107. StnfflH. IUMK i ML B. ■!■ IH. XL¥1I. MO. .Slovenski hMOđ* vdft m dom c 1 1 ▼ ttpravtti&tvu prejcw: cefo leto upe} « a • . «V 24-- 1 ćelo leto naprej . § • « K pol leta . •I • ,* • • 12-- 1 1 Pol leta m # • • • • ll<— cetrt Veti ^ ,J«S. --ti <■!■ fr— 1 cetrt leta m # • • • • 550 mjesec . ■«'. .' "* • • 0" • m 2-- I na i DCSCC w . • • • • 1-90 Dopisi naj se frankirafe. Rokopisi se ne vračtjo. li »€■■!!■ I: KmOot* iUm **. * (v prttttju le*o,> t»l«tw ŠL 94. tesenti veljajo: peterostopna petit vrata za eokrat po 16 via, za dvakrat po 14 vta„ za trikrat ali večkrat po 12 Hi. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri ve£)* taserdjab po dogovora. Upsavaištvu aaj se poSiljajo MroČotae, reklamacije, inseatl Lti, to je administrativni stvari -■■—^— FosojBtaa* Mevllka v*l|a 1# i!■«■!>■, ■ Na ptaMM Mfottla brez istodobne vposšatve naročaJne se ne octe. •Slovenski Nand* vit|a po poitt: a Avstro-Ogrsko: - za NemOjo: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— 1 četo leto nsprej - K 30--t Meta 2 Z 1 '. l^SOi ** **"** «« vse druge dežde: na mesec m • • . • 2-30 ■ ćelo leto naprej . . . K 35.-^ Vpcasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpwMlTO (»podaj, drtMttče le*oj. KmUsti nlita *L i, toMoa *L M, Črnožolti 3ugoslovani. Duna], 10. maja. Po iako živi in obsežni debati je zunanji odsek avstrijske delegacije odobri! v soboto budget zunanjega ministrstva. Za dispozicijski fond je glasovalo od 15 navzočih delegatov le 11, ostali so se absentirali. Ako pregledamo debato nam pada pred vsem v oči, da so tokrat po-Ieg zunanje-političnih zadev zavze-male odlično mesto tuđi notranje-po-litične, ne le zaradi tega, ker je delegacija za enkrat edini parlamentarni forum, ki je avstrijskim narodom se na razpolago, temveč tuđi zaradi tega, ker prodira spoznanje o tesni Tvezi nGtranje in zunanje politike pri nas v Avstriji vedno bolj in bolj, tako Ja postaja vsaka razprava o zunanje-političnih priKkah zaero tuđi razprava o notranjepolitičnih zadevah. In-ternacijonalni neuspehi monarhije so neposredna posledica njene notranje neurejenosti. Medsebojni boj avstrijskih narodov. v katerega posega du-najska politika s pristransko roko, katerega draži dunajska vlada k vedno novim konfliktom je uničil enot-nost političnih nazorov in avstrijska zunanja politika ni iiikdar in skoraj ne more biti politika narodov države1 avstrijsko javno mnenie, ki bi odločil-no vplivalo na delovanje avstrijskih državnikov, na njihove politične nacrte, kakor se to dogaja ćelo v »ab-solutistični Rusiji*' ne eksistira, ker ne eksistira oni veliki skupni interes avstrijskih narodov. ki bi tvoril nekako rezultanto njihovih v podrob-nostih morda različnih, v glavnem pa vendar istovetnih stremljenj. Kar je danes avstrijsko, to je na znotraj in na zunaj nemško, in Avstrijec ter Vemec sta v inozemstvu skora; da dentična pojma. »avstrijska javnost« ie inozemstvu to. kar se čita v nem-ških listih, katerih dunajski židovski Kolovodje reprezentirajo pred sve-:t,m tuđi avstrijsko javno mnenie, ako ravno v bistvu ne podajajo dru-£ega kakor mnenie svojih redakeij in pa — vlade. V boju proti temu sistemu, ki je boj za uveljavljenje vpli-va na državno politiko, je prišla be-seda »avstrijska politika«, »dunajska rolitika« pri slovanskih narodih Jr-2a\ e na slab glas, ne morda kot izraz kakšnega protidržavnega mišl]en;a, temveč kot izraz obsodbe onega si-siema, ki prezira v državni poiitiKi većino prebivalstva, slovanske naro-ce ni se ravna le po interesih nemske manjšine in pa po predstoletnih na-Čelih, katerim je ljudstvo Ie objekt države. V tem smislu se rabi pri nas tu JI beseda o črnožoltem avstriian-srvu. Crnožolte politike in stranke inenujemo one, ki se udinjajo popoi-mma principu stare feudalne, reakci-j^narne velearistokratične Avstrije, v ksteri ste gospodovali aristokrati ja in cerkev absolutno. in v kateri so bili narodi, njihovi gospodarski, kulturni, nacijonalni interesi postranska stvar, popolnoma podreiena »višjim interesom«. Crnožolto avstrijanstvo je pri nas podobno temu, kar imenu-je'o na Nemškem »Hurrahpatriotis-nius«, ahsolutna politična subordinacija fevdalno-reakcijonarnemu sistemu. Nemčija ie modernejša država kakor Avstrija in nemški »Hurrah-patriotismus^ seveda ne doseže našega »črnožoltega«, ki ima tuđi to bistveno lastnost, da je klerikalen in anacijonalen. Med te ^čmožolte« sta bila v to-kratnem delegacijskem zasedanju sprejeta tuđi delegata dr. ŠusteršiČ in dr. Korošec, kot zastopnika iugo-slovanskih kierikalcev. Eden izmed glavnih reprezentantov fevdalno-klerikalnega visokega plemstva av-striiskega, kateremu so narodi še vedno le »gemeines Volk«. delegat grof Clam-Martinic iima je podelil slovesno častni naslov »črnožoltih Jugo^lovanov«, zagotavljajoč, da so .Tngoslovani še k velikim stvarem ^poklicani^. Tega zagotovila mi ne notrebujemo, da smo »poklicani« ve-mo zdavne?, zdavnej že sami. mi se borimo za to, da bi bili tuđi »izbra-niV. V tem oziru pa se ravnajo naši črnožolti po svetopisemskih besedah, po katerih je pač mnogo poklica-nih pa malo izbranih. In docela v smislu tega črnožoltega Ia/i-patrijo-tizma. ki je ob enem naigršc narodno izdajalstvo, sta se ravnala • :di nieea nainovejša viteza gospoda >usteršič in Korošec. Med tem, ko s-» v delegaciji stopala vsa avstrijska narod- nostna vprašanja mogočno v ospred-je in obvladovala skoraj ćelo debato — poteka letošnje dclegacijsko zase-danje, kakor da bi nas Jugoslovanov sploh več ne bilo. Ćeško-nemški spor, poljsko-rusinski sporazum, romun-sko vprašanje, da ćelo italijansko vprašanje, vse to se je korenito ob-ravnavalo na evropejskem forumu delegacije. Evropa se uči spoznavati naše vitalne zadeve, avstrijskim državnikom kažejo zastopniki narodov, kje da tičijo glavne in bistvene korenine vsega zla. Le zastopnika onega naroda, katerega zadeva je najiiujnejša in za državo morda tuđi najvažnejša mol čita. Pravi patrijoti-zem veleva govoriti, razlagati, pojas-njevati, zahtevati, utemeljevati, in ne izustiti par fraz, kakor je to storil dr. Korošec in še vtisk teh fraz pokvariti s fatalističnim, vso gnjilobo lastne nacijonalne morale odkrivajočim proglašenjem, da borno »v danem momentu^ (čez 10, 100 let, o sv. Nikoli?) dobili to, kar nam gre. Težko sta si dr. Šusteršič in dr. Korošec zaslužila črnožolti priimek, O slovenskih zadevah ništa izdubila skoraj besede, ako izvzame-mo par kratkih stavkov o tržaskih dogodkih. Karakteristično je, da je pri tem govoril dr. Korošec le o pra-vicah slovenskega prebivalstva tr-žaške okolice! O opatijskem sestanku je stavil dr Šusteršič vprašaiije na zun. mi-nirlTa grofa Berchtolda ali se je res Italija vmešivala v naše notranje zadeve. Grof Berchtold je nad vse jasno odgovoril, da se Italija seveda forrne!no ni vmešavala, kar je dr. Susteršiču očividno zadostovalo. O hrvatskem vprašaniu sta ča- stita zastopnika jugoslovanskih inte-resov govorila le toliko, v kolikor se je dalo poagitirati proti srbsko-hrvat-ski koaliciji. Zato je dr. Korošec na-slikal novi eksproprijacijski zakon v najstrašnejših barvah. Vse ostale hrvatske zadeve — hekuba; žalostni sistem v Dalmaciji, kakor da ga ni; nosebno hvalo je dobil še minister Bilinski radi imenovanja dr. Mandi-ća za namestnika bosanskega dežel-nega Šefa. Srbsko vprašanje. Tu sta slavila oba delegata svoje orgije. Nikdo ne zahteva, da bi moral avstrijski jugo- slovanski politik že kar a priori biti nasproten vsemu, kar stori naša diplomacija z ozirom na avstrijsko-srbske odnošaje. Nacijonalno vprašanje je treba ločiti od državnega. OdŠusteršičainKoroŠca nikdo ne zahteva radikalizma, teda od vsakega dostojnega jugoslovanskega politika se mora pričakovati, da je objekti-ven in da ne denuncira svojih rodnih bratov. Korošcev in Šusteršičev govor pa sta bila v tem oziru narav-nost klasična primera one zahrbtne klerikalne taktike, ki bruha v znamenju patrijotizma svoje sovraštvo proti narodnem edinstvu na Srbijo in Srbe. Korošcev govor je izšel v »Reichspošti« pod naslovom »iugo-slovan proti Velesrbom«. Metoda obeh delegatov ni nova, stari fran-Kovsko-furtimaški »šlagerji« so to, ki na gotove kroge vedno učinkujejo. Dr. Šusteršič je šel tako daleč, da je posodil ime jugoslovanskega delegata ćelo ponesrečeni Berchtoldovi re-vizijski politiku označujoč jo kot pravilno in hinavsko, lamentujoč o nepravični razdelitvi Makedonije. Ćela delegacija je čutila, da te besede nišo naperjene toliko proti Grški, kakor proti Srbiji. — Z agresivnim tonom delegacijskega predsednika grofa Sil-ve-Taroucce proti Rusiji, proti kateremu so protestirali ćelo češki socijalni demokrati, se je dr. Snsteršič izrecno strinjal. njegova gorečnost za trozvezo je bila brezhibna. čim manj sta oba klerikalna delegata govorila o Jugoslovanih in naših narodnih interesih, tem bolj sta gorela za »sveto vero« in za Albance. Dr. Susteršič se je postavil za ne-kakega generalnega advokata Arba-naškega in prav v tonu »Albanische Korrcspondenz« je govoril o tisočih zaklanih in masakriranih Albancev. Navdušenje za »katoliško stvar« je napravilo iz dr. Korošca ćelo zagovornika avstrijskega protektorata nad katoliki v Novi Srbiji, kakor da hi se šio res za kako versko in ne iz-kljucno politično zadevo. Verska vnetost je zavedla dr. Šusteršiča tuđi do slovesnesra proglašenja, da se mi Slovenci nikdar in nikdar ne damo popravoslaviti. Kakor, da bi to kdo od nas zahteval! Dr. Šusteršič je hotel s tem per analogiam prispodobiti razmere na jugu razmeram v Gali- ciji in delegati so prav dobro razu-meli paralelizem: ruska nevarnost, srbska nevarnost. Šusteršičevo in Korošcevo obnašanje, njuna taktika, njune izjave in izpovedi se dajo označiti z bese-dami slovanskega delegata, ki nam je dejal: »Nečuveno, nezaslišano. Pri nobenem drugem narodu bi kaj ta-kega ne bilo mogoče.« Črnožolta Jugoslovana sta izvršila, kar se je od njih zahtevalo« Svobodni prevdorek riež. odbora vojvodine Kranjske in Fuzsodba c. k. upravnega sodišča. Dr. Fran Novak. Na Kranjskem v dveh naprednih mestnih občinah — Ljubljana in Idrija — cvete institucija pritožbari-je. Obedve mesti imata v tem pogledu svoj reprezentativni par. So to sicer morda prav dobri ljudje, a ima-jo eno bolezen — manijo, da se mo-rajo neprenehoma pritoževati zoper sklepe občinskih odborov. Kar nervozni postanejo, kadar sklenejo nji-ju občine y javnih sejah kake ukre-pe. Saj niti ne mislijo, da so ti ukrepi napačni; čutijo se Ie zavezane, da se pritožijo na deželni odbor — kar samo zaradi pritožbe. Nesrečni so, če se jim dolgo časa ne nudi nobena prilika za pritožbo. Permanentno jih muči zavest, da so občinski gospo* darji morda vendar-le sami grešniki in nerodneži, — prepričani so, da tiči za vsakim s kl epom kak zavraten na-men. Zategadelj, in seveda zgolj iz previdnosti, ki jim jo narekava njihova bolna Ijubezen do občin, pokli-čejo na posvet in na pomoč našo de-želno mater, ki naj s svojo globoko modrostjo pretehta in če mogoče — prevrne občinske sklepe. Ubogi referent v občinskih zadevah v deželnem odboru! Mislim, da je to moj stanovski kolega; zdi se mi, da ie revež politični jetnik teh pritožbarjev — njegovih strankar-skih pristašev. Seveda pritožbam se LISTEK. Boj z barbari. Rado Murnik. (Dalje.) Ta novica je moćno razburila že prej nemirne zborovalce, zakaj opisana pantomimična znamenja veljajo med vsemi omikanimi narodi za očiten izraz žaljiveg'a zaničevanja. »Dajmo jih!« je vzkipel vedno ves opraskani Nače Brna, ki je vpričo svoje nenavadne hrabrosti in drznosti užival ćelo spoštovanje tretješolcev. S telovadbo in spanjem tia trdi šolski klopi si je utrjal mišice in se z odličnim uspehom boril na ulicah in dvoriščih, v Zvezdi in v ti-volskem gozdu, na Ledini in zlasti na Prulah, kjer je bil takrat circus maximus. Pogumni in pa častihlepni Brna je ime! več prask in brazgotin, kakor vsak veteran. Tovariši so ga imenovali slovenskega Ahila. x>Dajmo jih! Dajmo jih, pa hu-ćoU so vzklikali vsi razdraženi ju-naki, ćelo pohlevni Nande Niče pa leni Martin Ćič. Molčal je edinole Kajonov Jurček; usta so mu bila pol-na očetovega peciva. »Tovariši, skrajni čas je, da nas mine potrpežljivost!« je nasvetovat odlični govornik Aleš Otrobar. »Naša nesramno užaljena čast užgi U dolgo pripravljeno bojno bakljo! Duše nam hrepene po zadošćenju in maščevanju. Naprej, zastava slave, v boj, junaška kri!« »V boj, v boj!« so vpili navdu-Šeni zborovalci. >.Treba je, da si izvolimo pamet-nega vojvodo.« je predlaga! bistroumni Milan Veselko. »Za to častno in strašno važno mesto se mi ne zdi nihče tako sposoben, kakor naš Jur-če Kajon. Aleksander Veliki pa Cezar sta bila najboljša voiskovodji, ker ju ni skrbela samo zmaga, am-pak sta tuđi podpirala svoje vojake in plačevala njih dolgove. Po njiju zgledu bo ravnal naš Kajon, kolikor ga poznam jaz. Podpiral bo našo armado z žemljami in maslenimi štrucami, katerih je polno v proda-jalnici njegovega cenjenega očeta. Jurče pa ima doma tuđi poln hranil-ček in se ne bo obotavljal, da bi kaj žrtvoval za nas in pa za našo Čast. Predlagani zatorej, da bodi Kajon naš general!