Jatraaja 230. M V UHO«, i torek, te IS. npjti 1910 Ceu 4 vinari«. Letnik XUII. Jutranja Ud*\* v L|mfclt*mi: vse leto...............K 12 — pol leta...............- 6 — čem leta...............»3'— na mesec...... .........« 110 Dopisi naj se frankirajo Rokopisi se ne vraćajo. Irećo.snu: kaafUMa aitca št. *. |f pritličja leva), telcfoa št. 14. Izhaja ¥sak dan zjutraj. lnserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserdji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jatraaia Izdala pa posti za Avstro-Ogrsko: vse leta...............K 18 — pol leta...............„ 9*— četrt leta...............„ 4 50 na mesec...............„ 160 Za inozemstvo celo leto.........., 28'— Upramistvo: Kaaflova ulica 5. (spodaj, dvoriščelevo)t telefon št.85. Najnovejše vestL — Brzojavna in teletonika poročila „Slov. Naroda". Klerikalci in potrditev Hribarja za ljubljanskega župana. Dunaj. V nedeljo je izšel brzojav dr. Šusteršića v Neue Freie Presse v katerem načelnik slov. klerikalne Stanke dementira znano trditev .Slova Pol-skiega* da je nepotrditev župana Hribarja cena. katero zahtevajo slovenski klerikalci za vstop v vladno većino z naslednjimi besedami: .Vprašanje potrditve ljubljanskega župana ni v ni-kaki zvezi z razmerjem S. L. S. napram vladi*. Ta brzojav je dal našemu uredniku povod, da se je obrnil na o stvari jako dobro podučeno mesto za ponovno informacijo. Na dotičnem odličnem mestu se je podalo našemu" uredniku o celi zadevi naslednje mnenje: .Trditve raznih navadno dobro informiranih listov, da ie klerikalna bas zgodilo z zgoraj aurani Drzojavom. Treba opozoriti na dejstvo, da je .Slovo Polskie" polagalo važnost na to, da je faktično slov. klerikalna stranka z vso eneržijo na delu, da prepreči Hribarjevo potrditev proti kateri ne govorijo niti od nemškega časopisja kolportirani zunanje potitični argumenti, niti administrativno delovanje posl. Hribarja kot mestnega župana. Značilno je, da dr. Šusteršič te trditve .SI. P.* v svojem dementi niti ne omenja, je ne zanikuje, — kar je v političnem žargonu naj-krepkejše priznanje. Po mojem mnenju klerikalna stranka sedaj ne more več trditi, da je po svojih poklicanih zastopnikih varovala princip mestne avtonomije in, kakor je .Slovenec- še pred nedolgim časom poudarjal, se zavzemala za Hribarjevo potrditev. Načelnik stranke je na najjasnejši način zavrnil v zadnjem času res že skoraj verjetne tozadevne „Sloveneeve44 izjave. Kaj da more biti vzrok temu jasnemu koraku sicer tako previdnega vodje slov. klerikalcev, o tem bi se dalo govoriti. Moje mnenje pa je, da se za celo zadevo ne skriva morda kaka posebno premišljena taktična poteza, temveč da se je pripetil dr. Su-steršiču pod vplivom letoviščnega od-počinka nepnjeten lapsus, ki se seveda ne da več popraviti. Zgoraj citirane besede dr. Šuster-šičevega brzojava se mi zde pa vendar še v enem ozira interesantne. Ne priznavajo namreč samo molče, da bi bila Hribarjeva nepotrditev delo slov. klerikalne stranke, temveč vsebujejo obenem izjavo, da S. L. S. Hribar ne more biti edina cena za eventualni vstop v vladno večino. To je po mojem mnenju vse, kar hoče dr. Šusterši-čeva brzojavka na znanem poročila .SI. P.* popraviti: neodločna stilizacija brzojavke to mnenje popolnoma potrja. Vi pravite, gospod urednik, da se je v informiranih krogih govorilo, da se je klerikalna stranka po svojih po- slancih izjavila napram min. predsed. za Hribarjevo potrditev. Mogoče. Toda opozarjam Vas, da po pravu podaja predloge o potrditvi ozir. nepotrditvi županov avtonomnih mest kompetentna deželna vlada. Vas list je opetovano dokazal trditev, da obstojajo med kranjsko dež. vlado in med vodstvom S. L. S. prav ozki stiki. Zdi se mirtne-mogoče, da bi pod takimi razmerami kranjska vlada stavila predlog, ki bi ne bil v polnem soglasju z nazori klerikalnega vodstva. Poznejši formalni koraki na tem dejstvu seveda ne morejo ničesar spremeniti". Dalmatinska železnica. Zajrreh, lt>. septembra. I "radni last hrvaške vlade »Nar\t'tu. v katerem s** je v>led nje jah namenjenih Hrvaški in zlasti v liški železnici >e je razpravljalo jako obširno. Z zadovoljstvom >e mora konstatirati. k;i železnica gotovo gradi. Vsled tega se pritegne Lika v dalmatinsko železniško omrežje. Sieer .m- še ni glede li>k« že-lezniee ničesar gotovega sklenih*. ali ho <*la železnica čez Liko ali >kozi Bosno. Naj pa se konča rešitev tega vprašanje med Avstrijo tako ali tako, gotovo je to. da dobi Lika v SO&kem slučaju že dolgo pričakovano in pre|»otrebno zvezo z reško železniško progo. Svi Ion ja v Dal on a« i j i. Zadar, 16. septembr Vlada je oklenila. d;i aj zadar*»k<> name>tni-štvo iikren* «*e |M»trehno. da s** more ieta 1(111 pf eti z VM'ini pripravljalnimi deli za fieljavo sviloreje v Dalmaciji. Luneh na rast turškemu velikomu v ezirju. Marijine vari, 16. septembra. Minister zunanjih zadev grof Aehren-tbal je dal včeraj tukaj na čast turškemu velikemu vezirju Haki l>eju hi ne h. Turški veliki veair v Marijinih varik. Marijine vari,- 16. septembru Včeraj eja. Požar t t— Ijahi svetovni razstavi. liramU, 16. septembra. V nedeljo je izbruhnil v tukajšnji svetovni rastavi uničujoč požar, katereara so moarli ne-le včeraj zjutraj lokalizirati. Hmelj, 16. septembra. Kakor poročajo včerajšnji jutranji listi, je požar v razstavi uničil belgijski in engleski oddelek, dalje paviljon me sta Pariza in