno pot. Živela jo zlV ki je obstojalo v realnosti. Brez . krepke živi ionske odpornosti i*1 ' Državni realk? ite dčvoifi raieisek 4428 kron za kritje sz minutogd,ffk>Itetia preostalega dolga. , J/. J f|% !l Zgradba. trnnsformatorrjiaj za) Koroško predmestje se raapiše. Pri! tej prijMki poroča župan, da ima mestno električno podjetje nalog, da; sestavi proračun *a razširjanje električne . irazsčetljaive ftK) vjjeni mestu. v ;e ■■ Pokrajinska uprava' za Slovenijo je Predlog občine za povišanje davka na vozila1 občini vrnila v ponovno proučuje z opombo.' da bi zvišanje davka Jia vsa vozila lahko imelo slabe posledice. Obdaeijo na j se izrecno .le lukišuzna /ožila. ' ! Predlog, da se doklade na žgan je, liker je itd- zvišajo od 2.50 oziroma 1.50 Pili. na 10 Din. od liektoliterske stopinje, se soglasno sprejme. Občini Krčevina se zvišajo sorazmerno z mariborsko občino vodovodne Pristojbine, kar se dosedaj še ni zgodilo Predlog za zvišanje občinske doklade na pivo po vzorcu Zagreba se od-'loni. Pristojbinskenm oddelku finančnega okrajnega ravnateljstva se dovoli 4000 Lin. nagrade za pobiranje -občinskih’ ■doklad, , ). Konjedercu A. Nendlu se zviša let-•aa pristojbina od 600 Iv na 900 Din. Ob •enem se mu sporoči, da polovi v mest-' ®«m parku vse pse, ki tekajo prosto po nasadih. Za vsakega zasačenega psa niora lastnik plačati v mestno blagajno uk) Din. globe, sicer §e mora, psa ubiti. Pogrebne pristojbine mastnega pogrebnega zavoda, se zvišajo na tokratni znesek mirnega časa., vendar pa tako, ostaneta zadnja dva razreda neiz-Promenjena. Potemtakem 1xk1o cene Redeče: gala 12.600, I. razred 8-400, II. f 50, JU. 4000, IV. 2.600, V- 1600, ;VI. 1200in VH. 800 kron. Otroškemu vrtcu se dovoli za naba-v° vrtnih učil 100 Diin- : Pravni odsek’- , Pokrajinska uprava je dovolila pobiranje davka na razkošje v barih, va-Pjetejih itd., ki znaša 10% od potrošena zneska. Za enkrat se sklene pobirati a davek samo v baru (Velika kavar-313)- Od. časa do časa pa bo občina v dajani slučaju naložila ta davek tudi v dfn.gih lokalih. Pivši ravnatelj mariborskega gledišča Gustav Siege zahteva povrni-, ".'^stroškov za razsvetljavo v 1.1916, I"17 in I9is ter subvencijo v znesku “*^0 Iv, ker je ta zahteva upravičena, Cv»stih’ materijelnih življeanskih princi-1)07 bi Tolstoj ne mogel nikdar tako ‘/stro in dovršeno živeli za svojo veliko dušo in svoje ideje«. Tu - °4i koncu življenja je postajal ve-Jp? starec, vsak dan bati misterijozen-mteč bližino smrti, je spisal testament, ,e da bi so bil posvetoval z ženo- Te-^nieut je skrival. Grofica je izvedela njem in mu očitala, da hoče maiteri-telrno uničiti vso obitelj. Zopet se je Popj-jjela praktična skrb z idejo. Zen-n, a 2 genijem. Resničnost z irealnostjo. ^ olstoj je zbežal z dr5vila na pot- Izmučena in prekiipe-bolesti je dospela.. do male že-va- Ali se Tolstoj •Meni ^ XajV0dal, da je drobna, praktična ha -V^teko potrebna kot velika, dalj-86 -J® v zadnjih trenutkih tebi a res že popolnoma od- slci T6a^^le®a'h svetu in kakor'fcrščan-žrivi j6 Vo.t'T1 ik ptrojklel vso materija!nost slisjf1^^ -^li j® njegov umirajoči duh dot.«- 2°iestne utripe bitja, ki se je ij-Virš* ese'Petja. žrtvovalo zanj, da mu Učniw ^P^eglcdm0 vrsto drobnih, prak-'4liti Upravičeno smemo mi- iog I- a J6 Eev Nikolajevič, poslavlja-hiu ' -? sveta., blagoslovil tudi njo, ki iJa najvišji simbol ženstva: drugo pa na j zahteva od »Kasinoverei-na.« —1 Nadalje se je dovolil sprojem v občinsko' zvezo 10 osebam, med drugimi tudi dr, Rudolfu Franzu, posestniku nedavno'pogorelega mlina. • Češka tvrdka ŠonHy namerava zgra 'diiti' v .bližini klavnice tekstilno tovarno. tVi principu se sklene, da se proda od mestnega zemljišča le toliko, kolikor ga občina, ne potrebuje m razširjenje., klavnice. Klavnlškl odsek’. •«r Izvozna tvrdka Predovič in Prig-ljevič d. d- je stavila občini ponudbo za najem mestne klavnice ter ponuja letno I milijon najemnine ter se zaveže, da; prodaja črevesno mast-, pluča, jetra itd. na maritTSrskem trgu 15% pod1 dnevno ceno. Kazen tega poveča mestno hladilnico na lastne stroške, če se obveže občina, da ji prepusti v najem za gotovo dobo let. Občinski svet sklene, da*stopi s tvrdko v tozadevna pogajanja. Tvrdka, pa se mora tudi obvezati, da prepusti občini po lastni ceni letno 1000 do 1500 komadov svin j, s katerimi bi se na domačem trgu lahko uspešno [regulirale -eene slanine in masti. Ob 22. uri je župamzaključil javno sejo, nakar se je vršila še tajna seja- Politične vesti. * Monarhistično gibanje v Nemčiji. Nekateri listi opozarjajo, da se v Nemčiji pripravljate dve vstaji: monarhistična in komunistična. Izgleda, da po te vesti le manever, naperjen proti Franciji- Vendar pa so opaža ojačenje monarhističnega gibanja tako v Nemčiji kakor tudi na Madžarskem in v Avstriji. Istega dne, ko se je izvršil a-tentat na Miljukova, se je vršilo v Berlinu zborovanje ruskih monarhistov, katerega so se udeležili tudi nemški monarhisti. Češki listi opozarjajo na akcijo generala Wrangla v Jugoslaviji. Reakcijonarno -, monarhistična fronta se zopet zbira in utrjuje. * Male države In genovska konferenca. Po londonskih vesteh sta Lloyd George in italijanski zunanji minister Sohanzer sklenila, da male države ne smejo predlagati svojih posebnih zahtev. Njihova naloga je potemtakem: poslušati in ubogati! * Sovjetska delegacija ima strah-Vsletl atentata na Miljukova jo sovjetska delegacija dobila strah pred ruskimi monarhisti. Zato 1» potovala v Genovo v spremstvu vojaškega oddelka, hotel, kjer bo stanovala, bo zastražen po ka.rabinerjih. Torej bodo tudi sovjetski mogotci uživali zaščito bajonetov kakor stari reaikoijonami poten-taiti. Nihil novi suh sole ... * Odmevi Wirthovega govora v Franciji. Znani govor nemškega kanclerja dr- Wirtha, s katerim je protestiral proti najnovejšim sklepom repara-oijske komisije in ostro žigosal nasilje antante nad Nemčijo, je vzbudil v Parizu živahen odmev. ,Vsi listi prinašajo komentarje in napadajo nemške državnike, da se hočejo izogniti plačevanju. Posebno ostro pišejo listi »Onev-re«, »Radii« in »L’ Homme Libre«. Francoska javnost zastopa stališče, da je Nemčija dolžna plačati in da lahko plača. Tudi če bi izbruhnila revolucija v Nemčiji, bo Fran cija slejkoprej vztrajala pri zahtevi, da mora nemški narod izvršiti svoje obveznosti in poravnati stroške za obnovitev razdejanih' pokrajin Francije. * Francija grozi z topovi. Pariški listi pišejo o govoru predsednika repa-racijske komisije Duboisa, ki je dejal: Francija, ki je največ pretrpela med vojno, je dovolj močna, da nastopi sama, če zavezniki ne bi zavzeli odločnega stališča. Francija zna, kako je treba postopati e topovi in bajoneti- Ta govor za ikterim stoji ogromna večina francoske javnosti in vsi oficijelni politiki, jo dokaz, da bo Francija nastopila v Genovi z vso odločnostjo proti Nemčiji. * Iz parlamenta. Beograd, 31- marca. (Zečevičeva afera). MiniSterski svet je zaključil, naj posebna parlamentarna komisija preišče zadevo generala £5ečevič* in ugotovi prave krivce. Vlada jo pristala na parlu.inenturno anketo, a pod pogojem, da opozicija u-makne svojo obtožbo. J utri se bo v parlamentu glasovalo o tem. * Protidržavni izgredi v zagreb-šiam pbč. svetu- .. Nh jVČeimišnaF iieii zagrebškega mestnega sveta je dr. Srhulj prečita! izjavo proti: ju gosi ov. napredni amladini. iVj to se je vmešala tudi galerija, ki