« »Živio naš general Kajon !c so vsi radostno pozdravljali svojega vr-hovnega poveljnika. Tako je bil srečni Kajonov Jurček mahoma general in velik go-spod, močno podoben Dariju, poštne-mu slugi, ki je dobil naenkrat dobro službo kot kralj. Hvaležen je Jurček pogledal prijatelja Veselka, ga ime-noval takoj za svojega adjutanta in mu hitro podani slasteo makov štrukeU, Jutri zjutraj pred solo naj nese zgovorni Otrobar barbarom naš ultimatum!« je vele! pobočnik Veselko. »Prekličejo naj svoje žalitve, prosijo naj odpuščanja in obljubijo naj, da iiarn ne bodo več zabavljali in naga-jali — ali naj pa pridejo to soboto popoldne na Palatinsko goro, na Oo-lovec, ako imajo kaj korajže! Otro^ barčka bo spremljal močni (loliat, da nam divjaki ne nabijejo našega par-lamenterja!« Zadovoljni so se obrniii po tej pomembni seji proti domu in ugibali, kaj odgovore jutri prevzetni so-vražniki. Zagrizeni barbari so ostali kaj-pada trdovratni: oporekli nišo niti ene žaljive besedice, ampak ponovili vse Še dvakrat; prosili nišo odpuščanja, marveč so obljubili slovesno, da bodo vsikdar zabavljali latinskim sirotam in da jih v soboto prav pošteno namlatijo na Golovcu. Take žalostne novice je prinesel Otrobar generalu Jurčku in pobočniku Veselku v glavni stan, v Kajo-novo drvarnico, na Poljanah, Nagla-šal je, da vsa njegova zgovornost in vse miroljubno prizadevanje ništa pomagala prav nič. Z rdečim svinčnikom je napisal adjutant Veselko v potu svojega obraza to - le žarovito proklamacijo za armado: Junak i! Davi po poluosmih le izbmhnila vojna! Ogibali smo se je, d? «i5tonj. Poverili ste mi oovc^tnt- štvo. Zavedam se, kolika je moja odgovornost. Vi zaupate meni, jaz pa Vaši vztrajnosti in hrabrosti! Upam, da stori vsak svojo dolžnost v obrambo naše časti! Mirovati noče-mo prej, dokler ne ponižamo krivič-nega in ošabnega sovražnika! Vzdig-nimo se kakor en mož! Naše palice naj odločijo, kdo je prvi v Ljubljani: ali gimnazija, ali realka! Junaki! V soboto po kosilu vsi na vojsko! Ta izpodbudni razglas je podpi-sal general Kajon in ga lakoj odpo-slal tovarišem. Ognjevite besede so podnetile skoraj vse součence. Marljivo so se pripravljali k odločilni bit* ki in se vnaprej veselili naskornega poraza nepoboljšljivih barbarov. Komaj so Čakali velikega dne. V soboto ob eni so se zbrali pod orehi blizu šentpeterse vojašnice, kjer se je razprostiral Campus Mar-tius. Čakali so nestrpno Četrtošolca Golijata, svojega močnega zavezni-ka. Brez njega nišo marali nikamor. Obljubili so mu bili zavoj tobaka za prijazno sodelovanje. General Kajon je bil eden naj-lepših generalov, kar jih je kdaj vi-dela bela Ljubljana. Na debeli glavi je nosil močan slamnik, ki bi uspešno prestrezal in slabil sovražne udarce. Za trakom mu je bilo troje krasnih gosjih pereš, kakršna so rabili njegova mati za mazanje ključanic. Prvo je bilo prirodno belo, drugi dve pa si je obarval z višnjevo in rdečo tinto; tako ie paradira! z narodno trobojno perjanico. Okoli života si je opasa! živordečo ruto, ki so jo nosili oca po-zimi okoli vratu. Ob bedru mu je ni-hal lesen meč s papirnatim čopom. Ponosno se je držal debeli fant, vsak pedanj general. Pregledoval je svojo vojsko, dobro oboroženo z lesenimi sabljami, palicami in pračami. Pehote je imel osemnajst mož: med njimi je bil tuđi prvošolec Dolfe Palček. mehkužen gosposki fantek. Brezozirni Brna je sicer ugovarjal, češ, da nišo za na vojsko taki otroci, ki še nišo bili pri birmi in nosijo še kratke hlače; priporočil pa je dečka sam adjutant Veselko, rekoč, da so-vrazi drobni Palček realce še bolj fanatično kakor pa razredno knjigo in konference. Zato so ga potrdili vse-eno. Vzeli so ga bolj za strežnika; bil je vesel, ako ga je kdo ogovoril. Konjeniki so bili štirje: France Dolgokrak, Šimen Sinigoj, Jože Smuk in pa Cene Petobrus. Vsi ti vzorni huzarji so imeli izredno dolge noge. Topničarja sta bila pa samo dva, umetnik Polde Pokalica in pa le-nuh Martin Cič; vendar pa so priča-kovali vsi ravno od njiju, da bosta najbolj pomagala, ugnati sovražnike v kozji rog. Iznajdljivi Veselko je bil kupil za Kajonove groše štiri mehur-je, jih napihnil in zavezal. Ako bi ar-tiljerista sedla ali stopila vsak na svojo bombo, bi močni pok prestrašil in demoraliziral barbare. (Dalje prfliodnjiC.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. maja 1914. 107. štev. mora ugoditi, sicer so pristaši blami- v rani. Kakor strahovi zasleđulelo referenta ti pritožbarji! Ko se vseđe za mizo, že ma toži z one strani par ljubljanskih, z druge strani par idrU-skih pristašev napredno većino bi kličejo na pomofi >svobodnl preudt-rek«. s katerim naj temeljiti referent prevrne občinske sklepe. Kakor senca so mu neprestano za petami ti od skrbi trpinčeni pritožbarji. Tako Je deželni odbor z odlokom % dne 30. avgusta 1913, štev. 16.619 ugodil pritožbi Janeza Kavčiča in »tovariševc proti proračunu, kakorš-nesra je sprejela mestna občina v Idriji za leto 1913. Deželni odbor le kar tako pav-šalno črtal obilo postavk, obilo iih ]e znižal. — Bog si ga vedi zakaj? Pri tem pa mu nočem očitati pristranosti ali posebnih simpatij ali antipatij pri proračunskih postavkah. Cisto svobodno in popolnoma neprizadet je kar po vrsti črtal in znižaval; do-taknil se je mrličev in živih tako, da mu ni v tem pogledu nič očitati. Tuđi pri blagu ni delal razlike med živino (klavnico) in drugimi premakljivimi stvarmi. Kakor bi štel knofe na hla-čah — par ali nepar, tako so padale postavke. No, pa kar se tiče pokopališča oziroma mrličev, mu končno IdrijČa-ni tega še ne štejejo tako hudo v zlo, da se je za vzdržavanje pokopališča znižalo postavko — seveda prav ma-Tenkostno od 500 K na 400 K. Naj bo že za te mrliče skrbljeno, kakor ho-če, da bi le pustil deželni odbor živim primerno živeti! Kako na široko svobodno je deželni odbor pri tem postopal. je prav evidentno razvidno n. pr. pri črtaniu postavke za tržnega nadzornika. Po § 5. dež. zak. z dne 3. avgu-sta 1897, štev. 27, mora imeti mestna občina v Idriji, ker šteje več kot 5000 prebivalcev. lastnega tržnega nadzornika. Saj mestna občina nima rada teh izdatkov, pa politična oblast jo je jela preganjati, da mora nastaviti stroKovno izobraženega tržnega nadzornika. Pa pritožbarji se more-biti že bojijo, da utegne občina nastaviti kakega naprednjaka! Deželni odbor seveda promptno reagira in vpreže svoj »svobodn! preiidarček«, ubogo paro, ki je za vse dobra, in povozi postavo, pomislite — lastno deželno postavo — samo. da pritožbarjem ugodi. Točko za tržnega nadzornika se mora crtati. Če se glasi kaka postavka n. pr. z zneskom po 3000 Kt pa pravijo pritožbarji, da je to preveč, pa zniža deželni odbor postavko recimo na 2990 kron, samo da pritožbarji prav ob-drže. Pri v^em tem crtanju in znižava-nju pa deželni odbor drugega razloga ne navede kot svoj »svobodni preudarek --. Seveda prenaša mestna občina idrifcka težko ta »svobodni preudarek« deželnega odbora in vsled tega je sklenila pritožiti se na c. kr. upravno sodišče. Resnica je sicer, da ima deželni odbor pri svojih razsodbah opirati se na svoj prosti preudarek. Tuđi dosedanja judikatura ščiti oblasti v njihovih pravicah glede prostega preudarka v precej obilni meri. Glede tega prostega dež. preudarka, kl leži včasih kot svinec nad avtonomnimi občinami, izvajam y pritožbi na upravno sodišče. Deželni odbor ima sicer res pravico po pre-vidnosti razsojati o posameznih pri-tožbah proti občinskemu proračunu, a ta pravica prostega preudarka ne srne biti istovetna z golo poljub-nostio. Deželni odbor za svoje postopa-nje niti ne navede zadostnih argu-mentov, marveč kar z navadno pote-zo precrta ali skrajša postavke in ta poteza naj bo obenem argument. Na ta način modrosti in globokoumnosti deželnega odbora niti proučiti ne moremo. Deželni odbor bi moral vsaj približno navesti razloge, ali vsaj za-trjevati, da je morda po globokem premišljevanju prišel do tega trezne-ga, resnega in obenem prostega preudarka, da so postavke previsoko nastavljene. Tako pa se človeku zdi, kot da bi dežeini odbor igraje se s svični-kom risa! po proračunu. To skriva nostno igro s svinčnikom spremila profundni molk — obenem argument za deželni odbor. Zastop mestne občine idrijske ne pripada stranki, h kateri pripada ve-čina deželnega odbora. Leto za letom ima boje z deželnim odborom. Nočem sicer trditi, da je merodajen razlog za deželni odbor dejstvo poli-tičnega prepričanja, — nad vse za-nimivo pa je, da ima deželn! odbor ravno z naprednimi občinami kot sta Idrija in Ljubljana, toliko skrbi. Ce se dežeini odbor o potrebno-sti postavk ni zadosti prepričal, ali pa da je pozabil zahtevati nadaljnih pojasnit, na podlagi katerih bi mogel crjti da zaključka, da ic DOfiamezue postavke umestno crtati. Je postopal pomanjkljivo in nezakonito. Oospodarako neoblMMhto potrebne Isđatke kratkomalo crtati navzlic predloženim nacrtom, proračunu in poročilom Cupanstva, ne da bi zato navedel deželni odbor razlofov, opi-rajočih se na ngotovUeoa de|stva, vendar ne gre! Sklicevati se zgolj na svoj famozen prosti prendarek, pomeni absurdnost judikature. Deželni odbor se v svojem proti-spisu na ta »prosti preudarek,« seveda mogočno sklicuje, citira judikatu-ro in zahteva na] se pritožba kar po smislu § 3. lit. e, zak. z dne 22. oktobra 1875 drž. zaK. štev. 36 ex 1876, kot nedopustna kratkomalo zavrne. Deželni odbor ugovarja trditvi pritožbe, »da bi se s svinčnikom igraU in pravi, da se mu na namiga-vanja pritožbe, kakor bi bil deželni odbor črtal postavke v proračunu tja v en dan, ali kakor bi ga bili pri tem vodili politični nagibi, ne vidi vređno reagirati; deželni odbor pravi, da je pač namesto občinskega preudarka postavil svoj lastni preudarek, vpostevaje pri tem navedbe pritožbe in **»katere druge okolišne. Ta izgovor deželnega odbora je sicer silno naivert. Kakor nedolžen ovčji pastirček na hribčku, tak ie naš dežeini odbor; on kar verjame na-vedbam vloženih pritožb, smatra jih za resnične, vpošteva jih, pri tem misli še na kake druge okoliščine in crta postavke proračuna. OkoliŠčin seveda ne navede nobenih, — si jih samo misli. Navedbe vloženih pritožb so pa za njega čista resnica. Upravno sodišče je bržčas v veliko presenečenje oziroma razočaranje deželnega odbora napravilo crto čez njegov »prosti preudarek*, ugodilo ie pritožbi in dvignilo v vseh postavkah odlok deželnega odbora radi pomanjkliivega postopanja. Poduk« ki ga daje upravno sodišče deželnemu odboru glede prostega preudarka, se med drugim glasi: »Es ist zwar richtig, wenn der Landesausschuss in seiner Gegen-schrift geitend macht, dass er als Re-kursinsianz nicht nur die Gcsetzlich-Keit des angefochtenen Gemeinde-ausschussbeschlusses. sondern auch die Notvvendigkeit und Zweckmas-sigkeit der einzelnen Ausgabeposten des Gemeindevoranschlages zu prii-fen und sohin nach freiem Errnessen zu entscheiden berufen war, ob und welche der angefochtenden Pošten (soferne es sich nicht um Ausgabeposten handelt, vvelche auf liquiden und falligen Verpflich:ungen beru-hen) herabzusetzen oder aus dem Gemeindevoranschlage ganz ausza-scheiden seien. Allein ein solcher Vorgang der autonomen Rekursinstanz hat zur Voraussetzung, dass die nach ireiem Ermessen getroffenen Verfligungen auf einer ordnungsmassig durchge-fiihrten Erhebung des Tatbestandes beruhen und dass die aktenmassigen Feststellungen den Ermessens-schluss der Rekurzinstanz zu stiitzcn geeignet seien.* Dalje na drugem mestu:___ »Nun ergibt sich aber, dass der Lrn-desausschuss die letzterwahn cn Voranschlagsposten gestrichen ouer herabgesetzt hat, ohne dass irge? d-wie aus den Akten entnommen utt-den komite, welchen Tatbestand er seiner Verfugung zu Grunde gelegt hat. Ein wesentlicher Maneel des Verfahrens liegt auch darin, dass der Landesausschuss nicht einmal im angefochtenen Erlasse die Abstriche irgendwie begriindete, so dass die Gemeinde. wenn sie die Gese zwi-drigkcit dieser Entscheidung geitend machen wollte, in der weiteren Ver-folgung ihres angeblich verletzten Rechtes beeintrachtigt wurde.^ Ta poduk ie temeljit. Priznati je sicer, da je upravno sodišče v dose-danji praksi takozvan »prosti preudarek« kolikor mogoče ščitilo, a postopanje deželnega odbora, ki Kratkomalo ne navede nobencga razloga za svoje odloke, je očividno šio predaleč. Upravno sodišče pravi s predmetno razsodbo: »Deželni odbor ima pravico do prostega preudarka, v kolikor se ne gre za izdatke, ki temelje na likvidnih in zapalih obvezah; ta prosti preudarek se ima opirati na dejstva, ki morajo biti preje dotrjena in ugotovljena. Dejstva pa morajo biti v skladu s prostim preudarkom v tem smislu, da opravičujejo sklcp deželnega odbora.