francoski paviljon sa ii- vila. Pogorelo je dalje v >tarem delu Bruselja in v A venu di Solbos 17 hiš. Turški odd«*lek in oddelki manjših držav, pred vsem mednarodna strojna dvorana so menda rešei tako da |H»žar ni napravil i.i n iik niske škode, kakor se je prvotno mislilo. Vzrok požarja ^e par ne bo nikdar mogel določiti. V starem delu Brusc-!ja so se zadušile v dimu \ >e živali neke tam nastavljene menežarije. Bruselj, 16. avgusta. Nemški razstavni oddelek je čisto nedotaknjen, ravno tako se požar ni razširil ril na paviljon, odnosno odddelek ho-landski. republike Monako, španski, kanadski, braziljski. danski. ru>ki. švicarski, avstro-ogrski, argentinski, turški, prezijski, japonski, kitajski in severoaineriški. Velika mednarodna strojna dvorana je popolnoma nedotaknjena. Do tal je zgorel angleški cer ni vsled ognja, pae pa vsledvode precej poškodovana. Bruselj, 16. avgusta. Vodstvo svetovne razstave je izdalo glede po-žnra naslednji komunike: Del belgijskega in angleškega razstavnega oddelka in francoski paviljon za živila so viH»peljeni. ostali del razstave je nedotaknjen. Odredilo se je vse potrebne*, da občinstvo razstavo tudi nadalje lahko obiskuje. Zrakoplovna v Istri. Trst, 16. septembra. Povodom de-7t lne razstave je delal v Kopru letalne poskuse v nedeljo in včeraj nemški avijatik Auer in sieer z Blerioto-vim aeroplanom. Poskusi so se mu izborno obnesli. Številno občinstvo je prirejalo avijatiku navdušene ovacije. (mor iz pohoitnosti. Dunaj, 16. septembra. Dunajska Indicija je že izsledila morilca iz pohot nost i, o čigar zločinu smo včeraj poročali. Morilec je tesar, ik> imenu Voigt, pristojen v Monakovo. Voigt j« bil že dvakrat radi umorov iz po-botnosti v preiskavi, vendar so ga obakrat spoznali za norca in vtaknili v norišnico. Na Dunaj mu je bil policijsko prepovedan povrat, vendar je kljub temu za« hi j i čas nenaznanjen bival na Dunaju. Kararoee-hotrl pojrorel. Rotraau 16. avgusta. Kararsee-hotel je pogorel do tal. Na srečo požar ni zahteval ni kak i h človeških žrtev. Katera mm Francoskem? Brats 16. avgusta. V H m šav i je umrl neki delavec na znakih kolere. Najobširnejše varnostne in zdravstvene odredbe so se že odredile. kateri načelujeta Ceronopeljev in Kadarof. Osnoval se je posebni komi-te, ki je sestavil okrožnico na bolgarsko prebivalstvo v Makedoniji. V tej okrožnici se zapoveduje odpor proti razoroževalni akciji in se zahteva, da se ljudstvo z orožjem v roki brani razoroževanju. Onim, kateri bi se ne pokorili tem poveljem, grozi u>taški komite s kaznimi. Sofija, 16. avgusta. Kakor poroča rDnevnik«, ae je osnovala v Vodeni nova bolgarska če taška organizacija. Slovanski narodnogospodarski kongres. Proklamacijska seja. Včeraj ob 9. dopoldne je kongres nadaljeval svoja posvetovanja. Na programu je bila cela vrsta referatov, ki so se bili razdelili med ude- ležnike natisnjeni. Ker bomo o teh, tjin/umrik m ± i €ife,xr jv y\jL\j\zai v zadružni obrtniški organizaciji v kralj. Češkem. Ravnatelj Sedlak iz Prage je g-ovoril o poljedelskem zadružništvu v kralj. Češkem. Konsulent Andel iz Brna: O razvoju in današnjih težnjah organizacije češkega obrtništva na Moravskem in o ustanovitvi drž. zveze slovanskih obrtnikov. Poslanec Votruba iz Brna: O današnjem stanju češke trgovine in o organizaciji češkega trgovstva na moravskem. Posl. dr. Novak iz Ljubljane: O slovenski trgovski organizaciji. Obč. svetovalec Franehetti iz Ljubljane: O obrtniški slovenski organizaciji. Poslanec Ivanšević izDal-macije: O gospodarskih razmerah v Dalmaciji. Cesarski svetovalec Maša iz Brna: O češkem poljedelstvu na Moravskem. Prof. Kresa iz Brna: O gospodarskih razmerah na slovanskem jugu. Ravnatelj Rozman iz Ljubljane: O današnjem stanju slovenskega poljedelstva in zadružništva. I. Vofickv iz Prage: O ciljih in sredstvih slovanske vzajemnosti na gosiKxiarskem polju. Slednjič ravnatelj Pokorny iz Trsta: O slovenskem bankostvu. — Župan Hribar je — predno je odšel iz kongresa — še enkrat toplo pozdravil udeležnike. Vladni krogi so kongrres gledali s čudnim očesom. Kjerkoli se Slovenci z bero, povsod vidi vlada samo zaroto. Opozoriti pa je treba vlado, da je kongres važen za celo državo. Na Balkanu prebivajo sami slovanski narodi. Dolžnost naša je, da jih poiščemo. Cim bolj se bomo Slovani gospodarsko krepili, tem več davkov bomo državi plačevali. Država bi morala vsako tako akcijo podpirati. Ce ni slepa, bo videla, da je to delo v avstrijskem smislu. Slovanov doslej ne v pošte v a jo; z delom hočemo doseči, da nas bodo vpoštevali. Naj bi veliko delo, ki se je danes začelo, imelo popoln uspeh. — Odhajajočega župana so spremljale viharne odkritosrčne ovacije vseh navzočih. Nato prečitajo in odobre sle- deče resol arije: Slovanski narodno - gospodarski konirres v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta 191U tolmači prepričanje idiličnih zaščitnikov in prijateljev Slovanstva o nujnosti narodno-gospoda rkega napredka slovanskih narodov ter priznava v to svrho nujno potrebo, da bi m* na nsl no-gospodarje organizacije razširjale in razvijale in da bi se tam. kjer še niso. ustanavljale v svrho u«>s|*»šitve proizvajanja, razširjanja, raz|»eea\ arija. V krajih in kronovinah. kjer je to potrebno« je uporabljati pri tem izkušnje v že obstoječih organizacijah, in sicer s |io močjo v ta namen ustanovljenih faktorjev. Ta osnovna misel zadeva