Sklepi izvršnega sveta LRS Odobril je osnutek zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč, predlagane' spremembe v zakonu o pravicah in dolžnostih republiških ljud skih poslancev, osnutek zakona o zasebni zdravstveni praksi in osnutek zakona o ustanovitvi sveta za znanost LR Slovenije Ljubljana, 15. nov. Izvršni ,vet Ljudske skupščine LRS le sprejel na svoji včerajšnji sej:, ki jo je vodil predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher, vrsto pomembnih, zakonskih osnutkov, ki bodo predloženi Ljudski skupščini v razpravo na njenem prihodnjem zasedanju. Na dnevnem redu je bil najprej osnutek zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč. Zaradi sedanje zemljiške razdelitve in še posebej zaradi razdrobljenosti in lastniške razkosan osli zemljiških parcel na meliioriranih območjih, kakor •.udi razkosan osti zemljišč kme-i j sikih posestev in kmetijskih vadnuig, doslej ni bilo mogoče uvesti na teh območjih in posestvih racionalne proizvodnje, ki bi bila na ustrezni višji ravni, kakor jo narekuje resolucija o perspektivnem razvoju kmetijstva Zvezne ljudske skupšči- ne. Prav tako teh problemov — razkosanosti' in razdrobljenosti zemljišč — z arondacijo kmetijskih posestev marsikje ni mogoče rešiti. Tako stanje je nujno narekovalo, da se pripravi zakon, ki bo določal, ob kakšnih pogojih in na kakšen način naj se izvede komasacija: združitev kmetijskih zemljišč na določenem območju in nova razdelitev med dosedanje lastnike, upravitelje oziroma uporabnike. Predloženi osnutek ne ureja lastninskih vprašanj, marveč je namenjen le razvijanju smotrnejše organizacije kmetijske proizvodnje. Izvršni svet je nadalje razpravljal o nekaterih spremembah, ki naj bi bile vnesene v zakon o pravicah in dolžnostih ter o volitvah in odpoklicu republiških ljudskih poslancev. Ena izmed bistvenih novosti ^aše gospodarske perspektive Naloge, ki si jih naša skupnost nalaga z perspektivnim pla-,om gospodarskega razvoja v ,?t;h 1957—1861, so velike, ven-. sr ne presegajo naših realnih možnosti. Uspehi v našem dosedanjem gospodarskem razvoju so ustvarili podlago, na kateri lahko pogumneje planiramo naš bodoči gospodarski razvoj ■ ■ na kateri lahko začnemo hi-e graditi boljše življenje, govorimo o gospodarskem r v vanju v obdobju prihodnjih pe:: let (eno leto tega obdobja ja že skoraj za nami), se seveda ne moremo izogniti številkam. Te številke pa napovedujejo, da bo naša skupna materialna proizvodnja na koncu leta 1961 za 56% večja, kakor je bila lansko leto. Če računamo posebej industrijo in kmetijstvo, bo ta proizvodnja v prvem primeru večja za 63%, v drugem pa za 35%. Na podlagi takšne proizvodnje bi se potem narodni dohodek naše skupnosti povečal eta 1981 v primerjavi z lanskim letom za 52.1%. T.o so seveda velike številke, ki govorijo o hitrem povečevanju naše celotne proizvodnje in našega narodnega ao-hodka. To povečanje je realno planirano, vendar pa s tem ni rečeno, da se ne bomo morali pošteno potruditi, če bomo hoteli res doseči tak razvoj, kot ga planiramo z našim perspektivnim planom v letih 1957—1961. Ce za planirani dvig kmetijske proizvodnje potrebujemo nove kadre, oz. vsaj višjo raven delovne sposobnosti in strokovnosti našega kmečkega prebivalstva, velja to še mnogo bolj za planirano povečanje naše iv-dustrijske proizvodnje. V industriji planiramo v petih letih zaposlitev okoli 700.000 novih delavcev, obenem pa povprečno letno povečevanje delovne storilnosti za 7.5%. Od kod bomo dobivali nove delavce? Jasno je, da predvsem s podeželja oz. iz kmetijske proizvodnje. Te nove delavce bo potrebno priučiti delu v industriji in jih čimprej usposobiti za delo v popolnc-ma novih razmerah in pogojih. Drugačen tempo in modernejša organizacija dela bosta zahtevala večjo strokovno usposobljenost tudi delavcev, ki že delajo v industriji. Zato bo tako novim kakor tudi starim delavcem potrebno zagotoviti možnost, da se kvalificirajo, oz. da še v naprej dvigajo svojo strokovno usposobljenost. To pa zahteva organiziranje posebnih šol. tečajev itd., v katerih si bodo delavci na pospešen način pridobili vsaj približno ustrezajočo strokovno usposobljenost. Glede visokokvalificiranih kadrov predvideva perspektivni plan, da morams do 1961 leta vključiti samo v gospodarstvo (brez javnih služb) okoli 25.000 visokošolskih kadrov — od tega okoli 10.000 inženirjev v industrijo m gradbeništvo in približno enako število agronomov in veterinarjev v kmetijstvo. Pri sedanjem načinu šolanja na fakultetah pa lahko pričakujemo v tem času le okoli 20.000 novih visokokvalificiranih kadrov. Podoben položaj je tudi glede srednje strokovnih kadrov, ki jih prav taco zelo po-SMbujemo in katerih bi pci do- sedanjem tempu šolanja od potrebnega nam števila dobili lahko samo Okoli 60%. Zla povečano s.ciimost je potrebno sistematično izboljševat; kvalifikacije, in ustvariti pogoje za stalno strokovno izpopolnjevanje, saj je izboljšanje strukture kvalifikacij eden najvažnejših činiteljev za uvajanje sodobnejše organizacije m tehnologije proizvodnje. Vse to pa nam nalaga spremembo učnega programa na univerzah in na srednjih šolah, izpopolnjevanje znanja že zaposlenih delavcev na raznih specialnih šolah oziroma tečajih, usposobitev novih delavcev prav tako v različnih tečajih i-n podobno. To so velike naloge, na katerih izpolnitev se moramo pripraviti m čimprej začeti z delom. Deficit plačilne bilance je eden izmed naših najtežjih gospodarskih problemov. Petletni plan predvideva zatD kot eno svojih glavnih nalog, da do leta 1961 odpravimo tekoči deficit, to se pra.vi, da z lastnim 'zvozem pokrijemo uvozne potrebe in hkrati odplačujemo najeta posojila, medtem ko bi za nadaljnji razvoj našega gospodarstva v določeni meri še računali na posojila v inozemstvu. Industrija bo seveda morala prispevati (s sveč im izvozom) znaten delež pri zmanjševanju r*n likvidiranju tekočega plačilnega deficita. Vendar pa ima glavni delež v tej nalog; naše kmetijstvo, saj je deficit plačilne bilance nastal v veliki meri prav zaradi pomanjkanja raznih kmetijsk:h pridelkov. Glavni problem v našem plačilnem deficitu je velik uvoz živil, ki je na primor lansko leto zavzemal 29.1 odstotkov celokupnega uvoza, istočasno pa je lansko leto uvoz živil so- • deloval z 99 odstotki v našem tekočem plačilnem deficitu! Če dodamo podatek. da je v zadnjih letih uvoz žita zavzemal približno štiri petine skupne vrednosti uvoženih živil, nam bo jasno, da je zares predvsem naše kmetijstvo tista gospodarska veja, od katere povečanja proizvodnje v prvi vrsti zavist odprava tekočega deficita naše plačUne bilance. Perspektivni plan sedaj predvideva hitrejši tempo gospodarskega razvoja predvsem v republikah, ki so zaostajale v gospodarskem razvoju in ki morajo zato napredovati v Pospešenem tempu kot so to Srbija, Bosna in Hercegovina, črna gora in Makedonija, medtem ko bosta Slovenija in Hr-vat.ska v glavnem zadržali dosedanji tempo gospodarskega razvoja. Ce vzamemo lansko 'a'o ko+ indeks 100. potem ho leta 1961 raven industrijske --oizvednje v Jugoslaviji povečana na indeks 168. v Slo-"cniji na na indeks 145; kmetijska proizvodnja bo povečana v vsej držav; na indeks 135, v Sloveniji pa na 126 itd. Razlike v ravni proizvajalnih s:3 v posamcente -republikah bodo sicer tudi n-a koncu perspektivnega plTna še obstojale, vendar Pa ne bodo še zdaleč '•eč tako estre kot so danes, s rime-- se bomo v znatni meri ->r:b1ižal; rešitvi problema neenake gospodarske' razvitosti v naši državi. Milan Pogačnik je uvedba tako imenovanih kandidacijskih konferenc, ki spreminja dosedanji postopek pri postavljanju kandidato-v in daje temu aiktu veliko večjo širino in demokratičnost, hkrati pa ga poenostavlja. Predvideno je. da se na zborih volivcev z območja vsakega volilnega okraja izberejo delegati za posebno konferenco volilnega okraja, na kateri bodo razpravljali kdo naj se predlaga za kandidata. O predlogih, ki so bili sprejeti na tej kandidacijski konferenci, odločajo na-to zbori volivcev in postavijo končne predloge kandidatur. Doslej so imeli poslanci republiškega zbora in republiškega zbora proizvajalcev, pravico cdlbomilka v ustreznem okrajnem oziroma mestnem zboru, na čigar območju so bili izvoljeni. Sedaj je -predvideno, da dobe republiški poslanci tudi pravice odbornika v ustreznem zbocru občinskih ljudskih odborov, da bi lahko neposredno delali v samih k-omunah. Po dosedanjem zakonu niso glasovali v republiški zbor vojaki, ki so bi-li ob času volitev na odsluženju kadrovskega roka. V novem osnutku je predvideno, da bodo vo-jaki — kadrov ci glasovali po pošti z enako glasovnico kakor vsi drugi volivci. V novi osnutek zakona so vne-šene še nekatere druge dopolnitve, o katerih bo razpravljala Ljudska skupščina. Izvršni svet je sprejel prečiščeno besedilo osnutka omenjenega zakona. Kot tretji je bil na dnevnem redu osnutek Zakona o zasebni zdravstveni praksi, s katerim se ureja opravljanje zasebne zdravstvene prakse V -naši republiki. Med glavnimi značilnostmi omenjenega zakonskega osnutka je ločitev javne zdravstvene službe od zasebne zdravstvene prakse. Zdravstveno osebje, ki je v javni službi in uslužben-sk-em razmerju, ne bo moglo opravljati zasebne prakse. Dovoljenje za opravljanje zasebne zdravstvene prakse bo prosilec lahko dobil, če bo izpolnjeval d-oločene pogoje — m-ed drugim: Imeti bo moral zagotovljene primerne prostore in sredstva za nabavo predpisane opreme za opravljanje zasebne prakse; strokovno izobrazbo, strokovni izpit in predpisano dobo zdravstvene prakse po opravljenem Izpitu; biti bo moral vreden zaupanja, da bo v redu -opravljal zasebno zdravstveno prakso itd. Za izdajo dovoljenja za opravljanje zasebne prakse pa bo morala biiti podana tudi krajevna -potreba po ustrezni vrsti zasebne prakse. Po omenjenem osnutku je dopuščeno nadaljevati opravljanje zasebne zdravstvene prakse le nad 50 let starim osebam, če so doslej opravljale samo zasebno prakso. Med drugimi je sprejel Izvršni svet tudi osnutek Zakona o ustanovitvi sveta za znanost LR Slovenije. Osnutek je bil izdelan na pobudo sveta za kulturo in prosveto LRS, njegovo izdelavo pa je narekovalo dejstvo, da je področje znanosti v določenem smislu zaključeno področje s svojo specifično problematiko, ki so jo začeli urejati posebni zvezni in republiški predpisi. To področje je bilo doslej v pristojnosti sveta za kulturo in prosveto LRS z omenjenim osnutkom pa bo področje znanosti Močeno iz tega sveta in zanj ustanovljen poseben svet za znanost LRS. Svet bodo sestavljali predstavniki samoupravnih zavodov, strokovnih in družbenih organizacij ter državljani, ki so se izkazali s svojim detlom na področju iz pristojnosti sveta. Izvršni svet je med drugim: — potrdil rebalans predračuna sklada LRS za gospodarske kadre; — sprejel z določenimi spremembami glede obveznosti oziroma predvidenih izdatkov poročilo o stanju republiške proračunske rezerve; — imenoval aa direktorja Zavoda za izobraževanje v ‘ delavskem in družbenem upravljanju Jožeta Gosnarja, sekretarja komisije za ideološko vzgojo pri SZDL Slovenije in devett članski upravni odbor; — sprejel zvišanje predračunskih izdatkov Zavoda za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani in zdravilišče istega zavoda, Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v\ Ljubljani, bolnišnice z.a TBC na Golniku ter bolnišnic za duševne bolezni v Idriji, Polju in Begunjah in obravnaval še vrsto tekočih gospodarskih in dtrrugih vprašanj. Z zborovanja jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani REDNA TISKOVNA KONFERENCA V SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE FLRJ ne želi zaosfr@vaii|a odnosov z Zahodno Me m 61! © Po enostranski prekinitvi dpilomalskih odnosov z Jugoslavijo, se je naša vlada skušala izogniti slehernemu nadaljnjemu zaostrovanju odnosov med obema državama — Če bi pa bonska vlada enostransko prekršila pogodbeno razmerje z našo državo, bo to nujno pripeljalo do ustrezajočih ukrepov jugoslovanske vlade Potemtakem bi sleherno eno- tega. BEOGRAD, 15. nov. (Tanjug). Zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Branko Draškovič je na današnji tiskovni konferenci dejal, da bi morala Jugoslavija, če bi vlada zvezne republike Nemčije enostransko prekršila pogodbeno razmerje z Jugoslavijo, nunjo napraviti ustrezne ukrepe. Tak je bil njegov odgovor na vprašanje dopisnika zahodmo-nemškega časopisa »Frankfurter Allgemeine ZeitunS«, kj je želel vedeti, kakšno je jugoslovansko stališče do izjave uradnega zastopnika vlade zvezne republike Nemčije, da je jugoslovanska vlada, ko je sklenila z vlado zvezne republike Nemčije sporazum o gospodarskem sodelovanju, prevzela določene politične obveznosti ter do govoric, da namerava vlada zvezne republike Nemčije proučiti svoje obveznosti iz omenjenega sporazuimg. V odgovoru je zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve dodal še tole: »Trditev, da je jugoslovanska vlada, ko je podpisala z vlado zvezne republike Nemčije sporazum o gospodarskem sodelovanju, sprejel? kakršnekoli politične pogoje, ni resnična. Omenjeni sporazum ureja obveznosti zvezne republike Nemčije, ki izvirajo iz jugoslovanskih predvojnih in vojnih terjatev, katerih pravno in moralno utemeljenost (je vlada zvezne republike Nemčijie priznala. Sem sodijo na primer obveznosti iz socialnega zavarovanja delavcev, ki so biti med vojno odpeljani v Nemčijo, razne neizplačane naložbe iz tistega časa, neJiikvidirani klirinški saldi in drugo. Tisk in družbeno upravljanje Posvetovanje jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani LJUBLJANA. 