« Pa čemu Je treba teh večnih kregov naprednih mest z deželnim odborom? Zgolj pritožbarjem na ljubo pometati s klepi občin, vendar ne kaže zadostaetfa pojntovaafei avto-nomnlh pravlc občin. Deželni odbor, Iki sam svojo avtonomijo skrbno ču-va, je naravnost dolžan čuvati tuđi avionoaiiio občin* saj ie to avtono- mUa eden ismed UoMliev lava« uprave. S potabnottjo. kakor jo vfiaaih kaže aai deželni odbor, se narav-nost im pravfll tat prtfeivattva. Eno |c čisto gotovo, — da na-prednih občin pritoibarji ne bodo omajali — pa naj se deželni odbor tuđi na glavo postavi. lolmn niiigi wsip]a. Včeraj zvečer je bil izdan o ce-sarjevem zdravstvenem stanju slede-či bulietin: Katar In sptoftno razpolcK ženje v bistvu brez izpreraerabe. Tuđi Čez dan je bilo cesarjevo zdravstveno stanje skoraj enako, kakor zadnje dni. Subjektivno se po-Čuti cesar precej dobro. Kašelj je nekoliko ponehal, pa je bolj mučen. Apetit, splošno razpoloženje in čilost zadovoljivo. _________ SrbsHa sliupšUina. V včeraj^nji seji srbske skup-sčine so stavili mladoradikalci in na-cijonalisti na ministrskega predsed-nika Pašića interpelacije glede neza-dovoljnosti v zboru častnikov. Skup-sčina je nato sprejela predlogo glede srbsko-romunske konvencije zaradi z^radbe železniskega mostu čez Do-navo. Za danes ie obljubil ministrski predsednik odgovor na Jankovićevo interpelacijo o nezadovoljnosti častnikov. Opozicija je zahtevala, da odgovori ministrski predsednik tuđi na tozadevne interpelacije opozicije, ki so nekoliko širše. Ore namreč za pri-oriteto civilnih oblasti pred vojaški-mi oblastmi. Današnja seja bo najbrže precej burna. Eoirsko vprašanje Iz Drača poročajo, da sestavlja-nje milice dobro napreduje. Tz Debra je dospelo v Korico 400, iz Elbasana 1000 in iz Starove 200 Albancev. Ka-kih 1000 albanskih prostovoljcev iz Tirane je tja na poti. Albanska vlada upa, da bo imela že tekom par dni najmanj 50^0 oboroženih Albancev v Korici. Tuđi 12 strojnih pušk upajo, da bodo spravili še te dni v Korico. Med zastopniki provizorične epirske vlade in kontrolno komisijo se vrše neprestano pogajanja. Na podlagi sklepov te konferenee sta tako Zographos, kakor a-banska vlada odrcdiH, da se doloci nevtralen pas med obema nasproti si stojećima vojskama. Za podlago služi razpostav-Ijenje čet, kakoršno je bilo dne 9. maja. Kakor se poroča s Krfa, je stavil Zographos ob začetka posaiani sle-deče bistvene zahteve: Epir naj dobi popolno avtonomijo ter pripade Eriru tuđi Korica, severni Epir dobi svoj deželni zbor, albnnska zastava dobi tuđi kršćanski simbol. Pismo iz Bo!qari!e. V S o f i j i, dne 9. maja. Narodno sobranje nadaiiuje faz-pravo o parlamentarni komisiji, ki naj preišče vzroke katastrofe, ki je lani zapela Bolgarijo. V včerajšnji seji narodnega so-hranja je prvi govoril vladni pristaš Karakasev. V svojem govoru je rtkel med drugim: »Naloga parlamentarne pre-iskovalne komisije bo pred vsem, da prouči sklenjene pogodbe s Srbijo in Orško in se prepriča, da-li so te pogodbe odgovarjale našim narodnim težnjam in interesom in da-li ni prvi korak h katastrofi napravljen že pri sklepanju teh pogodb. Takis*o je potreba, da preisko-valna komisija dožene, da-li je bila vojna pripravljena diplomatično in vojaško. Upravičeno namreč trdimo, da naša armada ni bila zadostno pre-skrbljena — navajam Kot zgled samo obleganje Odrina — s potrebnim vojnim materijalom in sanitetskimi pri-pravami. Dokazano je, da armada ni bila ob začetku vojne zadostno obo-rožena in preskrbljena z vsem potrebnim. Ko se je vojna že pričela, je vlada sele naročila puške in uniforme za vojake. Sele med vojno samo se je najelo 33 dobaviteljev v tujini, ki so preskrbijevali armado z vsemi po-trebščinami. Kdo je zakrivil vse te grehe, to treba da dožene parlamentarna preiskovalna komisija.« Od strani vladne večine Je na to še govoril poslanec R a d e v. V svojih izvajanjih Je skuSal vso krivdo glede nesreće, ki Je zadela Đolgarijo, žvaliti na ministrstvi Iv. OeSova in dr. Daneva in končno za-hteval, da dožene preiskovalna komisija pred vsem, kaklno vlogo so igrali dr. Danev kot mirovni poobla-Sčenec v Londonu, finančni minister Teodorov v Parizu in z. Kaičev v Carigradu, v prvi vrsti pa se nai pre-iičc da-ii ie res. dl !• lairrt bojiiće ter s tem povzročil zmedo, ki je imela sa postođico vojalki po-grom. Posianec B1 a g o J e v, tesen (doktrinaren) socijalist, je dokazoval, da ie bolgarske nesreće pravzaprav kriva vsa dosedanja politika bolgar-skih melčanskih strank, končno pa Je izjavii: »Avstrofilska politika bolgarske vlade Je izdajalska politika in ta je sokriva katastrofe. Glavni krivci katastrofe pa so vsi pristaši te politi'Ke. Vi vsi, kar je vas v vladni večini, ste odgovorni za nesrećo, ki je lani zadela našo izmučeno domovino, saj je vaš vodja sedanji ministrski predsednik dr. Radoslavov na velikem sho-du v »Novi Ameriki« javno pozival na vojno s Srbi in Grki in vsi vaši pr-vaki so z vsemi silami delovali na to, da se započne ta vojna.« Na to je govoril še tesni socijalist poslanec K i r k o v. Rekel je med drugim: »Vladajo-če stranke so lahko hvaležne, da je ljudstvo ob demobilizaciji hitelo, da se vrne pod svoje krove, in da ga je skrb za rodbino in svojce prisilila, da je pustilo puške v vojašnicah, sicer bi ne zborovali tu in bi ne debatirali o potrebi, da se izvoli preiskovalna komisija, ki naj izsledi krivce velike naše nesreće. Edin spas za bolgarski narod je republika, njegova bodočnost pa je edino zagotovljena v balkanski federaciji.« Seja narodnega sobranja se je končala snoči ob 9. Danes pridejo na vrsto govorniki ostalih opozicijonal-nih strank. Med drugimi bosta govorila bivši ministrski predsednik dr. Dancv in bivši finančni minister Teodor Teodorov. Izvajanja teh dveh državnikov pričakujejo v javnosti z največjo napetostjo. —i. Zed'rae države in Metlika. Iz Veracruza poročajo, da je general Funston izpustil one Mehikan-ce, ki so pri zavzetiu mesta ustrelili osem Amerikancev, ker so se boje-vali za svojo domovino. Mehikanski zunanji minister Ruiz je protestira! pri vladi Zedinje-nih držav proti temu, da so Amerikanci pri Lobos Islandu aretirali strežaja morskega svetilnika, ki pa so ga pozneje zopet izpustili. Wa-shingtonska vlada pravi temu nasproti, da je dal Huerta povelje, da se svetilniki ob pacifični obali ugasnejo in da je dal podobna povelja tuđi za rbal Atlantskega oceana. Da se ne zgode nesreće, je bilo treba tuđi sve-tilnik v Lobos Islandu ugasniti. Iz Meliike v Veracruz došli ubezniki poročajo, da so se pripravili v glavnem mestu inozemci na obrambo. Tuđi pripovedujejo. da je od 4000 mož vladnih čet, ki jih je imel Huerta pri Saltillu, većina prešla v vstaški tabor. Iz Veracruza in Juareza poročajo o strahovitem boju za Tampi-co. Boj je bil naibolj divji med ćelo revolucijo. Več petrolejskih vrelcev gori. Tuđi mesto gori na več krajih. V stas i so mesto Tampico z a v z e 1 i. Mehikanske vladne čete so imele zelo velike izgube. Inozemci beže pred vstaši na tuje vojne lad-je. Pred Tampico je dospela angle-ška oklopna križarka Essex. Iz Pueble došel španski begun pravi, da je drubal v Puebli zažgala na grmadi šest Spancev. Sta'ersfeo. Videm ob Savi. V nedeljo popol-dne dne 17. t. m. vrši se v gostilni gospe Podjedove na Vidmu velik koncert v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Svira iz prijaznosti rajhen-burški sokolski orkester. Podružnica Ciril-Metodove družbe za Rajhen-burg in Videm pričakuje od narodnega Posavja. da stori svojo dolžnost. Slovanska čltalnica v Mariboru priredi prihodnjo nedeljo, dne 17. mala popoldne izlet v Pekre pri Mariboru. Razpisano ie mesto distriktnega zdravnika v Slivni pod Mariborom. Prošnje do 15. maja. Skandal je, da štajerski deželni odbor ne razpisuje konkurzov za te službe v slovenskih listih, temveč samo v netnških, če-tudi gre za čisto slovenske kraje. Iz Zetal pri RogatciL V nedeljo ie imelo tukajšnje kmetijsko bralno društvo v prostorih kmečke hranilni-ce in posojilnice svoj občni zbor. Društvo nudi svojim članom ne le dobro Čtivo, temveč ima tuđi lepo drevesnico in vefi kmetijskega orod-ja, ki sa članom pomola. Na obfnem zboru je govoril urednik Janko Les-ničar iz Celja, Zeleti bi bilo zelo, da bi novoizvoUen odbor 5el čvrsto na delo in združil v tem društvu vse za-veđne žetalske kmetovalce. Ob tej priliki bodi tuđi omenieno, da je da-raval nf^^jfrii narodni trgavec Maks Berlisff na dan občnega zbora društvu 230 K; za ta velikodušen dar mu gre najlepša zahvala. V slovenski javnosti vendar počasi prodira spo-znanje, da je trdna nepolitična društvena organizacija najsolidnejša podlaga političnih uspehov. Drobne novice. Iz Ptujske gore nam pišejo: 241etna vdova po poStnem nadoskrbniku Langerju iz Maribora je imela ljubavno razmer-je "s trgovcem Šerecom v Mariboru. Bila sta že baje dvakrat oklicana, kar je Serec razmerje nenadoma razdrl. Langerjeva je mislila, da je to zakrivil trgovec Traun na Ptujski gori. Peljala se je tja in ga hotela ustreliti. Traun je zbežal, nakar si je Langerjeva pognala kroglo v prsi-Nesrečna ženska je težko ranjena. — Iz Maribora. Tukajšnje južnože-leznične delavnice bodo znatno raz-širili. Sedaj zidajo velikansko poslop-je za reparaturo vozov. — Okraj-na bolniska blagajna pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ima svoj občni zbor dne 17. maja ob 3. uri popoldne v svoji pisarni. — Presta vijena sta davčna asistenta Maks Rest iz Konjic v Ormož in Franc Petovar iz Ormo-ža v Konjice. — Zgoreloje domo-vanje Frančiške Zemljič v Radecah pod Mariborom. — Imenovan je za poštarja v Križevcih na M. polju poštni oficijant Ivan Orthaler v Mariboru. RorošKa. Nov trik izselienca. Iz Beljaka poročajo o novem triku izseljenca, ki se je hotel odtegniti vojaški službi. V majhni gruči Italijanov, ki so se pe-Ijali na Nemško v delo, nahajal se je tuđi neki hrvatski fant, ki se je hotel s tem, da se je izdajal za laškega zidana, odtegniti vojaščini. Fant se piše Matija Bauer ter ni imel s seboj drugega nego za zidarsko delo potrebno orodje. To ga je napravilo sumljivega in policijski agenti so ga ustavili. Po daljsem tajenju je končno le izjavii, da je hotel na ta način, da se je izdajal za delavca, priti čez me-jo. Na to idejo ga je spravil izseljeval-ni agent. Fanta so zaprli ter ga bodo na njegove stroške spravili nazaj v domovino. Potujoč! vlomilec Iz Borovelj poročajo, da je skušal vlomiti v za-prto shrambo mesa pri posestniku Jakobu Reperju z železnim drogom neznan vlomilec, vendar pa ga je žena posestnika še ob pravem času prepodila. Vlomilec je zbežal v bližnji gozd. V shrambi ja bilo za 140 K prekajenega mesa. Sumi se, da je tat identičen z onim uzmovičem, ki 5e v bližnji občini ukradel nekemu tamošnjemu posestniku hranilno knjižico za 1600 K, 60 K v denarju, nekaj pre-kajenih klobas ter srebrno uro z ve-rižico. Vlomilec. Do seda] še neznan tat vlomil je v Št. Lenartu pri nekem kočijažu skozi hlev v hišo, kjer je prebrskal vse predale, pregledat vse obleke. a našel le 10 kron gotovine. Domaći so med tem časom bili vsi zaposleni na polju. Ker tu ni imel sreće, vlomil je zopet skozi hlev v blizino kočo posestnice Agate Hoch-egger, kjer je zopet vse preiskal. Med tem časom se je pa posestnica vrnila in ko je odprla hišna vrata, prišel ii je neznan mož iz podstrešja nasproti. Ko ga je vprašala, kaj da dela, sunil jo je neznanec tako, da je posestnica padla. medtem pa je vlomilec pobegnil. Pri obeh vlomih je šio vlomilcu le za denar. Drobne novice. V Volšpergu Je te dni zmanjkalo kovaču Janezu Salzmanu kolo, ki ga je pustil pred gostilno. Kakor se je kmalu dognalo, ukradel je kolo, ki je bilo vredno nad sto kron, zaradi tatvine že predkaz-novani kovaški učenec Jož. Hinter-berger, ki je v bližnji vaši skušal prodati kolo za 50 kron. Tamkaj pa ga ie orožništvo aretiralo ter oddalo okraj-nemu sodišču. — Zanimiva najdba. V blizini Jezera so našli pri regulaciji ceste kamnito glavo, odlomek neke-ga kipa. Pod glavo je tuđi napis, vendar se žal ta ne da več čitati. Domne-va se, da je ta glava še iz rimskih ča-sov ter se je o najdbi obvestilo zgo-dovinsko društvo. — Mlin zgorel. Pri Sv. Ožbaltu je te dni izbruhnii v mlinu posestnika Blaža Pembergerja požar, ki je uničil ćelo poslopje. Najbrže je bil ogenj podtaknjen, a manjka o storilcu vsaka sled. Škoda zna-ša okrog 1500 K, ki pa je večinoma krita z zavarovalnino. Primorsko. Novi brigadir y Gorici. Novoimenovani poveljni 56. pehotne brigade, gmj. Fernengel je dospel v so-boto v Gorico. Iz Divače. Tukajšnja šolska mladina Je priredila pod nadzorstvoin učiteljstva dne 9. maja celodneven izlet v Senožeče, kjer si je ogledala oivavamo in dra&e iaajnenitosti V 107 Ster .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. maja 1914. Stran 3. ptvovarni Je gosp. Slavo} Praproteik razkazoval stroje ter razlagaU kako se pripravlja iz ječmena pivo ter po-sredoval z gosp. Senčarjetn, da je da»-rovala pivovarna šolski mladini sod-ček piva. Obema gospodoma se kar najiskreneje zahvaljujemo v imenu Šolske mladine za miju naklonjenost. Pohvaliti pa moramo slednjič tuđi restavraterja gosp. Mlakarja, kateri je postregel prav izvrstno Šolski mladini, a po jako nizki ceni. Zopet izzivanje Italijanov. K ne-ddjskim demonstracijam tržaških Italijanov, o katerih smo noročali že v snočnjem listu, je treba še nekaj dodatkov. Italijani so imeli v gleda-hšču Rossetti shod, ki so se ga ude-ležili večinoma samo nedorasli pob-je. Hujskala sta mlade peteline dva italijanska časnikarja, vendar pa se tuđi ta dva ništa upala z najtežjim kalibrom na dan, nekemu socijalnemu demokratu pa nišo hoteli dati besede ter so mu zvižgali in pretili, tako, da je moral predsednik tega famoznega shoda zborovanje zaključiti, ne da bi bili sklenili ubogi Italijančki kako re-eoluciio. Da ni manjkalo obligatnih rsovk in klicev, je samo ob sebi umevno. V gumbnicah si videl tuđi dosti trakov v italijanskih barvah. Po shodu, ki se je tako predčasno končal, so na Acquedottu zaklicali Italiji: »Eviva!