je začela tuliti Dolje demokrate, dolje Srbi. Na galeriji so bili večinama. zagrebški tramvajski uslužbeinci. Ko je demokratski zaupnik dr. Juriša zahteval, da prepreči to posezanje galerije v občinsko sejo,'mu je blokaški1 župan odvzel besedo- Nato so demokratski obč. svetniki, zapustili dvorano. * Izenačenje davkov. Generalna, direkcija neposrednih davkov izdeluje načrt za izenačenje davkov. * Poljska in baltiške države so se izrekle za priznanje sovjetske Rusije. * Naša vlada za intervencijo na Reki. Jugoslovanska vi atih je pri kabinetih v Parizu in Londonu podi-vela korake, da doseže sodelovanje Francije in Anglije pri vpostavrtvi mini in reda na Reki. Dnevna kronika. — Polomija tržiškega župana. Tr- žiški. župan, ki je olienem član goriške-ga deželnega zbora, je na eni zadnjih' sej’ tega zbora, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje avtonomije Goriške, k alkar poroča tržaška »Edinost«, edini glasoval proti avtonomiji. Njegovi vo-lilci in someščani pa niso bili njegovega mnenja, zato so g$, ko se je vrnil v Tržič (Monfatoane) tudi temu primerno sprejel!, občinski svet tržiški pa je proti županu sprejel izjavo, v kateri se izreka za avtonomijo Goriške. »II Popolo Friulano« in Reka. Goriški organ furlanske stranke na Goriškem »II Popolo^Friulano« prinaša v eni svojih zadnjih' številk uničujočo sodbo o italijanskih avanturah na Reki. Odkrito govori, da Italiji ni radi Roke in< reških Italijanov, ampak radi Trsta. Reko hoče uničiti, ker noče. da bi postala konkurentinja Trsta. Obenem pripominja, da bi Videm (Udine) ravnotako rad uničil Gorico, kor se boji njene gospodarske konkurence- — Ob koncu pravi list, da, Furlane italijanske narodne bolečine prav nič ne brigajo, kakor jih tudi ne brilga italijanska usoda. — Dijaška Matica na Primorskem. Naši Primorci so dan za dnom bolj razvijajo, sedaj snujejo tudi Dijaško Matioo, podporno organizacijo za slovensko primorske dijake. Denarna sredstva si bo Dijaška Matica preskrb-ljevabi potom članarino rodnih' članov, vsakoletne ustanovnimo ustanovnih članov, rednih podpor denarnih in drugih zavodov, dijaških podpornih davkov pri plesih, veselicah itd-, dohodkov veselic in koncertov, ki. jih bo prirejala D. M- sama ter končno potom posebnih dijaških' kolekov. Ker vemo, da naši Primorci, česar se lotijo, tudi izde-dejo, smo trdno prepričani, da bo imela primorska, slovenska študirajoča mladina v kratkem za seboj močno podporno organizacijo, ki bo marsikateremu nadarjenemu, toda rovnemu dijaku po-mogla do dovršitve študij. — Z vseh koncev sveta. V Rusiji stane ena brzojavka 350.000 rubljev. Delavci VI. razreda dobivajo 4,500.000 rubljev mesečne plače, v Petrogradu in Moskvi še 1,500.000 rubljev draginj-slcih doklad- Poljskemu prezidentu Pilsudskemu je zapustiFneki sorodnik v zlati Ameriki lepo s vato par milijonov dolarjev, ki iznaša v poljski valuti več miljard mark. -— Na Dunaju je delavstvo demonstriralo proti nezaposlenosti. — V Avstriji se je osnovala nova legitimistična stranka,, katero vodi nelci Hoinigg (slovanski renegat). Cilj te stranke je obnovitev stare Avstrije z legitimnim vladarjem habsburške dinastije. — Pred praško poroto bil obsojen, na smrt učitelj Janu-šek, ki je umoril neko vpokojeno učiteljico in jo oropal za. 2000 K. — Sko-dovih tovarnah v Plznju je eksplodirala granata in raztrgala na kose dva delavcu. —^ Italijanska vlada je dala zastražiti Hotel, v katerem bo bivala ruska delegacija, z 200 karabinjerji-— V ruhrskih rudnikih v Nemčiji dela 200 nemških' vseučiliščnikov, ki si hočejo na ta način zaslužiti denar za študije. — V Chicagu živite sestri Blažkovi, ki ste zraščeni skupaj. Pred par dnevi je ena zbolela in je tudi druga nalezla, bolezen od nje. Obe so spravili v bolnici- Ena teh’ sester je vdova in ima 12 letnegn. sina. t-s. Nft Madžarskem so našli izgubljeno deld znanega ^slikarja Leonarda da Vinc La j last kneževske rodbine Esierbiazy. IJ-' metnina je vredna 1 milijon madžar-J škili kron- — V, Parizu so .prodali1 3.31 prvih či-eŠenj za 150 frankov. —• Trgovska zadruga mariborska okolice naznanja, da morajo biti rct pondeljek, dne 3. aprila t- 1. glasom! sklepa Zveze trgovskih gremijev ihl zadrug v Ljubljani vse trgovine v! znak protesta zaprte. Statistika Jugoslavije v primeri z drugimi državami in našimi mest j med seboj. Iz nove Jurasove knjige »Zemljepis Jugoslavije«, ki je izšla nedavno v Zagrebu, posnemamo sledeče zanimive podatke: Jugoslavija ima’ -48.000 kv. km- površine ter 12,030/1*00 prebivalcev. Gostota prebivalstva znaša 48, to je, na 1 k v. km pride 48 prebivalcev. Po številu prebivalstva, nas nadkriljujejo Češkoslovaška za 1 mili« jan, a Rumunija za 3 milijone, dočira prekašamo mi Avstrijo (5,500,000), Madžarsko (7.5 mil-), Bolgarsko (4.5 milijona), Grško (6.1 mil.), Švico (3-8S mil.), Belgijo (7-65 mil.), Nizozemsko G mil,). Švedsko (5.85 mil.) ter Norveško (2,72 mil.). Po pokrajinah jef razdeljeno prebivalstvo sledeče: Srbija! 4.2 mil-; Hrvatska-Slavonija 2.75 milj Bosna - Hercegovina 1.88 mil.); 'Voj-' vodina 1.38mil.; Slovenija 1.06 mil.?, Dalmacija 0.63 mil-; Črna gora pa 0.92 mil. Po narodnosti je 85% Jugoslovanov a ostalo so Čehoslovaki 0-15 mil.; Nemci 0.51 mil-; Madžari' 0.471 mil.; Albanci 0.48 mil.; Romuni 0.18 mil- ter Turki 0.15 mil. Vse ostale no* rodne manjšine (Španjolski Židi, Jfcali4 jani, Rusdni, Poljaki itd.) štejejo ko-l maj 200.000 duš. Po veri se dele Jugo-' sloveni na: pravoslavne 5.6 mil.; kato-i like 4.8 mil-, muslimane 1.4 mil., evan-j geliste 0-21 mil. ter žide 0.06 mil. Mesta: so po velikosti razdeljena sledeče^ Beograd 111.000 prebivalcev, Zagreb' 108-000, »Subotica 101.000. Sarajevo! 60.000, Ljubljana 53.000, Skoplje! 41.000, Novi Sad 39-000, Osijek 34.000,1 Split 31.000, Sombor 31-000, Seula; 30.000, Maribor 30.000, Bitolj’ 27.000; Vel. Bečlcerek 27.000, Vršac 26-000, 8jgJ lika Kikinda 25.000, Niš 25.000, itd, j. Pokrajinska obrtna \ razstava v Mariboru. Po vojni so je začelo v trgovsEilg industrijskih in obrtnih krogih po vsej! Evropi noVo, živahno gibanje. Posebno* živahno je to gibanje v mladih slovate skih državah,- v Češkoslovaški, Polili) in Jugoslaviji. Slovanska trgovina, in«! dustrija in obrt poprej, d asi ni zaostat jala po kakovosti za drugimi, ni prišla,' do prave veljavo; krivo temu je bilo toj da države, katerim smo. poprej pripa-[ dali, niso imele interesa na razvitku slovanske produktivnosti, nasprotno, da*' so te države celo skušale to produktivnost ovirati, da bi s tem zatrle nevar-j no konkurenco favorizirani trgovini, industriji in obrti svojih »vladajočih’«' narodov; pri nas Nemcev in Madža-1 rov. Ker ni bilo prave organizacije in! reklame, ker je vsled položaja sploh:! ni bilo mogoče izvesti, naša produkcija11 ni mogla preko ozkih mej; osvojiti si ni mogla niti lastnih narodnih terito-i rijev, ker jo je povsod zasledovala inf izpodrivala konkurenca tujih družb in’ favoriziranih podjetij. Po vojni se je a ustanovitvijo nacijonalnih držav položaj temeljito izpromenil. Že takoj ob’ prevratu smo spoznali, ’ da je treba z' uvozom tujih proizvodov prenehati ter. odpreti domač trg domači produkciji v kolikor še obstoja, v kolikor pa še ne obstoja, da jo je treba ustvariti. Produktivna osamosvojitev od tujine je postala eno vitalnih vprašanj našega narodnega gospodarstva. J Država kot taka vstvari pač lahka predpogoje za