15. nov. Danes se je v. Ljubljani začelo posvetovanje novinarjev vseh jugoslovanskih uredništev o vprašanjih družbenega upravljanja. Posvetovanja so sc udeležili kot gostje tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije MIHA MARINKO, podpredsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič, član izvršnega sveta Vladimir Krivic, poslanec zvezne ljudske skupščine Boris Ziherl, sekretar zveznega sekretariata za zakonodajo in organizacijo dr. Leo Gerškovič, predsednik sindikatov Slovenije Janko Rudolf in drugi. Posvetovanje je začel predsednik Društva novinarjev Slovenije BRANKO BABIC, za njim pa je imel direktor »Nove Makedonije« LAZAR MOJSOV referat »Tisk in družbeno upravljanje«. V svojem go.voru je Lazar Mojsov najprej poudaril, da prehod od državnega na družbeno upravljanje ne skriva v sebi neke majhne terminološke spremembe, ampak globoko, zgodovinsko spremembo vsega sistema upravljanja na mnogih področjih družbenega življenja. Delavsko upravljanje je postalo del sodobnega socialističnega gibanja in je zaradi tega pozornost vsega mednarodnega delavskega gibanja obrnjena na našo državo, na naše izkušnje v socialistični graditvi, saj kot prvi uresničujemo in izpopolnjujemo sistem delavskega in družbenega samoupravljanja, ki že kaže svoje pozitivne rezultate. V razvoju tega zgodovinskega procesa mora nag tisk kot eden izmed važnih organov javnega mnenja predstavljati važno sredstvo za .izboljšanje in izpopolnjevanje dela organov družbenega upravljanja. Tisk mora dajati resnično sliko tega zgodovinskega procesa ter prikazovati naši javnosti uporabnost in velike praktične rezultate na vseh področjih družbenega samoupravljanja. Tj rezultati so bili v sedmih letih, odkar se pri nas to samoupravljanje razvija, veliki. Velike pa so tudi naloge tiska pri obrav- navanju teh vprašanj. Predvsem bo moral tisk pozitivno vplivati na ustvarjanje kolektivne zavesti. Prav zato bo treba več in redneje pisati o problemih družbenega upravljanja, pojasnjevati osnove, na katenh temelj« socialistični odnosi, in na ta način vplivati na hitrejše dozorevanje pogojev za izpopolnitev dela organov družbenega upravljanja. Pri uveljavljanju organov družbenega upravljanja zavzemata važno mesto vprašanje javnosti in kontrole dela organov družbenega upravljanja po celotni družbi- Ta kontrola javnost) je eden izmed bistvenih elementov sistema družbenega upravljanja in ima tisk pri tem dokaj jasno vlogo. Tu lahko nastopa kot organ družbenega mnenja, kot organ družbe, ki mora imeti vpogled i» kontrolo nad delom organov družbenega upravljanja. Na koncu je Lazar Mojsov govoril o potrebi usposabljanja novinarjev, da bodo lahko kva-litetneje obdelovali probleme družbenega upravljanja. Poudaril je “potrebo, da bi novinarji pogosteje obiskovali podjetja in prisostvovali sestankom posameznih organov upravljanja ter se tako seznanili z njihovo Pod«« lega bi morah novinarji v večji meri biti člani organov družbenega upravljanja, zlasti v toultumo-pro-svetnih ustanovah, ter aktivno sodelovati. Ljubomir Stojovič je. v .svojem referatu govoril o tisku in predstavniških organih. Govoril je predvsem o pisanju tiska glede na delo lj-udske skupščine in ugotovil, da je tisk v tem pogledu precej napredoval. Vendar je opozoril, da bi morati skupščinski novinarji spremljati delo skupščine vse leto in poznati bistvo posamez- nih problemov, ker bodo le na ta način lahko temeljito pisal; in obveščali bralce o skup- ščinskem delu in življenju. Poleg tega je omenil, da bi bilo p-otrebno v posameznih uredništvih ustanoviti posebne skupščinske rubrike, ki b; se lahko bolj poslabb?-« v skup- ščine, Izvršnega sveta, skupščinskih odborov ter vseh svetov in komisij, v katerih se razvija delo ljudskih poslancev. To pa zaradi tega. ker v tisku ni videti procesa obdelovanja (Nadaljevanje na 2. strani) stransko obravnavanje sporazuma v škodo jugoslovanske strani ter zavračanje obveznosti iz le—tega pomenilo odkrito kršitev in grobo teptanje načel mednarodnega prava. Razen tega bi bilo v _ ostrem nasprotju z uradnimi izjavami Bonna, da prekinitey diplomatskih odnošaj ev s FLRJ ni sovražno dejanje, naperjeno proti jugoslovanskim narodom in njihovi vladi. Jugoslovanska vlada je tudi po enostranskem koraku bonn-ske vlade — prekinitvi diplomatskih stikov — skušala^ izogniti se slehernemu nadaljnjemu zaostrovanju med državama. kar bo delala tud; v prihodnje- Seveda pa bi morala enostranska kršitev pogodbenega razmerja vlade zvezne republike Nemčije nujno privesti do ustreznih korakov na jugoslovanski strani. Dopisnik agencije Reuter se je zanimal za to, kdaj se bosta 'iz Sovjetske zveze vrrtila podpredsednika Zveznega izvršnega svete Tšl ’ ' "J i ksander Rankdvič in kaj zdaj počneta v Moskvi. Zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve Draškovič je izjavil, da je bilo in bo vse, kar je treba sporočiti o bivanju jugoslovanske partijske in državne delegacije v Moskvi, pravočasno sporočeno javnosti. Na vprašanje, kaj sodi o naporih za razširitev komisije Združenih narodov za razorožitev. je Draškovič odgovoril: »Ponovno bi poudaril, da je sklenitev sporazuma neogibna, da je treba nujno nadaljevati razgovore in doseči stvarne uspehe v razorožitvi, ki si jih ves svet želi iin jih pričakuje«. Resolucija italijansko socialistične stranke Socialisti obtoinjefo Glede na notranji položaj v Italiji obtožujejo socialisti krščansko demokratsko stranko, da hoče vsiliti klerikalni režim . Rim, 15. nov. (Tanjug). — Centralni komite socialistične stranke je na zasedanju pred bližnjimi volitvami razpravljal o posameznih notranjih ih mednarodnih vprašanjih. Po- Obisk mladincev KPF Ljubljana, 15. nov. (Tanjug). Danes popoldne je prispela v Jugoslavijo delegacija mladine KP Francije. Na postaji v Sežani je delegacijo sprejel zastopnik Ljudske mladine Slovenije, v Ljubljani pa predsednik organizacije LM Slovenije Tone Kropušek s članom predsedstva LM Jugoslavije Alijam Y«jaagiAM&. rodilo je podal sekretar stranke Nemni. Socialisti se zavzemajo za politiko popuščanja mednarodne napetosti in miroljubno sožitje med vsemii narodi, je rečeno v resoluciji. Socialistična stranka izraža željo, da bi v mednarodnih forumih dajali pobudo za neposredne stike med velesilami, kar bi prispevalo k zboljšanju položaja. Glede notranjega položaja v Italiji obtožujejo socialisti krščansko demokratsko stranko, da hoče vsiliti državi klerikalni režim. Glede združitve s socialnimi demokrati meni stranka, da bi moralo priti do združitve socialističnih sil, toda samo v okviru socialistične . stranke. Ko zavrača kritiko komunistične partije Italije na račun socialistov, izraža socialistična stranka mnenje, da razgovori o posameznih problemih ne bd smeli ovirati enotnosti delavcev v skupnem boju v okviru sindikatov in na: političnem polju. VREME Stanje 15. nov.: Nad Ukrajino se zadržuje jedro visokega zračnega pritiska, ki zajema vso vzhodno in srednjo Evropo, v višinah pa doteka nad naše kraje nekoliko toplejši zrak, zaradi česar se je oblačnost razbila. Napoved za soboto: Pretežno sončno vreme z delno oblačnostjo. Temperature ponoči med —2 do +2, v Primorju okoli 7, najvišje dnevne temperature do 12 in na Primorskem do 15 stopinj Celzija. Zjutraj po kotlinah, ma* gla. trro m, stev. 27q LJUBLJANA, SOBOTA, 16. NOVEMBRA 1957 CEHA 10 SLOVENSKI tsdaja m tiska Časopisno podjetje Slovenski poročena««. — Dl rek tori Radi Jaobnba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Volnjak. — Uredništvo: il-nbljana, Tomšičem n lic« It. 1 ln 3. telefon 23-833 do 23-828. - Upr»»a> Ljubljane, TomSičera ulica it. t/U. telefon 23-523 do 33.526. Oglasni oddelek Ljubljana. Titora ee»ta 7. telefon 21-8%, ca HnbljiMk« naeofciuke »-463. »a zunanje 21-832. —Požtnl predal it. 29. — Uro račun pri Komu-talni banici Ljubljana »t. 60 KB-^Z 367 - Mesečna auročnina 230 dm 1 rti. f SLOVENSKI POBOCEVfiLEC J St 270 — ib. novembra isst Ko volimo svete ljudskih odborov IZ ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE PRED ŠTIRIDESETIMI LETI Pristna praksa Občinski in okrajni ljudski odbori, razen ljubljanskih, bodo na naslednjih sejah volili nove svete. Obstoja več razlogov, zaradi katerih je treba! zapisati, da je izvolitev svetov odgovorna naloga, od katere je v mnogočem odvisno uspešno delo novih ljudskih odborov v celoti. Samo dve številki-naj podkrepita to trditev: občinski odbori štejejo 5440 odbornikov, v sv>ete pa bo poleg njih vključenih še nad 10.000 državljanov; pri okrajnih odborih razmerje ni dosti drugačno: poleg 922 odbornikov bo delovalo v njihovih svetih še nad 1500 državljanov. Izvolitev svetov pri ljudskih odborih je pa še posebno važna zaradi tega, ker bomo z njihovim, sestavom lahko vplivali na zmanjšanje nekaterih neskladnosti, ki jih ni mogoče spregledati ob skrbnem proučevanju posameznih podatkov o novih ljudskih odborih. Zadržimo. se samo pri dveh, treh elementih tega vprašanja. Statistike . kažejo, da število delavcev, izvoljenih v ljudske odbore, ni odraz dejanske strukture prebivalstva in volivcev v naši republiki, še manj pa družbeno - politične dejavnosti in vloge, katero imajo neposredni proizvajalci; saj je. v občinskih zborih le 14.3% delavcev, v zborih proizvajalcev-pa 29.6"/c; v okrajnih ljudskih odborih jih je 17% (kmetov 21.3nle), od česar v okrajnih zborih 9.1%, v I. skupini zborov proizvajalcev pa 33% (uslužbencev in nameščencev 63.3%). Težko bi bilo dalje trditi, da. smo bili že pri kandidiranju, posebej pa še pri volitvah, nekonservativni glede žena. Ne gre za to, da. bi poudarjali delovanje žena v ljudskih odborih zaradi kakršnih koli abstraktnih razlogov. Nikakor v.-e. Bistvo vprašanja je v tem, da je sodelovanje žena n. pr. v ljudskih odborih izredno dragoceno zaradi uspešnega reševanja mnogih problemov.. Če se samo spomnimo, da imajo občine velik delež pri usmerjanju in odločanju o vsakodnevnih potrebah- občanov, o mnogih vprašanjih življenjske ravni v širšem- in ožjem smislu, potem jz nesporno, da so prav žene vedno doslej kazale največ posluha in zavzetnosii za-ure--jevanje teh problemov. Kaj pa kaže sestava ljudskih odborov? V občinskih zborih je vsega 5.8% žena, v zborih proizvajalcev pa 5.6%; v okrajnih odborih jih je 8.7%, od česar v okrajnih zborih 8.25%, v zborih proizvajalcev pa 11.3 odstotka. Razveseljivo je, da je v novih odborih več mladih ljudi ■ (starih do 30 let) kot doslej: v občinskih zborih 11.6°/o, v zborih proizvajalcev 17.3%; v okrajnih ljudskih odborih pa 9.4%'. _ Toda še vedno ne gre prezreti, da jih je zlasti v občinskih odborih, kjer naj bi mladi državljani začeli z javnim udejstvovanjem, odločno malo. Vsi zapisani podatki veljajo za Slovenijo, seveda. To pa ne izključuje, da so med posameznimi okraji ali občinami večja in manjša odstopanja od tega povprečja. In prav na te konkretne odnose ljudski odbori ne bi smeli pozabiti, ko bodo volili nove svete. Res je, da morajo sveti ljudskih odborov imeti potrebno stro-kovno-politično raven. Toda nobenega strahu ni, da bi pravilno usmerjanje sestava svetov moglo to raven zmanjševati. Obratno pa je neizbežno: sestav ljudskih odborov in njihovih svetov, ki ne bi bil odraz strukture prebivalstva ter družbeno-politične dejavnosti in vloge, ki jo posamezni sloji in -vrste državljanov imajo, ne bi zagotovila plodovitega delova.nja in napredka naših komun in okrajev. Politične organizacije so različno pristopile k zbiranju predlogov za nove člane svetov. V nekaterih ljubljanskih občinah so to opravili na primer v ožjih okvirih kot so plenumi občinskih odborov Socialistične zveze. Ponekod so šli mnogo širše in sklicujejo vodstva vseh političnih in družbenih organizacij na področju občine, da bi slišali mnenja, koga naj bi predlagali ljudskim odborom za volitve v svete. Drugod zopet so se o tem posvetovali z osnovnimi organizacijami Z K in SZDL, z delavskimi sveti, upravnimi odbori šol, zdravstvenih in socialnih ustanov, s krajevnimi odbori, upravnimi odbori zadrug in zbornicami. V' novomeškem okraju so v nekaterih krajih sklicali v ta namen celo zbore volivcev.’ Nujno je, da bodo člani svetov, izvoljeni ob širšem sodelovanju političnih in družbenih organizacij, ali pa druž-beno-upravnih teles in volivcev, imeli v svojem delu več opore,, pa tudi odgovornosti, kakor pa, če bi bili-samo imenovani. Skratka: z izvolitvijo svetov bodo ljudski odbori zadihali svoje polno življenje. Zato je koristno, da bo z njihovo izbiro dopolnjen sestav, s tem pa tudi politično-strokovna raven ljudskih odborov. ■ fd. BEOGRAD, 15. nov. — Odbor za socialno politiko in ljudsko zdravij e pri zveznem zfooiru. razpravlja danes o nekaterih določbah predloga zakona o javnih uslužbencih v zdravstveni službi. Odbor je poslal pismen predlog odboru zia organizacijo oblasti in. upravo pri zveznem zboru, po kateirem naj bi se omejila določba o privatni praksa zdravstvenih uslužbencev. Predlog odbora za socialno politiko in ljudsko zdravje, ki so ga predložili štirje poslanci, pravi, da bi se morala določba o privatni praksi zdravstvenih uslužbencev glasiti takole: »Zdravstveni uslužbenci ne morejo opravljati privatne poklicne delavnost?,. Izijemoma more svet za Ijudisfeo zdravje pri okrajnem ljudskem odboiru v soglasju z republiškim svetom za ljudsko zdravje dovoliti zdravstveraim uslužbencem v javni služi*!, da lahko opravljajo privatno PTakso, ako to zahtevajo krajevne pofertebe«. V razpravi o tern predlogu. so poudarili,, da v socialistični družbi zdravje celotne, družbe in posameznikov ne more biti zadeva privatnikov in njihove privatne delavnosti in da zaradi velikega razvoja teirapije in diagnostik® zdravnik ■ ne more nuditi v privatni praksi vsega, kar zahteva znanost, dia naj se nudi bolniku. V razpravi so tudi poudarila, da je zdravnik, ki se bavii s privatno prakso, prisiljen pri zdravljenju posluževati s-e družbenih sredstev, na primer laboratorijev, bolniških postelj in podobnega. . Pri proučevanju te določbe je odbor zavzel stališč^, da bo svoje mnenje obrazložil na plenarnem zasedanju zvezne skupščine, ako odbor za organizacijo oblasti in upravo ne bo sprejel take določbe o privatni praksi zdravstvenih uslužbencev. V nadaljevanju razprave o predlogu zakona o pokojninskem zavarovanju je odbor za socialno politiko in ljudsko zdravje sprejel veig določb, ki se tičejo pokojninske osnove in viši«e pokojnin. Razpravljal je tudi in sprejel nekatere določbe o osebni pokojnimi vcijaških oseb. Odbor za vprašanja dela din socialnega zavarovanja pri zboru proizvajalcev zvezne skupščine je nadalje,val danes -razpravo o predlogu zakona 0 pokojninskem zavarovanju, in sicer o določbah, ki odrejajo pokojninsko osnovo in višino pokojnine. Izrečene so bile neke pripombe o'izračunan ju odstotka pokojninske osnove kakor tudi o razponu med posameznimi kategorijami delavcev in podobnem. Zato so določbo, k5 predpisuje razrede zavarovancev, rezervirali in bodo o njej razpravljali kasneje. . Oba odbora nadaljujeta svoje delo. Razprava o javnih uslužbencih ^ BEOGRAD, 15. nov. — Odbor za organizacijo oblasti in upravo pri Zvezni ljudski skupščini je- nadaljeval danes razpravo o zakonskem predlogu o javnih uslužbencih. Pred začetkom razprave je sekretar odbora Ivan Sun-airi-č sporoči-l, da so Stalna konferenca mest po predsedniku beograjskega ljudskega odbora D j urici Jotjkiču in javni pravobranilci Vojvodine po ljudskem poslancu Pašku Romeu poslali pripombe k ptre-dlogu. zakona o javnih usluž- bencih. Stalna konferenca mest poudarja, da v predlogu zakona ni pravilno urejeno razporejanje v plačilne razrede ter napredovanje sekretarjev in načelnikov sekretariatov okrajnih ' in občinskih <• ljudskih odborov. Stalna -konferenca mest predla-’ "ga, naj^dotoe-ESlUžbenci^tta tem mestu osnovno plačo po položaju, neodvisno od zvanja, ki ga šm-ajo. Stalna konferenca mest poudarja, da bi bilo potrebno z zakonskimi predpisi omogočiti izplačevanje posebnega dodatka za visokokvalificirane uslužbence v ekionomsko-planskih, tehniških in gospodarskih službah ljudskih odborov,, kar bi omogočilo ljudskim 'odborom zagotoviti si visoko strokovni mladi kajier. Na dopoldanski seji j« -odbor razpravljal o ustanavljanju uslužbenskih • odnosov, o natečajih, o prevzemanju dolžnosti in o začasnem delu. Razpra.vlj-al je tudi o pooblastilih in dolžnostih pri izvrševanju službe. Živahna .razprava je bila. o določbah, ki govore o honorarnem delu v okviru, rednega delovnega časa. Razpravljali., so tudi o plačah. *n. odškodninah. Odbor je pridržal člen 66, ki razporeja osnovne plače v 22 plačilnih ' razredov, ..l ker bo o njem kasneje podrobneje razpravljali. Prav tako j-e pridržal člen. 85, ki ureja letni oddih uslužbencev, d,a- bi to. zadevo vakladil z določbami zakona o delavnih odnosih v gospodarstvu, čigar predlog bo prišel- te dni pred zv-eizno ljudsko skupščino. - Razprava še nadaljuje. VCE. IM DAM ES Seja zveznega izvršnega sveta BEOGRAD, 15. nov. (Tanjug). Na današnji seji, flki je bila pod predsedstvom Svetozarja Vuk-manoviča, je Zvezni izvršni svet dokončno sprejel predlog družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961. Predlog plana bodo predložili Zvezni ljudski skupščini ki bo o njem razpravljala na svojem rednem zasedanju. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi načrte zakonov o delovnih odnosih, o graditvi hidrosistema Donava—Tisa—Donava in o “melioracijskih delih v L.R Makedoniji, kakor tudi vrsto uredb in bdločb. Delegacija arabskih socialistov v Zagrebu Zagreb, 15. nov. Delegacija socialistične gtranke arabskega preporoda, ki jo vodi generalni sekretar Mišeli Aflak, j-e prispela danes v Zagreb,..kjer je imela razgovore v “ glavnem odboru SZLD Hrvaitske in j-e obiskala delavsko univerzo. Jutri bo obiskala eno izmed zagrebških tovarn in imela razgovore s člani univerzitetnega sveta v Zagrebu. Smrt prof. dr. Tihomira Savica BEOGRAD, 15. nov- Danes so na beograjskem novem pokopališču pokopali profesorja veter i-nairske fakultete na beograjski univerzi dr. Tiho-mira Saviča, ki je včaraij nepričakovano umrl- Ob grobu se je ob prisotnosti velikega števila -profesorjev beograjske univerze in študaatev veterinarske -. fiakniJ-ate poslovil tisk In drnžbeno opravljanje (Nadaljevanj e s prve strani) posameznega gradiva, ki so ga že obdelale racine študijske skupine in komisije, temveč se zdi, kakor da so bili vsi nov; predlogi že pripravljeni v izvršnem svetu in sprejeti v skupščini brez razprave. Novinarji, speciali-zir-a-ni za skupščinsko delo, bi lahko stalno in sistematično obveščali javnost o stalnem delu skupščine in njenih organih. Vse to, kar velja za skupščino, velja tudi glede pisanja o delu organov družbenega upravljanja. o delu ljudskih odborov, komun itd. V referatu o vlogi tiska v družbenem upravljanju na področju prosvete in kulture, o čemer je govoril Zlatko Munko, So bili nanizani problemi, ki so bili že predmet razprave n= posebnem posvetovanju novinarjev kulturnih rubrik v Sarajevu. »Kulturne politike danes n; več mogoče spremljati brez globokega in vsestranskega poznavanja dela organov družbenega upravljanja. Zato je nujno, da se ta problem tudi na področju prosvete fn kulture obravnava kot eden bistvenih viprašanj v vsebini kulturnih rubrik naših listov in radia, kar mora v določenem smi-slu vplivati tudi na spremembo njihove dosedanje fizionom-ije.« je poudaril Zlstiko IVTuniko. Danes je tudi v prosvetnih. znanstvenih in kulturnih ustanovah že doib-il. svoje ehlike sistem druiž- je tudi stvar tisjca, kako bo znal nuditi potrebno pomoč filmskim. gledališkim, založniškim, šolskim, univerzitetnim in drugim svetom glede pravilnega usmerjanja kulturne in pro-svetae oolitike. Urednik »Oslobodjenja« Radi-voj Papič, je govoril o družbenem upravljanju v zdravstvu in socialnem zavarovanju. Ta področja javne- službe zadevajo vsakdanje potrebe naših ljudi in je že zaradi tega več zanima- v teh družbenih organih. Zato je nujno, da bi listi pisali o družbenem upravljanju na tern področju z dobro izdelanim sistemom in poglobljenimi prijemi. O tisku in delavskem upravljanju je govoril urednik »Delavske enotnosti« Franc Boštjančič. Omenil je določeno nesistematičnost in nekontinuirano-st pri delu novinarjev na tem področju. Poleg tega je dejal, da se tisk v svojem pisanju usimer- nja za sodelovanje državljanov ja vse preveč na predstavniške Šest velikih razstav na spomladanskem velesejmu v Zagreisu Velesejmski prastar .v Zagrebu zavzema danes 465.000 kv. metrov in je gletde. na to, med nagvečjimi v Eviropii. Triindvajset velikih paviljonov zavzema pnostar 85.000 m2, -razen tega pa je še okoli 50.000 kv. metrov urejenega zunanjega razstavnega prostora. -Ceprarv so že dograjeni paviljona Češkoslovaške, Italije, Madžarske, Kitajske, DR Nemčije, (Poljske, RomunSje, ZSSR, ZDA lin Avstrije, se gradnja nadaljuje in bo trajala vso zimo. Tako bodo dogradili »Palačo narodov«, vzhodni vhod s strani novega mostu v 'Trnju, vrsto poslovnih prosite,rov za predstavništva in veliko restavracijo. Raizen tega bodo začeli graditi posamezne naše mn inozemske paviljone besnega upravljanja, pri tem pa -pb isiklenj'enih pogodbah. ZGODOVINSKI ARHIV«* CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE otvarja v razstavni dvorani ljubljanskega magistrata, Mestni trg 27/11, razstavo »Oktobrska revolucija in delavsko gibanje na Slovenskem od L 1917 do L 1920« Razstava prikazuje gradivo iz omenjene dobe, med njim tudi doslej še neobjavljene dokumente. — Odprta je vsak dan od 9. do 13.. in od 16. do 19. ure. — Trajala bo od 13 do vključno 30. novembra 1957. — Vstop prost. Skupinske obiske predhodno najavite n.a tel. št. 23-981/222, da se zagotovi strokovno vodstvo po razstavi. Za spomladanski mednarodni velesejem prihajajo že sedaj prijave iz države in iz tujine. Med prvimi je prijavljena kolektivna razstava Avstniije. Sejem bo od 11. do 24. aprila in bo priilagode-n jugoslovanski strukturi izvoza in uvoza. Na njem bodo naslednje prireditve: splošni sejem jugoslovanskih proizvodov, mednarodni Bejem proizvodov za široko potrošnjo, mednarodni sejem za opremo trgovine in gostinstva, sejem jugoslovanske obrti, jugoslovanska tuniistična razstava in mednarodna razstava knjig im modne revije. Na spomladanskem sejmu bo po daljšem času splošna razstava turizma z nalogo, da pred sezono opravii propagando za naše turistične kraje. Za blago široke potrošnje bodo odobreni večji kontingenti, pa bo zaradi tega dmel sipamladanski velesejem velik pomen. To velja tudd za vse večjo udeležbo naše obrti v mednarodni trgovini. Posebno zanimiva im obširna bo razstava, kd bo kazala moderniziranje gostinske opreme, kar bo važno za naš nadaljnji napredek turizma. Z vrsto drugih privlačnih -prireditev bo spomladanski velesejem privabili veliko število razstav-Ijalcev, kupcev in obiskovalcev iz države in mnogih drugih držav na vseh kontinentih. organe, kakor pa n®, saim teren, kjer mehanizem družbenega upravljan j a neposredno deluje in k-jer se neposredni proizvajalci neprestano srečujejo z ekonomskimi problemi. Predvsem pa bi morali novinarji stalno spremUjaiti vprašanje. skrbi zia delovnega človeka, kar mnogi delavski sveti ne smatrajo za svoje področje, čeprav je ravno tu najti vrsto pomanjkljivosti in težav. Vse to pa seveda terja‘od novinarjev, da dobno poznajo mehanizem delavskega upravljanja in cilje, ki jih hočemo doseči. V popoldanski razpravi so sodelovali razen novinarjev tudi gostije, med njimi dr. Leo Ger-škovič, predistavik komisije za družbeno upravljanje pri zveznem odibo-nu SZDL. Jugoslavije, in Bratko Borozan, sekretar Združenj a dramskih ume-tnifeiov Jugoslavije ter direktor inštituta za družbeno upravljanje Hr-' vatske Djuro Hrzenjak. Prva skupnost predelovalcev sadja V Za-g-rebu so ustanovili prvo skupnost predelovalcev sadja, v~ katero so vstopila velika podjetja »Podravka« iz Kioprrivnice, »Kalnik« iz Varaždina in »Neretva« iz Opuzena. Destilacija lesa v Bakru V pristanišču Bakra so začeli graditi novo