« nato pa so stekli, eni ker jih je policija grdo pogledala, drugi, ker se jim je mudilo pred Narodni dom, da pozdravijo tam stojeće stražnike in orožnike. V ulici Fa-bio Severo so trčili ob kordon in ker se nišo mogli znesti nad šipami Na-rodnega doma, so začeli streljati na policijo. Padli so trije streli iz revol-veria, Ki pa k sreći nišo nikogar za-dcli. Pred kavarno Commercio so hotefi napasti Italijani nekaj Sloven-cev. loda par krepkih zaušuic so od-nesli in tekM potem naprej ter kričali: »Eviva Italija!' Sele na Veli-kem trgu so se oddahnili ter končno odsli dotnov na kosilo, ki je bilo že mrzlo, sai je bila že 2. popoldne. Tuđi tržaski NemcL Kakor smo poročali že snoci, je imelo tržaško nemško politično društvo »Eintracht« v nedeljo zvečer svoje zborovanje. »TagespoŠta« nam sedaj poroča, da so poslali k temu zbor ovan ju svoje zastopnike tuđi Nemci iz Gorice, Pu-lja, Opatije, Červinjana in nemški Votksrat & Kranjskega. Tuđi o loja-litetni izjavi smo že primerno poročali. Iz zborovanja pa poroca ome-njeni list sledeče osnovne poteze: Zdrav in inočan razvoj nemštva na Primorskem Je pred vsem odvisen oć tesne nasloni tve primorskega nemštva na nemško czadje (deu-tsches Hinterland), nadalje pa tuđi od nenKrtenega vztrajanja primoTskega italijanskega sraliŠča ter od vzdržanja sedanje državne oblike in administrativne razdelitve. Vsak nadaljni pritiske jugoslovanskega elementa, z!asti pa pospešitev jugoslovanskih teženj po izpremembi državne in provincijalne razdelitve je velikan-skega pomena ne samo za nemštvo, marveč tuđi za ćelo državo. Vresni-čenie teh, kot osnovna misel prizna-nih stremi Jenj Jugoslovanov, bi imelo za posledico pogin nemštva ob Ja-dranskem morju. Nemci pozivijajo Nationalverband državnega zbora, da v tej smeri slei kot prej z vso od-ločnostjo v državnem zboru in vladi nasproti zastopa ta stremljenia primorskih Nemcev. Proti splitskemu okrajnemu gla-varju. Hrvatski hst »Sloboda« poroča, da je obiskalo odposlanstvo hr-vatskega občinskega zastopa v Splitu m hrvatskih strank v Splitu namest-nika grofa Attemsa ter zahtevalo, da se vodja splitskega okrajnega gla-varstva Sziivas, z ozirom na zadnje dugodke v Splitu, prestavi. List pravi, da je sklepati po iziđu sprejema pri namestniku, da bo vlada ugodila upravičeni zahtevi Hrvatov. V laskih krogih, zlasti v Splitu, vlada zaradi tega silno razburjenje. Prodavstrijska demonstracija v Piranu. Povodom vrtne veselice na čast angieškim častnikom v Trstu so Slovenci in Hrvati v Portorose razobesili slovenske in hrvatske zastave. Ta »predrznost« Jugoslova-nov }e piranske neodrešene Italijan-čke strahovito spekla in v velikih skupinah so jo ubrali v Portorose, da primejo tamošnjega župana Fragia-coma za usesa, da pripusti v svoji občini tako nezališano izzivanje nem-stvu in italijanstvu škodljivih Jugo-slovanov. Župan Fragiacomo je tuđi res hotel dali z vso brutalnostjo ne-odrešenega Italijana odstraniti zastave m prišlo bi bilo gotovo do de-monstracij, da nišo dospeli v tem hipa angleški častniki v spremstvu svojih avstrijskih kolegov v Portorose. Te so sprejeli Italijani z navdu-šenimi klici: »2ivela Italija!«, le ne-kateri so klicali; »Živela Angleška!« Piranskim razgrajačern pa ta demonstracija proti Avstriji še ni bila do-volj, zato so privlekli od nekod itali-jansko trikoloro, katerih imajo vedno vse polno pripravljenih za take prilike* ter J*> io prepevajoč nosili pred ' gosti Da pa pokažejo željo svojih neodrešenih duS Se bolj očividno, so obesili končno italijansko zastavo na neko drevo v parku, od koder Jo je moralo pozneje orožništvo odstrani* ti. Ko ni bilo već povoda pozdravljati gostov, so tuđi Slovenci in Hrvati odstranili zastave. Stavka v Triteu. \z Tržiča poro-čajo, da se je v tamkajšnji ladjedel-nici Cantiere Navale Triestino zopet v polnem obsegu pričelo dei^, ki je bilo v soboto ustavljeno. Ponesrečen angleški topničar. Na angleški oklopni križarki Indomi-table pred Trstom se je doigrala v soboto popoldne velika nesreća. Proti 2. popoldne sta dospela na križar-ko angleški generalni konzul in vice-konzul, da obiščeta poveljnika, pri čemur so oddajali na ladji pozdravne strele. Ko sta se konzul in vicekonzul razgovarjala s poveljnikom, je bilo slisati naenkrat zamolklo detonacijo. Pri basanju je polnil 191etni topničar Herbert Charles Godby Brown neki top prehitro. Smodnik je eksplodirat in vrgel topničarju zaklop ob prsi. Bil je takoj mrtev. Včeraj ob 8. zjutraj je bil pogreb. Sprevod je otvoril odde-lek avstrijskih mornarjev. Sprevoda se je udeležil tuđi tržaski namestnik princ Hohenlohe. Drobne novice. Dva poskušena samomora. V Trstu se je hotela za-strupiti neka ZOletna Lea Petronio z lizolom. Izprali so ji želodec. — Se-demindvajsetletni privatni uradnik Dbald Torelli se je vpričo svoje ljubice v ulici Chiozza ustrelil v prsi. Rana ni smrtnenevarna* — Požar. V ulici del Bosco št. 50 je prižgal trgo-vec s senom Ivan De Vecchi vžigali-co, ker je iskal neko knjigo. Pri tem se je vnelo seno in bi bil požar lahko napravil mnogo škode, da ni še pra-večasno dospela požarna bramba. Dnevne vesti. 4- Vojni minister Krobatin je včeraj odgovoril na dr. Šustersiča prevdano vprašanje o obsodbi ćele vrste vojakov pešpolka št. 17 v Ce-lovcu. Minister je povedal, da ie stot-nik 6. stotnije ustavil za en mesec vsa dovoljenia izostati čez 9. uro zvečer, ker so vojaki izredno slabo in brez zanimanja streljali. Vsled tega se je en del vojakov dogovoril, da izostane v noči od 1. na 2. februarja demonstrativno iz vojašnice. 19 vojakov z enim korporalom je pijance-valo v neki gostilni, da so bili popol-noma pijani (volltrunken). Ponje poslana patrulja jih je srečala, ko so po-polnoma pijani sli proti vojašnici. Ker ni bilo izključeno, da se je zgodil upor, je polkovni poveljnik odredil preiskavo. Ta je to tuđi dognala in so bili obdolženci zaradi upora zoper odredbo svojega predpostavijenega obsojeni na ječo od enega do štirih let. — To je vsebina ministrovega odgovora. Torej to, da se je 20 vojakov domenilo izostati čez dovoijeno uro, je upor, ki se Raznuje z ječo od enega do štirih let! Omenjeno bodi še, da je minister zelo toplo pohvalil in se z veliko vnemo zavzel za stot-nika tište nesrečne stotnije. Suster-šič bo seveda ta ministrov odgovor hvaležno na znanje vzel in ministru popolnoma in iz vsega stcći pritrdil. Čehi. Madžari ali Poljaki bi se s ta-kim odgovorom seveda ne zadovoljili, slovenski »ljudski za :opniki« pa imajo druge skrbi, kakor a je nesreća in grozna kazen pomilovanja vrednih vojakov. -f Dr. Šusteršič za vojno bro-dovje. Iz podučenih krogovr se nam piše: Marsikdo bo z začudenjem po-vpraševal, zakaj da glasuje dr. Ivan Šusteršič vedno s takim veseljem za vojaške potrebščine, posebno pa še za vojne ladje. ZastopniK slovenske-ga ljudstva bi moral pri glasovanju vedno misliti, da se slovenskim fantom pri vojakih slabše godi, kakor nemŠkim in češkim in da bi slovenskim vojakom silno mnogo koristit, če bi rekeh jaz ne glasujem za vojaške potrebščine dokler se s sloven-skimi fanti ne bo tako ravnalo kakor z nemškimi. A morda bo kdo mislil, da glasuje dr. Šusteršič iz gorečega pa-trijotizma za vojaške in mornarične potrebščine? Nikar tega ne verjemi-te! V mornaričnih krogih vedo že davno, da glasuje dr. Šusteršič za vse vojaške zahteve le radi samega sebe. Pomisliti je treba le, da je njegov brat, dasiravno še mlad, že sedaj Linien-Schiffs-Kapitan, to je toliko, kakor polkovnik, in če mu ostane sreča mila, postane prav krnalu kon-treadmiral in potem viceadmiralt ekscelenca, zapovednik vojne luke v Pulju — kaka karijera, Gosp. Evgen šusteršič je oficir kakor so vsi drugi, nič boljši in nič slabši, a če je preskočil ćelo vrsto prednikov, mu pri tem ni škodovaio ne to, da je vojake parkrat peijal v Jeruzalm (glej Mohorjev koledar L 1912 stran 83—84), ne da njegov brat dr. Ivan Šusteršič s takim navduSenjem glasuje za vse vo|m ta w*on9riCmt po-tr«U£tM> + Notnufrka OriavMcbortka voitev. Pile se nam iz IL Bistrice: Za državnozborsko volitev na Notranj-skem« ki bo prihodnji teden, vlada veliko zanimanje v celem političnera okrajiL Ljudera se pač odpirajo oči in začeli so spoznavati, kako škodo imajo od tega, da so se dali vpreči v klerikalni jarem. Pri nas smo volilci po veliki večini zavzeti za neodvis-nega kandidata, postojnskega župana g. Josipa Lavrenčiča, ki ga poznamo kot spretnega in izvedenega, delavnega in energičnega moža in ki ga borno toliko raje volili, ker je naš ožji rojak. Priporočamo pa vsem vo-lilcem, naj se nikar ne dajo oplašiti in terorizirati od klerikalcev. če bo vsak volil po svojem prepričanju, ne po duhovski komandi, potem se gotovo pokaže, da je naš kmet sit suž-nosti klerikalcev in da hoče biti svo-boden mož. Na delo* -f- Notranjska državnozhorska volitev. Neodvisni kandidat ?osp. Josip Lavrenčič Te imel dne 10. maja v Starem trgu shođ, ki je bit iako dobro obiskan. ^a^zočih je bilo fudi nekaj klerikalcev, ki pa nišo nič ugovarjali, ker .o nač spoznali iz iz-vajanj kandidata, 1a ima najboljše namene in tuđi vse zmožnosti za po-slanca. Kandidatura g. Josipa Lav-renčiča je bila sprejeta skoro sogla-sno in so možje obljubili, da bodo krepko delali za zmago neodvisnega kandidata. -f- Za dopolnilno deželnozborsko volite^ namesto pokojnega Fr. Ko-šaka, so klerikalci postavili kot kandidata litijskesa župana O. Brica, Posestno stanje kimavcev ostane torej v klerikalni stranki neizpreme-njeno. Shod zaupnikov pa ni bil tako rmren, kakor bi se dalo sklepati po »Slovencu«, čuje se namreč, da je mnogo volilcev zahtevalo, naj bo kandidat finančni komisar dr. J a-n e 7 i č, ki se razlikuje od navadnih klerikalcev po tem, da je resnično veren. - Hafnerjev notarski kandidat, ki pa ni notarski kandidat. Prijatelj našega lista nam piše: Nedavno sem moral stopiti v Hafnerjevo pisarno v neKi zapuščinski zadevi. Govorit sem tedaj z nekim gospodom v pisarni, o katerem sem mislil, da je šef te častite pisarne, ker liafnerja ne poznam. Govoril je pa tak čuden jezik, neko mešanico češko in slovensko, da sem moral vendar končno dvGmiti, če je to Hafner sam. Zvedel sem pozneje, da je to neki upokojeni češki sodnik in njegov notarski kandidat. Ker me je ta zadeva zanimala, sem jo zasledova! in poizvedel sledeče: Do-tičnik, ki ga Ijudje smatrajo za notar-skega kandidata ni rotarski kandidat, pač pa služi pi>arni svojega šefa za dekoracijo. Mož se je na vse pre-tege boril za vpis v seznamek kranjskih notarskih kandidatov, ali notar-ska zbornica je odklonila vpis. Nad-sodišče v Gradcu tuđi neki ni ustreg-lo njegovi pritožbi zoper ukrep zbornice. Najvišje sodišče na Dunaju pa je njegovi pritožbi ugodilo, ter odredilo, da se mora vpisati v seznam kranjskih kandidatov. In glej čudo: Kijiibu odredbi najvišrega sodišča ga notarska zbornica ni hotela vpisati med notarske kandidate kranjske. Poizvedovalaje o njegovi preteklosti, ta je bila tako sijajna, da je prosil sam kot sodnik za upokojitev, ker se je bilo bati, da ga bodo upokojili brez pokojnine. Upokojeni sodnik se je zoper ta ukrep zopet pritožil, ali v tem slučaju je nadsodišče v Gradcu in najvišje sodišče na Dunaju pritrdilo ukrepu notarske zbornice, da se mu zabrani vpis med notarske kandidate, uvažujoč razloge notarske zbornice. Govori se pa javno, da je slovenska ljudska stranka na pritisk Čeških svojih pristašev zahtevala od svojega pristaša Hafnerja, da sprej-me to na Moravskem neomogoceno sodniško kapaciteto v svojo pisarno, kar je seveda Hafner, ko je bil vsled pritiska te stranke kljubu svoji pre-teklosti reaktiviran, moral storiti. Tedaj mož, ki ie vsled svojega po-stopanja bil v svoji domovini nemo-goč kot sodnik, naj si napravi novo eksistenco v naši blaženi kranjski de-želi in naj dela konkurenco našim slovenskim notarskim kandidatom. In tako sta sedaj v Hafnerjevi pisarni dvespecijaliteti: šef Hafner sam in njegov notarski kandidat, ki pa ni kandidat! Za to pa čast, komur čast! + Kaj pa to? Kakor se čuje, hoče sedanji zemljeknjižni vodja pri tu-kajšnjem okrajnem sodišču Kosir v kratkem stopiti v pokoj. Kosir je ve-sten uradnik, ki strogo spolnuje svoje uradne dolžnosti ter vživa zatega-delj simpatije med svojimi tovariši in pri strankah. Govori se pa, da je do-ločil sodni predstojnik Sturm za nje-govega namestnika sodnega oficijala Kumpa, o katerem se pa doslej dru-gega ne ve, kakor da ga je Sturm kot svojega zaupnika potegiiil iz Idrije v Ljubljano in da grozovito rad in do-sfedno lomi svojo okorno nemščino, s katero InCe svojon tovariiem mm» ponovatl Kar m ie glavno, ta Stnr-■ov proteže Kiti ne zna pravilne slo- veottiae! Kako bo zemljiška knjiga zgledala, ako priđe temu Sturmove-mu ljubljencu v roke? + Dr. Šusteršlč — slab prerok. Dr. Ivan Šusteršič je dne 7. decembra 1912 za »Slovenca« napisal čla-nek »Zunanji položaj«, v katerem je med drugim pisal doslovno: »Zma-goviti balkanski narodi bodo lahko "r miru uživali sadove prelite krvi. Dela jih caka zadosti. Pridobijeno novo ozemlje treba urediti, organizirati, odpreti civiliziranemu svetu. Dosti dela za par desetletij. Bolgari se tega zavedajo, zato so čudovito miro-IJubni in spravljivL Mojstrska politika, ki bo obrodila bogato letino. To je politika, ki pridobiva prijateljev in to politiko bi privoščil tuđi Srbiji.