kulturne in gospodarske potrebe vseh slov. narodov s pristav-kom. da naj močnejši in izkušenejši [»omagajo >lat»šiin. Slovanski-tiarodiio gos|»odarski k«»ngre> je konstatira 1 pouianj kiji volti in potrebe na nsliio-gospodarske ga in kulturnega razvoja in sprejme delni načrt, kako naj s«* deluje za po-vzdigo in pns|»ešitev na rini nega gospodarstva v slovanskih krajih in kronovinah. Negovanje vzajemnih gos|»odar-skih stikov priznava za prospcšno in potrebno. Glavna |>otrcha je. da bi se poleg ustanavljanja in o jače van ja raznih h »kalnih, okrajnih in deželnih ua-n*liio-gi>s|>odar>kih organizacij snovalo tudi močne državne zveze. Kongres odobruje o* "sedanje korake za * »snovanje zvez slovanskih obrtnikov in trgovcev. Slovanskemu narodno - gospodarskemu društvu se nalaga, naj v smislu »klepa tega kongresa uvede da I nje korake, ("deležniki kongresa, pocdinci in organizacije, kater*- s*- bodo o tem še izrazile, pristopajo Slovanskemu narod-no-gospodarskemu društvu na Dunaju kot člani, katero kot slovansko na-rodno-gosiMHiarsko središče določa potom odsekov na podlagi danih sretlstev podrobnosti delovanja, opravlja tekoča opravila ter zahteva od medsebojnih poljedelskih, obrtnih in trgovskih organizacij, da poverijo delo specijalnim organizacijam in poedinceiii predloge in njih izvršitev, ter skrbi za priprave za prihodnji na* rodno-g«>sf>odarski kongres. Kongres poziva udeležence — po-edince in organizacije — naj Slovansko narodno-g«»ix»darsko društvo v tem delu krepko podpirajo ter marljivo so* le 1 u je jo . Na kongresu poslana poročila in doplatne popolnitve k poročilom, kakor tudi predlogi in sklepi kongresa, naj se i»o možnosti razširjajo v kro- gih interesentov v svrho proučavanja in uresničevanja sklepov in navodil kongresa. Slovanski narodno-gospodarski konirres pomiva vse slovanske ude lešnike, prisotne in nepriaotne, naj varujejo z ozirom na vseobči narodno - gospodarski razvoj svoje narodno - gospodarske interese s pomočjo vseh primernih sredstev. Resolucije, ki jih predlagajo sekcije, se glase: Posamezne sekcije predlagajo še dodatno resolucijo: Pospeševati in organizirati slovansko šolstvo in sicer ljudsko, meščansko, srednjo in visoko, dalje stro-J kovm». in to zlasti na slovanskem jugu- < hi slavne c. kr. vlade se zahteva, da ustanovi čim preje trgovske akademije v Ljubljani in Splitu ter srbohrvaško trgovsko in nautično akademijo v Trstu. Omejiti izseljevanje ali pa tako organizirati, da se vrši s posredovanjem le slovanskih tvrdk in pa kolikor mogoče le \ slovanske dežele. Skrbi naj se tudi za stalno zvezo izseljencev. Zahtevati pravično zastopstvo v \seh uradih, od najmanjših do naj-\ išjih. trgovskih zbornicah in enakih organizac i jah. Cstanavljati deželne organizacije za poslH*ševanje tujskega prometa, ki * ; uživale, kakor drugod, tudi oržavne podpore. Stremiti za tem, da se dosedanja politična desorganizacija ne [suneša na gos|>odarsko polje in tako ne moti skupnega dela. Obračati pozornost nato, da vladajo meti vsemi slovanskimi denarnimi zavodi prijateljski stiki. Pozdravlja >e namen ustanoviti »Vse->1< \ unsko banko. Slovansko časopisje se naproša, naj podpira na primeren način slovansko narodno-gi »spodarstvo in se mu prii*>roča. Zlasti dobro kontrolirati poročilo tujih, nam večinoma neprijateljskih časopisov. Podpirati razvoj slovanskega zavarovanja zlasti na jugu. Kongres |K>udarja. da leži edino samopomoči rešitev slovanskih narodov in sieer kar se tiče kulture, narodnega gospodarstva, kakor tudi politike. i "stanovi naj se stalni državni sekretarijat na Dunaja, Zveza s|a-vanskih obrtnikov avstrijskih, in se nalaga v t eni oziru »Slovanskemu narodno-gospodarskemu društvu na Dunaju, da ukrene takoj tozadevne korake. Vzame se na znanje, da je izdelala Deželna /veza čeških trgovskih grem i je v v Pragi pravila za "Držav- no zvezo slovanskih trgovcev« in se priporoča hitra ustanovitev tega društva, ki naj ima stalni sekretarijat na Dunaju. Slovansko časopisje se naproša, da objavi vse današnje resolucije v vseh listih. Predsednik dr. Lenoch se zahvali slednjič mestu in županu za gostoljubnost in vsem u deležnikom za u delež I m), poslanec J i ro usek pa se zahvaljuje predsedniku dr. Lenoch u in dr. Šilenemu ter sploh celemu odboru. S tem je bil kongres končan. Na kongres je došlo gromovito število pozdravnih dopisov in brzojavk, med dr. od češkega narodnega sveta, od posl. dr. Škarde, Zazvorka, 1 Iraškega, Kaline, Prazaka, Bulina, Baczyn**kega, H liboviekega, Stane-ka, ljskih, rusinskih in hrvaških) gospodarskih in trgovskih organizacij itd. S shoda se je poslala brzojavka cesarjevi kabinetni pisarni. Dvodnevni kongres je torej končan; stvar narodnih delavcev slovan-\ anskih pa bo uresničiti misli, ki so bile na njem izražene. Da se bo to zgodi To. za to nam jamčijo odlični možje, ki so se kongresa udeležili ali ga pozdravili. Kongres je začrtal pot. |m» kateri naj gr- Slovanstvo. da si prihor; ono veljavo, ki mu gre, naloga Slovanstva Im>, da si to pot zgradi. Gasilske slavnosti v Ljubljani. m. K včerajšnjemu poročilu o nedeljskih gasilskih slavnostih bi bilo se marsikaj dodati. Tako je pred vsem potrebno omeniti, da se je obhoda po mestu udeležilo zelo veliko število dam. im> večini Cehinj in tudi nekoliko Hrvatic. Da. tudi češka žena se je v častnem številu ud* ležila proslavitve 44 Met nega jubileja Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. To kaže. da s« češka žena zanima za vse javne zadeve, česar pri nas, žal, najbrž št1 dolgo ne hode. Češki narod se ima pač v veliki meri zali valit i za svoje ugledne stališče med drugimi narodi svojemu zavednemu ženstvu. Vaja Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva na Sv. .Jakoba trgu je i>okazala. da je vodstvo društva v tako izbornih rokah, tla >i boljših ni mogoče misliti.