destilacijo lesa. Gradnja bo veljala okoli milijardo dinarjev, toda tovarna bo dajala na Joto poldiru-go milijardo brut-o-produkta dn se bo naglo izplačala; Razen retort--neiga oglja bo dajala še kakih 30 vrst derivatov. V Bakru imajo že tovarno saj,, nameravajo pa zgraditi tudi tovarno montanskega voska. M. B. Proizvodnja barvnega in pastelnega bitumena Na Rek; dokončujejo v rafineriji »Boris Kidrič« priprave za serijsko izdelavo barvnega in pastelnega bitumena. Te proizvode bodo izdelovali iz odpadnega materiala. Povpraševanje po njih je zelo veliko v našem gr&dfoesiištvu. M. B. od pokojnega profesorja Saviča dekan veterinarske fakultete dr. Milovan Jovanovič, ki je govoril o velikih njegovih ustvarjalnih možnostih ter delovnih sposobnostih znamstve-nifca in. profesorja. Novi reis ul ulema Sarajevo, 15. nov. Na izrednem zasedanju vrhovnega va-kufsk-ega sabora islamske verske rkiupnosti v Jugoslaviji so sprejeli prošnjo reis ul uleme Ibrahima Feiča, naj ga razrešijo dolžnosti zaradi starosti in slabega zdravj a. Za' novega verskega poglavarja muslimanov v Jugoslaviji je bil soglasno izvoljen s tajnim glasovanjem Sulejman Kemiura, član vrhovnega vakufskega sabora in direktor Gazi Husref begove medrese v Sarajevu.; Ustoličenje novega re-isa ul uleme bo 8. decembra v Begavi džamiji v Sarajevu. Novi reis ul ulema je oil rojen leta 1908 v Sarajevu. Obisk zastopnika italijanskega koncem.r: za nafto Beograd, 15. nov. V začetku decembra bo prispel v Jugoslavijo Enrico Mattel, direktor EN-NI, italijanskega koncerna za proizvodnjo in predelavo nafte in njenih derivatov/ Med obi--;skoim-: -• bo -. s. predstavniki naših ■ podjetij, in - ustanov -proučil .vprašanje sodelovanja na po*-' dročju raziskave naf-tind-h polj in proizvodnje nafte in plina v Jugoslaviji. Neka jugoslovanska skupina je bivala v Italiji od 5. do 14. oktobra kot gost ENNI. Poleg ogleda nahajališč nafte in drugih proizvodnih objektov Je imela razgovore s predstavniki tega italijanskega koncerna. (Ju-goipres). Pregled tehnične delavnosti otrok BEOGRAD, 15. nov. Svet društev za skrbstvo otrok in mla-. djine Jugoslavije bo skupaj s centralnim odborom Ljudske tehnike in Letalsko zvezo Jugo-slavije-organiziral le,ta 1958 preglede : tehničnih delavnosti pionirjev- Organizirali ne bodo samo javnih manifestacij — pregledov, razstav in tekmovanj, temveč tudi akcijo družbenopolitičnih organizacij, šol, delov, nih kolektivov in ljudskih odborov za zboljtšanje materialnih pogojev in kadrov, za tehnično vzgajanje otrok. -Ta akcija, naj b; pokrenila tudi izdajanje priročnikov in populamo-tehnične literature za otroke- Take preglede bodo organizirali od leta 1958 dalje vsako četrto leto. »Branko Krsmanovio« v Pekingu PEKING, 15- nov. Namestnik kitajskega, ministra za kulturo Čang Či Hsiang je priredili danes slavnosten obed na čast kulturno - umeitniškega društva »Branko Kirsmanovič,« ki je pred dvema . dnevoma prispelo na šesttede-nsik-o gostovanje po Kitajskem. Navzoči so bili tudi kitajski veleposlanik v Beogradu Vu Hsi-u Cuan, odpiria-vnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Pekingu Nikola Miličevič in kulturni aitaše veleposlaništva Voj a Dakorvič, zastopniki kitajskih mladinskih in študentskih o. Ameriški načrti nr, tem sestanku naj bi bili odločilni, veljali pa naj bi daljšo dobo; ves tako imeno-svobodni svet« naj bi odobril daljnosežne načrte itrateškega in obrambnega značaja, S tem bi bile tudi obvez-»> ZDA zelo velike, de-jrii bi skoraj take, ki že meji jo na »izredno stanje«. Zarodi tega potrebujeta i Eisen-houer i DuUes sodelovanje demokratske stranke. Stevenson se sicer brani prevzeti kakršno koli odgovornost za zt nanjo politiko republikanske ■rade. vendar je ze zdaj očit-r.o, da nova dvostrankarska politika obvezuje tako repu-"b kance kot demokrate, dasi se le-ti izogibajo prevzeti ka-k-šno koli odgovornost. Stevenson napoveduje, da bo dajal nasvete le kot »pri-ratnik«, toda take napovedi !•; najbrž le prehodnega znale j a, zakaj republikanska vlačo namerava še razširiti »po-rrnovalne pravice« demokratov s tem, da bi pritegnila 5e bivšega predsednika Trumana in zunanjega ministra Deana Achesona. Kritika, ki je -prav te dni \Ke\a na račun Eisenhoioer-jeve vlade, je bila ostra; dokazi za to kritiko so bili zelo r mi, saj sta dva sovjetska -'elita dan na dan preleta-t~la ameriško ozemlje. Ame-' rani so bili razburjeni; treba jih je bilo pomiriti. Mimo de-rrrja, ki ga bodo dobili znan-■• ■eniki. naj bi tudi dvostrankarska politika pomirila napero ozračje ... ~®ic KONFERENCI PABLAMENTIBGB? DSUV KITO Francoski protest Predstavniki Francije na konierenci parlamentarcev držav Atlantskega pakta so zapustili zasedanje v zna menje protesta zaradi angloameri-Skih pošiljk orožja Tuniziji — Bur giba je izjavil, kako je Francija postavljala Tuniziji nesprejemljive p ogoje za nabavo orožja PARIZ, 15. nov. (Reuter, AFP). Franclja je danes zapustila konferenco parlamentarcev držav, ki so včlanjene v Atlantskem paktu (NATO), v znamenje protesta zaradi anglo-ameriških pošiljk orožja Tuniziji. Francoski parlamentarci so zapustili konferenco samo nekaj ur potem, ko sta dve britanski letali pristali v Tunisu s prvim tovorom lahkega orožja sa Tunizijo V sporočilu, ki ga je francoska delegacije objavila pred odhodom s konference, je rečeno, da ta francoski korak izraža občutke, ki jih je v Franciji vzbudil »brezobziren in krivičen sklep dveh članic NATO«. V sporočilu je dalje rečeno, da francoska delegacija ne bo več sodelovala na konferenci parlamentarcev NATO, ker ima angioameriške pošiljke orožja Tuniziji za kršitev atlantske solidarnosti. Po odhodu francoske delegacije je stalni odbor konference parlamentarcev NATO sklenil, da bo konferenca nadaljevala delo po programu. Odbor je sprejel resolucijo, v kateri je med drugem rečeno, da se člani trudijo premostiti nastalo težavo. Zaradi odhoda francoske delegacije s konference parlamentarcev bo jutri v Parizu izredni sestanek sveta stalnih predstavnikov NATO. Sestanku bo predsedoval generalni sekretar Paul Henry Spaak, ki je sklical sestanek sveta, da bi neau sestal z Dullesom v Wa-shingtonu, da bi skupaj izgla-dila spor pred decembrskim sestankom sveta Atlantskega pakta. Skoraj ysi pariški komentatorji so danes ostro obsodili an-gloameriški korak. »Francija je polnoletna država in ne more mirno trpeti akcijo svojih zaveznikov, ki je ne moremo imenovati drugače kot izdajstvo,« piše konservativni »Aurore«. Francoski premier Feltx Gaillard bo dal nocoj uradno izjavo pred skupščino o tej zadevi, ki je razburila pariške politične kroge, posebno zaradi podpore Washingtona in Londona predlogu tunizijskega predsednika Burgibe o sklicanju konference »za zeleno mizo«, na kateri naj bi našli rešitev za triletno vojno v Alžiriji. Desničarski »Parisien Liber e« pa celo predlaga vladi, naj zapusti Atlantski pakt, če London in Washington ne bi upoštevala francoskega protesta. »Figaro« meni, da bo an-gloameriško orožje prišlo v ro- da je Francija kot pogoj za pošiljanje orožja Tuniziji zahtevala, da mora biti ona edina država, ki bo oskrbovala Tunizijo z orožjem. Takšen pogoj pa je za Tunizijo nesprejemljiv, ker bi kršil njeno suverenost. Poleg tega pa bi sprejetje tega pogoja pomenilo nekorektno gesto do Egipta, katerega ponudbo za pošiljanje orožja je Tunizija že prej sprejela. Ko je omenil odhod francoske delegacije s konference parlamentarcev NATO, je Bur-giiba dejal, da ta bojkot pomeni željo Francije, da bi še naprej nadzorovala pošiljke orožja Tuniziji Kar ■ zadeva alžirski problem, je Habib Bur-giba izjavil, da je treba hrabriti sedanje stališče ZDA, ker lahko te marsikaj prispevajo pri njegovem reševanju. Ameriški demokratski delegati na konferenci parlamentarcev NATO pripravjajo zdaj resolucijo, v kateri zahtevajo nujno sklicanje sestanka ministrskega sveta Atlantskega pakta, hkrati pa pozivajo ZDA in Veliko Britanijo, naj prekličejo sklep o pošiljanju orožja Tuniziji. Neki član ameriške delegacije je nocoj izjavil, da še ni izdelano dokončno besedilo resolucije, ki tudi poziva francosko delegacijo, naj neha bojkotirati konferenco parla- S $ l dohiteli; tudi mi imamo tisto IKE; — Brez skrbi, dragi Amerikauec, vsak čas jih bomo posebno gorivo! — SUDAN Prvi petletni načrt V načrtu imajo med drugim obširna namakanja in velik j oz na Modrem Nilu — Lani so ustanovili več manjših in srednjih podjetij KAIRO, 15. nov. (Tanjug). Sudanska vlada pripravlja prvi petletni načrt gospodarskega ra zve.j a države. Po podatkih sudanskega ministrstva gospodar s tv a in financ bo načrt obsegal nekaj velikih objektov, med njimi namakanje kakih 200.000 »krov zemlje med Belim in Modrim Nilom, ter graditev velikega jeza na Modrem Nilu pri Roseirusu. proučil položaj po umiku f ran- - ke alžirskim upornikom. »Fran- mentarcev NATO. coske delegacije s konference. Spaak je danes zavrnil sleherni komentar o francoskem koraku, v dobro obveščenih krogih pa menijo, da bi na jutrišnjem sestanku le utegnil zagovarjati Franciji ugodno stališče. Ti krogi se sklicujejo na včerajšnjo Spaakovo izjavo, ko- je ta dejal, da bi se morali vladi Vehke Britanije in ZDA posvetovati s svojimi družabniki v NATO, preden ata sklenili, da bosta pošiljaii orožje Tunizije Francoski veleposlanik v Londonu Chauvel je danes opoldne sporočil oster ustni protest britanskemu zunanjemu ministru Selwynu LL>ydu. V dobro obveščenih krogih trdijo, da se britanski sklep o pošiljanju orožja Tuniziji naziva sovražno dejanje. Uradni zastopnik Forreign Oficea je izjavil, da Velika Britanija ne bo več pošiljala orožja Tuniziji, razen zahtevanih kontingentov, ki so že poslani. Omahovanje ob tem, ali naj Velika Britanija in ZDA pošljejo Tuniziji orožje ali ne, traja že dva meseca. Z ene strani obstaja nevarnost, da del tega orožja dobijo alžirski uporniki, z druge strani pa nevarnost »priliva egiptovskega ali sovjetskega orožja« v Tunizijo. Ta druga nevarnost se je zdela obema anglosaškima državama večja in zato sta ZDA in Velika Britanija še vedno mnenja, da je treba Tuniziji dati o rožje. Napori britanske diplomacije bodo zdaj usmerjeni na izglajevanje spora. Za to bo priložnost na sestanku med premierom MiacMillanom in francoskim ministrskim predsednikom Gaillardom. Čeprav so doslej domnevali, da bo verjetno Claillard odpotoval v London, so zdaj v Parizu vztrajno širijo glasovi, da bo MacMillan prišel v Pariz. Podoben korak bi utegnili storiti tudi v Washingtonu, kjer se bo v začetku prihodnjega tedna francoski zunanji minister Pi- čijo so izigrali — piše ta časopis — ker skušajo ZDA in Velika Britanija izgladifi medsebojna trenja na Srednjem vzhodu.