« — Tako je pisal dne 7. decembra 1912. dr. Ivan Susteršič. Kasnejši do-godki pa so pokazali, da je dr. Susteršič zelo, zelo slab prerok in zelo kratkoviden in nerazsoden politik. Proglašal je bolgarsko politiko za »čudovito miroljubno<% označeval jo je za »mojstrsko politiko, ki bo obrodila bogato letino in ki pridobiva prijateljev.« A kaj se je pokazalo? Da je ona politika, ki ji je pel tako slavo in hvalo dr. Šusteršič, privedla Bolgariio do katastrofe, do pogroma ob Bregalnicif Sicer pa se Susteršič ni to pot prvič izkazal za slabega preroka! Saj že dvajse' iot neprestano prorokuje in napov^duje smrt narodno - napredne stranke, a vendar napredna stranka kljub njegove-mu prirokovanju še vedno živi in je sedcj krepkejša, kakor je* bila kdaj preje! Kakor torej vse kaže, »proro-kovanje« ne spada v Šusteršičevo stroko! -r Nemščina v ljubljanskih ljudskih šolah. Od meje se nam piše: Nedavno tega ste debatirali s »Slovencem« o uvedbi nemšcine v naše ljudske sole; postavili ste se na sta-lišče, da se nemščina poučuj od tret-jega razreda dalje, »Slovenec« pa jo reklamira že za drugi razred. Da je to jako neprimerno, uvidi vsak, kdor se še spominja, kaki boji so bili tedaj ko se je pred nekaj desetletji nemŠči-ni tretji razred določil, medtem ko je bila do tedaj v drugern, po nekaterih šolah ćelo v prvem razredu. Nemsči-na bi se dandanes v drugi razred pod pretvezo urinila, da nam je ta jezik potreben — kar pa ni res. Samo taki oskosrčneži kakršni so Klerikalni učitelji, kaj podobnega trdijo. Iz prak-ticnega z:\ijenja vemo, da so trgov-ska in industrijska nemška mesta od nas odvisna in ne mi od njih; to so nam pokazale neštete dunajske insol-vence ob času balkanske vojske. Drugi hodijo k nam, ne mi k njim! Gradec, Celje, Celovec, Beljak itd. so od okolice odvisna mesta in kaj bi Gradec bil, ako bi razni Greinicki, Oblacki, Puchi, Kleinoscheggi in Pichierji ne imeli med Jugoslovani na tisoče strank. spoznali bodo naši kratkovidneži sele tedaj, ko se nam približa čas, da postavimo industrijo in trgovino na lastne noge, ko Jugo-slovan ne bo le komi, kramar ali knjigovodja, temveč tuđi tovarnar in veleindustrijec. Radi par ljubljanskih zavodov, ki so slučajno v nemških rokah, pa naši deci ni nemšcine treba; žalostno dovolj, da je še danes y Ljubljani Slovenec od Nemca odvi-sen. Mesto nemšcine v drugem razredu upeljite raje moderni jezikovni pouk in od pravite vaše srednjeveške slovnice, ki delajo iz naših sol mučil-nice in ne učilnic. V tem oziru se obmejni Slovenci bele Ljubljane sra-mujemo, če vidimo kako v Gorici Italijan prav rad slovensko govori, v Ljubljani se pa Slovenec Nemcu ponuja. Sramota! V naših Šolah se po slabih metodah mladina z dvemi jeziki muči, v praktičnem življenju pa vidimo, da se trgovec, obrtnik in služinčad bodisi nemško ali italijansko v enem letu za svojo potrebo med ljudstvom nauči in to zadostuje, ali pozna vse sprege in sklone, vsa pravila in izjeme nam je — deveta briga. Skrbite torej za praktičeti pouk: v tretjem se uči čitati in v ob-čevanju najpotrebnejše besede — 400—500 — jih zadostuje; v četrtem razredu pa se čitajo berila, in ker učenec že besede pozna, bo takoj tuđi smisel razumcl. Tako se samouki učilo in ti so gotovo bolj merodajni, kakor — šolske metode starih nad-zornikov. Slovnico, ta strah in ne-sreča naše mladine, pa preložite v srednje sole; kmet in trgovec, gostil-ničar in posestnik ne vpraša čemu se piše der Tisch in ne das Tisch — to praktičnega človeka tako malo briga, Kakor zidarja kemične sestavine apna, opeke ali kamnja. — Torej ljubljanski gospodje! pustite mladino pri miru in reformirajte — sebe: hvaležni vam borno obmejni Slovenci in hvaležna vam bo kranjska de-žela, iz katere je že marsikaj čudne-ga prišlo, najbolj čudna je pa zahteva na] se dandanes to v šolah upelje, kar pred pribliiao 3D leti pobuali + Slovenske zastave na postajali* — Hlnavstvo klerikalcev. Iz No- vega mesta se nam poroča: V hinav-ščini so naši klerikalci mojstri, ani-pak to je dobro, da jim za vsako hi* navščino sledi tuđi kazen za petami. Ali ker so mojstri v hinavščini, si znajo tuđi pomagati, tako da si namesto skesanih grešnikov, nadevljejo obleko častnih zmagovalcev slovenskih pravic. Tu en dokaz iz novejše-ga časa: Znano je, da je železniška uprava iz strahu pred Nemci skieni-ia, da se pri otvoritvi belokranjske železnice na postajah sploh ne raz* obesijo nobene zastave in da se koh> dvori, mimo katerih pelje otvoritveni vlak, okrasijo samo s cvetlicami. Zato je — kakor smo svojčas poročali — novomeški občinski zastop prvi sklenil, da se v obližju novomeške postaje na mestnem svetu takrat raz-obesi čim največ in čim najbolj vidnih slovenskih trobojnic, da bodo tuđi unanji gostje videli, da so prišli na slovensko zemljo. Čudno, naravnost sumljivo se nam je že takrat zdelo, zakaj so naši slovenski klerikalci glede tega vprašanja tako tihi, tako mirni, zakaj se občine v klerikalnih rokah sploh nič ne zmenijo za to, žanje velevažno oroslavo. Čudno in sum-» ljivo se nam le to zdelo, ker smo ve-deli, da stoje vodilni klerikalni krogi v ozkih stikih z železniško upravo, na koje vabilo so se klerikalni magnati kakor Jare vozarili s poseb-nimi vlaki po novi belokranjski progi. Čuden in sumljiv se nam je zdel njih molk posebno še zato, ker se je že takrat govorilo, da hočejo klerikalci pri otvoritvi belokranjske železnice igrati nekako vodilno vlogo kot aranžerji ćele slavnosti. Zakaj se je železniška uprava ravno klerikalcev tako tesno oklenila, o je zopet drugo vprašanje, ki pa ima vsaj svoj deloma odgovor tuđi pri programu slavnostne otvoritve. Da je železniško zgradbe-no vodstvo izpočetka iskalo za pogo-stitev gostov podpore pri občinah, to je bila Ie voda na klerikalni mlin, ker so gospodje že naprej računali, da n. pr. novomeška obeina na ta račun ne da niti ficka. Imeli so v ozadju že svoj pripravljalni odbor za otvoritev belokranjske železnice, s katerim pri-skočijo železniški upravi na pomoč ter na ta način ob enem sami prevza-mejo vrhovno vodstvo ćele otvorit-vene slavnosti. (Hočejo se pač izigravati kakor da so oni uresničili ta železniški projekt.) In vendar jih je bilo strah, že od vsega početka svoje ak~ čije staviti v program, da se vse postaje na novi progi okrasijo tuđi s slovenskimi zastavami. In vendar so zlezli pod klop, ko je železniška uprava določila, da se na kolodvorih sploh nobena zastava ne razobesu Sele ko je novomeški občinski svet izpregovoril svojo odločilno besedo, ko je ta skandal javno pribil tuđi »Slov. Narod«, je slovenskih klerikalcev postalo sram. Še le 5 dnl pozneje (po seji novomeskega obč. sveta) so v seji pripravljalnega odbora sklenili, da sa »kolodvori okrase s cvetlicami, zraven (?) pa mlaji s cesarskimi in deželnimi zastavami.« Toda — in to je še bolj sumljivo — dočim je klerikalno časopisje vsako malenkost od te proge točno beležilo, so o tem sklepu glede zastav molčali do petka, dne 8. maja, torej ravno 8 dni. In zdaj poslušajte, kako so se ti mojstri v hinavščini iz te zadrege iz-mazali. »Dol. Novice« z dne 8. maja pišejo: »O okrasitvi kolodvorov« je prinese! »Narod« izpod peresa znane-ga novomeskega dopisnika popolnoma netočno poročilo (?). Kakor se nam poroča od popolnoma informirane strani so merodajni krogi zato, da se kolodvori okrasijo s cvetlicami in zastavami in sicer s cesarskimi in deželnimi (t. j. trobojnica). Seveda hoče železniška uprava, da se ta okrasitev omeji (?) z ozirom na tele-grafične napeljave. Občinam pa je prosto, da okrase tuđi prostor na kolodvorih z mlaji in zastavami . . „€ Tako »Dol. Novice«, ki nam očitajo, da smo »popolnoma netočno poročali«, ko smo pisali, da je železniška uprava določila kolodvore okrasiti samo s cvetlicami. Ne glede, da se je o tem govorilo v novomeški občinski seji že 25. aprila, smo par dni pozneje istotako »od popolnoma informirane! strani« dobili potrjeno, kar smo žej preje vedeli. Da se dotična popolnoma informirana stran nam nasproti ni lagala, to potrjuje tuđi sam »Slovenec« z istega dne, ko postavi tudf »Dol. Novice« na laž, ko piše: »Ob otvoritvi belokrajnske železnice po« kažimo svojo narodno zavest! Kakor čujemo (?), je prvotna namera* da se novi kolodvori ob otvoritvi belokranjske železnice samo z zelenlem okrase, — s posredovanjem (?) po-slanca Jarca opuščena. Na kolodvorih lahko (?) vihrajo cesarske in slovenske deželne (?) zastave. Druge zastave so izključene ...« Končni uspeh, da bo vse prebivalstvo ob novi železnici na dan otvoritve na flj»j^jfljiP|ifti način numif^tiraki Sinu C .8L0VEHSKI NAROD9, dm 19* Mjt 1914. 107. Stev. |o narodno zavednost, ]e »Slovence« posnel iz »Slov. Naroda« z dne 2& aprila. Ne priđe nam na misel se zaradi tega ponašati, če smo v tem slučaju klerikalce moralno prisilili, da so prišli z barvo slovenskih za* stav na postajah še le zdaj na dan. Zadostuje nam, da to dejstvo samo konstatiramo. Slovensko ljudstvo ob novi progi, če tuđi stoji pod zastavo S, L. S. je vendar samo ob sebi še toliko narodno, da bi tuđi brez še le zdaj vsled naše kritike izsiljenih za-stav na postajah, na dan otvoritve pokazalo svoj narodni značaj tuđi proti volji svojih voditeljev. + »Za žeieznico Novo mesto-Brežice«. — Ali klerikalna farbarija. Iz Novega mesta se nam poroča: »Slov, Narod« ima zopet zaslugo, da Je s svojo kritiko kaj je z žeieznico Novo mesto - Brezice, zakaj so kleri-kalci nanjo čisto pozabili, spravil v zadrego može, ki se posebno zdaj ob otvoritvi nove proge tako radi ba-hajo kot stvarnika zgradb doienjskih Jeleznic, Pomislite, samo profesor in državni in deželni poslanec Evgen Jare ie za ta ponedeljek sklicai sho-de. In sicer, ker je vprašanje projekta Brezice - Novo mesto že zaradi svoje celote (vsaj ima ta proga zve-%2lX\ srediŠČe monarhije z našim morjem in tangira cenlo deželo) ne ie £a ožjo Dolenjsko, ampak sploh za ćelo deželo velikega gospodarskega pomena, je učeni g. profesor ta shod sklicai — v občinsko pisarno v Kan-d8i. In to še na ponedeljek ob 11. uri jdopoldne, torej ob času, ko imajo v Dbčinski pisarni opravka stranke v uradnih zadevah. In pomislite tuđi še fo: na shod so imeli dostop samo — povabljeni in samo na tem železni-škem projektu interesirane občine. 2e po teh znamenjih lahko presodimo resnost klerikalne stranke za ta tako važni projekt. Shod v klerikalni občinski pisarni pa nam tuđi pove, da si je mogočni posl. Jare dobro za-pomnil svoje »javne ljudske« shode na Muhaberju in v novomeškem Ro-kodelskem domu, katerih obletnico bo kmalo praznoval. Mož se še ved-no boji še ćelo za tako gospodarsko zadevo nastopiti na nevtralnih tleh, na kakem večjem javnem shodu. In mož ima prav! Kaiti, Če bi se bil drznil kje drugje take otrobe vezati, ljudi tako za norca imeti, kakor jih ie imel v občinski pisarni v KandiiL bi se bil v svoji dokazani strahopetno-sti zopet moral zateci pod senco orožniških bajonetov. Seveda ne zato, da bi se kdo zborovalcev spoza-biLampakker mož spričosvoje službe vesti ni v položaju odkritosrčnemu kritiku pogledati odkrito v obraz. Potrudili smo se od klerikalnih mož, ki so bili na tem shodu. izvedeti kaj jim je posl. Jare novega povedal in kakšni »važni sklepi se imajo storiti 2a bodočnost« zadevno železnice Brezice - Novo mesto. In veste, kaj so klerikalni možje, sami Jarčevi pristaši povedali? Jare ni vedel nič dru-gega novega povedati, kar bi ne bili že zdavno vedeli iz časopisov. Same stare fraze je premljeval. Dobro, da je shodu predsedoval tuđi mil. gosp. prost dr. Elbert. Ta je fajmoštru men-da iz Št. Jemeja kratkomalo vzel besedo, ko je zopet skušal vlačiti na dan Zurčev projek ob desnem bregu Krke (torej projekt, ki je bil pri toza-devni komisiji tuđi od železniške in vojaške strani že a priori zavržen). In o čem so še razpravljali na tem shodu? Skoro, da ni vredno o tem govoriti. Kregali so se zaradi vozne-ga reda na naši novi progi. Graščaku dr. Dorianyu ni en vlak prav, drugim zopet drugi ne. Skratka, samo prazno slamo so mlatili. Škoda za čas. Sai bi kmetje zaradi tega itak ne šli na shod, ampak ker so »gospod« rekli, da se bo šio tuđi za »bušen-šank«, (vinotoč pod vejico), so le šli iz radovednosti. Dozdaj nismo mogli vina drugače prodati, kakor v »bu-šenšanku«, zdaj pa so začeli orožniki tuđi to odpravljati. No, pa kaj so v tem oziru sklenili? — Nič! Do opol-dne sploh ni bilo govora o tem. Še le ko so odpravili žeieznico, so se začeli glede vinotoča govoriti Pa, ker smo že iz prejšnjega videli, da je to vse vkup farbarija, smo kar šli. ne da bi jih še nadalje poslušali. 