« Na tisoče zbranega občinstva je z velikim zanimanjem siedilo izvrstno usfteli |>oskušiiji. Posebno zanimivo je bilo opazovati reševalna dela v dekliški osem razred niči, iz katere so naglo in sigurno izpušča 1 i otroke na tla. Občinstvo se je prepričalo, da brez skrbi zaupa svoje imetje in življenje tako izborno discipliniranim in z najmodernejšo pripravo opremljenim gasilcem. Po vaji je defiliralo gasilno društvo z vsemi svo-joui vozovi, katerim je sledil rešilni voz. Na občnem zboru Zveze kranjskih gasilnih društev se je razdelil zborovalcem »Sjezdovv list« — zletna knjižica, ki prinaša poleg natančnih podatkov o slovenskem in slovanskem gasilstvu sploh zelo zanimiv opis naše bele Ljubljane, našega krasnega Bleda in njegov? okolice ter čarovite Postojnske jame. Knjižica je opremljena z izbor-nimi slikami, kakor gorenjsko dekle, slovenski gorenjski pastir, pogled na Ljubljano, Triglav, deželni dvorec, mestni magistrat z obeliskom, muzej, .Narodni dom«, hotel »Tivoli«, Prešernov spomenik, potem več slik Po-stonjske jame in Bleda. Nadalje se nahaja v knjižici opis »prastarega slovanskega mesta«, našega Trsta in nekaterih drugih naših zanimivejših krajev. Karel O. Hubalek pa priobčil je navdušeno j>esem »Kvne bila Lublan«. Večerni koncert v hotelu »Tivoli« je potekel zelo animirano. »Slov. Filharmonija« je zelo marljivo in ] reeizno svirala od iiajpriproslejših do najtežjih slovanskih skladb. Izvrsten je bil češki pevski zbor, ki je neprestano s svojo izborno neamijo vlival ogenj navdušenosti. Med drugimi je zapel zelo precizno in dovršeno »Slovenec sem«, Liepa naša domovina« in »Kde domov muj«. Koncert je bil tako dobro obiskan, da je primanjkovalo prostorov. Včerajšnji spore I gasilskih slavnosti je obsegal zborovanje tehnične komisije »Slovanske gasilske zveze« ter odborovo sejo »Slovanske gasilske zveze«. V tehnični komisiji, kakor tudi v odborovi seji se je obravnavalo o važnih notranjih zadevah »Slovanske gasilske zveze«. Popoldne so si ogledali naši ljubi gosti mesto in njegovo okolico. Zlasti Ljubljanski grad je videl mnoge odlične posetnike, v prvi vr^ti seveda Cehe in češke dame. Povsod, kamorkoli je človek prišel, povsod je videl vesele in zadovoljne obraze. Omeniti moramo, da je splošna zadovoljnost in najboljša volja vladala po vseh gostilnah in restavracijah, kjer je bilo za goste preskrbljeno kosilo. Posebno veliko navdušenje je vladalo v »Narodnem domu , kjer so kosili gasilci iz Škofje Loke. nekaj Cehov s svojimi rojaki Morav-ci in Poljaki. Izborni češki in slovenski }>evci so pre]ievali narodne pes- LISTEK. Vestalkina ljubezen. (Dalje.) Ko pridemo pretorijanci do ce-jevih vrat. nas vpraša straža: >,Ali ste vjeli mladega lisjaka, Placi- dinega brata!« Ne, sem odgovoril z izpreme-njenim glasom. Vlit se je dež. Hitro smo stopali skozi vrata, katere nam je odprla straža Pred iin|M*ratorje-va vrata,« se je oglasilo fsvvelje. Sli smo tja. Na razsvetljenih stopnjicah nas j»- črnino pogledal vodnik. »Kje je Ruber! Komaj je to izgovoril, že sem ga zgrabil za vrat. Takoj smo mu zavezali usta in vzeli orožje, iio loglav je moral z nami. Nastavil sem mu bodalo na prsi in mu velel, naj nas pelje k ugrabljeni Placidi. Zamenjali smo stražo pred impe-ratorjevimi vratini. . Ik>bro si napravil. Ruber,« mi je dejal neki cen t u rij. »Kraaotaea se uda imperatorju za dvoje življenje.« »Gotovo,« sem odgovoril. Straža j| odšla. Kakšno fioveljc ti je dal Mak-sencij,* vprašal sen. ujetega poveljnika. Pripeljati teh** sem notri zveza-,« mi e odgovoril komaj slišno. Dobro!« Vstopili smo. Maksen- rij. Presvetli iuifierator. tu sem ti pripeljal /\ezanega . . .« Bližal sem se cesarju. Iz vrst i ! Kje je Rul**rf« »Lbit — ta ga je zabodel Zahod« Razvežite ga! Placi-da, ali pozn - tega človeka T« Placida je klečala na kolenih, kakor bi p v kar prosila okrutne/a milosti. Ir a je razpušeene lase in oči. polne >o|/. Obrnil sem se k nji in ji dal znamenje. Videl sem, da me je izpoznala in umela. Poznani . . . to je moj brat Vale-rijan.« »Valerijan, kako so ti zamašili usta! Povej, kako si umoril Ruhra, mojega zvestega Ruhra! Me mise-rurn! Čakaj! No ali niste slišali? Razvežite to grdobo!« Snel je Makscncij meč s stene in udaril s ploskvijo zvezanega vojaka. »Jas ... Mareij .. . tvoj . . Mar-cij.« Začu] se je zamolkel glas. Beži . . . i m perator . . .« Obledel je Makscncij in predno seru ga rn<»gel zgrabiti za grlo, je zbežal skozi vrata. Vzel sem sestro v naročje in hitel ž njo f»o stopnicah. Kakor volkovi so preganjali ostali Maksencija. A zastonj! Hej, pretorijanci sem,« se je začul njegov glas spodaj v temi. Par nas je planilo k vratom in v hipu smo prisilili zbegano stražo, da nam je odprla. Na dano znamenje je pritekel trop ljudi iz teme proti pretorijan- cem, ki so me preganjali. Še par hi-|rov in rešena hodeva. Sestri sem velel bežati, mi pa smo se obrnili proti mnogoštevilnim vojakom cesarske telesne straže. Zadel me je udarec po glavi in padel sem. Dva pretorijanca sta me zvezala iii nesla v cesarsko palačo. Zunaj se je nabralo v par trenotkih vse polno vojakov. Bila se je pravcata bitka v noči. Vedno l>olj in bolj se je oddalje-\;d šum in hrup in v ječo, kamor sem bil pahnjen, ni dosegel noben glas. strašno je bilo v tej večni noči. Zato sem bil vesel, ko so mi oznanili že tretji dan smrtno obsodbo, ker sem položil roko na svetlega, mogočnega imperatorja. Raje umreti, nego živeti nalik slepcu v strašni noči!