« V govoru po radiu je predsednik tunizijske republike Habib Burgiba danes izjavil, Neki zastopnik francoske delegacije je izjavil, da bi se njegova delegacija vrnila na konferenco, če bi bila ameriška resolucija, ki jo podpirajo demokratski člani ameriškega kongresa, predložena v sprejemljivi obliki. Lani je sudansko gospodarstvo nekoliko napredovalo^ tako da je lahko ustanovilo več manjših in srednjih podjetij. Posebno važno dejstvo, da je močno narasel prebitek v zunanji trgovini. ki se 1«- od 2 milijonov dvignil na 22 milijonov sudanskih funtov. Do zboljšanja zunanjetrgovinske bilance je pri- šlo zaradi naraščanja izvoza, predvsem bombaža, čigar cene So se lani dvignile. Sudanska trgovina je skoraj do treh četrtin odvisna od prodaje bombaža na zunanjih tržiščih. Najvažnejše mesto v sudanski zunanji trgovini zavzemajo zahodne države, med njimi Velika Britanija. Razen teh imata Plodno sodelovanje z Grčijo Jugoslovtmsko-grški odbor je priporočil, noj bi v prihodnje organizirali pogostejše obojestranske obiske raznih strokovnjakov in zastopnikov trgovine in industrije — Sporazpn o jugoslovansko-grškem sodelovanju v miroljubni uporabi atomske energije bo zelo koristen, piše »Katimerini« BEOGRAD, 15. nov. (Tanjug). V Beogradu je danes končal delo mešani jugoslovansko-grški odbor za razvoj gospodarskih odnošajev med državama. Na zasedanju so ugotovili, da je letos in lani zelo narasel obseg blagovne zamenjave in da so podane nadaljnje možnosti za napredek sodelovanja na tem področju. To se vidi predvsem v izvozu oziroma uvozu industrijskih izdelkov. Delegaciji sta izjavili, da bo mogoče tesnejše sodelovanje tudi na tem področju industrijske Napoved nove resolucije o Kašmiru New York, 15. nov. (Reuter). V poučenih krogih se je zvedelo, da so se Britanija in ZDA sinoči sporazumele, da bodo Varnostnemu svetu predložile resolucijo, s katero bodo zahtevale od zastopnika Združenih •narodov za Indijo in Pakistan Franka Grahama, da začne razgovore za sklenitev sporazuma o demilitariziranju kašmirskega ozemlja. S to resolucijo bodo pozvale Indijo in Pakistan, naj se izogibljeta sleherne dejavnosti, ki bi lahfco poslabšala položaj. ter med seboj dosežeta tako ozračje, da bo mogoče nadaljevati pogajanja o kašmirskem problemu. Verjetno je. da se bodo angloameriški resoluciji pridružili tudi Avstralija in Filipini. Tržačani, meja, bencin Od našega (talnega dopisnika TRST, 15. nov. Ce našteje mo: ogorčenje zaradi krivične oDjodbe na štiri mesece (pa žep ra v pogojno) dvanajstih vaščank Ln vaščanov iz Ricmanj, ker so pred 3 leti zahtevali ustanovitev otroškega vrtca, prej kot italijanske osnovne Sole za enega učenca; napoved splošne stavke zaradi nerešenega spora ladje-delniških delavcev v primeru, da pogajanja ne bi v čim krajšem času dala sprejemljivega Izida; začetek pokrajinskega kongresa Nove delavske zbornice In končno vest, da so carinski organi na meji z Jugoslavijo začeli pregledovati bencinske tanke, kar je v nasprotju z videmskim sporazumom — smo na kratko povedali vse najvažnejšetrfaške novice zadnjih dveh dni. Dodat' bi morali le še navdušenje Tržačanov, da je njihov mladi someščan Tarlao sinoči vtaknil v koš vse strokovnjake italijanske televizije, ki so bili žri vi, da je bil odstranjen iz znamenite igre »odnehaj ali nadaljuj«. Priznati so morali namreč napako in ni dvoma, da ga pet milijonov lir čaka že prihodnji četrtek. Vendar pa se najbolj razburjajo lastniki avtomobilov zaradi kontrole bencina, saj člen 38. videmskega sporazuma razločno pr.avi, da je »oproščeno carinskih pristojbin gorivo v tanku, ki je neposredno povezano z motorjem«. ZaTadi te kontrole je že sedaj promet čez mejo mnogo bolj počasen, ker je merjenje bencina zamudno '-n ker organi še vedno nimajo točmh navodil glede postopka Doslej j* bil objavljen le razglas carinske uprave, s katerim s« opozarja lastnike prepustnic, »da n« »mejo preiti meje z nekaj litri bencina in se vrniti s polnim tankom«. To zaviranje prometa je tudi v nasprotju z izjavami podpisnikov videmskega sporazuma, ki so vedno trdili, da je njihov namen olajšanje obmejnega prometa, ne pa ustvarjanje nepotrebnih zaprek in to šele 00 dveh letih, odkar se sporazum izvaja. Proti obnovljenemu fašističnemu zakonu o prepovedi »tujih« rojstnih imen je nasto-p:) sedaj poleg Slovenske gospo-darsko-kultume zveze tudi biv-š; .občinski svetovalec in prvak Unitš Popolare dr. Bruno Pin-cherle. ki je zahteval od generalnega komisarja. da svoj ukrep ponovno orouči in ga nato prekliče, ker bo s tem »napravil dejanje politične preudarnost- in poštenosti v skladu z načeli, na katerih sloni naša republiška ustava«, ker »v naši deželi žive prebivalci, ki imajo zakonito željo, dajati novorojencem neitaii.janska jmena« in ker obnavljanje fašističnega zakona pometli lahko samo teptanje pravic Slovencev. »Taki ukrepi ne koristijo naši repu-' bliiki. kajti na ta način se naseda le tistim, ki so v preteklosti vedno sejal; spore med obema narodoma z vsemi lepimi sadovi (ki jih lahko mi vsi danes vidimo) in ki bi hoteli nadaljevati po tej poti«. Medtem pa se v Trstu z velikim zanimanjem pričakujejo rezultati 'beograjskega zasedanja mešane komisije za izvajanje posebnega statuta, ker je bilo sporočeno, da bodo objavljeni danes. Prav tako se Tržačani zanimajo za sestanek delegacij Jugoslavije in Italije, kj' bo prihodnje dni v Zagrebu in na katerem bodo razpravljali o ureditvi in povečanju avtobusnega prometa med obema državama. zlasti pa s Trstom. E. P. Incident na sirski meji DAMASK. 15. nov. (Reuter) — Zastopnik sirske vojske j® izjavil danes, da so oborožene izraelske enote včeraj vdrle v severni del demilitarizirane cone med S:tni(Jo in Izraelom. in tehnične pomoči ter da bo treba olajšati kopenski in pomorski transport. Mešani jugoslovansko-grški odbor je priporočil, da bi v prihodnje organizirali pogostejše obojestranske obiske zastopnikov trgovine, industrije in izvedencev, da bi državi bolje spoznali razvoj proizvodnih možnosti, med seboj kupovali, prodajali in zamenjavali dosežke na področju trgovine, industrije in kmetijstva. Treba bi bilo tudi ustanoviti posebne biroje pri zvezni zunanjetrgovinski zbornici v Beogradu in trgovinsko—industrijski zbornici v Atenah. Sodelovanje Jugoslavije in Grčije v miroljubni uporabi atomske energije je predmet člantoov v atenskem tisku. Spo- Potvorjene volitve na Filipinih MANILA, 15. nov. (Reuter). Filipinska liberalna stranka je obtožila vlado, da je na volitvah prejšnjo nedeljo »varala in ponarejala«. Zastopnik kongresne stranke Maroos je izjavil, da je bilo samo v enem volilnem okrožju v državj naštetih 40 tisoč glasov več kot je bilo vpisanih vol Ilcev. — Uradni volilni izidi še niso bili objavljeni, pravijo pa, da je gotova da je na volitvah zmagal nacionalistični kandidat in dosedanji predsednik Carlos G-aircia. razum, ki sta ga sklenili Grčija in Jugoslavija, bo zelo koristen, piše »Katimerini«. Znanstveniki in specializirani tehniki bodo imeli od sodelovanja mnogo koristi tako pri izpopolnjevanju teoretičnega znanja kot pri praktičnem delu. Ne glede na to pa je poglavitni smisel sporazuma v prisrčnosti grško—jugoslovanskih odnošajev, ki se Nepalska vlada odstopila New Delhi, 15. nov- (Tanjug) Nepalska vlada dr. Singa je sinoči odstopila in začasno je prevzel oblast kralj- Po prvih vesteh kaže, da je vzrok odstopa nesoglasje med predsednikom Singom in' kraljem Maihendirom zaradi imenovanja visokih državnih funkcionarjev, ki jih imenuje kralj, vlada pa je hotela dobiti to pravico zase. stalno razvijajo v ozračju popolne iskrenosti, kar potrjuje njihov ustvarjalni značaj. Prav to je največjega pomena. V podobnem smislu piše tudi »Etnos«. Drugi sestanek v Moskvi Moskva, 15. nov. (Tanjug). Danes je bil drugi sestanek sovjetskih in zahodnonemških predstavnikov, ki so včeraj obnovila svojčas prekinjene razgovore. Edina točka dnevnega reda je bila repatriacija Nemcev iz ZSSR. O izidu današnjih razgovorov ni nič znanega. Tuji opazovalci domnevajo, da tudi na današnjem sestanku'ni bilo napredka. Navzoči so bili samo strokovnjaki, voditelja delegacij — Sem-jonov in veleposlanik Lahr — nista bila navzoča. najtesnejše zveze g Sudanom Egipt in Indija. V poročilu ministrstva gospodarstva je rečeno. da i« Sudan od leta 1955 do 1957 sklenil plačilne sporazume s Češkoslovaško. Vzhodno Nemčijo, Jugoslavijo in Egiptom V kratkem bo v Sudanu ustanovljena centralna banka, glede na to. da je Sudan pred kratkim namesto egiptovske dobil svojo neodvisno valuto. Orga -nizacijo centralne banke in ustrezno proučitev sudanskega gospodarstva in financ je Sudan zaupa! ameriškim strokovnjakom. Po lanskem popisu prebivalcev ima Sudan 10.5 milijona prebivalcev. Zamenjava ratifikacijskih listin o kulturnem sodelovanju z Bolgarijo So lija, 15. nov. (Tanjug). Danes so v ministrstvu za zunanje zadeve Bolgarije podpisali sporazum o zamenjav; ratifikacijskih listin o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Bolgarijo, podpisanem decembra 1956 v Beogradu. Sporazum sta marca letos ratificirala zvezni izvršni svet FLRJ in prezidij narodnega sobranja LR Bolgarije. Zapisnik o zamenjavi ratifikacijskih listin je za Jugoslavijo podpisa! veleposlanik Ra-d OŠ J 0 v p o vi c. GafUardu potrebna zaupnica PARIZ, 15. nov. (AFP). — Francoski parlament je sklenil, da bo 19. novembra glasoval o zaupnici vladi Fel.ixa Gaillarda, če bo vlada t0 zahtevala v zvezi s posebnimi pooblastili na področju ekonomske šn finančne oolitike. Sklep je bil sprejet s 410 glasovi proti 149. Razen tega je skupščina sklenila, da bo v sredo, 20. novembra, začela debato o novem statutu za Al ŽIT- TISKOVNA KONFERENCA SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV Satelit |e izpeta! 1 nalogo Prof. Bordin je dejal, da je še prezgodaj govoriti o potovanju na Mesec — Sovjetski znanstveniki so prepričani, da bodo izpolnili to nalogo MOSKVA, 15. nov. (Tanjug) — Člani sovjetske komisije z* mednarodno’ geofizično leto, ki so, kakor domnevajo, neposredno sodelovali pri izstrelitvi sovjetskih umetnih satelitov, so imel" pod vodstvom akademika Bardina tiskovno konferenco, na kateri so tujim in domačim novinarjem navedli nekatere podatke o znanstvenih ugotovitvah, do katerih so priSli Po izstrelitvi satelitov- Profesor Pokrovski je dejal, da je Lajfea poginila brez bolečin in da bodo objavili natančen čas, kdaj se je to zgodilo, ko bodo pregledali vse podatke s satelita- Sovjetski znanstveniki so izrazili mnenje, da bo treba prej, preden bi _ človek odšel na tako pot, še napraviti poskuse z živalmi in vsestransko poskrbeti. to važen in močno zapleten problem, saj bi jo morali odvreči iz satelita pri hitrosti 8.000 metrov v sekundi* Na vprašanje, če je res, da vadijo ljudi na breztežno stanje, ker je to eden izmed problemov pri poletu človeka v vesolje, je prof- Bardin odgovoril, da mu ni nič znanega o takih poskusih. Sovjetski znanstveniki so razen tega povedali, da sta bili obe raketi s satelitom poslani z da jih bo mogoče rešiti iz sate- - enakim pogonskim gorivom* Na TELEGRAMI (TOKIO V Tokiu je umrl od posledic atomskega bombardiranja Hirošime leta 1945 30-letni Masarui Kabajaši, ki je bil tedaj 1200 metrov od kraja eksplozije. Letos je umrlo že 30 ljudi za posledicami atomskega sevanja iz leta 1945. KARACl _ Pakistan in ZDA sta podpisala sporazum, po katerem bodo ZDA dobavile Pakistanu kmetijske viške v vrednosti 53,4 milijona dolarjev. Doslej je dobil Pakistan od ZDA kmetijskih viškov za 186 mili jonov_ dolar jev. PARIZ ___ Osem članov francoske visoke komisije za atomsko energijo je danes odpotovalo na obisk v Sovjetsko zvezo. Povabila jih je sovjetska akademija znanosti. NEW DELHI — V državi Orisa na jugovzhodni obali Indije je nastala huda suša, ki ogroža velik del žetve. Tudi d itn e vode že primanjkuje. PARIZ — Znani pariški dnevnik »Franc Tireur« je nehal izhajati. Združil se je z dnevnikom »Pariš Journal«, čigar lastnih je založniška hiša Del Duca. »Franc Tireur« je bil med vojno glasilo francoskega odporniškega gibanja, po vojni pa je izražal stališče, kj je bilo zelo blizu francosk S°C*1dAMASK — Sirska vlada je odložila občinske volitve v državi, ki bi morale biti danes. V sporočilu pravi, da bi bile v sedanjem času neumestne. OZN _ Generalni sekretar Organizacije združenih n ro- lita. Prof- Bardin je dejal, da je še prezgodaj, da bi govorili o potovanju na mesec, sovjetski znanstveniki pa so prepričani, da bodo izpolnil; to nalogo* Glede novega satelita je bilo sporočeno, čla ni gotovo če bo v tem satelitu kaka žival. Sovjetski znanstveniki so povedali, da je drugi satelit do kraja izpolnil svojo nalogo, da ni bila v načrtu izstrelitev Laj-ke iz satelita, ker satelit sploh ni imel take priprave* Gre za ze- vprašanje, če bi hoteli pomagati drugim državam pri podobnih poskusih s sateliti, so sovjetski znanstveniki odgovorili, da druge države doslej niso prosile za to* Na koncu je profesor Fjodorov v imenu članov sovjetskega odbora Za raziskovanja v mednarodnem geofizičnem letu poudaril, da bi bilo lepo. če bi bilo sodelovanje znanstvenikov iz vseh držav čimbolj plodno, saj bi prispevalo k razvoju znanosti- Manifestacija francoskih delavcev za mir v fiižiru Pariz, 15 nov. (Tanjug). Na poziv generalne konfederacije dela so francosk; delavci po vsej državi manifestirali svojo odločno zahtevo do ustavitvi vojne v Alžiru in sklenitvi miru ter poslali spomenice poslancem in ministrom. Po poročilih iz pokrajine je današnja manifestacija imela po vsej Franciji velik odmev. V velikih industrijskih središčih so delavci ustavili delo za dve ali tri ure, na zborovanjih pa so govorili zastopniki vseh sindikalnih organizacij. Pred mesecem je generalna konfederacija dela priredila podobno manifestacijo, tedaj pa *o katoliški in socialistični sindikati odklonili sodelovanje ▼ protestih proti vladni sižirsOl politiki. Irt./ SLOVENSKI POBOCEVALEC / st. sto - 1«. novembra 1937 Kontrola gostinskih in turističnih objektov (Od našega beograjskega dopis ntka) Zvezna tržna Inšpekcij a lil Zvezna sanitarna inšpekcija sta te rini objavili skupno poročilo o kontroli izvajanja predpisov o higienskih, in drugih pogojih dela v turističnih organizacijah in objektih. Podatki, ki jih navaja to poročilo, zgovorno pričajo o tem, kako daleč smo v našem gostinstvu in turizmu še od zadovoljivih pogojev in kako velike naloge nas še čakajo