to produktivno emancipacijo, ne more pa je izvesti v podrobnosti, ker to tudi ni in ne more biti' njena naloga- Podrobno delo realizacije tega lepega zadatka pripada inici« jativi poedinili gospodarskih, oziroma produktivnih panog. Na teh je, da svoje izdelke razširijo, da z njimi seznanijo širšo javnost, konsumente. Deloma se to vrši potom različnih reklam, predvsem v časopisju itd- reklame, da-si učinkovite, pa ne morejo imeti vselej popolnega uspeha, ker ni dovolj, da javnost ve, da se ta in ta artikel iz^ delude.donia. ampak, je,,treba, da tudi' Stran 4i W ****** jta lastne oči vidi, tla so sama prepriča., da je ta artikel tudi res dober, prvovrsten tor da na zaostaja za onim tuje provenijence. To pa je mogoče edino na sejmu, ali pa na razstavi. Sejmi in razstave so bili v navadi (tudi že poprej; znani so nam bili pred-psern, v Nemčiji, sejmi kožuhovine v Jiusiji itd. malo pred vojno se je pojavil perijodičen sejem krzna tudi v Ljubljani; pravi razmah pa »o dobili kopi a j po svetovni vojni. V slovanskih (državah se vrše sedaj perijodični velesejmi v Pr&gi, Bratislavi, Varšavi, {Ljubljani, Zagrebu itd- "Velesejmi so [velepodjetja moderne reklame, tem ob jptrani pa stoje razstave, ki so navadno /omejene le na produkcijo gotovega državnega ozemlja ter bolj specijalizira-{pe po strokah, tako n. pr. obrtnih, in-dustrijelnih, trgovskih itd. Namen razstav pa je isti kakor velesejmov in sejmov: popularizirati domačo produkcijo ter ji pridobiti kcnsumente, obesnem pa tudi prodati razstavljene pro-jzvcde. Pri nas so najbolj oživele obrtne razstave. Prvo pobudo za to je dalo lansko leto agilno Slovensko obrtno društvo v Mariboru s svojo prvo razstavo v Gotzovih prostorih. Že ta razstava, čeprav so ji manjkale neobhod-,no potrebne izkušnje, je uspela jako dobro ter rodila v vsakem pogledu le-!pe uspehe- Ta prva lanska obrtn,a razstava v j Mariboru je dala pobudo za misel, pri-, j rej ati v našem mestu perijodieno vsako leto take razstave. Izkazalo pa so je, da mora v bodoče opustiti ozke mestne jmeje ter razširiti delokrog razstave na jves pokrajinski teritorij. Letošnja razstava, ki so bo vršila od 8. do 17. sept. bo radi tega že razstava cele mariborske oblasti, to je bivše Spodnje Štajer-|ske, Prekmurja in Mežiškega, ter bo radi tega tudi nosila naslov: »Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru«. Na njej bodo zastopani obrtniki vseh jnuavedenih ozemelj in 6iceir razdeljeno fna 6 strok: oblačilno, aprovizacijsko, tetavbinsko, 1 ešn »obdelovalno, kovinsko ter mešamo (ostali izdelki obrti in industrije). Vodstvo 'je v najboljših rolkah jn priprave v najboljšem teku, kar vso jamči, da bo prva pokrajinska obrtna razstava v Mariboru v vsakem .oziru res prvovrstna. Ta razstava pa 'ne bo velikega pomena le za naše obrt-'jništvo in našo narodno gospodarstvo sploh, ampak tudi za Maribor kot'tak. jPrivedla bo v Maribor nešteto tujcev in predvsem bratov iz južnih krajev naše državo ter tako osvežila in povzdignila (tudi tujski promet in glas našega mesta. Radi te^a je treba, da podpira to razstavo po svojih močeh vsa naša mariborska in sploh pokra jinska javnost. ; Naročnina „Tabora“ znaša od 1. aprila napref: Po pošti mesečno . • « . . D 10— na dom dostavljen mesečno D 11.— na izkaznice mesečno « . D 10.— y inozemstvo mesečno . * D 18.— Cene posameznim številkam ostanejo dozdajne: Za navadne po 50 para, za sobotne po 1 Din- Mariborske vesti. Maribor 1. aprila 1922, CENJENE NABOČN3KE prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino ker bi bili sicer primorani list ustaviti. Uprava »TABORA*. »Tabor« izide v pondeljek ob na-f ■Vadmem času- Tajništvo demokratsko stranko za Maribor in mariborsko volilno okrožje je v Mariboru, Barvarska ul. 1 (v istem lokalu z mariborskim uredništvom in upravo »Jutra«). Kdor izmed strankinih pristašev ima kakršnakoli zadevo, v katori želi nasveta ali -pomoči, n n i so oglasi v tajništvu. m Zverinski oče. 32-1 etni zidarski pomočnik Peter L. iz Ljutomerske o-kolice jo minulo jesen vzel svoje nezakonsko deto k sebi, ker se je sprl z materjo, deklo Julijo V. Peter L. so je preselil z detetom v Maribor ter so nastanil v barakah v Dan j ko vi ulici. Dete je dal na hrano k sosedni stranki. 'r» ■k Js v^raazvečos>> je skusi dalje časa jokajoče dete pomiriti, pTi čemur so mu pomagali tudi sosedje- Ko so se sosedje čez nekaj časa odstranili, je dete naenkrat utihni- lo. Tudi luč v zidarjevem stanovanju je ugasnila. To se je zdelo sosedom sumljivo. Zato so šli še enkrat .pogledat. Otrok je ležal -v postelji, iz nosa in ust mu je tekla kri. O tem obveščena policija je odredila prevoz deteta v bolnico, Peter L. pa je moral v luknjo, ker je osumljen detomora. On sam priznava, da je morda storil nekaj, kar bi zamoglo detetu škodovati, izgovarja se pa, da je bil pijan- m Klub jugoslov. rez. astnikov v Mariboru naznanja, da so vrši drugo predavanje in sicer o pravilih službe, v četrtek dne 6. aprila 1922 ob 20. uri v »Kmetski sobi« Narodnega doma. Predaval bo zopet g. poručnik Pavlič. Odbor pričakuje, da bodo tovariši-čla-ni to predavanje posolili še v obilnejšem številu, kakor prvo- Pristop je dovoljen seveda tudi rez. častnikom-nečlanom in maturantom srednjih šol. Odborova seja torek dne 4. aprila t. 1. ob 18. uri v Narodnem domu. Polnoštevilne udeležbe prosi predsednik. m Žepar na delu. Policija jo aretirala danes dopoldne nekega 20-letnega Lovra B-, ki jo osumljen ,da je zmak-nil neki ženski na trgu denarnico. m Generalni konzul dr. Beneš, ki se udeleži mariborskega večera Češko-slov-jngoslov. lige, se pripelje v Maribor v družbi z dr. Trillerjem v torek popoldne s tržaškim brzoVlakom- G. konzul bo popoldne interveniral pri nekaterih tukajšnjih uradih v raznih zadevah češkoslov. državljanov. m Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru poziva vse svoje elane, ki imajo od društva izposojene knjigo, na j nemudoma vrnejo ob uradnih urah v pondeljkih in petkih od 14-do 15. ure. m Za Jugoslovensko Matico se je nabralo v gostilni Šober v Vrbanovi ulici 40 kron. Vsem darovalcem iskrena hvala. Posnemajte! m Osebna vest* Poveljstvo varnostne straže je prevzel s 1. aprilom revirni nadzornik g. Franjo Finžgar, dočim jo dosedanji poveljnik revirni .nadzornik g- Anton Najdič nastopil bolezenski dopust. m Smrtna kosa. Jožef Pocibrežnik, ppsostnik in orož. stražmojsteir v pokoju v Jelovcu pri Kamnici, 56 let star, je po dolgi bolezni dne 31. marca v splošni bolnici v Mariboru umrl- — Pogreb se vrši 2. aprila ob 15. uri na cerkvenem pokopališču v, Pobrežju. m V petek’ zvečer se jo izgubil na potu od magistrata čez Glavni trg po Koroški cesti sveženj ključev, (od blagajne in pisalno mize) povezanih na verižici. Najditelj se naproša, da jih odda pri policiji- j m Glasbena Matica* V pon del j ek, dno 3. aprila ob 20. uri skupna vaja za mešan zbor in orkester. Poljioštevilnost dolžnost! Pevski odbor. m Načelstvo kovinarske zadruge v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da se vrši dne 3. aprila 1922. ob J-j 11. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani protestno zborovanje proti prometnemu davku, vojnem davku za leto 1920- in zakonu o pobijanju draginje. Da so mora kolikor mogoče veliko število obrtnikov udeležiti ttega zborovanja ©poživlja načelstvo kvinske zadrugo, da imajo v pondeljek dno 3. aprila 1922. vse njeni člani svoje obrtne lokale brezpogojno celi dan zaprte. Obenem so pozivljejo vsi člani da podajo nemudoma vodstvu ‘obrtno nadaljevalne šole sledeče * podatke: 1. Koliko vajencev zaposluje (imenoma navesti); 2- pričetek iri koliko časa traja učna doba; 3. kodaj jo začel obiskovati obrtno nadaljevalno šolo- 4. Ako odda kdo podatke osebno, naj prinese učno pogodbo seboj. Kdor so ne odzove pravočasno temu vabilu, se kaznuje v smislu sklepa občnega zbora z dne 26. marca 1922. z redno kaznijo. \ m Dijaški kuhinji v Mariboru. — Okrajni zastop v Mariboru je podaril Dijaški kuhinji v Mariboru K 10.000 (d&settisoč kron) mesto venca na grob t blagopokojnemu knezoškofu gospodu dr. Napotniku Mihaelu- Odbor Dijaške kuhinje so slavnemu Okrajnemu za-stopu za velikodušni dar najiskreneje / '-.bljuje. m Savez špeditera Jugoslavije pod-sekcija Maribor naznanja mariborskim članom, da so špediterji solidarni v trgovci in obrtniki in ostanejo dne 3-1. m- obratovališča zaprta. m V znak protesta proti krivičnim davkom, so v pondeljek trgovine celi dan zaprte. m Mariborske banke imajo v ponds-ljek dne 3- t. m. svoje blagajne zaprte. Uradna odredba. za vzdrževanje javnega reda povodom pogrebnih svečanosti knezoškofa Dr. Mihaela Napotnik dne 3. aprila 1922. 1. Slomškov trg. Na Slomškovem trgu bodo sledeči vojaški kordoni: od gledališke ulico ob trotoarju pred parkom do poštnega poslopja- — Na drugi strani od župnjišča do stolne cerkve in od južnega vhoda v cerkev do vogla stolne ulice. Prostor med temi* kordoni mora ostati popolnoma prost in se vrši dovoz za avtomobile in vozove k cerkvi edino le skozi Slovensko ulico, gledališko ulico ob Škofijskem ordinarijatu, župnijšču le vratom cerkve v presbi-terij. Odvoz pa ob cerkvi v Stolno ulico. Promet v Stolni ulici od Glavnega trga na Slomškov trg, ostane vstav-ljen. Odhajajoči avtomobili in vozovi vozijo po Stolni v Koroško — dalje ix> Strossmajerjevi in enih to križajočih ulic v Prešernovo, kjer čakajo po rodu konec pogrebnih svečanosti, ki se vršijo v Frančiškanski cerkvi. H. Glavni trg- Na Glavnem trgu ima ostati odprta pot od ogla Koroško ceste do Tattenbacliove, ker se bo po tem potu pomikal sprevod. Za čas sprevoda so vstavi vozovni promet popolnoma po Glavnem trgu in čez državni most na Glavni trg, iz V utrinjske, Gosposko in Koroške ulico na Glavni trg, daljo po Tattonbachovi od Glavnega trga do Sodne ulico tor iz postranskih ulic v ta del Tattenbachove. Isto'volj a za Sodno ulico in Aleksandrovo cesto; ki bo rezervirana za sprevod 'od ogla Sodno ulico v PreYornovo, ob drevoredu pred Goizovim poslopjem do Trga Svobodo in cd tam do ogla Kopališko ulice- Za temi kordoni so postavi občinstvo, katero se presi, da s? strogo drži reda, zadrži mirno in ukloni vsakim odredbam oblastvenih organov, ker lo na tak način bo dana možnost vzdrževati red. Objave. § Glasbena Matica v Mariboru priredi v soboto dno 8. aprila 1922. v Gotzovi koncertni dvorani koncert s prijaznim sodelovanjem gosp i c Slavice Mezgec, profesorico Marije Kače-rove, opernega pevca g. Štefana Ro-manovskega, moškega in ženskega zbora ter društvenega orkestra. — Spored: 1. Grieg: Nova zemlja, moški zbor z bariton-solom in spromljova-njem orkestra, 2. E. Adamič: Petnajst let, Lajovic: a.) Večer, b) Pomladni spev, mešan zbor. F. St. Mokraejac: II- rukovet (mešan zbor). 3. O. Dev: Vzdih, Leoncavallo: Prolog iz opere Pagliacci, Gounod: Molitev Valentina iz Fausta. (Pojo oporni pevec g. Bo-mnnovski). 4. Chopin: Larghotto iz F mol koncerta, Smetana: Furiamt gospica Marija Kačerorva). 5. E- Adamič: Zarja 66 zlati, V-.Mirk: Na trgu, E. AdAmič: Kmečka pesem. 6. Z. Fi-bich: 'Pomladna romanca, mešan zbor s spremi jevan jem orkestra s sopran in bariton solom. — Začetek točno ob 8. uri. § Koncerti v hotelu Halbwidl, ^Stara pivama«. Natančneje glej današnji inserat. § Nova emisija delnic Trgovske banke d. d. Ljubljana. Pred kratkim ustanovljena Trgovska banka je na svojem izrednem občnem zboru dne 25. marca 1922. sklenila zvišati delniško glavnico od 10 milijonov na 30 milijonov. Natančnejše pogoje subskripcije prinaša današnji inserat’. § Tvrdka Jaš & Lesjak, "Maribor, Šolska ul. 2., opozarja p. n. občinstvo na ceno sladkorja. Več v oglasu. § Podpirajte šport! Šport je v korist vsakemu narodu, ki ga razumo emotre-no in pametno gojiti. Krepi mladini ude, duh, varuje jouired alkoholikom. ki je strup naroda. Tukajšnji slovenski športni klub je sklenil posvetiti vse site skrbi, da nudi mladini možnost udeležiti se raznih panog športa- Ker se še rabijo razno priprave za to sploh in primanjkuje za te tudi gmotnih sred* stev, ki bi pospešila.razvoj športnega življenja, apelira odbor na naklonjenost p. n. občinstva in blagohotne podpore. Slovenski športni klub priredi v pospešitev njegovega namena dne 7. aprila t. l.»Elitni ples« v Gotzovi dvorani s popolno vojaško godbo ter da s tem p. n. občinstvu priliko zabave, Pa tudi -priliko podpore. Narodno gledališče. Repertoar: Sobota 1- aprila Prababica B. Nedelja 2. aprila Ptičar Izv, Torek 4. aprila Skopuh C. pestovanja v mariborskem glcd^ lišču- Drugi teden se vršo v Narodne®1 gledališču zanimiva gostovanja.' ^ operetah »Poljska kri« in »Nitouche« nastopi iz »Ptičarja« nam znana priljubljena subreta ga Ančica Mitrovič Celoten ansambel varaždinskega mestnega gledališča pa se nam predstavi 2 najnovejšim Ogrizevičovim delom »Vučino«, ki jo doseglo v zagrebškem}, gledališču velikanski uspeh. Odli$W dramatik Ogriz<*rič jo znan mariborskemu gledališkemu občinstvu izza lanske vprizoritvo »Hasanaginica«. Kultura in umetnost x »Navodila o ekonomskem ordiaf* ranju zdravil« se zove brošurica, ki j© izdala Okrajna bolniška blagajna V Ljubljani (osrednji urad) za svoj® zdravnike, poslovalnico in lekarna«6; Po veljavnih zakonitih določilih, & veljajo za vse obvezne bolniško blagai' no v Sloveniji, ki so osnovano v zmisla bolniško-za,varovalnega zakona iz ljt® 1888, bratovsko-skladišone in Železnik’1* sko bolniške blagajne, jo sestavil ^ navodila šef-zdravnik g. dr. D. Bi?** ■\veis-Trsteniski, v katerih pojasnaj0’ kako se zapisujejo zdravila brez neP°' trebnih večjih stroškov, vendar h® v škodo zdravljenja bolnikov- Zdravij* so se silno podražila in se šo p odra2 J* Zaradi tega jo potrebna posebna Pa^4 n ja pri zapisovanju zdravil, da ne tfJ pe škode bolniki, na eni strani, na drlli gi pa bolniško blagajne. Navodila Povedo jasno, da je treba pri ordinacij1 zdravil v prvi vrsti vpoštovati intpres3 bolnikov. x Nov roman Luciena Gnitry»- "* Znani francoski igralec in pisatelj J0" manov in dram, Lucien Guitry, oče cha Guitrya jo napisal te dni nov & man »Mademoisolle Carriere«. Ktiu starosti — star je že sf*demdeset 1-^ jo še vedno svež na duhu. x Klasična predstava v grškem (S\e dališču v Sirakuzah. Kakor P°'r°c‘), rimska. »Tribuna!« bodo tudi letos " maju igrali v grškem gledališču Sirakuzah klasično grške drame. ^ programu so Eurioidova »Orestiadf^ Sofoklejov »Kralj Edip« ter Euripi va »Bakantia«. * x Velika razstava italijanskih strov 17. in 18. stoletja se bo V?SL[ majnika v Florenzi. Med razstavljiv so nahajata tudi kralj in papež, JK1’?' razstavi slike Giaua, Paola Pani^jj11.’ Papež Pij XI. pa sliko Castela dolfa. Med mesti bodo najšteviln0’ zastopano Benetke. x Deputacija Francoske akade«1 ^ v Ameriki. Amoriča.ni so na pi-0^^ tristoletnice Molierea povabil v A ^ riko tudi Francosko akademijo^ povabilo spa^jela ter odposlala v A ' riiko deputacijo dveh članov, ^ Ma,urice Domaya ter indiologa_ ^ villona, poslednjega menda radi ker zna angleško* - x Komedija o Moliereu. • gledališče »Odeon« Je uprizorilo no novo triaktovko, v kateri kot glavni jui\ak veliki komorno-. Moli^re. Avtorja to slabe T>r1llr01it’‘' v katetri so prikazuje ljubezen ^ rea do neke neznanko, katero gti» rešil pred nekim nasilnežem-^^^j,; Frappa in Dupny-Mazuel. Po eI}zii’u dobro, čeprav jo Dornberg le ma-0 boljša vas- To najlepše ilustrira Prebujenost naših Primorcev. In pri •nas? Kje je vas, ki bi si upala uprizarjati drame? Mesto zdražb in hujskanja nesite v naša sela prosveto! ,r. s Koncert ruskih opernih pevcev v ^'-Pavi. Kusi so šli tudi preko mej Jugoslavije ter ponesli svojo slovansko Pesem tudi v našo Primorje. Jutri, v Nedeljo, prirodo ruski operni pevci Ma-Volkovskaja, Jakov Dolžinski j, ,"uljgijn in drugi konceft v Vipavi v yulij®lci Benečiji. Enake koncerte pri-Tede tudi v drugih večjih krajih slo-^enske Italijo. x »Naša založba« v Trstu- V Trstu So osnovali naši primorski bratje po ^rcu naših književnih zadrug svojo a.šo založbo«, ki ima -namen udružiti mlado kulturne moči našega naroda ob Adriji. »Naša založba« jo izdala 0 dni tudi žo svojo prvo knjigo in si-Cei’ Ivana Preglja roman »Plebanus Jlcaunes«. O Veliki noči izda »Naša.za- * ■'sba« že drugo knjigo Franceta Bevka zbirko novel »Faraon«. Knjigo jo u-2*etniško opremil slikaj Tono Kralj. !^° neumorno razvijanje naše kulture ;v Primorju nas navdaja z naj večjim ''Oseljem. »Nova založba« bo za svoje Publikacijo našla mod našim zavednim prosvetljenim primorskim ljudstvom gotovo obilo hvaležnih odjemalcev- Naša naloga tu, v $vobodni domo-Vlni pa je, da tudi mi pridno sežomo knjigah tržaške »Naše založbe * ter 31'talko olajšamo težko dolo. Dolžnost *iasih knjigarn bi bila naročiti takoj izdaje ter jih s primemo reklamo ^rtti; seveda pa pri tem no smejo pohabiti na kurz lire — zgodi'so namreč abko, da. jo zaračunajo 1:25. s Tretja številka »Preroda« jo !z-feia £ velezanimivo vsebino: Javno ^Pvažanje. Uredništvo: Eeformator- 0. V. Kunstelj. Družina tomelj Preroda. — Dr. A. Brecelj. Iz otroških P6t. Koželjeva. Boj. —* N. F. j^Koja mladine k dostojnosti. — A. T^zišnik. Drobtinice: Kaj nam piše-Drobiž. Vse naročnike opozarjamo, j/a;> so kmalu poslužijo položnic, saj jo ^očnina itak premajhna, a stroški so etiki! Upamo, da ne ostane naš klic vpijočega v puščavi. Nabirajte no-^ naročnikov! V boj za prerod! x H, Sienkiewiczevi romani v no-om prevo(ju. j^0 smo pred leti dobili °veče Sienkiowiczeve romane v slo-®askem prevodu, je vladalo za nje r^^sod veliko navdušenje, in še danes IJo naših javnih knjižnicah živo po-s1°.v.anje po njih. Žal, da so razen ni > P°lanežkih« že vsi razproda-hif- „.a^0^ateri pisatelj jo znal prido-g. 1spoke ljudsko mase tako kakor Hkie-vvlez. Njegovi historični roma-0^i??PTayi evangelij nesebičnega patri »ni a’ njegovih požrtvovalnih ju-Jov_ so postali ideal poljsko mladine, gfgv0 3o navduševali v tožkih dneh ne-. Sienkiewicza kot romanopisca jr > a;,5! dandanes vsi kulturni narodi, citaaoča je^vnoet čuti živo potre- bo, da dobi zojet Sienkiewiczeva dela v roke. Tiskovna zadruga se _ je zato odločila ustreči splošni želji in poda Sienki e\viezeve romane v novem _ prevodu prof- dr. Moleta, ako se priglasi zadostno število naročnikov. Da omogoči v sedanjih tudi za knjigo dragih časih nakup tudi manj premožnim ljubiteljem prvovrstnega štiva, bo izdajala Sienlde\viczeve romane v presledkih po 3—4 tedne v snopičih po 4 polo in sicer naročnikom za ceno približno 6 dinarjev. Cena celotnemu romanu bo /pozneje v knjigotržtvu višja. Začetek bo. tvoril roman »Z ognjem in mečem«. Sledil mu bo »Potop«, nato »Gospod Volodijovski«, »Križarji« in »Quo vadiš«. Vabimo vse ljubitelje zgodovinskih romanov, da se takoj pri-glase potom dopisnico kot naročniki na Sienkiewiczev roman »Z ognjem in mečem«- Priglasi naj se pošiljajo na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica 54. x Tristopetdeketletnica smrti dalmatinskega književnika. Letos potpče 350 let, kar je umrl v Starem gradu na otoku Hvaru v Dalmaciji eden prvih predstavnikov renesančne dobe v dalmatinski; književnosti Petar Hektoro-vič, sodrug Mavra Votraniča, Nikole Nalješkoviča in drugih. Poleg najboljšega dola »Ribarenje i ribarslco prigo-varanje« ribiške idile v treh spevih, posvečane Jeronimu Brtučeviču, katero je spesnil 1. 1555- torej v (58 letu starosti, je napisal še mnogo drugih ribiških idil v stilu italijanskih eklogape-scatoria ter prevel na hrvaščino Gvidov »Remedium amoris« (»Od liko lju-venoga«.) itd- Hektorič pa ni bil le pesnik, ampak tudi arhitekt. Zgradil je več stavb, predvsem pa utrjen grad »Tvrdalj« v svojem rodnem Starem gradu na Hvaru. »Tvrdalj« je služil za obrambo proti Turkom, ki so v tistih časih napadali dalmatinske otoke- Grad je z morske strani ograjen kot letovišče s krasnim parkom in ribnjakom. V tem gradit je Hoktorovic tudi umrl v visoki starosti 85 let- Njegov »Tvrdalj« je dandanes še popolnoma dobro ohranjen tor v. ponos Starega gradu. Sta,-rograjčani so sedaj sklonili, da mu o priliki proslave njegove 350 letnice vzidajo na »Tvrdalju« spominsko ploščo. V ta namen so sestavili poseben odbor, ki bo na Hektorovičevo proslavo pozval tudi deputacije naših knji-žo^nikov, vseučilišč in ostalih kulturnih institucij. x Književni natečaj za knjigo »Naši gradovi«. Književni odbor ustanove dr. Ljubomira Radivojeviča. v Beogradu jo razpisal natečaj za najboljši opis, naših jugoslovenskih mest. Opis mora. na kratko popularno očrtati na-ša najvažnejša mesta z geografičnega, histo-ričnog in kulturnega stališča s foto-grafičnimi prilogami. Delo mora obsegati približno 10 tiskanih pol osmerice. Rokopise jo troba poslati do 1. junija 1923- na naslov književnega odbora, Beograd, ulica kraljice Natalije 100. Najboljši spis ki bo obenem tiskan, dobi nagrado 20-000 K, poleg tega pa seveda šo običajen honorar. SAH. Partija št. 43. Match Maribor-Zagreb v Mariboru 25. 3. 1922. Odklonjeni damski gambit. / Beli: Stupan (Mflribor) Crni: F. Peyer (Zagreb) 1. d2-d4 d 7—d 5 2. c 2—c 4 e 7—e 6 3. Sbl—c3 Sr 8—16 4. Lel—p5 Lf8—e7 5. e 2—e 3 c 7—c 6 6. L! i—d 3 d5Xc4 7. Ld3Xc4 Sf 6—d 5 8. Lg 5Xe 7 Dd8Xe7 9. Sgl—f3 Sb8-d7 10. Ddl—c 2 a 7—a 6 11. a2—»3 h7—h6 12. e 3—e 4 Sd5Xc3 13. b 2Xc3 b7—b5 14. Lc4—d3 Lc 8—b 7 15. 0-0 0-0 16. a 3—a 4 Ta 8—c 8 17. Dc 2—e 2 Tf8-e8 18. e 4—e 5 Te 8—d 8 19. De 2—e 4 Sd7—f8 20. De 4—g 4 Tc8—«8 21. Sf 3—h 4 De7r-d7 22. f 2—f 4 Dd 7—e 7 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. f 4—f 5 Dg4—e 4 De 5Xb 7 f 5Xe6 Ti 1—f 7 h 2—h 4 Tf 7—f 3 Tal—fl De7—g5 c 6—c 5 Dg 5Xh 4 f 7Xe 6 Dh 4—g 5 Dg 5—g 3 Dg3Xh 4 c5Xd 4 Beli napove inat v 4 potezah. Partija žt. 44. Iz istega mstcha 26. 3. 1922. Odklonjen damski gambit. Bdi: Rožič (Zasreb) Crni: Kramer (Maribor) 1. d 2—d 4 d 7—d 5 2. Sg 1—f 3 Sg 8-—f 6 3. c 2—c 4 e7—e 6 4. Sb 1—c3 b7 —b6 5. Lel—g5 Lc8—b 7 6. Ta 1—c 1 Lf 8—e 7 7. e 2—e 3 0-0 8. Lil—d3 Sb8—d 7 9. 