« Valerijan je pripovedoval dalje, kako so ga gnali v ječo, ki je blizu prostora, kjer bi se imela izvršiti smrtna obsodba in kako je bil rešen. Materi so sedajpasedaj pritekle solze po licih. Že se je pomaknil veliki voz. čegar zvezde so sijale iz črnih daljav v atrij, više na nebo, ko sta vstala in se podala k počitku. • • Na Jan i kulu je že sijalo solnce, Tibera pod Aventinom pa je bila še v senci. Ne dolgo! Zmagoslavno se je dvignila božanska luč in oblila Rim, ki se je jel vzbujati iz nočnega sna. Valerijan je hitel mimo velikanske stavbe cirkusa maksima, Njegovi zidovi, obrnjeni proti vzhodu, so se že od daleč svetili, obliti z rdečo lučjo. Cirkus Maksimus je zanimal preje Valerijana bolj kakor vse drugo v Rimu. Danes pa se mu je zazdela ta stavba strahovita v svoji ogromno-sti.Hitel je mimo nje. kakor bi se bal, da ga ne podsuje. Krvavordeči pesek širne arene, razmesarjena človeška trupla, ki se še kade . . . Te predstave so jele mladeniča nadlegovati. A tam se pokaže kmalu svetli tempelj, tam je ona dobra, usmiljena, katero so obdale njegove misli z lučjo, čistejšo od solnca. Misli na sveče-nico so ga pomirjale in napolnjevale s tihim, sladkim koprnenjem. Kmalu se je zableščalo svetišče, posvečeno boginji Vesti, zaščitnici slavnega rimskega mesta. Tudi on hoče obiskati tiho, zasenčeno njeno kraljestvo. Polnil se je Vestin tempelj, kajti nad Rimom so se pokazali nenadoma temni oblaki in vznemirljive vesti so plašile nalik krvavordečim bliskom temne dalje srca in vnemale ljudsko domišljijo. Valerijan si je izbral prostor, od kjer zamore gotovo ugledati njo. Zazdelo se je mladeniču, ko je vstopila, visoka in bela. pred žrtvenik, da se je razi i 1 nov sijaj, ki ga še niso videle oči, po stebrih in po celem svetišču. Bilo mu je, kakor da mora poklekniti in skloniti glavo k njenim nogam. (Dalje prihodnjič.) mi. O. Kramar, tajnik gasilnega dru šiva v Skofji Loki, je v nedeljo v (»gnjevi ten i govoru | »ozdravi I zbrane Slovane, na kar inu je v istotako navduševalnem gi»voru odzdravil ne ki češki govornik. In enako je bilo tudi drugod. Zvečer je bil slovenskim in slo vanskin Lr«-T«»Mi na čast prirejen v »Narodnem domu« koneert. Občin stva je bilo toliko, da je truiiioina zapuščalo vrt »Narodnega doma«, de loma. ker ni bilo nikjer dobiti prostora, deloma, ker ni bil« radi preveli kegra števila gnat o i ni kake postrežbe. Pri koncertu je svirala »Slovenska Filharmonija«. — Danes zjutraj je odpotovalo velike* število Cehov ob polu sedmi uri v Postojao Praznični dnevi slovanskega *ra stlstva so za nami. Ljubljana in slovenski gasilci sirom naše teptane domovine ne bodo teh dni nikdar pozabili. Navdušenje, ki so ga vlili v na sii srca dragi slovanski bratje, ne izgine iz teh naših src nikdar več. Navdušeno, kakor drugi Slovani, -e ho-če boriti Ind i slovenski narod za idejo človekoljubji, in za zatirano Slo-»anstvo. V znamenju človekoljubja in v znamenju svobodnega Slovan stva hoče zmagati Slovenec, h t »če zmagati Slovan. Zmagujočcmu Sio-vanstvu krepek Na zdar! Celjski sokolski 7let. \" C e I j u. 15. avgusta. Nagajalo nam je včeraj vse: vre me. ki »e je držah* celi dan kislo in S>kole pri javni telovadbi pošteno morilo, in vlada, katera je šla celjskim Nemcem pri vseh njihovih naravnost izzivajočih šikanah -»kol stva na roke. česar ^ bi »demo že še spomnili tu doma in kje drugod -Pa vendar, vendar smo imeli vreraj tu sokolsko slavnost, katero sl(»lN»dno prištejemo med najlepše in nsjrsst nejše prireditve si« venskega sokolstva sph>h. Težko je bilo ohraniti mirno kri. ker je vlada oči vidno pričakovala izgredov — kak« t se je pri neki priliki včeraj popoldne v obraz povedalo njenemu zastopniku: ali slov. sokols. je sli ranilo mirno kri in doslo ni do nobenega kaljenja miru ne ?*» dnevi in ne po noči. Vse grožnje Nemcev in strahovi slovenskih strahopetnežev. ki so ostali doma in si niso upa:: : a slavnost. mi bili ti »rej j m »j h d notna odveč. Iz župnega sokoUkega zleta. ki se je nameraval držati v ozkih mejah, je proti našemu pričakovanju in navzlic našim žalostnim razmeram napravila požrtvovalno^ slovenskega sokolstva in bratska Ijutiezen slovanskih Sokolov H*), veliki* prireditev, ki je (»pravila včeraj nedo|»oved-no narodno vzgojevalno delo v naši okolici in — mestu, saj je bilo vse ; refaivalstvo na nogah in v (ia!»erju; s lavno-1 pa je tudi znova pokazala, na kako visoki stopnji jMjpolno^ti s.t<»ji 7« izurjenost naših Sokolov telovadcev. Megleno in neprijazno jutro je iozdravib» udeležence »Javnosti v Storah. Došel je ven oddelek c^ijske-_ S. .kola na konju z mošt. »m celj-« ira Sokola in se tam združil s šent-iirskimi Sokoli, da | »čaka na drage goste. Prvi so prišli od severa Marijani. f*tujčani. Šentlenarčani in Ljutomerčani v lepem številu. Nepopisno navdušenje pa se nas je iotilo seli čakajočih, štajerskih