na tem področju. Poročilo je sestavljeno na podlagi izidov skupne akcije obeh inšpekcij, ki sita v maju in juniju letošnjega leta organizira'! kontrolo hotelov, restavracij, kavarn, bifejev, gostiln, prenočišč, sindikalnih . domov itd. Največja pozornost je bila v tej ekciji posvečena objektom v turističnih mestih, da bi se pred nastopajočo sezono kar najbolj odpravile pomanjkljivosti. Težišče dela je bilo na občinskih in okrajnih komisijah (sestavljenih iz tržnih in sanitarnih inšpektorjev), ki so pred začetkom akcije dobile potrebna navodila. Med drugim jim je bilo naročeno, naj ostro ukrepajo v primerih, kjer razne pomanjkljivosti ogrožajo zdravje ljudi, drugače pa naj pri svojih odločbah računajo s stvarnimi možnostmi nakuipa razne potrebne opreme itd. Akcija se je začela e ekoro enomesečno zamudo, delo komisij ni bilo vedno na <£•■ S5S5@©®©©©@@©@®(3 »Majhne« so te stvari »Sodavicas je majhna obrtna delavnica v Kopru. Po- vpr&čno zaposluje komaj 6 lj.udi. Kljub temu je bilo aprila lani treba uvesti prisilno upravo, kajti delavnica je zašla v triinpolmiilij onsko izgubo (3.5 milijona dm). Ta ukrep in sirečna roka, ki jo je občina imela pri izbiri predsednika prisilne uprave,, sta zaleigla. Delavnica je do danes knia vso izgubo (z izjemo družbenih dajatev za lansko leto, ki jih j® občina delavnici velikodušno črtala) dn poravnala letos tudi vse družbene daijatve. Z minimalnimi sredstvi je spravila prisilita uprava delavnico v znosno higiensko stanje in dokazala potrebo ter rentabilnost novih, nekoliko večjih investicij. C e upoštevamo turistični značaj tega področja, tedaj ni neutemeljena zahteva, da se za investicije najdejo potrebna sredstva v občinskem kreditnem skladu za napredek obrtništva ali kje drugje, če jih je tam premalo. In namen teh vrstic? Tudj. majhne stvari so važne. Ne samo zato, ker lahko privedejo, če jih zanemarjamo, do velikih izgub, temveč tudi, ker vsega z veliko industrijo kratko-iinmalo ni mogoče reševati; da ne govorimo o stroških, ki jih za veliko industrijo trenutno povsod in vedno že ne zmoremo. F. M. 9 © © © © © © © © © © © © © © © © potrebni višini (predvsem zaradi pomanjkanja inšpektorjev). Kaj je pokazala kontrola gostinskih in turističnih objektov Komisije so pregledale skupno 8935 gostinskih in turističnih objektov, oziroma nekaj nad 70 odst. vseh objektov, ki bi jih morale pregledati. Ukrepati pa so -te komisije morale v 7o,7 odst. vseh pregledanih objektov. Večina ukrepov (74.4 odst.) se je nanašala na odstranjevanje raznih manjših pomanjkljivosti. Od ostalih ukrepov pa je bilo: 1,8 odst. trajne prepovedi dela, 6 odist. raznih prijav pristojnim organom, 6.5 odst. začasnih prepovedi dela, 9.6 .odst. mandatnih kazni itd. Razen tega je bilo na zahtevo komisij uničenih 7353 kg raznih živil, nevarnih zdravju, v skupni vrednosti skoro dveh milijonov dinarjev. Komisije so se odločile za začasno prepoved dela v tistiih objektih, kjer je kazalo, da se bo stanje izboljšalo. Tako so komisije v glavnem ukrepale zaradi splošne zanikmosti, nečistih prostorov, pomanjkanja najpotrebnejše opreme itd. Če niso mogle pričakovati Izboljšanja, so se komisije odločile za trajno prepoved dela. Mandatne kazni pa so bile izrečene odgovornemu osebju zaradi nesnage lokalov, kuhinj, skladišč itd. Podatki o številu ukrepov, oziroma številu objektov, kjer so komisij e moraLe različno ukrepati, zelo neugodno presenečajo. Tako so morali ukrepati pri 90 ofist. vseh pregledanih hotelov, pri 83 odst. vseh pregledanih 'restavracij, pri 60 odst. pregledanih kavam, pri 87 odst. vseh pregledanih krčem in bifejev itd. Kontrola je pokazala, da so. razen v najboljših hotelih, sobe in ostali prostori v naših hotelih glede higiene zelo redko na potrebni višini. Le prepogosto so soba nečiste, pohištvo izrabljeno, posteljnine ne menjajo za vsakim gostom, sanitarno opremo slabo vzdržujejo itd. V mnogih restavracijah bi komisije rade energičneje ukrepale, ven-; dar pa so se temu najpogosteje odrekle, da ne bi ogrozile prehrano delavcev in uslužbencev. Problemi gostiln, krčem in bifejev so v glavnem isti. Ti objekti so večinoma v starih poslopjih, ki so privatna last. Lastnike teh poslopij nič ne sili k njihovemu popravilu, ker se jim to ne izplača, gostinske organizacije p.d zopet nerade prenavljajo lokale v hišah, ki so privatna- last. Ljudski odbori preprečujejo energičnejše ukrepe Ljudski odbori in gostinske zbornice so v glavnem pomagali pri delu komisij, vendar pa tudi niso bili rediki primeri, da so ljudski odbori onemogočili ostrejše ukrepe. Pri tem so navajali, da jim primanjkuje sredstev za primerno ureditev raznih objektov, da bi prepoved deia raznim restavracijam onemogočila prehrano delovnih ljudi itd Pristojni činitelji pa menijo, da je vsekakor bolje, da se neustrezni objekti zaprejo — ker je praksa pokazala, da se odgovorni organi potem že po- Obrtaa šola vajencev gradbene stroke, za Bežigradom v Ljubljani je že pod streho. 01 r o k - pomeden potrošnik Pomanjkanje otroške konfekcije in obutve |e občutna vrzel v široki preskrbi — Bel krivde nosi tudi trgovina MARIBOR, 14. nov. — Spričo bližajoče se zime beležijo ma-nufakturne in konfekcijske trgovine živahen promet. Kupci pa dostikrat odhajajo nezadovoljni, ker kljub znatno pestrej- ker niti trgovina, niti industri- konfekcije si skušajo ljudje po-ja nista prisluhnili potrebam magati s tem,, da žele kupdti trga in hodita po stari izhojeni ustrezno blago na metre. Tu pa poti. Trgovina je napram indu- spet nastopač o druge ovire. Tr-striji premalo zahtevna, pre- govci se branijo prodajati ______________________ _ ^ ši izbiri blaga kot pred letom brigajo za to, da se pomanjklji- .dni, ne najdejo tega, kar bi že-vosti odpravijo in se tako zopet leli. Primanjkuje zlasti razneSa omogoči delo teh objektov. Z druge strani pa je praksa pokazala, da je tam, kjer so inšpekcije lahko bile energičnejše, prišlo do znatnega izboljšanja higienskih pogojev in opreme v gostinskih in turističnih objektih. Kontrola gostinskih objektov je obenem pokazala, da je še posebno nezadovolj ivo stan j e teh objektov v manjših mestih in pa v predmestjih velikih, mest. Ti objekti so najbolj nesnažni — tako glede prostorov, v katerih pripravljajo hrano, kakor glede raznih posod, jedilnega pribor?, itd. Osebje v teh lokalih je v večini brez strokovne izobrazbe in brez najoosnov-nejših pojmov v higieni. Odločujoči činiitelji menijo, specialnega tekstilnega blaga, kot so zavese, blago za pohištvo in razne modne drobnarije. Trgovci se opravičujejo s tem, češ da industrija caplja za sezono in ne da ob pravem času svojih izdelkov na trg, kar trgovini onemogoča pravočasno nabavo. Del krivde pa j.e brez dvoma na sami trgovini, kg se ne zanima pravočasno za potrebno zalogo in ne daje tekstilni industriji pobud za izdelavo tistih vrst blaga, za katerimi je največ povpraševanja. Največ kritiike pa je v teh dneh slišati zaradi pomanjkanja otroške konfekcij e. Te tako rekoč nil Ljudje letajo od trgovine do trgovine =n odhajajo večjidel praznih rok. Tato trgovci kot industrija pozabljajo, da je letošnja kontrola gostin- da je otrok zelo pomemben po-sikih in turističnih objektov da- trošnik. Za otroke manjka rala dokaj dobre sadove glede iz- zen igrač pravzaprav vsega. Ni boljšanja delovnih pogojev in penila, ne oblek, ne obutve. Tr-odnosov do gostov. Naloge na govci zatrjujejo, da industrija tem .področju pa so vsekakor vse premalo izdela tega blaga še zelo velike in nujno je, da pristojne organizacije, predvsem pa zbornice, bolj kot do sedaj sodelujejo pri njihovi izpolnitvi. M. P. in g3. zat0 ne morejo dobiti. Ta pesem ni nova. Z e leta sem so te pritožbe potrošnikov na dnevnem redu, toda kaže, da je ostalo vse pri starem, malo sporoča želije potrošnikov, industrija pa se ne pusti »komandirati« in se drži svojega v naprej določenega, a slabo premišljenega proizvodnega načrta. Poglavje zase so cene za otroške stvari. Potrošniku ja popolnoma nerazumljivo, da stane par otroških čeveljčkov, izdelanih iz odpadkov, malone toliko kot čevelj za odraslega človeka. Toda kljub tej pretirano visoki ceni in velikemu povpraševanj u jih stalno primanjkuje. To kaže na to, da je proizvodnja industrije obutve slabo planirana in ne upošteva potreb'trga. Podobno .ie tudi pri volnenih stvareh. Ne samo, da so vzoroi in barva dostikrat hrez vsakega okusa, so tudi mere take, da je zgoraj prekratko in spodaj predolgo ali pa narobe. Skratka, otroka kot potrošnika se premalo upošteva. * V večjih središčih bi vsekakor kazalo ustanoviti posebne trgovine za otroško konfekcijo, vključno perilo m obutev. Ljudem bi se s tem prihranilo letanje od trgovine do trgovine^ izbira bi lahko bšla pestrejša, proizvodnja pa bolj prilagojena potrebam in okusu potrošnikov. Spričo pomanjkanja otroške © © © VZGOJA OBRTNIH DELAVCEV osnova osnutka petletnega perspektivnega načrta razvoja obrti v celjskem okraju Q Bistveno drugače od ostalih predlogov, ki so že prišli v razpravo, ali pa. ki so tik pred njo, sloni osnutek petletnega perspektivnega načrta razvoja obrti v celjskem okraju na skrbi za vzgojo kadrov. S tem sicer ni rečeno, da ostali osnutki ne posvečajo zadosti skrbi vzgoji strokovnih kadrov; toda primarnega mesta, kot ga ima ta skrb v obrti, vzg-oja kadrov v drugih osnutkih ne zavzema. Vse to .pa ni golo naključje, saj se v obrti dobro zavedajo, da bodo lahko razmišljali o širjenju obratov enega in drugega sektorja le takrat, kadar bodo imeli tudi dovolj kadrov, dovolj obrtniškega naraščaja, ki bo delal v novih ali obnovljenih delavnicah. Stanje obrti v celjskem okraju ni zadovoljivo; tako še vedno ni urejena organizacijska struktura za posamezne sektorje dela, zagotovljen pa ni niti •razvoj obriti z novo delovno silo. Da bi obrt vsal za silo zadostila potrebam, bi se moralo število obrtnih delavcev v naslednjih petih letih povečati z? najmanj 850. Zanimivo je, da se čuti največja potreba po novi delovni sili v tekstilni skupini obrti, kjer naj bi se do 1961. leta število strokovnih delavcev povečalo za 205. od tega bi moralo 150 novih strokovnjakov dobiti žensko krojaštvo. V panogah kovinske stroke naj bi se v naslednjih .petih letih povečalo število obrtniških delavcev za 200. v predelavi lesa za 70, v predelavi zemlje in kamna za 50, v eleiktrostroki za 40, v prehrambeni obrti pa kar za 100, itd. Na osnovi potreb po novih kadrih so sestavljene tudi zahteve po investicijah za oPremo in nove gradnje, za delo strokovnih šol in podobno. Možnosti za povečanje števila Pomenek ob zSalem jubileju Zanimivi so lovski pomenki. In šegavi, polni pikrih in debelih. Tokrat nismo privlekli zabeljene lovske izpod pazduhe, zanimiva bo stvar najbrž vseeno. Lovci namreč praznujejo letos zlati jubilej svoje organizacije, pa smo v tej zvezi postavili dr. Jožetu Be-nigarju nekaj vprašanj. Predvsem nas je zanimalo, katere so poglavitne značilnosti našega današnjega lovstva. Predsednik Lovske zveze Slovenije nam je takole odgovoril: »Prva značilnost našega lovstva je množičnost. Prejšnje čase je bil lov dostopen samo imovitim ljudem (veleposestnikom, kapitalistom, gostilničarjem), ki so lahko plačali zakup, naši preprosti ljudje pa so bili zgolj gonjači. Danes je to popolnoma drugače in prav sedaj opažamo, da v lovski organizaciji narašča število delavcev. Število kmetov precej upada, pri nameščencih pa je vpadanje komajda opaziti. Zelo značilno je, da je v lovski organizaciji veliko nekdanjih partizanov in mladih lovcev, kar lovstvu v veliki meri jamči novo socialistično smer. Dokaz o množičnosti in popularnosti naše organizacije so tudi nekatere številke. Na primer: pred 50. leti je bilo v Sloveniji 800 članov, 1925. leta 2036 članov, 1945. leta 3940 bodoče? »Težave so predvsem zavoljo ostankov zastarele miselnosti: kot da divji lov ni tat- članov,' že leta 1949 pa se je zacijo in naš lov značilna tudi višča podvrženi družbeni kon- število povzpelo preko 8000 in urejena zakonodaja.