4- Brze pomočl je treba! »Narodno Jedinstvo,« priobčuje lep čla-nek >Proti tujinščini«. V tem članku čitamo med drugim: »Ne borno sedaj govorili o borbah na periferiji, na tnejah, treba pa je naglašati to-le ze-lo važno stvar: Ne moremo doseči večjega uspeha v teh borbah, ako ne bodo osrednje pokrajine v narodnem oziru čistejše, po duhu krepkejše in boli enoplemenske, kakor so danes. Te osrednje pokrajine morajo vpli-vati privlačno in nadahnjevati obmej-ne kraje z duhom narodne borbe. Te osrednje pokrajine moralo delovati sugestivno in okrepljujoče. Zato ie nujno potrebno, da se baš v teh centralnih pokrajinah ojači in okrepi narodni duh in da se pročisti narodna doii. Na žaktttftc u tom Doatedn ni mnogo napr+dovtto: V saltdj« Dalmacije, t Hercag - Bosni \t premalo Jaka zavest o narodnem edinstvu in na stotisoče Moslimanov Je, ki so narodno še neprebujenu V st»v«Mkfti osrednji« pofcrajiaak (Kranjska) je borba med klerikalizmom in liberalizmom tako umrtvila narodni orga-nizem, a ekskluzivno** Utrtkattzaa je tako dvignila vprašanja in interese strankarske organizacije nad narodne, da ie tu potrebna brza pomoć U Da, ako kje, tu pri nas na Sloven-skem je potrebna hitra pomoč proti klerikalnemu brezdomovinstvu! + Zgled uradne »slovenšćine«. V kakšni »slovenščini« uradujejo pri nas slovenskega jezika nevešči politični uradniki, dokazuje ta-le uradni odlok: Glasom ukaza z dne 6. marca 1914 št. 5100, zaverglo je c. kr. mini-strstvo za bogočastje in pouk pritož-bo Fr. K. in tovarišev zoper razsod-bo c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 13. novembra 1913 štev. 6748, s kojo se je razpustil krajni šolski svet v Spodnji Šišku kolikor se je vložila ta pritožba v imenu krajnega ŠolsKe-ga sveta, kot neupravičeno, ker krajni šolski svet po razpustu nima več pravica kot korporacija, ker sledi tuđi iz § 8. odstavek zakona s šolskim nadzorstvom. V kolikor se pa je vložila pritožba od Fr. K. in tovarišev za svoje osebe kot Člani razpuščenega krajnega Šolskega sveta, ni ugodilo ministrstvo ta pritožbi iz razlogov zpodbijane razsodbe. O tem se vas obvešča vsled uKaza c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 22. marca 1914 okr. 1801. C. kr. okrajni šolski svet v Ljubljani, dne 11. aprila 1914. < — Zahtevamo, da se modrijana, ki je zvaril ta odlok, nemudoma posije med Bodokude, ker pri nas nismo voljni še nadalje trpeti med uradniki subjektov, ki tako skandalozno mrc-varijo naš lepi jezik slovenski! 4- Iz deželnega odbora. Provi-zoričnim asistentom v kmetiisko-ke-mičnem preizkuševališču se imenuje gosp. Anton T u r k. — Zakonski nacrt o odkupu bere se mora na za-htevo vlade nekoliko izpremeniti in se v tem smislu poroča deželnemu odboru. — Pri delih za Završnico blizu cerkve sv. Martina v Zirovnici so se našli zanimivi staroslovenski bro-nasti predmeti iz 7.—9. stoletja po Kr. in se deželnemu muzeju dovoli, da izkopavanja nadaljuje. — Agrarna komisija je predložila razne na-Črte za melijoracijo pašnikov, zlasti na Kočevskem. Dovoli se za ta dela 30 % deželni prispevek, naproša pa se agrarno komisijo, da naj pri nada-lievanju te akcije uvažuje tuđi druge dele dežele. — Za most čez Kolpo pri vaši Kuželj se dovoli 33^ deželni prispevek, ako v isti meri prispeva tuđi okrajni cestni odbor. — Ribni-škemu cestnemu odboru se dovoli najeti posojila 75.000 kron pri deželni banki. — V vojaško pregledovalno komisijo se imenuje mesto umrlega poslanca Košaka poslanec Karei Der-mastija. — Osrednjemu odboru Vin-cencijeve družbe v Ljubljani se dovoli podpore 500 kron in ravno toliko Vincencijevi konferenci v Kranju za ustanovitev dekliške sirotišnice. — Urgiralo se bo izposlovanje naj-višje sankcije sklepoma dežeh ega zbora, s katerima se je dovolilo za deželne elektrarne posojila 2 mi'ijo-na kron in mestni občini ljublja ski najetje posojila 1 milijon 200.0«'» K za gradbo tretje deske sole, za oprezne zidove ob Ljubljanici in za oo-grebni zavod. + Za medlcinalna svetnika je cesar imenoval vpokojenega mest-nega policijskega zdravnika g. dr. Frana 111 n e r j a in praktičnega zdravnika g. dr. Roberta Prossi-n agga v Ljubljani. -f- Od Južne železnice. Imenovan je revident v Zidanem mostu Josip Mohorko za postajnega načelnika v Ponikvah, premeščeni pa so Fran Gornik, revident in postajni načelnik v Prestranku kot revident v RakeK, revident Jakob Prek iz Hrastnika v Litijo, adjunkt Anton N e j e d 1 y iz Litije y Hrastnik, asistent Andrej C e r n i č iz Rakeka v Trst, aspirant Oabriel Pirkmaier iz Litije v Hrastnik. — Vatroslav tlolz Je bil ustanov-nik vseučiliškega podpornega društva »Radogoia«, družbe sv. Cirila in Metoda, Slovenskega plsate!]skega podpornesa društva in (astnl član Slovenskega umetniikega društva. »Slovenska Matica« in banka »Slavlja« sta v znak žalosti izvesiii crno zastavo. — Osleikl diiakl prispo v Ljub-iiano, kakor se nam poroča, Jutri v sredo z večemim brzovlakom ob 5. uri 46 minut. Slovenski dijaki jih bo* do gotovo bratski sprejeli. — »Profesor R.« Župnik z dežele nam piše: V »Bogoljubu« it 5. str. 141. piše profesor R., kako zelo se ie ponižal in prinesel presv. Srcu Jezusovemu v dar, da vsak petek ne bo več kadil lepo dišečih svalčič. To )t pač že star način, kako hudomoini Uudto^ ki *6 ddgofiasiio. potegorto luk nabožnl list V tem, kar sledi, pa |e izvire« naš prof. R. Imel je namreč opravka »v bližnjem trgu«, vzel se-bei lep nov dežnik za 5 K (!!) in ga v vlaku pozabiL S tem ga ie »Srce Je-zusovo« Strafalo, ker Je tako) prvi petek res puhal po navadi svojo svalčico. Jej, jej! — Urednik Janez res ni učenjak, ali kot praktičen Čio-vek Je včasih vendar zinil kako pametno; odkar Je pa postal konsisto-rijalni, je tako slabega duha, da ga »potegne* ćelo že prof. R. — Skioptično predavanie. O pri-Hki učiteljskega in dijaškega izleta bo v četrtek, dne 14. maja 1914 ob sedmih zvečer gospod linijski poroč-nik v pokoju in podpredsednik tu-kajšnje podružnice avstrijskega mor-nariškega društva V. Kubelka v avli tukajšnje višje realke na kratko pre-daval o pomenu morja in o potrebi domaćega brodarstva, gospod profesor !. Breznik pa poKaže več skiop-tičnih slik jadranskega obrežja in trgovinskih in vojnih ladij. Tište, ki se m siijo izleta na Jadransko morje udeležiti, in pa člane mornariškega društva opozarjamo na to skioptično predavanje. — Jahalna tek ma dragons1ce«a polka carja Nikolaia. Danes ob 9. dopoldne se ie pričela jahalna tekma dragonskega polka carja Nikolaja, ki se bo vršila tri dni. Tekma se vrši na športnem prostoru ob Latterman-novem drevoredu. DirkališČe, na ka-terem so postavljene raznovrst. zapreke, je okrašeno s cesarskimi in deželnimi zastavami. Mestna občina ljubljanska je darovala eno darilo za tekmo častnikov in več daril za tek-mo moštva. Danes dopoldne je tek-movalo moštvo. Občinstva se je zbralo zelo mnogo, ki so z zanimanjem gledali izborno jahanje moštva. Med drugimi smo opazili deželnega predsednika ekscelenco barona T. S c h w a r z a, dvornega svetnika grofa Chorinskega, župana liubljanskega dr. Ivana T a v č a r j a, dež. glavarja dr. Š u s t e r š i č a, mnogo občinskih svetnikov, dvornega svetnika finančnega ravnatelja Klimenta in mnogo drugih do-stojanstvenikov. Castniski zbor je bil zbran skoraj polnoštevilno. Opazili smo pa tuđi mnogo dam, ki so y elegantnih toaletah opazovale zani-mivo tekmo, menda prvo te vrste v Ljubljani.Moštvo je splošno dobro ja-halo, tuđi konji so bili dobro razpo-loženi. Ob pol 2. so se razdelila da-rila. — Poroka. Danes se poroci gospod Anton J u s t i n , strojnik v Ljubljani, z gospico Marijo Kalan. Bilo srečno! — Razpisana srednješolska mesta. Gorica, gimnazija s slovenskim učnim jezikom, dve mesti za klasično filologijo kot glavni in slovenščino ali nemščino kot stranski predmet. Gorica, realna gimnazija z italijanskim učnim jezikom, eno mesto za nemščino in italijanščino in eno mesto za telovadbo (1. IX. 1914, 31. V.) Ljubljana, državna obrtna šola, mesto za elektrotehnične stroke. (1914/15, -0. VI.). — Viceadmiral baron Wiiller-storf. — Urbairova ustanova za dva revna bolna bivša mornarja c. in kr. vojne mornarice, po 140 K, je razpi-sana na oglasni deski mestnega ma-gis'ratn. Podrobnosti so razvidne iz razp^a. Sankcioniran zakon. Cesar je sankcijoniral deželni zakon, s kate-rim se za zdravilišče Bled deloma iz-premeni zakon z dne 1. avgusta 1897. Umrla }e včeraj v Železnikih na Gorenjskem v 76. letu starosti ga. Marija D e m š a r , mati g. zdravnika dr. Jerneja Demšarja v Ljubljani. Naše sožalje! Umrla je v Šmartnem pri Litiji c. kr. poštarica, gospa Klementina W a t z a k rojena Skrem. Naše sožalje! Krvavi boj med Jetniškimi paz-niki in finančnim stražnikom. Pred-sedništvo novomeškega okrožnega sodišča je kakor znano, svojčas dovolilo, da se jetniški pazniki smejo ua'eleževati vseh društev, ki po kle-rmalizmu diše. Nasprotno pa je bila oblast sebi enakim uglednim možem voljenim v mestni občinski zastop na svoj znani način prepovedalo izvrše-vati njih državljansko pravico. Seveda jetniški pazniki so večinoma tuđi v veteranskem društvu ter se kot taki pri procesijah vporabljajo za — ministrante, kar gotovo povzdiguie ugled c. kr. državnih uslužbencev. 2e takrat smo predsedništvo opozo-rili, da ta dvojna mera ne bo obrodila dnbrega sadu. Paznikom v klerikalnih društvih je zrasel greben. A ker so to reveži, smo le niim v prid dosiej marsikaj zamolčali. Ampak slučaj ki se je pred kratkim zgodil v neki večji gostilni v Novem mestu, je le malo prehud. Med jetniike paz-ntke zaide neki organ novomeške ftnančne straže. Med niim in pazniki se vnarne izpočetka brezpomemben prepir zaradi neke medalije. Na neko opasko finaaftacga stražoilui plane eden vlšfth Jetniškib paznikov, potegne iz nožnice sabljo, in udari £ njo finančnega stražnika dvakrat preko glave. Po drugem viru dotični paznik sablje sicer ni rabil, pač pa Je s po-močjo drugih finančnega stražnika s pestmi tako obdeloval, da je bil isti ves krvav. Ali je bil na ta ali drugi način ranjen, to ni na5a stvar pre-iskavati. Le iz ozirov javne varnosti je želeti, da se jetniški pazniki, posebno glede vporabe orožja v javnih lokalih primerno pouče, zlasti ker je znane, da je klerikalec vedno surov. Iz Cerknice se nam piše: V dopisu o notranjski volitvi je pomota, ki je riajbrž nastala, ker je bilo nekaj odstavkov crtanih. Bodi torej zabe-leženo, da Cerknica ne voli pri seda-nji volitvi. Spomenik na Triglavu. Pcne-srečenemu pilotu nadporočniku Ev-goii* Llsnerju, ki je preletel Triglav in se je °. marca pri Aspernu kraj Du-naja uhil, hoče neki dunajski <>dbor vrh 1 riglava postaviti spominski ka-rren. Prav in lepo — zphtevamo na tuJl, da se respektira naš ;ezik. Umor iz pohotnosti. V Prezidu, nedaleč od Loža, so na?!i l'O. aprila ob poti truplo 271etn nosil pater Arhangeli po \ iču šo-;ek ter s tem kazal, da mu do kesa-ria za svoje obrekovanje ni dosti. — ludi denarna kazen, v katero se Je •pri prvi instanci spremenil zapor, ni utemeljena, kajti pater Arhangelj je član reda, pri katerem ne srne imeti rsoben član niČ lastnega premoženja. torej :udi globe plaćati ne more. Prva razsodba utemeljuje milo kazen tuđi s tem. da se navalajo samo olaisujoca deistva, med tem ko se obtežilnih spioh ne navaja. — Zastopnik tožen-ca, patra Arhangelja dr. Pegan iz-vaja, da se pater Arhangelj svojega koraka silno kesa in pravi, da se je ona slavnost na Viču, o kateri so pisali tuđi listi vršila v proslavo patro-vega godu. Pater Arhangelj je po priznanju dr. Pegana zelo naiven človek in je ono anonimno ovadbo napravil tuđi sila nerodno. Nadalje izjavlja zastopnik toženca. da daje red mesečno patru Arhangelju 80 do 90 K na razpolago. da je torei upra-vičena obsodba na denarno globo. — Sodišče je nato po dališem posveto-vaniu zavrnilo pritožbo zasebnega nbtožitclja ter potrdilo razsodbo prve instance. Razne stvari. * Velika defravdacija v češkem Časnikarskem društvu. Pred par dne-vi je umri tajnik društva čeških čas-nikariev Kafka. Osleparil je društvo tekom let za 75.000 K. * Dva uDnika ustrelil. Iz Đorde-auxa peročajo: 26 letni trgovski na-stavljenec Lafond je napadel več svojih upnikov. Dva je ustrelil, tri pa težko ranil. Pravijo, da je izvršil zločin v hipni blaznosti. * Nezgode na vodi. Iz Kodanja poročajo: V Middelfardu je v nedeljo vihar prevrnil čoln s petimi osebami. Vsi so vtonili. — Iz Petrograda poro-čajo: Pri mostu čez Nevo se je pre-vmila jadrnica. Štirje moški in eno mlado dokle so vtonili. * Rodbina Goluchowskega za dobrodelne namene. Poljska kores-pondenca poroča, da je rodbina Go-luchowskega sklenila, da bo darovala deseti del zapuščine umrlega deželnega maršala Adama Goluchovskega v do-brodelne svrhe. Zapuščino cenijo na ! 