Sokolov in zbranega slov. občinstva, ko je dol-LJ. dolgi posebni vlak od juga pripeljal nad tisoč s|o\enskih Sokolov iz Primorja, cele Kranjske, Trbovelj, Hrastnika in Posavja! Cioilba je za-_rrala Naprej zastava Slave« hi urnebesnih na zdar - klicev ni hotelo iti kori<-a! Pozdrav je bil tako bratski in iskren. «la -u» mnoirim stopile -olze v ' Vašim čuvstvom je dal : rinternega izraza br. Josip Smert-nik. starosta celjskega Sokola, kateri 'brane nagovoril sledeče: VefKipi^na rad«**! mi napolnju-e sn-e. da vas za m ore m prizdraviti v *:*k» * ;o*fi»m številu, bratje Sokoli! \ tudi gnjev, da vas vsled tiranstva . » vlade in nasilja kulturnih \ein-• »v n#* moremo sprejeti v Celju, kjer sedež našega dru>t\. ^trah pred junaškimi x»koUkimi četami jih je I -nal. da -torili v*e. kar so le motri i | preprečen je naš*. *!a vrniti. A so- i kolski energiji se je posrečilo doseči, da se slavnost vrši; da se bode dostojno in veličastno vršila, za to bodemo že poskrbeli! Ona bo pokazala, da še stoji slov. Sokolstvo vsem svojim sovražnikom v k ljub krepko na braniku. In tem trdneje bo stalo, čim hujše se bo borilo in vzgajalo ne le svoje telesne se temveč tudi narodno zavednost Iskren na zdar vsem, bratje, \ imenu celjskega Sokoia!« Na to se je hitro uredil slavnostni sprevod. Spredaj je jezdil oddelek celjskega Sokola na konjih, potem s« «*osli praporji (velik Zvezni, po-Teia Mskl, radovljiški postojnski, kranjski, idrijski, zagorski, ribniški, ljutomerski in celjski), na to pred-s«dstvo Slov. s«»k«»lskc zveze Istaro-sta dr. Oražcii, podstarosta drž. posl. dr K\ bar, načelnik dr Muritik i. tir.) :ii za njim Sokolstvo urejeno po žu-pah: primorska, idrijska, novomeška, gorenjska, ljubljanska, Ljubljana 1. in celjska. V sprevodu je bih* nad tisoč Sokolu* ; število je napravili ua štoranske nemškutarje tak l tisk, ds ni bilo razuu enega ali dveh onemoglih žvižgov iz šulferajnsk** šole slišati uolienega klica. Orožnikov n bilo vse polm» na kolodvoru in v okolici, Govorilo se je, da bo "MMI nemških junakov napadlo Sokol«, pa ni bilo razen slov. delavcev in kmetov nikogar videti. Ti so pa Sokole I rija/no in prisrčno |H»zdra\ ljali. Sprevinl se je gibal |»otem preko "r t, kjer je bil napravljen pred trna g. mizarja Stojana in irostil t ličarja Cajhna lep slavolok. Tu in - p«»zdrav Ijale tudi v nem skem Teharju trobojuice došle So l>ole. ki so »e i m »da I i takoj k |H>skus-fiiu vajam na telovadišču. Oddelek celjskega Sokola se je pa z zastavo vrnil v Store, da je sprejel pozneje s!e Hrvate in Srl»e iz Zagreba. Srl»ski Sokoli so >i pripeljali s seboj fanfaro, ki je cel ras med |»otjo svirala koračnice. Sprejem slovenskih in Lrvaško - srbskih Sokolov v (ial>er-ju je bil prisrčen iu navdušen: po zdravja lo jih je ljudstvo, pozdravlja-• slov. zastave in brhke (ial»ereanke s.» obsi|»ale Sokole > cvetjem. Kazun navedenih gostov smo pa imeli včeraj v Celju tudi še druge j. - s?»- in zastopnike slov. Sokolov: Dušana Silnega sta zastopala dva ciana iz Belgrada. med njima prof. i* »po v ie. stari znanec celjskih Slovencev. Bolgarske junake je za stopal br. A mre I Kistelev iz Stare Zagore, češko sokolske zveze br. dr. t'rban in dr. Kaderal»ek; cel) rutinska Sič« je imela enega zastop i ika. Slavnostna otvoritev celjskega Sokolskega doma se je izvršila opoldne. S»koli so se podali v dolgem sprevodu skozi Gal>erje v dom naše uh prosi»evajočega celjskega Sokola. Lepo in praktično urejena stavba je ugajala vsem: zlasti >e je hvalilo telovadnico in nekatere nove konstrukcije t«-lo\ idnega orodja, katere so s** izvršile j »o načrtih staroste Smert-nika. On se je sploh izvanredno žrtvoval r le za včer-ijšnji zlet tem k eč tudi i staviš* »Sokolskega doma : de in trudil s« je z dr. Boži-čem . [ i vrsti za njo m včeraj je bil tor j njegov ča>tni dan! Da n»- pozabimo: šikane naše Ijnlie vlade so šle tako daleč, da bi Sokoli ne smeli iti f»o državni cesti skozi slovensko (talterjc! Košček čete je namreč ob mestnem ozemlju — in to je bil povod za prepoved! Po energični intervenciji pri namestni-ji se je ta preftoved odpravila — a t »op-»1 dne je komisar dr ffofman ž«? zofiet sitnaril, brez vsakega povoda! Mr»ralo s«- je zo|s*t posreilovati pri irlavarju storila sta to jtosl. Ro-blek in dr Kukovee. Ta dva sta neslavni vladi mirn«> fiovcdala. d:i ve naj f»r«Tieha s takimi neslanimi šika-narni k«*r .ie tmli slov. potrfiežlji- \«»sti lahk«» enkrat konec: za j»osledi-r* je odgovorna potem vlada. To je p« t?tagalo Konec piihodnjif. nih nasadih, kot naši »miroljubni« nemčurji. »Zlati easi« ae vračajo! Zadnjo nedeljo je posetila večja družba prijazno Šmartno pri Litiji. Vas ima res velikansko cerkev, razkošen farovž in sedaj se pa še zida popolnoma novo »Cukališče«, ali kakor pravijo ljudje: »fabrika za čuka-lado«. Proti tem poslopjem je šolsko poslopje kot mala bajtica, katero je dvakrat premajhno za tako množino šoloobiskujočih otrok.(Pravzaprav bi je še treba ne bilo, kakor pravijo nekateri tamošnji klerikalci.) Pa še neko i »osebnost so videli veseli izletniki. Po poti naenkrat pridrvi elegantna kočija, v kateri je sedel nek črtnih, spredaj pa dva jako elegantna k oči jaza s pa na m a slamniki. Kden izmed izletnikov se kar začudi in za-kliče: »Saprlot, v šinarskem farovžu se pa postavijo, takih kočijažev se pa še na Dunaju ne vidi!