« troli.c danes jih je 9926. Kot zdravnik nam boste Gotovo tudi v lostvu niste Druga značilnost je kolik- lahko kaj več povedali o po- ^rez težav in kakšni so izgledi tivno upravljanje. V veliki menu lova kot športne pa- ^ razv0j našega lovstva v meri smo namreč že utrdili noge! - _ načelo, da je divjad splošno »Vsekakor je lov taka vrsta ljudsko premoženje, da smo športa, ki zahteva precejšnjih lovci samo upravitelji, in da fizičnih naporov (hoja, giba-plen, oziroma izkupiček ne nje, prenašanje klimatskih pripada posamezniku, pač pa sprememb) in človeka tudi v\n& družbene lastnine. Tudi poravnavi stroškov za vzdrže- drži v stalni fizični kondiciji, divji lov se premilo kaznuje, vanje lovišča (koče, preže, lov- Na drugi strani pa lov ostri V povezavi s tem pa postaja ske steze), za gojitev (krmi- čutila (vid, sluh), zvečuje in problem lovske čuvajne služ-šča, solnice), za pokritje lovske zahteva hiter refleks. Na lovu t>e, saj bi morali izdajati let-škode in za lovsko čuvajno se človek sprosti; na delo se J10 najmanj 100 milijonov, če službo. Zajec, ki ga ubijem, vrne duševno spočit, razpolo- na0 bi imela vsaka družina ni moj, ampak družinski. Če žen in zadovoljen, pa je zato samo enega čuvaja. Tolikšnih ga hočem imeti, ga moram njegova storilnost večja. dohodkov pa nimamo, plačati po dnevni ceni ali pa Poleg telesnega in duševne- z razvojem agromehaniza- v ta namen plačevati vis3o ga zdravja pa lov prispeva cije se bo naSe iohstvo našlo člananno. tudi k etičnemu zdravju. Na- pred novimi vroblemi. Živali Tretja značilnost je strokov- vaja k tovarištvu, družabnosti, se teSko j kosilnicam in Zt ?nZr Zena °^?ravl^jficnost Velik lov- drugim strojem_ s herbacidise več lovec brez strokovnega ski pogrešek je streljati zajca, uničuje vievei s tem va tudi izpita. To zagotavlja pred- ki teče k drugemu lovcu in hrana za pern-ato divjad. Gle-vsem smotrno gojitev. vidimo, da je takih pregreskov dnf: t,7,• Končno je za našo organi- r datl morah, da se divjad vedno manj. Lov vzgaja tudi goji fflm> kjer za tQ pogoji §e ljudomilost. Nečastno je ubiti obstajajo, odnosno truditi se zajca na lozu, srno v snegu, marveč se mora streljati v najugodnejšem položaju za žival: zajca v teku, perutnino v letu. Lovec mora paziti za strelivo, ki omogoči smrtonosen strel, da se žival ne muči.« Kolikšen je gospodarski in turistični pomen lovstva? zc ustvarjanje takšnih pogojev. Vreči se bo treba zlasti na gojitev po kakovosti in ne toliko po količini. Razvijati bo treba lovski turizem in preprečevati škodo, ki jo divjad povzroča kmetijstvu in gozdarstvu. Treba bo najti predvsem potrebna zaščitna Dr. Jože Benlgar, predsednik Lovske zveze Slovenije »Gospodarski pomen lovstva sredstva. Nedavno smo dali še ni povsem ocenjen. Vred- gozdnemu gospodarstvu v Tol-nost letnega odstrela v Slove- min preizkusiti kornilin — ni ji je 69 milijonov, važne pa sredstvo za zaščito jelke, za so predvsem devnze, saj dobi zaščito kraškega borovca in za družba letno 25.000 dolarjev za drevesnice. V kolikor se bo to divjačino, za zajce 30.000 do- obneslo, ga bomo naročili v 'arjev, za jerebice 5000 do- večjih količinah. V tem Poharjev, za lovski turizem 7 do gledu bi bilo treba več sode-1000 dolarjev in za krzna 25 lovanja. s kmetovalci in goz-tisoč dolarjev. Koliko lovci darji, ker smo za tako sode-;zdajo za orožje, Strelivo, opre- lovanje zainteresirani. To so-mo, za vožnjo itd.! Na ta način deVbvanje je sicer v povojih, dobi skupnost najmanj 200 nikakor pa ne zadovoljuje,« je milijonov letno. Tu je važno zaključil tovariš dr. Benigar. poudariti, da so dohodki z lo- S. F. obntniških delavcev so v povečanju števila -vajencev, saj je znano, da bi lanko samo socia-listični sektor obrti sprejel ob nekoliko večjem zanimanju na leto po najmanj 76 vajencev več. kot jih sprejema zdaj, nadalje v legalizaciji tistih šuš-marjev —obrtnikov, ki so obrtno dejavnost odjavili, a navzlic temu delajo z manjšo kapaciteto naprej itd. Povečanje števila obrtnih kadrov se lahko doseže tudi s ponovno vključitvijo tistih obrtnikov, ki delajo v drugih gospodarskih nanogah, vendar ne kot obrtni strokovnjaki. Tudi z delno reorganizacijo obrtnih delavnic zaprtega tipa pri industrijskih podjetjih ter z njihovo osamosvojitvijo bi pridobili ne samo po številu obrtnih delavcev, temveč tudj po povečanju zmogljivosti. Perspektivni načrt predvideva 1.7 milijarde investicijskih sredstev za nove delavnice, za dopolnitev obstoječe mreže, za vajensko šolstvo, štipendije ter za razširitev komunalne obrti (za klavnice in pekarne). Razen lastnih sredstev, naj bi kritje investicijskih stroškov zagotovili še občinski skladi ter okrajni sklad za kadre. Zaradi predvidenega povečanja števila obrtnih delavnic, zaradi povečanja zaposlene delovne sile od 4.421 na 5.271 se bo vrednost obrtne proizvodnje v naslednjih letih do 1961. povečala za 32°/o ali od tri milijarde na 3.9 milijarde dinarjev. Perspektivni načrt . nadalje Pomlad v jeseni. 13. novembra sem se peljal čez Goirjance. Na južni s‘r». i sedla Vahta, kjer se cesta spusti proti Beli krajini, sem zagledal na s^cer povsem golem bezgovem grmu povsem razraščen bezgov cvet. V Šentjerneju so na majrtinovo nabirali zrele maline, trobentice, marjetice, vijolice in drugo cvetje na vrtovih pa niso nič redkega. Ob sončnih dnevih se poigravajo rumeni metulji kot spomladi. IfS l M 1 manjše količine blaga, ker imajo blago preračunano in odmerjeno na kose za cele obleke po 3 m, kar pa je seveda za eno samo otroško obleko daleč preveč, cel kos pa tudi predrag. Smatramo, da je tako stališče trgovcev nepravilno. Brez dvoma se jim ni treba bati » ostankov«, ker bi jih z lahkoto prodali tudi v manjših količinah. Pa tudi krojaška obrt se izogiba otroške konfekcije, čeprav so pred vojno mnogi prav na tem poslu obogateli. Skratka, na otroka kot pomembnega potrošnika so vsi pozabili. Zdaj, ko sestavljajo proizvodne plane za prihodnje leto, bi bilo umestno, da bi trgovinske .zbornice prizadeto industrijo na to opozorile, hkrati pa napotile tudi trgovce, da že zdaj spor.o-če želje in potrebe trga, da bi bila tako vsaj prihodnje leto proizvodnja,. porazdelitev in izbira, bolj prilagojena dejanskim potrebam. R. O. Zagrebška kronika Zdravstven.] adresar Zagreba. Ob koncu leta bo izšel iz tiska »Zdravstveni adresar Zagreba«, ki je bil že davno potreben in bo Zagreb prvo mesto v državi, ki bo dobil tak priročnik. V n.iem bo popis vseh organov socialnega zavarovanja, vseli zdravstvenih ustanov. popis ulic z označbo, v Icaterl zdravstveni dom spadajo zavarovanci posameznih ulic. popis zdravniScov ln vsi druffi podatki. ki so v zvezi z zdravstveno službo. Bolnišnice so predrage. Pogosto so upravičeni očititi proti stroškom v bolnišnicah, češ da so predragi. Bolniki so namreč razne vrste. Poaosto po več dni ne potrebujejo hrane, vendar se jim vse zaračuna. Na drugi strani zopet trdijo bolniške ustanove da so njihovi stroški velik,- in da ceneje ne morejo poslovati. O vsem tem so razpravljali v svetu za zdravstvo v Zagrebu. Mer so sklenili, da bodo točno analizirali notranjo organizacijo zdravstvenih ustanov in določili standarde, ki bi se 1im morale te ustanove prilagoditi, strokovnjaki so sedal na delu in pričakujejo. <3a bodo rezultati boljši tako za bolnike, kakor tudi za tiste. Id plačujejo bolniške stroške. —bie iz Zasavja poročajo, da imajo trgovska podjetja težave s prooa-jo krompirja po 14 din, ker si ga potrošniki lahko in ceneje nabavijo neposredno pri kmetih. lurii trgovska podjetja bi ga sedaj ia. like nabavila po ugodnejši ceni, vendar jim to onemogočajo zaloge krompirja po stari ceni. V no-vomeškesn okraju cena merkan:;!-nemu krompirju še nadalje pa-ia. Z Goriškega poročajo o dobri preskrbi za sezonsko zelenjavo, povpraševanje po cvetači se j5 zboljšalo, tako, da so imeli proizvajalci možnost prodati vse razpoložljive količine. Dotok paradižnikov in paprike na trg na Goriškem in Koprskem gre h kraju. Iz novomeškega okraja poročajo, da cene klavni živini rahlo pa. dajo. Ponudba se je povečala, po. vpraševanje pa je manjše. Cena prašičem je ostala nespre. menjena, promet pa narašča. Zaradi sezone in zaradi velikega povpraševanja je šla navzgor cena mladim prašičkom. Na novo-meškem sejmu so prodajali pretekli ponedeljek manjše po 5000 din. večje do 10.000 din komad. Mesarska podjetja v Trbovljah so se naposled le odločila zvišati cene teletini, ker administrativno zadrževanje prodajne cene ni rodilo uspeha. Večja ponudba prašičev na zasavskih sejmih da slu. titi, da se bodo odkupne cene v naslednjih dneh znižale. OKRAJ oljN O atd * S n - Cu r~i n c -g C ■ o Ct z O z: O C o z~ KROMPIRt Maribor S 12 lo Celje 9.50 13 10 Trbovlje 10 14 11 N. Gorica 10 14 11—12 Koper 12 15—20 ZELJE: IMaribor 9 12 11 Celje 7 8 S Trbovlje 6 10 G N. Gorica 11 16 13 Koper 12 20 FIŽOL: Maribor 70- -SO 60—80 75 Trbovlje 50 70 55 N. Gorica 55 70 Koper 70 85—35 ČEBULA: Maribor 50 70 f>0 Celje 44 35 Trbovlje 40 60 45 N. Gorica 40 50 44 Koper 30 40—60 CVETAČA: N. Gorica 14 20 IG Koper 12 25 PARADIŽNIKI: N. Gorica is 22 Koper 25 PAPRIKA: X. Gorica 17 20 Koper 25 KOSTANJ: Maribor 40 48 Celje 36 Trbovlje 30 40 NT. Gorica (maroni) 50 65 JABOLKA Maribor BO 80 Celje 55 70 Trbovlje 50 65 K. Gorica 60 80 Koper 90—120 GOVEDO III. klase: Maribor 93— -105 160—180 Celje 131 220—260 Trbovlje 130 250 N. Gorica 113 210—290 Koper 125 260 Novo mesto (odkup, c.) 115 250 TELETA: Maribor 180— -210 300—320 Celje 190 300—320 Trbovlje 380 320 N". Gorica 215 260—340 Koper 210 360 Vovo mesto (odKup. c.) ISO 330 v Beli kr. 200 PRASlCl: Maribor 210— >230 380—HO Celje 220 380 Trbovlje 220 360 N. Gorica 205 360 Koper 205 360 N ovo m. 3ao JAJCA: Maribor 20—21 25 Celje 21 23 Trbovlje 23 27 N. Gorica 30 Koper 22 26 Novo mesto (odkup, c.) IT 22 MLEKO: Koper 25 32—34 Celje 23.30 3S Trbovlje 32 36 N. Gorica 21 31 32 70 e 5 3G 37.50 Gospodarske vesti doseglo 66 milijonov, medtem predvideva, da se bo zaradi po- ko je ostalo število nezaposle-večanja števila obrtnih obratov nih nespremenjeno, t. j. 2.5 mi' Zaposlenost v ZDA. — Izbolj- • milijonov izraelskih funtov nasproti 160 milijonom v istem razdobju lanskega leta. Oktobra je znašal izvoz 15 milijonov nasproti 11.5 milijonov v lanskem oktobru. šanje stanja zaposlenih, ki je običajno v tem letnem času, se ni zgodilo. Od sredine septembra se je povečalo število zaposlenih za 300 tisoč in s tem ustvarilo ravnotežje med ponudbo, in povpraševanjem, kar naj bi privedlo do večje stalnosti cen za obrtne proizvode in usluge. Na račun povečane proizvodnje se bodo relativno zmanjšali materialni stroški in drugi izdatki, s tem pa povečala sredstva za osebne prejemke in za sklade kolektiva. Mirno tega, da perspektivni načrt opozarja na uvedbo takšnega pavšala, ki mora temeljiti na ekonomski moči in na primerjavi med sorodnimi obrati, pa načrt še priporoča, da bi se morali prejemki obrtnih delavcev v zasebnem in socialističnem sektorju izenačiti s prejemki, k| jih enaki kvalificirani feadrj dobivajo v industriji. Po sklepu članov predsedstva okrajne Obrtne 'zbornice v Celju bodo zdaj osnutek tega načrta prilagodili, oziroma sestavili v okviru občinskih potreb. M. B. lijona, kar je za 400 tisoč oseb več kot lani. Vzrok povečanega števila nezaposlenih je zmanjšanje proizvodnje. Italijansko - grški trgovinski odnosi, — Med letom 1955 dn 1956 je bil zmanjšan grški uvoz italijanskega blaga za okoli 11 odstotkov, medtem ko se je italijanski uvoz iz Grčije povečal za 21 odstotkov, čeprav je ta pojav povzročen v glavnem zaradi zmanjšanja italijanskih dobav petrolejskih proizvodov, ki se bodo še nadalje zmanjševale zaradi obratovanja grške državne rafinerije, to vendar kaže na zmanjševanje italijanskega izvoza v primerjavi z drugimi državami. Zaradi tega bi bili potrebni propagandno-organizacijski ukrepi za pospešen' razvoj Izvoza. Izraelski izvoz. — V prvih devetih mesecih letos je dosegel izraelski izvoz vrednost 208 Privatne rezerve zlata v svetu. — Kot piše »11 sole«, presega količina zlata v privatnih rokah v svetu v sečinjem trenutku za nad 20 odstotkov celokupne uradne rezerve centralnih bank Belgije, Kanade, Zahodne Nemčije, Holandije, Švice, Britanije, kakor tudi zlats rezerve mednarodnega monetarnega fonda, banke za mednarodna plačila in ^evropske plačilne unije. Omenjene privatne rezerve naj bi znašale 31. oktobra tega leta 12.4 milijard dolarjev, kar je za 500 milijonov dolarjev več kot lani na ta dan. To »privatno« imetje je enako svetovni proizvodnji zlata v 12 in pol letih. Ameriški kmetijski presežki za Izrael. — Ameriška vlada je sporočila, da je prodala Izraelu kmetijske presežke v vrednosti 35 milijonov dolarjev. Izraelski nakup obsega pšenico, koTUzo, rastlinska olja, loj, maslo, sir, mleiko v prahu, suhe slive. to» bak in bombaž. Od delnih kooperacij k obsežnim in temeljitim Osnovna naloga splošnih kmetijskih zadrug, kot vemo, je njihovo sodel-ovamje ali kooperacija s kmečkimi proizvajalci pri organiziranju kmetijske proizvodnje in nudenju potrebne pomo-čd. V zvezi s tem opravljajo naše zadruga celo vrsto delnih