0—0 c 7— c 5 10. Ddl-e2 a 7—a 6 11. Tf 1—dl d 5Xc4 12. Ld3Xc4 b 6—b 5 13. Lc4-d3 c 5—c 4 14. Ld3—bi Ta 8—c 8 15. e 3—e 4. b 5—b 4- 16. Sc3—a4 Dd8-a5 17. Sa4—c 5 Le 7xc5 18. d 4Xc5 Da5Xc5 19. L" 5—e 3 Dc5—c 7 20. Td 1—d 4 Sd7—b6 21. e 4—e 5 Lb 7Xf 3 22. De 2Xf 3 Dc 7Xe 5 23. Td4—h 4. Sb6-d5 24. Di 3 —h 3 h 7—h 5 25. Tel—fl c 4—c 3 26. Le 3 — d 4 De 5—g 5 27. b 2Xc3 b 4\c3 28. f 2—f 4 Dg5‘—h 6 29. Lbl—c2 Tc8—c4 30. Ld 4—e 5 Tf 8—cS 31. Til—f3 Sd5-b4 32. Tf3 —f 2 Sb4Xc2 33. Le 5Xf 6 Dh 6Xf 6 34. Th"4Xh 5 g7-g6 Beli se uda. ^ ^ - -• I.. , . Match Maribor-Zagrcb. (Prolog v zagrebških »Novostih“ z dne 26. marca.) V petek, dne 24. marca se podajo od-pdslnnci zagrebškega šah. kluba v Maribor na medklubski match.- Borba bo ostra, ker se gre za vprašanje, kateri klub je najmočnejši v Jugoslaviji. Mariborčani žele izkusiti moč z Zagrebčani, če iste premagajo, pa z Ljubljančani. Toda imena naših igralcev jamčijo za to, da bo borba za Mariborčane trd oreh. Tako je danes postalo aktuelno vprašanje klubovskega prvenstva, pa moramo pohvaliti bojevitost in agilnost Mariborčanov, katera zamore dati šahu ono vrednost, kakršno isti uživa v ostalih kulturnih drž.tvah. Ljubljanski šahovski klub objavlja v „Jutru" z dne 18, marca 1922: 111 (glavni) turnir Lj. šah. kluba se prične v pondeljek, dne 20. msrca, točno ob 18, uri zv. v klubovem lokalu (Kavarna Fvrops). V poštev prihajajoči gg. inž. Vagaja, prof. Ferjan in Jerošov se naprošajo, da se ga zanesljivo udeleže. Istočasno se prične turnir za določitev igralcev za match-partijo Ljubljane proti Mariboru. Zato se naprošajo gg. Dr. Čadež, Kavčič, Kragelj, Safonow, Franko-vič, Furlani in Zadnik, da se točno oglase v kavarni Evropi ob gorioznačeneni času, kjer se bo takoj žrebalo. — Odb. Šahovski klub v Sp. Šiški je imel dne 11. marca v klubovem lokalu (gostilna .Ančnik") svoj redni občni zbor pri polnoštevilni udeležbi. Določil se je kot obligatni igralni večer vsaki petek, na kar se vsi prijatelji te lepe igre opozarjajo s pripombo, da so gostje vedno dobrogošli. Mariborski šah. klub. Debicki-me-morialturnir kavarni »Central* je skoraj končan. Prvo mesto si je priboril L Gru-der, ki je dosegel 12 in pol točk iimed 15. partij. — V »Veliki kavarni* začne v kratkem II. gambitni turnir. Predpisan bo damski gambit: 1. d2—d4 d7—d5 2. c 2—c 4 ali 1. d G—d 4 d 7—d 5 2. Sgl—f3 ■ Sg8—f6 3. c 2—c 4. Raten priznanih reprezentativnih igralcev kluba se smejo turnirja udeležiti oni klubovci, ki aspirirajo na uvrstitev f rs« prezentativno n^oštvo. Termin za prijavo: 8. april. —1- Častno diplomo, katero se je izročilo na banketu, dne 25. marca, prof. Vagaji. je izdelal akaaem. slikar g. prof. Rudolf Jakhsl v Ptuju, ne pa, ka-kor smo dne 28. marca pomotoma poročali, tukajšnji umetnik prof. Cotič, pač pa slednji izdeluje diplomi za častna čla* na gg. Kobylanski itj *eyer. Kino. § Mestni kino. »Skivnost’ Osirise# drama, ki so predvaja v soboto nedeljo in pondeljek za mladino nedostopna.. ;; -i ihj i/. i.;.,.; i,v;- Šport. :: Danes ob 15. uri prvenstvena" tekma »Svoboda-Korotan«. .■ Zanimivosti. Nezadovoljni papež. — Spor radi mrtveca. . :.|W O novem papežu Piju XI. se zelo mnpgo govori. Ker je pokazal mnogo inieijative za premembo dosedanjih običajev, ga Rimljani nazivajo svojevoljni papež«. Papež Pij XI. pa tudi res dela po svoji glavi ter so ne ozira na druge. Njegovo življenje je mirno in tiho žal mu je le, da mora mnogo lia-* stopati javno ter sprejemati razno de-, putaeije, obenem pa leži na njegovih ramenih ogromno administrativno de- lo, za katero poprej ni vedel- Toži se mu tudi po njegovi knjižnici, v kateri je poprej presedel cele dneve, zatopljen v študije. Vedno govori, da so bili vendar lepši oni časi njegovega življenja, ko jo listal po knjigah daleč proč od šumnega vatikanskega življenja. Zanimivo je, da papež Pij XI- y ogromnem vatikanskem dvoru ni mogel najti stanovanja. V prostore pokojnega papeža Benedikta XV. se ni mogel takoj naseliti, ker je v Vatika-i nu običaj, da se stanovanje prejšnjega papeža spremeni, ali da. se vsaj sobe u-rede drugače. Tako bo n. pr- v nekda-nji spalnici Pija X. sedaj sprejemnica Pija XI., njegova spalnica pa bo urejena v neki drugi sobi. Po Rimu se tudi govori, da je vedel za mnoge vatikanske tajnosti, dočim so splošno mislili, da o vsem tem nima pojma tet*' se ne briga za vatikanske spletke in1' afere. Mnogokrat so mu hoteli sugerirati, kako naj reši kako zadevo, toda’ brez uspeha, rešil jo je navadno čista v obratnem smislu-,Edino njegovo ve-, selje je, da se po obedu poda na sprehod v prostrani vatikanski park, toda' tudi s parkom ni zadovoljen, pravi, da je mnogo premajhen, ker jo znan kot strasten planinec, ki je brez truda preplezal tudi najvišje vrhove italijanskih Alp. Vatikanski vrt. je divno urejen, toda raje bi ga zamenjal za gorske vr- j hunce. Kot papež ne more iz Vatikana, toda najbrže, kakor se sodi, tega ne; bo dolgo vzdržal in mogoče je, da bo ravno on prvi prelomil tradicijo »vatikanskega ujetnika« ter se zopet spri-« jateljil z italijansko vlado. Znano je, da se je za Homerja pre-« piralo sedem grških mest, katerih! vsako si ga je svojilo. To jo bilo nekoč. Nedavno pa so se prepirale tri moravske občine radi nekega človeka, ki ja' zmrznil, katera ga mora pokopati; branilo so se seveda vse. Cestar Peter Drale je zmrznil na sredini križišča treh cest, katerih vsaka pripada drugi občini, torej na zemljišču, ki je last vseh treh občin. Človeka je bilo treba pokopati, toda ker ni imel ne svojcev ne sorodnikov, se je moral pogreb izvršiti na stroške ene izmed prizadetih občin. Te pa se niso mogle pogoditi, „ Prepir so rešili prebivalci ene izmed treh prepirajočih so občin na ta način, da so zbrali sami med seboj potreben d en ar ter poskrbeli za nesrečnikov pogreb. Ob tej priliki prinašajo nemški listi sledečo anekdoto: Nek berač jo umrl na oesti in njegovo truplo je ležalo Tavno na meji dveh občin. Nastal je prepir radi pogrebnih stroškov- —> Končno pa ga je morala pokopati ona občina, na katerem zemljišču so ležalo njegove noge. Problem so rešili nam- •MM .. dan,j o človeško družbo med sobo.] in ker je skregana, ni sposobna v.st var jati. enotnih in trajnovredaiih clel in jih tudi tako dolgo no bo ustvarila, dokler bo ostala ekspresijonistična, to se pravi, dokler ne bo uvidela, da je »Ti« enakovreden »Jazu«, dokler se ne bo zopet spoprijateljila ter pustila vodilna mesta onim, ki so po svoji duševni in moralni vrednosti edini sposobni za voditelje- Sokolstvo. o Članstvo mariborskega Sokola se ponovno opozarja, da zadosti do 15. IV. svojim obveznostim napram društveni blagajni. Kdor do tega dne ne poravna zaostalo članarino ne bo imel pravice do zletnega znaka in z njim spojene udobnosti. — Uradne ure ob četrtkih’ 18—19K. in nedeljah 9 L—11. Zdravo! Odbor. o Za sokolski obrtni narašča} s, darovali g. dr. Franjo Rosina po K 500— g. dr. Viktor Kac po K 500— in dr. Vek. Klemenčič po K 40—. Rodoljubnim darovalcem v imenu obrtnega in trgovskega naraščaja najiskrenejša zahvala ! Naj bi našli mnogo posnemalcev, da se omogoči našemu naraščaju čim-številnejša udeležba na vsesokolskem zletu v Ljubljani. Rajko C o t e r, voditelj naraščaja. »iifca svtgr • »m —-* irec rpo pregovoru: TTbi Irene ibi pat-t Toda ravnatelj »London1 Heralda« kaže tudi tu svojo velikopoteznost. Zadati jo treba konkurenci še najtežji udarec. Samoobsobi razumljivo je, da morav zahvalo za rešitev dobiti monopol na dogodivščino Mavde Buttonove, kolikor jo bo hotela seveda sama obrazložiti. Toda ravnatelj pozna le predobro tova-rišo od drugih' listov, in1 seznami v London' dospelih poročevalcev, katere si je preskrbel od posameznih hotelov, vsebujejo imena tako