5 milijonov kron. * Krvno sorodstvo. Ko je bila kraljica sandviških otokov na obisku v Londonu ter bila predstavljena kraljici Viktoriji, se je hotela prav posebno pobahati. Rekla je kraljici: »Jaz imam v sebi tuđi nekoliko an-gleške krvi. Moji predniki so snedii kapitana Cooka*« * Ženin zastrupil nevesto. Iz Kolna poročajo: V tukajšnji bolnišnici je umrla neka mlada deklica. Pred ffrojo smrtjo ft pa^dili, dtlkuU carinski uradnik cb^oM, (kjoioM-ročil. Ta je tuđi prtiel v bolniinico ter zahteval mrtvatid list, da dvigne 2000 kron, za katero vsoto je zavaroval svojo nevesto. Moža so aretirali ter dognali, da je poročen ia oče več otok. Truplo so obducirali, ker menijo, da Jo Je zastrupil. * Potres na Siciliji. Iz Catanije poročajo 9. t. m.: Unera, Zerbati, Pat* sapomo in Pennisi so popolnoma razrušeni. Santa Venerina, Santa Maria Amalati, Guardia in Bongiardo so težko poškodovani. Izpod razvalin v LineTi so potegnili 42 mrtvecev. Najbrže je še kakih 60 mrtvecev pod raz-valinami. V Bongiardo in Passapomo so našli osem mrtvecev, dva sta skoraj gotovo Se pod razvalinami. V Mortari je bila usmrćena ena oseba. V bolniš-nico v Acircale so pnpeljali 72 ranjen-cev. V bolnišnico v Cataniji so prineslt 13 ranjencev, v bolnišnico v Giarre pa dva. — Potres je bil tako močan, da so se veliki zvonovi cerkve v mestecu Linera odtrgali ter odleteli par sto metrov daleč na polje. Šest minut je zadostovalo, da so bile krasne vaši izpremenjene v razvaline. Vsi od potresa prizadeti kraji so podobni kupom razvalin, ceste se komaj spoznajo. Navzlic veliki eneržiji oblasti manjka vode, kruha in zdravih Patoponio je posebno grozno porušeno. Skoraj vse hiše so se razsule. Žrtve so večinoma ženske in otroci, ki so bili v hišah, dočim so bili moški še na polju. Na mnogih krajih se je razpočila zemlja. Razpoke so zelo široke in globoke. Telefonska in brzojavna poročila. Bolezen našega cesarja. Dunaj, 12. maja. Oficijozni bul-letin o cesarjevem zdravstvenem stanju se glasi: Cesar je noć dobro prebil. KatariCni pojavi neizpreme-njeni. Splošno stanje neizpremenjeno dobro. Delegacije. Budimpešta, 12. maja. Zaupna ministrska konferenca je sklenila, delati na to, da se konca zasedanje delegacij tik pred Binkošti. Zato se bodo vršile plenarne seje dopoldne in popoldne. Budimpešta, 12. maja. Đrambni odsek avstrijske delegacije nadaljuje debato o mornariškem kreditu. Delegat Leuthner (socijalni demokrat) pravi, da si je mornariška uprava stavila tak program, da bo v bodoče zgradila vsako leto po en dread-nought. Ker pa se vojne ladje v polni kvalifikaciji drže 20 let, je očividno, da vojna uprava ne stremi samo za tem, da bi imela na razpolago samo 16. marveč 20 dreadnoughtov. Delegat skuša dokazati, da so dread-noughti za avstrijske razmere nepotrebni in v resnem slučaju v Ja-dranskem merju tuđi neporabni. Zato bo glasoval proti kreditom. Budimpešta, 12. maja. Odsek za zunanje zadeve vr ogrski delegaciji nadaljuje debato o ekspozeju grofa Berchtolda. Oštro proti ekspozeju govori delegat grof Mihael Karolvu Budimpešta, 12. maja. Za grofom Karolvjem je govoril grof Berch-told, ki je podal nekatere informacije o epirskem vprašanju, po dar jal, da je treba najti zadovoljivo ešitev albanskega vprašanja, ki naj asigu-ra stabilnost odnošajev med \lbani-jo in Grsko. Prebral je tuđi h zojav-ko, ki pravi, da je določen j ^seben nevtralen pas med sovražnimi če-tamu Razredna loterija. Dunaj, 12. maja. Danes se je vršilo prvo žrebanje prvega razreda II. razredne loterije. Glavni dobitek 70,000 kron je zadela št. U4.611, dobitek 15.000 kron je dobila št. 60.137, po 5000 kron št. 5073, 98.734, 150.983, po 2000 kron št. 6737, 15.490, 30.898, 37.372. 45.800. 58.425, 64.378, 140.895, 153.424 in 156.820. Afera Svih a. Praga, 12. maja. Namestništvo )e prepovedalo vsem policijskim urad-nikom, ki jih je navedel urednik »Narodnih Listov« dr. Heller kot priče v procesu Šviha, da ne smejo izpo-vedati v tej razpravi. Vsled tega je izid procesa zelo nesiguren. Bosna. Sarajevo, 12. maja. Deželni svet je sklenil urgirati ureditev državno-pravnega stališče Bosne in Hercegovine, razširjenje ustavnih pravic, ureditev carine ter prevzetje pošte in brzojava s strani civilne uprave. NBhm, 12. maUL »Corriere della sera« poroča s Sicilije, da so čutiH v potresoem ocemlju včeraj sopet dva moftna potresna šunka. Prebivalstva se |e polastila silna panika. Sufratetke. Loadoo, 12. maja. Med predstavo v operi je vdrta neka sufragetka v kraljevsko ložo ter poskusila kralju razviti program sufragetk, dočim so njene vrstnice po operi razdelje-vale listke z znanimi zahtevami sufragetk. Policija je napravila red. Ulster. London, 12. maja. Ulstrska pro-vizorična vlada ima baje vpisanih že 12.000 prostovoljcev. Razdeljenih je 8000 pušk in 5 strojnih pušk. Vojni zaklad Ulstrovcev znaša 750.000 funtov šterlingov (18 milijon. kron). London, 12. maja. Neki veliki to-vorni parnik je v Hangerju izkrcal za Ulstrce 24 topov. Zedinjene države in Mehika. London, 12. maja. Iz Amerike poročajo, da se Zedinjene države mrzlično pripravljajo na obsežno vojno ekspedicijo v Mehiko. Sestde-settisoč mož je ze mobiliziranih in pripravljenih. Mesto Tampico je v rokah vstašev. V mestu so se vršili strahoviti boji. Washington, 12. maja. V rudokopu Rl Fabor v Mehiki so Mehikan-ci umorili dva Angleža, • • • Dogodkl na Balkanu. Ultimatum Avstrije Srbiji. Dunai, 12. maja. V političnih kro-gih se zatrjuje, da je stopilo vpraša-nie Orifentskih železnic v kritičen stadij. Srbija je na intervencijo av-strijskega poslanika odgovorila, da vztraja sedaj, ko se je Avstrija vrnila k svoji prvotni zahtevi po restituciji In integrum, na svoji zahtevi po podržavljenju Orijentskih železnic. Konflikt je dospel na vrhunec. Dunaj, 12. maja. Oficijozni član-ki današnjih opoldanskih dunajskih Hstov zahtevajo naravnost, da Av-striia z ultimatumom izsili, da Srbija vrne orijentske železnice družbi. Dunaj, 12. maja. Zatrjuie se, da bo zunanji minister grof Berchtold se danes v delegacijah podal važne tozadevne izjave. Orijentske železnice. Đel^rad, 12. maja. Ker je nacrt internaclnnaliziranja orijentskih železnic detinitivno pokopan, je srbska vlada sx. oje stališče v tem vprašamu uradno formulirala tako. da želi Srbija te železnice podržaviti ter je pripravljena plaćati primerno oj-škodninc. Avstro - Ogrski pa dati važne Koncesije za njene prometno-poiitične interese. Budimpešta, 12. maja. Mogoče je vendar, da priđe do internacijona-tiziranja orijetskih železnic. Srbija ponuja 34 milijonov, Orijentska že-lezniška družba pa zahteva 54 milijonov. Epir. Pariz, 12. maja. Iz Aten poročajo da je Zographos zahteval za Epir po-polno avtonomijo. Zato so pogajanja prispela na mrtvo točko, ter se je bati, da se bodo sploh prekinila. Epirci utrjujejo svoje pozicije ter ojačujejo svoje vrste. Zadnje dni je mnogo grskih prostovoljcev prispelo k Epircem. Turčija in Rusija. Car grad, 12. maja. Tursko posebno odposlanstvo pod vodstvom no-tranjega ministra Talaat-bega je pri-nesla carju 8 zabojev dragocenih turskih starin. Petrognd, 12. maja. „Riječ" pravi, da ima turska misija v Livadijo namen preprečiti vmešavanje Romunske v vpra-šanje Egejskih otokov. Livadija, 12. maja. Car je spre-jel včeraj tursko misijo, ki mu je pri-nesla pozdrave sultana. Pri slavnost-ni večerji se je car zelo Ijubeznivo razirovarja! s turškimi državniKi. Umrli so v Ljubljani: Dne 8. maja: Josipina Gogala, drvarjeva hči, 2 leti, Streliška ulica štev. 15. feia&ji list obsega 8 stran'. IzdajateH hi odgovorni urednik: dr. Vladlaiir Ravalhar. drž. poslanec. Lastnina In tisk »Narodne tlskarne«. IIIIDI itnpnli tkniiB %m$nt B. SPIEGLER in SINOVI Hronov so izdelane iz najfinejše Amerika-preje, ter v lepoti in trpežnosti ne-prckosljive. Imajo prednost, da osta-nejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in de-belosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. Ciuha, Ljubljana, Pod Trančo. — Zahtevajte vzorce za pralne pre-izkušnje. Zahvala. Povodom 25 lefnice obstoja mojega juvelirsk^ga in zlatar-sk^ga cbrta došlo mi je cd Iju-besnjivih naročnikovt prijateljev in ynavcev mnogobrojno čestit^, 30 kg 735 Koruza za julij 1914 . . • za 50 kg 7*49 Borana poročila. LlnMlanska .Kreditna banka v Ljubljani4'« Uradni kurzi dun. borze 12. maja 1914 ■ ■•lotbeni paplrji. 1>€M"1 "*■••■ 4°'o majeva renta . . • « . 82— 82*20 4-20 o srebrna renta . . • . 8550 85-70 40/0 avstr. kronska renta . . 82 40 82^0 4% ogr. kronska renta . . 81*— 81*20 4° o kranjsko dež. posojilo . — *— 89*— 4°/o k. o. češke dež. banke . 8775 88-7$ Srećk«. SreCke iz !. 1860 V* . ; 7 . 432*— 4«2*— „ M tt 1864......670-— 680-— „ tiske.......291-50 301-50 „ zemeljske I. izdaje . 282'— 292'^ 1 „ II. „ . 241.50 251-50 m ogrske hipotečne , . 227*25 237*25 „ dun. komunalne . . 466"— 476*— „ avstr. kreditne . . , 476'— 486'— n ljubljanske . . . , . 58-— 62*— „ avstr. rdeč. križa . . | 51*75 5575 n bazilika . . 7 ♦ I . 25-50 2^*50 „ turske ....... 218-75 22175 Delnice« Ljubljanske kreditne banke . 403'— 405'— Avstr. kreditnega zavoda . 606*90 607*90 Dunajske bančne družbe . 511— 512*— Državne železnice.....694-25 695*25 Alpine-Montan.......809*20 810*20 Ce5ke sladkorne družbe . . 298— 299-— Živnostenske banke . • . . 267*50 268*50 Valute. Cekini......• T i . 11*38 U'43 Marke..........11770 117*90 Franki.......... 95*95 9615 Lire........... 9525 95*45 Rubiji ..........252-25 253*25 Meteorologijo poročllo. ViiiBa nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 734 mnf : Cag Istanje' A^, | I °P"°- met?; 15 i Yetrov* Nc^ va°Ja f mm ČB 11. 2.pop.733 9 13 0 p. m. jvzh oblačno „ 9. zv. 736 2 13-2 brezvetr. jasno 12. 7. zj. 7369 | 42 . megla Srednja včerajšnja temperatura 11-3^ norm. 135° Padavina v 24 urah mm 0*0, Žalostnim srcem naznanjam | vsem dragim prijateljem in znan-cem tužno vest, da je moj srčno ljubljeni brat, gospod Fran Matajc trgovski potrto vod Ja v nedeljo, dne 10. maja, mirno in vdano preminul. Pogreb je bil danes ob 3. uri popoludne. Bodi mu prijazen spomin! I V L1UBLJANI, 12. maja 1914. Earol Mata|c, nadučitelj. | 1. slov. pogrebni zavod Jos. Turk. I ! 60—8Q kron teUo! si lahko vsakdo igraje lahko zasluži s pro-dajanjem moje povsod dobro uvedene ržene kave. Gospodje in dame, ki stalno obisku-jejo svoje odjemalce, nai se oglasijo pod šifro: „B. B." na anončno ekspedicijo Edv. Brann, Dunaf I, Rotentiirnstrmsso 0, Lepa, velika 1869 mesečno soba z električno razsvetljavo in zasebnim vhodom, eventuelno z vporabo klavirja, se odda na Kongresnem trgu štev. 14« Kupee sem za I86đ tiH s Dosestvin v kateri je gostilna in mesari ja ali pa se da vpeljati. HiŠa naj bi bila v blizini kolodvora. Ponudbe pod l9Kupe0M na upravništvo »Slovenskega Naroda«.1 M ••■ Velika banka. akc. llAPAllli družba, daje najvišja UIIMIlIlii p°s°Jila brez varaavsv io»o klavir ivaj aiaiaaraa^aa^aj^Bj^a^^a_aa^B ^a^^a^^aF^B^ ^^p^^b ^^sy ■• pomoćnika \ If. Tomec, klepar, MengeS št 89. aiCIlaftC stajanju krvi) ne iemljo kroglic, tnblet, praška, Čaja brez vrednosti, Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zajamč. neSkod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika škatlja K *85 pošt prosto. Diskr. dopošilja đr. med. H. Seemaaft, Sommerfeld 83 Ml«d*r4au»itz. Na telio se dopoilje w dunajske ali budimpeSt.in-*W« ra*p©*iljajn tcĆ^m sredi trga Kozje, zidana, z opeko krita, enonadstropna, z lepim sadonosnikom in vrtom za zelenjavo, sposobna za ma« lega trgovca, pa tuđi za rokodelca ali penzijonista. Ugodni pla^iini pogoji. Pojasnila ć^e Karei Presiček, po-aestaik v Kez|em. isi9 H 0 V zlatonimen, trčan, zajam« II Ia tf^ &t ^eno ^^5t» v dež«:ah s lili 11 i 1 ^Iy/s ^ vs€bine, razpo- 111U U Čebelarstve Ilirska Ifi&^vl Biatrica. Za takol&nii nastop se išče nipoinoiDik v svoji stroki dobro izvežban, nad 24 let star, za ssmostojno vodstvo mesari je v blizini Ljubljane. Plača po dogovoru Oženieni Imajo prednost. Ponudbe pod »Mesar" aa uprav. »Siov. Naroda«. Zobozdravniški in zobotehnični atelije je bil v hotelu pri „Jrtaliču" nasproti glavne pošte 6. t. tn. otvorjen, ter se rripnroča p. n. občinstvu ?a vsa zobozdravniški in zobotehnična dela. Zcbotehnični laboratorij vodi gospod Leopold WeiS8, ki je bil 4 icta nastavljen mi trrdki O. Sevdl kot prvi asistent in tehnik. — Ateiije odgovarja najmodernejim zahtevam higijene in je opremljen z najnovei-imi iTnaiiHami na poliu zobot^hnike. Vsako^a^o — - '" ' " --------.-=r=-------- :r^= zdravIjenie zob, vrsi se bF4Z boleiitt«----------------------- ------- Cene zmeme za rmejse ludi primeren popast, 1880 OrSiaacjske »rc 08 S. zjuSraj 9o 6. ure zvecer. Ljutilionn. hotel pri „Hnlču", nasproti slavne po$te_ 1767 ^V' HISA v Ljubljani, t mirnem in zračnem kraju, se zaradi preselitve cenG proda. Kje, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. Sprefma sa takof trgooec ali trsouha z majhno kavcijo sa prodajo pl|ače proti proviziji in prostem stanovanju ali pa v najem Ponudbe pod „Pftjača 1826" na upravni- stvo ,Slovenskega Naroda". 1826 Denai takol kelantno iz lastnega za trgovce, obrtnike, tvorničarje itd , za višje uradnike, častnike in privatne uradnike, strogo diskretno. Majhna vračila. Komerc. pisama Sandor Wiener (protfirma) Poian (Pressbarg.) 1873 ! 500 kron I Vem plaćam, ako moj umčevalec korenir baUiKm Rta Vaših kurjih očes, bradavic. Botiščancev ne odstrani v 3 dne! brez bolečin, Cena lončka z ga-rancijskim pismom 1 K. 3 lončk 2 50 K Eemeny, Kaschau (Kassa) I^PostL 12 736 Ogrsko. 