« Mimo prišed-ša ženica pa to sliši, se ustavi in pravi: »Gospod, vi ste se zmotili, ta dva nista tarovška ^kučarja«, ampak sta učitelja na šmarski šoli!« Vsi ><> se čudili in že v duhu videli zlate čase, ki se nam zopet bližajo, ko bodo nekateri učitelji zopet mežnarili in ministrirali! Oba najnovejša tarovška kučarja v Sina rt nem pa nista porabila samo za k<»čijaženje, ampak sta tudi, kakor govorijo ljudje, jako dobra ;>anštrajharja Sedaj, ko so počitnice, sta se udinjala tudi pri zgradbi novega 1 ukališča« in pleskata sol>e. vrata itd. Kam jadramo?? tt Nemčsrski divjaki. Včeraj zvečer se je vlekla po Tivoliju« tolpa, najbrže pijanih in nentčnrskih pobalinov. tulila, da je bilo groza, razbijala s palicami po drevesih. Mestno policijo opozarjamo na te razgrajače, ker mislimo, da ni nihče drugi, ki dela škodo po Policijske vesti. Ogenj v Vod matu. Snoči okrog pol 12. je naznanil strel z ljubljanskega grada, da gori v Vod matu. Gorel je Trškanov kozolec, s katerim je spojen majhen hlev. Na mesto >ta hitro prihiteli požarni hrambi iz Ljubljane in Most. ki sta ogenj takoj zadušili. Požarno moštvo 27. i>ešj»olka sploh ni stopilo v akcijo. Domneva se. da je zlobnež ogenj t»od-taknil in s to rešilno akcijo hotel zaključiti ljubljansko gasilsko slavje. Nesreča. Ko je v soboto zvečer peljal na ročnem vozičku hlapec Anton Kramar z južnega kolodvora dva zaboja, težka 150 kg, sta se na Miklošičevi cesti pri frančiškanski cerkvi oba zal»oja nanj prevrnila. Občinstvo, ki je to videlo, je Kramarja potegnilo izp<»d zabojev. Kramar je zadobil več ran na glavi, na čelu in na levem kolenu. Poškodovanca je obvezal policijski zdravnik dr. Illner in so ga nato prepeljali na dom. Nepreviden kolesar. Na Marijinem trgu je predvee-rajšnem povozil s kolesom hlapec Matevž Ivančič TOletno Jožefo Dra-gerjevo. IVi padcu se je Dragerjeva fMiskodovala na glavi in levi roki. Ivančič ni zvonil in tudi ni imel na kob'su predpisane t»olicijske številke. Tatvine. Neki prodajalki na Poljanski cesti je bil ukraden iz prodajalne mize zlat poročni prstan, vreden 8 K. Sumljiv tatvine je nek moški, ki je bil malo poprej, ko je tatvino opazila, v prodajalni. Na Dolenjski cesti je dosedaj še neznan tat ukradel nekemu delavcu iz stanovanja srebrno uro in črno usnjato denarnico, v kateri je imel okoli 10 K denarja. V cu-krami je bil delavcu Avgustu Lebnu iz sjMilne sobe ukraden plišast zelen klobuk, suknjič zelenkaste barve in pisana srajca. Tatvine sumljiva sta dva delavca, ki sta tudi tam spala in drugi dan dalo zapustila. Cmk sli Sokol? V soboto popoldne je sedel v kavarni »Union« nek sokolsko uniformiran možakar, glede katerega pa nisem mogel konstatirati, je-li Čuk ali Sokol. Domnevam, da je bil Cuk, ki je hotel ali slepomišiti ali se pa ponašati s svojo novo uniformo. Razne stvari. ♦Podivjani otroci. V Za brcah v Gornji Šleziji sta napadla devet in enajstletna brata, katerih oče se nahaja v ječi, nekega dečka, ko je bil sam doma. Zahtevala sta, da jima da dve marki ali pa očetovo uro. Ker deček tega ni hotel storiti, sta brata toliko časa s kladivom tolkla po njemu, da se ni več ganil. Nato sta mu nasula še peska v usta. Deček je umrl. * Družinska drama. Kurjač Mar-ton v Vel. Varadinu je hotel že pred dvema letoma usmrtiti svojo rodbino. Takrat je zaklenil svojo ženo in otroke v sobo ter jo zažgal. Vsled kričanja so pritekli sosedje, ki so še v zadnjem trenotku rešili ženo in otroke iz goreče sobe. Pozneje je Martin zvezal svoje štiri otroke ter se z njimi vlegel na železniški tir. Čuvaj jih je še pravočasno opazil ter odstranil s tira. Ker se je žena upravičeno bala svojega moža, je šla z otroci vred k svoji materi. Te dni je prišel Martin k svoji ženi v vinograd, kjer je delala ter jo pozval, naj pride nazaj na njegov dom. Ker žena ni hotela iti, je Marton potegnil revolver ter jo vpričo otrok ustrelil. Bila je takoj mrtva. Nato je morilec nameril revolver nase ter se smrtnonevarno poškodoval. * Strah pred ogleduhi. Te dni se .ie pričela pred deželnim sodiščem v L v ovu tajna obravnava proti ruskemu državljanu Ivanu Saldibinu radi vohunstva. Saldibina je prijela avstrijska žandarmerija dne 11. aprila t. 1., ko je prekoračil avstrijsko mejo. Saldibin je trdil, da je pobegnil od polka, pri katerem je služil* ker se je bal kazni. Njegovo pripovedovanje in vedenje se je zdelo orožnikom sumljivo, zato so ga zaprli. V ječi je Saldibin pripovedoval svojim tovarišem, da je ruski aristokrat, da je član vojaškega informacijskega biroa, ki ga je poslal v Galicijo vohunit. Tako je trdil Saldibin tudi pozneje, ko je bil zaslišan, pri glavni obravnavi je pa možakar vse preklical. Obravnava se je preložila v svrho zaslišanja nekaterih prič. — Ako je Saldibin res v ječi trdil napram svojim sojetnikom, da je vohun, potem je prav gotovo, da mož ni vohun, kajti Rusija vendar ne bo plačevala tako — bedastih vohunov. Toda strah ima velike oči, in mož bo morda res obsojen radi vohunstva. * Cavourjeva stoletnica. V Tu-rinu je bila dne 10. t. m. stoletnica icjstva Kamila Cavourja. Slavnosti so se udeležili kralj Viktor Emanu-el. ministri, poslanci, deputacije društev itd. Slavnostni govor je imel posl. Daneo, ki je izvoljen v tistem okraju, ki ga je včasih zastopal Cavour. Za kratek čas. Fajmošter Jaka: »Tožil ga bom, tožil! Ta nesramnost! Tak šomašter, pa bo rekel, da sem neumen!