izkušenih mož, da veže vnaprej: Tn se bo z vScmi sredstvi bila borba za podatke, ki naj bi izpolnili predalo naročenih poročil. Prvi^znaki te borbe se že kažejo. Ravnatelj je bil mislil že na to, da bi zaposlil vse v iffozemstvo vodeče brzojavno proge in’ veliko brezžično postajo Poldhu s 'svojimi poročili, da bi na ta 'način onemogočil odpošiljanje tujih opisov. Toda prišel je prepozno. Skozi množico so preriva k njemu ravno eden njegovih najsprefnejših' reporterjev. N? ravnateljev., migljaj m Brezalkoholne pijače so razlicH* Najbolj zdrave so napravljene iz sadi* (jabolk, malin, grozdičja, grozdja). "J Pred vsemi temi na so odlikuje grozdni sok vinsko trte. Kdo ne zoblje z vesa* Ijom okusnega grozdja! V breznlkohojv nem grozdnem soku pa imamo tekoč* grozdje. Brezalkoholni grozdni sok ni’ koga no omami, nikogar ne upijani. Okus ima prijeten, barvo svetlo kak®® starina; rodi ih krepča človeško tek' kor ohrani vse snovi iz grozdja, P0-sobno dragoceni sladkor. Ce te žMf’ pomešaj grozdni sok' z navadno ali ki' slo vodo. Ta pijača čisti tudi kri, ka’ kor sadje sploh”. Zelo koristna je takiflh ki ninogo sedijo, kakor uradnikoflb krojačem in čevljarjem. Posrihmal bo treba. iti. v južne kraje, če se k Slanika. , Takrat Se začuje iz 'daljine zamolklo bVn® ^ Vso oči se dvignejo. V divjem' vzmabu so dvigu zrak trije, štirje športni .zrakoplovi. _ •_> Kakor nporie se zibljejo množice seoiititilb. PflSje iS Šepetanje 3ege£ is 'deSettieoc glasovi gapol- Wuje zrak. ..;.iLia..& . ■ »Prihajajo! Prihajajo!« ^ .-&$'■*%* v istem trenutku se obrHe coStarišk! poslanik na Hrari. V njegovi roki se prikaže drcbert svinčnik, iz-?od rokava se prikaže bela manšeta. Poslanik prične Pisati. Takrat pa ga nenadoma nekdo sune od zadaj v nrbet, da mu pade z glave njegov trioglat klobuk. Začudeno se obrne nazaj. Množice' Se prerivajo Hezadržno proti afriškimi gospodična Buttoffova. Sklicujte 8« Hame, Sobarica; junakom1. Široko razkoračen stoji konzul pred Mavdo s prva etaža. Ako bi vas kljub temu nc pustili vstopiti in' ostalimi ter odriva s pestmi prenadležne radoved-J potem pridem sama doli.« neže, potemi prične delati pot zase in za ostale. J Gospod Ray Montes j>riteče ves prepoten1 prea Tam zunaj poleg ograje čaka ravnateljev auto*j Newmannovo trgovino s čevlji ravno v treriutktu kd mobil. Mirno pričakujoč dogodke, ki bodo sledili' stopi iž nje na ulico mladi clerk s škatljo ženskih čev/. stoji pred njim William J. Fletcher. Ivo opazi Mavdo ljev v roki. iii ostale, se jim približa, odrivajoč množico na levo in desno. Potem’ sedejo v automobil. Fletcher namigne šo- Poslanik irf ravnatelj »Iioridon Heralda« si Stojita« ferju in auto se^ spusti v dir. fiasprotL »Od kdaj zastopate Costarico, gospod kolegah« »Pregovori ravnatelj g hladnim nasmehom1. Vedno hitreje drvi automobil po beli cesti proti »Dobro jutro,« pozdravi začudenega mladiča tei sname z vso špansko grandeco pred njim svoj klobuk, »Ali hočete napraviti dobro kupčijo? V tem slučaju spijete na moje zdravje lahko recimo deset \vhiskyjev ali pa tudi dvajset, ako hočete. Jaz morami namreč mestu. Kmalu ni več sam. Za njim pridrvi najprej dami, kateri nesete čevlje, na vsak način sam postreči par, potem več in nazadnje cela vrsta avtomobilov, ravnatelj s muumiu. udsmcuum. . —........................... ’ »Ali vas smem prositi, da zavarujete interese ya- motornih koles in' dvokoles. Naglici evropskih repor-se velesile malo bolj zadaj!^« . toarjev se ne ubeži tako lahko. Debelo pogleda Amerikanec ravnatelja, pobere j slobuk ter izgine spodaj v množici. 49. Mahoma pričho svirati vse ria letališču razpostavljene godbe. Gori v jasni modrini neba se pojavi zrakoplov, *e 6pu§ča polagoma k tlom ter končno pristane. Prvi izstopi od zbrane množico burno pozdravljen William J. Fletcher. -Tudi Sedaj je njegov obraz ne Počasi in dostojanstveno''se dvigne Fletcher s svojega sedeža ter se obrne nazaj. sKam tako hitite, prijatelji!« zakriči zasledovalcem, »peljemo se y hotel »Viktoria«. Prihranite si trud!« Irt dalje drvi automobil. Dalje se pode zasledovalci. ■v r 50> i ; Hotel »Viktoria?, v katerega So Se nastanili Mav- Drugače ne gre. V pol uri sem' zopet »nazaj. Tu imate dvajset funtov. Zaračunajte si čevlje, drugo pa lahko ostane vam. Napravi vi torej kupčijo1?* »Hm«, reče clerk ter pogleda postrani Španca. »Vf ste gotovo človek od časopisja?« »Dobro«, odvrne Ruy MontoS, »kar hočete Sem’i sedaj pa nimam več časa na razpolago, da bi se ra» govarjal z vami! Hočete torej!« Clerk prikima ter izgine v prvi bar, da še spravi Jia tako po ceni zaslužen whisky. Četrt ure pozneje kleči Španec pred Mavdo ter poizkuša čevlje, kakor da bi bil že od nekdaj to nje- dvojega lista, mu stisne roko ter izroči svečano, kakor “a bi mu izročal kak zgodovingjfi dokument, sveženj popisanega papirja, podrobno poročilo o potovanju •n dogodivščinah. Ravnatelj namigne slugi, ki pristopi, spravi rokopis v Sep kv odhiti z dolgimi koraki. Nato pogleda Ravnatelj krog sebe ter dvigne roko. In v naslednjem trenutku zavlada povsod grobna tišina. V svečanem nagovoru pozdravi Miss Rutton, »Kajbogatejšo ženo na svetu,« konzula, Stanleya in |elo Bambula, ki spričo veličino tega trenotka raztegne obraz v zadovoljno režanje. Potem sune ravnatelj trikrat z roko v zrak. 'Trikratni živijo afriškim junakomj« .. , V V naslednjem trenutku predre množica policijski kordon ter se vsuje v gostih gručah na letališče. _ Policijski ravnatelj maha obupno s svojo sabljo Po zraku ter kričeč deli ukaze, katerih pa nihee ne. .1-. . 1 •• ____ /"v K rl nn i h 0(1 ' zadnjih dni je hermetično zaprt pred zunanjim svetom. Policijski k01'don straži vse dohode ter ne pusti vstopiti nikogar, ki se ne more izkazati s potrebnim tozadevnim potrdilom. Na iznajdljivost novinarjev pa seveda niso računali. Med tem, ko stražijo policisti spodaj vse dohode jo streha nezastražena. Mirno in od množice sedi na strehi izkušen odstopnik madridskega »A. B. C.«, mali in ročni Ruy Montes, Gospod Ruy Montes se je priplazil tja gori, še pred solnčnim vzhodom preko sosednjih Streh ter nadzoruje, s pomočjo žepnega telefona, katerega je bil pritrdil na iz hotela mimo strehe vodečo telefonsko napeljavo, vse pogovore hotelskih prebivalcev. Dolge ure je poslušal zamah ter slišal samo pogovore nad-kuharja, ki je naročal meso in zelenjad ter druge take zanj brezpomembne poslovne pogovore. Sedaj pa pride najbrže nekaj važnejšega. »Tu hotel »Viktoria«, zakliče nožeri ženski glas. damskimi Posluša. Tu in tam’ stoji še par policistov obdanih od< »Ali bi mi ne mogli poslati Semkaj koga z »možice, kakor skale od vodovja, vojaštvo pa je ze čevljii st. 3o da si jjh izberem? Ako bi vas ne hoteli 'JI ’ i*i« ____—! 12 lv n» vV mtcriTi \r nnr^J nanifn rl o iroo m «Alrlinolo i davno odšlo," da se izogne morebitnim neprilikain. pustiti v hotel, recite, da vas je'poklical,«! tolefr,nično kakor pa žurnalist. Radovedno obrača oči, kakor bi tega nikoli ne storil pravi londonski komi, vrže nevajen dolgega oklevanja, čevlje v stran, objame Mavdi-ne noge ter ji prične pol v angleščini pol v španščini razkrivati svojo ljubezen'. »Kdo ste1?« krikne Mavda ter plane prestrašena kvišku. _ _ »Ti ljudje so mi poslali Semkaj blazneža:« Naglo iztegne roko ter pozvoni. »Toda jaz vendar nisem čevljar!« jeclja še vedno klečoči zastopnik »A. B. C.«. »Jaz sem Španec. Dofl sem! Uslišite me, postanite moja žena, sicer se usmrtim!