62 Učenec eden ali dva, dobre, poštene obitelii, z dobrimi ijud^koŠolskimi izpričevai!, zdrava, za destilacij^ko str oko, se takoj sprejmeta 182? Ponudbe na I. S.v železniški stav-beni kasino p. Plaški-Karlovac. Učensko službo pekovskega obrta na deželi iščem za mojega ^arovanca, 15 let stare^n krepko zraŠenega in zdravega dečka Cenjene ponudbe z dopisnico nn Franc Jonke v LJcbllanl, Gradišće itev. 3. i8?i obstoječe iz 3 sob, kuhinje, vrta zl zelenjavo in drugih pritiklin |o Od dati v hiši gosp. Popovima na Do-lenfaki COSti zraven Plankarja. Natančneje se izve istotam p* ! hi?niku, oziroma v pisarni na Blei weisovi cesti št 32. isu ; Spretna kAovoinii z dobrimi spričevali — se l3Če^----— za trgovino z nsnjem na debelo v Gradcu Pogoji: nemški, slovenski ev. italijan-ski jezik v besedi in pisavi, stenogra fija. Vstop 1. ali 15 junija. Ponudbt pod JL S. G. 15ici na upravništvo »Slov. Naroda«. 18(50 Anton Justin Marija Justin roj. Kalan —&~ poročena. -*f»- 187a Ijubljana, 12. majnik* ?&*' Brez pcsebntga etcetUta. 5*^rSidro-Thymol-mazi1o^^ wF za isliVe doSkodbe (rane). n«r«o«ljenc^ 'W tad«* U» opeklin«. Do«* K - ^0. 1 f Sidro-Linimenl l^. \ [ Nađomostilo za sidro-Pain-Expeller L BoleilM •l«Jš«Jo£« max\\% «« preblajenje. IV num&tisem, trganje po udih, itd. * \ ^^^ Staklenica K -.Sa 1 .*>. *'■.--^S Siiro-AIbuminat železna-tinktura 2» malokrmost in bledico. 6i«Uenica K 1-*©- I Dobi »e skoro * vsaki apoteki *li !>• ^ direktno ▼ , ^^ Or. Richter-ievi apoteki „pH zlate* A ^P^ levuu. Praga U J* l«^>^^_ Ellnbettistrasse 5. ^^£*± Obleke za vroči letni čas so najboljše im iz aigltite Ffbsco in iapocske svile Mm. Josip Rojina, krojač, Ljubljana. podjetje zvezinih tkanin prodaja flOTAIIIf C ^p^^^"0«^* Hermes« v Cjubljani WVa|rf| trpdfl III SOhlltfl "u I AHIVL K2Su',s3>1^ li a iBlamlH za dobro Tpeljan hotel v Hrvaškem Primorju. Biti mora oženjen« Za na* daljne poizvedbe se je obrniti na mi Spfcjema xwaroYanja CloveSkefa flv- Ijenja po n*jraxnovr»tncjiih kombioa- cijab pod tako u^odnimi pofoji, ko Dobcna dnifi lavarovalalca. Ziasti ]e ugodno zavarovanjc wm doZivetJc ta smrt s manjiaiočimi t* 12 vplačilL „SLAVIJA" N itUkMtl tnft mj««M znaramUa mm Mm i iHtfitl *«***»<* npr»»o. Zavanije poslopja In premiCnlne proti polarnim škodam po najnižjih cenah, Škode cenjujc tako) in najkulantneje. Uliva najbolja slove* koder posluje. P#s«rl Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod xt\o ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! 107. Ste?. SLOVENSKI NAROD*, dne 12. mtjt lfM. Stran ?. m=* trgovska, spedidjska in komisijska defariSka dražba, m Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta št. 38. Centrala: TRST. * Telefon It 100. ^______. Ifeđnarodna »pedicija, spedicije hi tacsifltallje Tsake vrste, prevažeranje blaga, skladilča, kleti. Protta skla- I dtttta m rectei aiitnini podtitaa blaga. Najmodernejle opremljeno podjetje za itlttv* In prtvaianje aeMMvtt * mestu in na vse ftrani 8 patentiranim! pohiitvenimi voimi. — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladfti&h. Omotanje itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih li«tov: i , ~---- „DALMATIE" delniške parobrodne družbe v Trstu, ------s Brzo¥ozne proge Tret*Đenetke in obratno, ter Trst-A neon a parodbrodne družbe D. Tripcovich & Ca, Trst Afstrijskeg* Lloyda Cunard-Line za I. in II. razred. Naročila sprejema tuđi blagovni oddelek Jadranske banke. Zmerne cene. 3237 Točna postrežba. \yffemo/c/2eal Na vse prijatelje dobre kave! j Ste pokusili kavo z kavinim |______________ pridatkom :Franck:? Dobite na mizo čvr-stejši ter barvovitejši zvretek. — :Franck: iz I I zagrebike tova me je le pravi z kavinim I rnlinčkom. C. kr. avstrijske državne teleznlce. Szvleček iz voznega reda. -■■ ■■ - -=^ Veljaven od 1. maja 1914. -------- Postaja; Lfoblfana glavni kolodvor. Odhod. 6*00 zjutraj« Osebni vlak na Kranj, Tr-2iČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Bezjak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini, Dunai. 6a51 sjutraj. Osebni vlak na Kranj, Jesenke, Trbiž, Trst, Gorico itd. (Od 31. maja ob nedeljah in praznikih od 1. julija Ljubljana gl. kolodvor. — Jesenice vsak dan; od 15. julija do inkl. 15. septembra Rndeče-Bela peč Trbiž vsak dan. 8-05 dopoldne Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje. Št JanŽ. Rudolfovo, Stražo-Toplice, Crnomelj, Metlika, Bub-njarce (od Novega mesta naprej od dne ot-voritve) 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Krani, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunai, Prago, Draždane, Berlin.) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfcste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 12*52 popoldne. Osebni vlak na Grosu-r'je, Kočev^e, Trebnje St. Ian2. Rudolfovo, Stražo - Toplice, Črnomelj, Metliko, Bub-niarce. (Od Novega inesta naprej od dne otvori tve.} t'55 popoldne. Osebni vlak na Skofjo Loko, Krani, Fadovliico, Jesen ce. (Zabavni vlak, vozi satno ob nedeljah in praznikih). 3*40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beliak, Franzensfeste, Celovec, 6'3O zvečer. Osebni vlak na Kranj, TržiČ, TTsenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, !.:~c Dunaj 6-36 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplie, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo, Crnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta na-rrej od dne otvoritve.) 9-Ot zvečer. Osebni v^ak na Grosuplje, Kočevje Novo mesto Črnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve) 10-21 P° noći. Osebni vlak na Kranj, Je* senice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago Draždane, Berlin Prihod. 7-S5 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-iina, Draždan, Prage. Linča. (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, !no-mosta, Bel-aka\ TrŽiča, Kranja. 8"5S zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St Jar.^3. Trebnjeea, Kočevja, Grosupljega, S-»2 dopoldne. ^Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta BeHaka. 10-55 dopoldne. Osebni vlak iz StraZe-To !ic, Novega mesta, Grosunljega in (od otvoritv-^ Bubnjarcev, Metlike, črnomlja 11-16 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 2-35 popoldne. Osebni fz Straže-1 oplic, Rudolfovega, St. lanža. Trebnjega. Ko-Čevja, Grosupl'fea, in (od dne otvoritve narrej.^ Bubn^srcev, Metlike, Črnomlja. 4-33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Krania 7-53 zvečer. Osebni vlak Iz Jesenic, Kadovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 8'20 zvečer. Osehni vlak iz Trsta,Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tr2iča, Kranja. 9-23 po noći. Osebni vlak iz Str3?e-To-p!ic, Pudolfovega, St. Janža. Tn n'ega KoČevja, Grosupljega in (od r* oritve napre) Bubnjarcev, Metlike, Crno ija. 11-31 po noći. Osebni vlak iz Tr^ta, Go-rIće,Trbiža,Jesenic,Celovca, Beljaks Kranja Postafa; Llnbl|ana dri. kolodor. Odhod na Kamnik: 7-40, 11-50, 3-12, 7«15, fii-OO ob neđeljah in praznikih). Prihod \z Kamnika: 6-42f 11-OO, 2-41f 6-15, (10-30 ob nedeljah in praznikih). Ckr. državno-železnl&ko ravnateljstvo v Trstu. 1 SAHATORIUM-EMONA i li ZA ISJOTRANJE IN hORURGlCNE BOLEZNU i! .pORODNDSrflCA itLJUBLtJAJSIA-KOMENSKEGA ULICA 4 Ti f/ SEF-ZDR^iK PR3MARU D^FR DERGANC V Zanesliiv konjski hlapet ali koiijaž želi enake in stalne službe. Poizve se v trafiki g. ŠeŠarek v Ljubljani, šelen-burgova ulica št. 1. 1823 ttčetica %9l plsamOf nemščine v govoru in pisavi zmožnega, sprejmeta takoj Brat ft L«ltB«r9 tvor niska žalova ur, voznih koles, Sivaln h strojev v St VIđn na eiinl (St Veit a d Glanj, K^rOŠkO. 178« Ivan Hali krojač prve vrste ▲ Ljubljana, 340 S| Dnnajska tesla O ^ (nasprotl kavama .Enropa1) :: se priporoča.:: Zaloga aigltfktsa tlaia. flUH iimmmmmuuL j •■• ■ 2 s 3 SS . . .s.8 i •S ••5 ■!.«•£.« | i /^ 2 CL "§ « a .a : ** 'li©** : >S ž B f u* " ! : ■ era »j =.....mL*........ Št. 8716^ 1874 Mestni magistrat Ijdbljanski naznanja, da se bodo po^enši s 28. majem 1914 vsak četrtek popolndne ob 3. url brezplaČDO Me koze v veli dvorani Mestnega doma. Vabijo se vsi starSi, kojih otroci ge nišo cepljeni, da prineso te k cepljenju in pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob i%tem času. Pri pregledu se izroSi tuđi izpriĆevalo o cepljenju ter bodi že posebno pouđarjeno, đa se v smislu ministe-rijalne naredbe zaliteva pri sprejemu otrok v ljudsko solo spričevalo o uspedno ceptjenih kozah. Mestni magistrat ljubljanski, dne 2. maja 1914. Narodna tiskarna ---- v Ljubljani, nzz Telefon št. 85. Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, ka-kor: časopisov, knjig, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd. Telefon št. 85. Št. 676. ^^ 1875 Razpis. Nlestna občina Crnomelj razpisuje: I. ii kniigovodje mestne hranilnice v frnomlju z letno plačo 2400 K in pravico do treh triletnic po 200 K; prosilci z več« letno prakso imajo prednost; II. službo pttiUa mestne miie v Crnomllu z letno plačo 1000 K. Prosilci morajo imeti trsaj spričevalo o dovršeni trgovski soli ali trgov« ski akademiji. Prošnje s prilogami je vložiti pri mestnetn županstvu v Črnomlju do 1. Junlja 1914. ^ Mestno županstvo v Črnomlju, dne 10. maja 1914. Župan: Jos. Doltar. Delniška glavnica K 40,000.000--. Delnižka glavnica K 40,000.000--. I Češka indnstrlfalna banka, podružnica ^\r I^jtJit>ljarxi. Vsakovrstni bančili, borzni in menjalnicni posli, kVI* bančne zadolžnicc lastne izdaje. Uloge na knji2lcef blagajnlčne nakaznlce In račune. — Krediti, remburzni, daw6nl In w računlh. Oelniska glavnica K 40,000.000--. Delniška glavnica K 40,000.000--. . Stran 8. jauo^ENSK} NAROD*, đae 13. maja 1914. 107 štev. Prflporoda se kot strokovi^jak optik - speclallst, optlinl zavod z električnim obratom. Bodite previdni pri nakiipu očal, kar le apacialist vam lahko določi pravilno m——^———mm^m^^mm otela in Vaa strokovnjaško postreie. —i^^—^-Mf^——■ Nova stekla za daleč in blizino, važno za dalekovidne. [ Modna trgovina I v Ljubljani I St rita pjeva ulica £t. 7. I Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. mama :: Konfekcija :: za dame in deklice bluze, modno blago, rakno, platno, garnitore, preproge, ierpe, rute, pleli. ■ i Stalni H73 hdevni asenti zmožni nemščine se sprejnefo ali pa nastavi 10 s stalno piačo za prodajanje dovo-volienih srečk v Avstro-Ocrrski. Ponudbs pod „BERKUIt", Brao, Reugasse Nr. 20. Sprejme se tak oj dober, mlad knjiški ionk J. Velikonja >e» Orahovo eb Baci, Primorsko. Zaioga pohištva in tapstmškega blaga. Jrfizarslvo. tPopolna soalna seta, orahov Qli hrastov Iqs Jt 350'—. Jamči se 3<* solidno delo. Cane fonkur-nčna. J. Pogačmk, Ljubljana, J^arije Jeresije cesta št. t3~i8. Dobre kranjsko ieie paafove plemenfake, kupi v i vsakl množini 133? Frsnc [03, JBsenite M R GorenjsKe. Naicenefši nakup otroškth vozickof pri tvrdki J. Pogačnik ' fjnbljana, Jftarije Jerezlje cesta 13—18. Zaloga pobištva in tapetniškega bla^a. I7J • J.^« Z r% s\ v elegantni obliki priporoča VlZtiillGc Narodna tiskarna. | ŽaiBl Hc-Mi »žao i zaiisi. — PeiiaTiiz se sprejemajs in laioe inrtajein. [ Priporoča se • • I solidna tvrdka mOCUll ^CHOH damskih in otroških slamnikov v najnovejših ! obiikah, vseh vrst in raznih športnih čepić, ! 1Vf Alfi'; *< ^S*-*! Liub|iana, j ;E^ariJC OjOIZl 2Hmta DliH »n.B. ZDĐsnia Darotiia w razijojnjajo i ciirstiio pošto. Uradnisko hranilno Društvo v Qradcu \ OSEBNI KREDIT I uradnJlsoni, profesorjem, nčitelfem, apokojencem itd ob n^'u^od-i nej::h pokojih, ev brez porokov proti prisoevku ¥ poroštveai sklad. I Nik^kih predstroškov I Podrobnosti v prospekt !i! I Hranilne vloge se sprejmejo od vsakogar in se obresttfjej , od I dneva vložitve po S3 41 01 KO! BI 0 2 10 O 0 O 2 0 I Obresti se polletno pripisujemo h kapitalu Nikake^a rentne^a davka. Stanje vloe: I S 5,900.000. Sr_zn<* jarn!ucć b ladrulnlh deletev: K 7,209.000, reiervnih ■ -^viadov in vredno«tule £ C80.000. Poslovni razvidi in pol.ne položmce brtt-t " plačno na razpolago. Pojasnila daje brezplačno: I Josip Košem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22. I Govorilne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 3. do pol 4. ure popoldne. fotografske aparate I kaKor tuđi vse v to stroko spadaioče ! potrebščine ima v zalomi 2387 i f otoman uf aktura in drogerija „Adrija" I oblastveno koncesijonirana prodaja stmpov i v Ljubliani, Selenburgova ulica 5. | Temmca na razpolago Zunania naročila ; z obratno nošto. — Zahtevajte cenike. € Hotel ,LJ_OYD'^ z restavracijo in najlepšim vrtom I priporoča p. n. slavnemu občinstvu l785 Kirol Causes, hoteiir, Sv. Petra cesta štev. 7. | Q^ SpreUmalo s? tniii ??žno tMn gcsplce za ml v Ml A^*J Opreme mošketfit perila. Specialna trgovina j sa najboijše penlo za gospode po meri /\rtton $arc lasfnica Jadviga Sare Ljubljana Selenburgova ulica 5 Ljubljana Vedno novosti v baruastem zefiru, batistu in panama blagu, žepnih rut, nogavica kravat, ovratnikov in manšeL | Opreme mo&kega perila. Zanesljivo blago! lilzke cene! Bazne zaneslflTO idoče mre, krane veriiice, obeske, nhane, ovratee Terlilce bi vsa nio i drag« pplmerma iarOa za -------- BIRM0 knplš najceneje in najbolje »rt Preiernooo ulico 1. F CUDEM