« Fajmošter Matevž: »Saj ni rekel, da si neumen! On je le vprašal, če je res, da si inteligenten in kdo da to verjame.« Iaaajatelj In odgovorni urednik: Kasto Pustoslemiek. Jostp in aaa Bralka naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njiju iskreno ljubljeni, predobri oče, gospod Josip Dralka c kr. arorml svetnik pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani v p. danes, dne 14. avgusta ob 3. uri popoldne po kratkem mukapolnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 80. letu svojega blaginji svojcev in človeštva posvečenega življenja Bogu vdan preminul. Zemski ostanki dragege pokojnika se bodo v torek, dne 16. avgusta ob b. uri popoldne v hiši žalosti slovesno blagoslovili in prenesli na on-dotno pokopališče k večnemu počitku. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. 106 V Radovljici, 14.avgusta 1910. 103 Mnunkli pri Fr. iHjfeti. Jmu. iii večjih in manjših je naprodaj kak ur tuđi več 114 oostllniskih koncesij se da f naj( Pojasnila dai<- Peter Hattlii, prometna pisana, ftkofja ulica M. Telefon st. 155 Ljubljanska povest. Spisal Fr. Remce Ustrezaj* mnogostranim željam jc podpisano založništvo izdalo ta krasni roman, ki ga ]t- občinstvo z največjim veseljem čitalo, ko >c izhajal v podlistku .Skn Naroda". Dejanje, zajeto iz domačega življenja, je jako zanimivo in se razvi|a v minljivih in veselih, vedno .uit re*antnih prizorih do pretresljivega konca. . V Studentov skih ulicah" je Iju-iiczrnski roman, ki je >pisan pt» resničnem dogodku in ima zgodovinsko ozadje. narodna ftniiiomu" v LjuMjani. u 3SE ]0C 3ta| «^^» 3m^ 3^C 3^C D^C 3m£ 3^C *^ Usoiam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 jg^ * 9famo ZJBhiBiTD .Pit? to' Minute zaviimliro. s £ najcenejši zavod na kontinenti!. X Nadalje opozarjam, da preskrbujem kuiantno jm£ ;•; BV* vsakovrstna posojila in kredite * 3a( kakor: trgovske, stavbne, hipotekam«, uradniške in menične kredite. J Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. J v — - wf —a^——p--f —"——o----—o — — -- — - I Največja, najvarnejša slovenska hranilnica j • i Mestna hraoiliiia Ijunljaiska v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša končen leta 1909 SIS aataajOaMO M% obstoječe vloge nad 38 HailifOBOV K, a rezervni zaklad nad 1 nmilijon krti. Vsaka llfjaka vloženega denarja je aOBa^fO 15, ker je pri tej '-ar. :n izključena VSaka jpekalacija s tem denarjem. Vlcge se obrestujejo po 4'4' § DreT- ▼^kega odbitka. Ima vpeljane domaČe hranilnike n 1 ■ Posoja na posestva po 5° „ obresti in pron Vplačilu po najmanj 1 , , na leto. Inmb-Mi lati f i 44 mM: Sdamm tta !t. 7. nipnii iiint pute. vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga ; rentni davek plačuje zadruga sama Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojili na najrazličnejše načine — limtin anea|alalca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Emoaartra trgovske menice — Preskriije vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Via pojasnila se doke bodisi nstmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Diete n nat lia inaMiiE nI 9. flt 12., 90pol.Be od 3. do 5. ! Meso ceneje! ton utntfti a uzuijaja se .ode oi torka, to je 16. t. m. naprej na stojnici gosp. Žana na Vodnikovem trgu poleg Mahrove hiše prodajalo meso mlade živine in telet sprednje meso ko K112 zadnji! n kg K11 Priporočata se za obilen obisk A. An*i6 & K. Č 105 llatanavljena leta 1SS2. 23 detita iKijiliiia liaftliaDSIfg okolice v lastita zadrtim Nn v Lfablfani aa Dunajski cesti it. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 52,116.121-11 upravnega premoženja................K 209775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4'js°|o ivka, katerega plačuje posojilnica vložnike. rataa ▼ zvezi s tokovnim prota lik oferoatasjo oi dao vlofje do dao đriga, Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0,00 0.00 0 f*oeojwto mm aoaaljleea mm 5 4 at 1 • 0 m amortizacijo ali pa po 5> /, laaa mama anauljai m menice pa 0° . Posojilnica sprejema tadi vsak dragi načrt glede amortizovanja dolga. V M A* ME «■■: voak daa od 8.—12. la od 3.—4. izvea aodolj ta praaadtov. a^amllaico raćma ftt 525.405. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2. Delniška glavnici: f« K S.OOO.OOO-— Rezervni zaklad 4v •/ /s /o ruce ^ Dolžnost v-ak-ga Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi aa iitlj#»oj**, ali pa pruta po-Uru 1« pri ilofiotki banki .SLAVIJO Podpiramo torej 'lomač slovaanska sa*od, da more nalogo, ki aa jo jo stavil, iapolaiti v najširi*-na obsega. i je največji slovanski zavarovalni a banki zavod v Avstriji, f I t ||M ima posebno ugodne ia prikladne t^UlolJa načine za zavarovanje življenja. f I afjf ||5 razpolaga z najcenejšimi ceniki za loOUlVIJa preskrbljen je za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. razdeljuje ves Mi dobiček svo- jim članom. Si t| M Id« J* res Umnik! zavarovalnica z vse-atmaaaVMal skozi slovansko - narodno upravo. M M" gmotno podpira narodna društva, •oOtaaOJIaml organizacije in prispeva k narod- IflP ImmSani stremi za izboljšanjem ia osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. ar lim Slovenci! j Okleni mo ae s vsemi j močmi gnala: »Svoji k j svojim!* Osamosvojimo I as aa narodno - gospo- \ darskem polja! No podeonjajmo ne! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nodo-ki no čim buje maščujejo, rajo aaginiti. Onvo- _ aaa 0675 9 ^047 B12B 78 4149