« * ■» . In pri teh besedah' potegne iz žepa dolgo bodalce, »Na pomoč!« krikne Mavda ter plane v najod« daljenejši kot sobe. (Dalje prihodnjič.) ____________________________________________________________-r' Glavni urednik: Radi voj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Bffala ozpaniSa Ona gospa, katera je včeraj T|ri zlatarjih prodajala zla‘.o hroS-ig’o. so mpioša, fTa odda • s isto proti dobri nagradi pri Ži-vifji Fassv/ald, Trg svobode 1. oOl. ^agajnič3rko, pridno in po-Sti.no, se sprtima v kavarni -■Jadran". Prednost imajo one, H so preskrbljene s stanovskem v Mariboru. 503 °ivan, pliS. dobro ohranjen, sta-stori i za dve okni. Vpraša se: PreSernova ulica 24. I. nadstr. 500 kavica Mszgcčeva i5?a pri ^olj.51 družini sobo s hrano. Plača po dogovoru. Ponudbo fia UarRvniftvo Tabora. 459 2-1 Jetika! Strokovni zdravnik *a Pljučna bolezni dr. Pečnik . °rdinira s i. jemo torka in petka v St. Jurju obj. ž. Kupujte tudi njeprove trj knjige. Mavo-kako do zdravja priti, o-zdraviti. ‘5 8'3 Voljča Rospa želi voditi gospodinjstvo pri starejšem mteli-poninem g .^podu. Dopisi na Opravo Tabora pod »Gospodinjstvo' . 601 ^®3Hr3XBTT£MSE(jXB8Elfi3!S£S!8EJ2HS Gospodična rednega znattra s posestvom oddaljenim 2 uri od Maribora, želi se soinaniti v svrlio poznejše ženitve z gospodom v starosti 30—40 let. Biti mora želomičar ah dri?, nastavljenec. Pismene ponudbe pod St. 498 na upravnist.vo Tabora. 498 Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti St. 22 se priporoča. 3 Družabnik j* veliko podjetje se išče. S0% obrestovani* garantirano. Vložišče 1,000.000 kron. Pisma pod „Družabnika na upravo. - 496 2—2 Prodam radi salltve po nizki ceni skoraj novo moderno Športno obleko in žaket z modnim telovnikom. Ogleda se lahko pri D. Fabjančič, Jurčičeva ul. St.^5-1. 485 2-1 i Proda se stanski telefon. Naslov pove uprava. Kupim gtasovir, penino in orkeslrion. Hotel Halbwidl, soba SU 3. , 4;i2 2—1 Gonilni jermonl iz la usnja ?,a tovarne, mline, žage in poljedelske stroje v vsaki Širini v zalogi pri Iv. Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta M. 13. 457 5-3 H3 e a* a E ^ i Besnica proda 5 po!ovn]akov , jaboSčnska 0i) Cena 10 K. 2—\ ^flnadstronfi vile: 8 triietrt orali zemlje ir) 2poo div ih irsov. frar,c Tomažič trgovska agentura a, Pr«5ernova ulica Stev. 43, siroV51116 vsakoTrsina v trgovsko in . . 6Padajoča posredovanja z»*topstva. 490 2—1 Jos. Martinc Maribor u» ^»lanterijiin vtltirgovlna Bi IS n a G B Useno pohištvo Železno pohištvo Tapefn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo Zaveso m i Biago zapohišivo. Posteljno porje iz?anredas nfzh esasj t zalogi poM&ivs Kanil Prtis marlbor Gosposka u>Ica St 80 Pirobtno« hite gsar SveDoden ogtodl C«nlkl brezplačno * Ne pozaM naročamo!/ Pozori manufaktura. Gotove obleke, površnike, moško in žensko pe^ rilo, posteljno perje, dežnike Itd. se dobi najce^ neje pri ir jp £ n, ]VI^r*Il3or' Glavni trg št. 17. asa Sladkor cenejši! Kocka . . . K 66*— Kristal... K 57’— kakor vsa druga špecerija po najugodnejših cenah v novi trgovini 487 2-2 Jaš & Lesjak Maribor, Šolska ul. 2. PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA S GUfl&E (N KOVINSKE PREDMETE 3 D. Z O. I. SLOVENSKA BISTIJ1CA LEKTHODIITflHIF za kmetšistvo in obrt priporoča tvrdka „lndwst.rnsko - električno podjetfe” inžen. Turnšek & Co. v LiubSiani, Sodna ulica št. 1. ■ ■ a ■ a a Fr*taroft!t gamM ts roferln« ta smeta«;« wga, (znamka ^Gnlalith**), Mtnlkt (a smodt^ tralfilo^ plf la llfesk«, »amlit Is blaororine (TarlaatUr) cs perila. DrSajl n palic« In detnlb« Is mtstw *«»» rejra T-lefos S ter. S, Baatal konto i Obrtna kaka, PaStel iek. rofea Mer. IUS. Podružnica V Mariboru, Aleksandrova cesta 44. EDISON-SAKS. Motorji so na zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje iamči. *aas»»«»«a«WB*eaeBBee«MMieeeei»»iie»»ea# 410 3-2 Kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bosniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) In vse drugo špecerijsko in kolonijaino blago, v trgovini Kminl O SEV.. ALEKSANDROVA CESTA 45 nasproti glavnega kolodvora, Telefon št. 15, Telefon št. 15, Q EB E3 0 □ E3IE E3 Če se hočeš poročiti in' pohištvo si kupiti, lekZelenkinajpoprej. v Šolsko ulico poglej!; Tamkaj .spalnicene-v * y Št&te^ 1 y' odnajboljše kvalitete tam1 so .klubske gar-. 'initure % ■'•ko. znane preko Drave, : Mure, 'i . ■ . tamkaj*, so t jedilne : t,tam preproge.in po-:! -> •. ' dobe'v *■' in-še vse, kar kdo. • .želi, x, ^1804. družba z o. z. -Pi MARIBORvogal narte Id VilSenrainerjeve uliceMA10R se priporoča. Cene zmerne, ' D|| Postrežba točna in solidna. m lIllilglliaBIllilSlIBIlBIHtBIIlHBIBSIlIlBiHilE Botel Halbwi(ll, ,Stara pivarna1 — v središču mesta -• Danes in efo vseh nedeljah In praznikih koncerti Začetek ob 10-30. Začetek ob 13*00. — Oh vsakem času prvovrstno Gtitzovo marčno pivo — Fina špeeijalna vina. Meščanska kuhinja. Cenj. društvom in klubom je v salonu na razpolago pianino. b02 Boljši poduradnik samec, v kratkem penzijonist, išče v svrho ženitve neodvisno gospodično, gospa, čez 45 let starosti, z ^ malim posestvom, obrtjo, penzijo v Mariboru. Pisati „Franc Ketiš“, pošta Veliki Dolenci. 497 2 1 6. Sf. v, o. & © oziroma delovodja za tovarno testenin (izdelovanje makarona i. t. d.) 485 31—2 se išče za takojšen vstop. Isti mora biti popolnoma samostojen pri izdelovanju in sušenju testenin, kakor tudi zanesljivo izvežban pri vseh v to stroko spadajočih strojih. Ponudbe s sliko in prepisi spričeval je vposlati na .Union", paroralinsko dioničarsko društvo, Osijek. Priporočam gg. hotelirjem in gostilničarjem po nižjih cenah od 50 1 naprej do celih vagonskib pošiljatev moja prvovrstna črna in rdeča ** vina, kakor tudi sortirana: rizling, za* . stavice (Z i e r f a n d e 1), traminec, j: žlahtnino itd. Vina se nahajajo v Badlovi kleti v Krčevini v ; , . št. 88. — Z odličnim ^ spoštovanjem .'yyS 361,10$ Juri) Pokter, lastniki Wa zaloga Najbol)x 811 g so pravi amerikanski in angleški Singer šivalni stroji Singer igle In nadomestni deli. Lastna mehanična delavnica. Singer olje, niti, svila itd Prodaja /la obroke. tapetar In sodno zapriseženi strokovnjak Maribor, Šolska n. 5 Singer Šivalni stroji Doume & Co. Newyork, Centrala za kraljevino SHS, Zaireii, Maričeva 5. Podružnice: Maribor, Dravska ulica 10, Zagreb, Karlovnc, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod na S* Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, ~ ‘alnka, Tuzla, Dobrovnik, Podgorica, Beograd, Nii, Skoplje, Vele«, Bitolj, Kragujevac Znjočar in Stip. Zastopstva so v vseh večjih mestih. Otnriuo Banjaluka Kmževac, Podpirajte slovenske tvrdke! f. aprila 1922 OGENJ pogasite ter 6e ga obvarujete takoj * „Minimax“ ročnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporaoe takoj pogasi. Uporaba istega je takoj mogoča in popolnoma enostavna, -da ravnajo pravilno z aparatom tudi gospodinje in celo otroci. Uporablja se U v vsakem slučaju. Pojasnila daje samo Generalno zastopstvo za ‘ venijo, Belušič, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 3. TRSOVIMA 2A 1 ' fiOJPODE m tfROJA«S*l «5AL0/S‘ <*OJPO,>kA UU15. mm * .V r mali vo*s>f ***!. lastnega izdelka ie, Koroška cesta 19, Maribor komisijska zaloga pri Betki lesnik. Gosposka ulica 14 t lastnik ia izdajatelj; Konzorctf .Tabor** — Tiska: Mariborska tiskarna % d.