kooperacij na raznih področjih kmetijske proizvodnje. Vendar pa je vse to še premalo za hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje in za izvršitev številnih nalog, ki jih bodo imele kmetijske zadruge v naslednjih letih, da bodo pomagale uresničevati močno povečani obseg kmetijske proizvodnje. To bo pa seveda zahtevalo vsestransko in temeljito sodelovanje zadrug s kmečkimi proizvajalci, razširitev in poglobitev kooperacije, ki mora obsegati in povezovati vrsto ukrepov v poljedelstvu, živinoreji. sadjarstvu, vinogradništvu Itd.' _ Poglejmo nekatere podatke o kooperaciji zadrug pri obdelavi zemlje v lanskem letu, ki jih je pred kratkim objavil zvezni zavod za statistiko. Splošne kmetijske zadruge v FLRJ s0 zorale 108.281 kmečkim gospodarstvom skupno 131.288 ha ali okoli 1,2 ha na kmečko gospodarstvo, posejale 20.188 gospodarstvom skupno 23.563 -ha ali L16 ha na kmečko gospodarstvo, požele 15.165 gospodarstvom skupno 20.445 ha ali okoli 1,3 ha na gospodarstvo, omlatile pa 339.265 krnečim go-soodastvcm 'skupno 283.714 ton žit ali nekaj manj kot eno to-no žita na tv.ii2.Aj ^ stv-o. Co n p o ?1 eT *r mo. do ^ njenih v splošne kmetijske zadruge nekaj nad en milijon kmečkih gospodarstev, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, je razvidno., da je zajela kooperacija zadrug pri oranju okoli 10.5% kmečkih gospodarstev, pri setvi nekaj nad 2%, pri Na Goriškem bodo cepili 35.000 govedi Na Goriškem goje živinorejci dve pasmi goveda. Tako prevladuje v bivšem goriškem okraju hlevska Teja sivorjavega goveda, na Tolminskem pa pašno govedo ciikaste pasme. Ugotovljeno je, da je pašno govedo holij zdravo in odporno prati raznim boleznim. Kljub temu je na Goriškem odstotek obolelosti goveje živine nad republiškim povprečjem. Vzrok temu so nedvomno ponekod .tudi slabi, primitivni, zatohli in temačni hlevi, kakor tudi pomanjkanje veterinarjev v občinah, ki naj bj se zavzeli za sistematično izločanje tuberkuloznega goveda. Letos pa se stvari obračajo mnogo na bolje, sej so namreč v drugem polletju dobile svoje veterinarje še občine Cerkno, Dobrovo, Nova Gorica in Šempeter, ki jih prej niso imele. Tako seje že prejšnji mesec začela akcija sistematičnega zatiranja goveje tuberkuloze na Goriškem, ki bo trajala do marca prihodnjega leta. V tem času bodo namreč cepili kar 35.000 glav goveda. Pristojni veterinarski organi bodo izločili obolele živali, ki jih bodo morali lastniki prodati v zakol. Da pa ne bodo preveč prizadeti, bodo lastniki dobili razliko med klavno ceno in ceno plemenske živine, da si bodo lahko nabavili zdravo kravo in telico. Sodijo, da bodo morali na Goriškem izločiti gotovo več kot en odstotek obolelega goveda. Samo na področju Šempasa so namreč pri razpoznavnem cepljenju ugotovili 11 primerov bolne živine, k; tjio je bilo treba- odstraniti. Občina Vipava, kjer je dobra razvita veterinarska služba in. imajo tam tudi veterinarsko ambulanto že vsa povojna leta in povrh vsega še lahko dostopen teren, se ponaša tudi z razmeroma najbolj zdravo živino. Jp Dragatuš Kmetijska zadruga v Dragatušu namerava skupno s kmetovalci urediti večji nasad jagodičevja na doslej nerodovitnih površinah. Z zadružniki, ki so preorali večje število stelnikov, pa nameravajo urediti nasade hrušk in drugih sadnih dreves. V prihodnje nameravajo preorati še več stelnikov, ki v okolici Podloga, Sel, Kvasice, Dragatuša in drugod, ne nudijo skoro nobene koristi. Ob dosedanjih uspehih zadruge se vključujejo vanjo vse bolj tildi tisti kmetje, ki so doslej stali ob strani. Vse bolj namreč spoznavajo, da bodo le ob sodelovanju z zadrugo, lahko dosegli večje uspehe. !• D. žetvi okoli 1,5%,, pri mLačvi pa oikol' 390/0 kmečkih gospodarstev. Vidimo torej, da gre v največji meri za delno kooperacijo zadrug, ki j,e najbolj razvita pri mlačvi. V Sloveniji s,o zorale zadruga 17.242 kmečkim gospodarstvom skupno 14.1.49 ha ali manj kot 1 hektar na gospodar- _ sivo, posejale 1.663 gospodarstvom skupno 1204 ha alj manj kot en hektar na gospodarstvo, požele 331 gospodarstvom skupno 309 ha ali manj kot en hektar na gospodarstvo, omlatile pa 30.903 gospodarstvom 18.939 ton žita ali okoli 600 kg na eno gospodarstvo. Ce upoštevamo, da je vključenih v Sloveniji v splošne kmetijske zadruge 92.000 kmečkih gospodarstev, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, je zajela kooperacija pri oranju okoli 19%> kmečkih gospodarstev, pri setvi manj kot 2% gospodarstev, pri žetvi manj kot 0,5fl/o, pri mlačvi pa okoli 34°/o kmečkih gospodarstev. Če izvzamemo oranje, lahko ugotovimo, da Slovenija znatno zaostaja v ko-operiranju s kmečkimi gospodarstvi za jugoslovanskim povprečjem. Podatki torej kažejo, da je obseg kooperacije še nizek. ker zajema le majhen del kmečkih gospodarstev, čeprav gre pretežno z.a delno kooperacijo. V Sloveniji je, kot smo videli, prodrla v večji meri le delna kooperacija pri oranju, ki obsega skoraj petino kmečkih gospodarstev in Pri mlačvi, ki obsega dobro tretjino kmečkih gospodarstev. Pri ostalih oblikah kooperacije v obdelavi zemlje pa zaostajamo celo za jugoslovanskim povprečjem, da ne govorimo o zaostajanju za povprečjem v nekaterih republikah. Ugodnejše razmerje za Slovenijo kažejo podatki o izkoriščanju nekaterih kmetijskih strojev. V jugoslovanskem merilu je odpadlo na en traktor okoli 3,17 ha površine, zorane v kooperaciji, medtem ko je zo-rai v Sloveniji en traktor Povprečno 38 ha površin. Na en traktorski priključek za sejanje strniščnih žit je odpadlo v jugoslovanskem merilu povprečno 68 ha, v Sloveniji pa-J-72 hektarov v kooperaciji posejane površine. V Vojvodini je zoral en traktor povprečno 46 ha površine, na traktorski priključek za sejanje pa je odpadlo okoli 147 ha v kooperaciji posejane površine. Ti podatki seveda ne nudijo prave slike o izkoriščanju sejalnih strojev, ker moramo upoštevati, da niso bile posejane vse površine samo s traktorskimi, temveč tudi z vprež-nimi sejalnicami. Na traktorske priključke odpadejo torej manjše površine, kot kažejo navedeni podatki. Iz teh nekaj primerjav je razvidno, da bo potrebno močno pospešiti obseg delnih kooperacij, ki morajo zajemati znatno večji odstotek kmečkih gospodarstev in obdelovalnih površin, zlasti pa bo potrebno povezati vrsto delnih kooperacij v eno samo in široko kooperacijo, ki bo obsegala vse potrebne agrotehnične ukrepe in postooke pri obdelavi zem15-na večjih površinah in seveda tudi sikupno delitev na ta način več ustvarjene vrednosti med zadrugo in zadružniki. Z-ek :>;S:¥,SSri’ Spravljanje zadnjih pridelkov V Idriji so ustanovili gozdarsko-kmetijsko A::slovno zvezo V Idnilj i so te dni ustanovili gozdarsko - kmetijsko poslovno zvezo, ki bo delovala na področju idrijske in cerkljanske obci-ne. Zagotovljen ima primeren strokovni kader in 35 milj.onov osnovnih sredstev zadružnega trgovskega podjetja »Kooperativa«, ki se je vključilo v poslovno zvezo. Tako kombinirano poslovno zvezo so narekovali posebni pogoji tega področja. Posebne probleme s področja gospodarjenja v zasebnih gozdovih, krepitve in utrjevanja splošnih kmetijskih zadrug in možnosti sodelovanja kmetijskih zadrug s kmeiti v skupnih prizadevanjih za večje, pridelke In skupno organizacijo dela, kakor tudi blagovni promet, bodo reševali po posameznih oddelkih, ki jih bo imela njihova poslovna zveza. Mimo tega nameravaj o na Goriškem v kratkem ustanoviti samostojno gozdarsko poslovno zvezo z.a vse ostalo gori-ško področje in združiti gozdna gospodarstva Gorica in Tolmin v eno podjetje, s čimer bi dosegli smoteirn razpored gozdarskega kadra in osnovnih sredstev, razen tega b; prihranili tudi na izdatkih, kar bo nedvomno vplivalo na boljše gospodarjenje in nego naših gozdov. taikio v državnem kakor tudi v zasebnem sektorju. Jp Mlekarstvo na Goriškem sicer nima tiataih tradicij kot na Tolminskem. Vendar slavi mlekarna v Podnanosu na Vipavskem I-etos SO-letni-Cio svojega obstoja. Ustanovljena je bila leta 1907 in to večji obrat, kot so bile takratne tolminske mlekarne. V nasprotju z le-rtemi pa se je ta zadružna mlekarska organizacija ukvarjala bolj z odkupom mleka in prodajo presnega mleka v največje obmorsko središče — v Trst. Mleko je predelovala v svojem obratu v sir in čajno maislo takrat, ko ni bilo tolikega povpraševanja po presnem mleku za neposredno potrošnjo. Te svoje oblike dela je več ali manj ohranila še do danes, ko je postala obrat goriške poslovne zveze. Po osvobditvi je mlekarna po malem še vedno izvažala rpleko tudi v Trst, do leta 1950, ko je bil izvoa ustavljen zaradi potreb domače potrošnje. Tako je postal njen glavni odjemalec drugo naše obmorsko mesto — Reka. Seveda mlekarna vseskozi skrbi, da mleka ne primanjkuje tudi potrošnikom Nove Gorice in ostalih centrov bivšega gori-škega okraja. Ves odkup opravljajo kmetijske zadruge in njihove mlečne zbiralnice. Tako so letos odkupili nad 2,800.000 litrov mleka, kar je mnogo več kot lani. čeprav so živinorejsko vzgojno središče Čepovan — z nad 1000 litri mleka dnevno — prepustili v odkup mlekarni »Planika« v Tolminu. Tako so letos poslali na Reko 1,7 milijona litrov mleka, 650.000 litrov ga je prevzela mlekarna Sežana za izvoz v Trsit po njihovem izvoznem podjetju, nekaj so ga poslali tudi v Koper, medtem ko so ga gorniški potrošniki porabili nekaj nad 35.000 litrov. V večjih središčih pa je še \*_’ d n o povpraševanje p o ml eku iz te mlekarne. Zato pripravljajo vse potrebno za odkup mleka na področju Srednje Vipavske, koit so Šempas. Cmlče, Brje in okolica, ki niso še zajete v odkupnem omrežju. Pri odkupu pa povzročajo kolektivu dokajšnje težave neustrezni vrči. kakršne izdelujejo tovarne pri nas. Vrči zavzemajo namreč preveč prostornine na kamionih, ki zato niso racionalno izkoriščeni. Vrč' bi morali biti naimsnj 50 litrski, da bi ustre-*ali za prevoz mleka od raztresenih in oddaljenih zbiralnic v mlekarno. Drugo težavo jam povzroča Počno pranje vrčev, lki je zamudno in ne more biti — kljub prizadevanju — temeljito. Delavski svet in upravni odbor mlekarne sta si dolgo prizadevala preurediti mlekarno tako, da bj uisireiziaailia zlasti higienskim pnedpiisiom. Letos, ko slavi starinski obrat 50-letnico obstoja, jim je končno le uspeli,o, da .imajo zagotovljenih 20 milijonov din za rekonstrukcijo mlekarne, ki naj bi bila končana do 31. marca prihodnjega leta. Z deli so že pričeli. Nabavili bodo tudi stroj domače proizvodnje za pranje vrčev z zmogljivostjo 180 opranih vrčev na uno. Razeiri tega bodo nabavili dva tanka za mleko iz aluminija, ki se bosta hermetično zapirala, z zmogljivostjo 5850 litrov mleka, zorilniik, hladilnik ter druge naprave. Mimo tega bodo izvedli tudi druge izboljšave, da bo mlekarna kakor prenovljena. Montirali bodo tudi večji aparat za pasteriziran j e mleka z zmogljivostjo 2000 litrov, na uro, med tem ko sedanji pasiteirizira le 800 litrov mleika na uro. Jp Kot smo včeraj zabeležili, je plenum okrajnega odbora SZDL v četrtek razpravljal tud i o nekaterih vprašanjih nadaljnjega razvoja zadružništva v ljubljanskem okraju. O tem je na plenumu poročal predsednik Okrajne zadružne zveze A n -drej Petelin.' v poljedelstvu, živinoreji in sadjarstvu. V poljedelstvu je sodelovanje še šibko. razen pri pridelovanju semenskega krompirja, kjer že najdemo prve oblike kooperacije. Za novo sezono na se prir,ra vij a nova oblika: sodelovanja na 250 ha semenskega krompirja, ki bo vključila zadružne stroje, seme, gnojila iitd. Pridelovalci se bodo morali podrediti navodilom zadružne pospeševalne službe; obvezno bo traktorsko oranje, sejanje s stroji in škropljenje proti škodljivcem. S temi ukrepi bodo zagotovljeni veliki pridelki, zdravo seme. pocenitev pridelovalnih stroškov in večji dohodki. Poleg semenskega krompirja bodo prihodnje leto pridelovali v kooperaciji na 1500 ha merkatilnj krompir in na 100 ha zgodnji krompir. Žitnih presežkov ni v okraju. Pridelek je zaradi slabega semena, premalo gnojenja in slabe obdelave, nizek. V prihodnjem letu bo več semenskega žita in z boljšim sodelovanjem se bo pridelek povečal. Ker pa je eden izmed osnovnih pogojev za povezavo članov z zadrugami v poljedelstvu dobra strojna služba, bo glavna naloga povečat; število zadružnih strojev. Gospodarska poslovna zve- Za kmetijstvo pri nas je značilno, da so bila vložena le majhna sredstva; vendar lahko zabeležimo lepe uspehe, zlasti so se povečal; hektarski donosi. Tudi v živinoreji so bili dosežen; uspehi, vendar bi bili lahko večji, če ne bi bili pašniki in travniki zanemarjeni. Povprečna molznost je narasla od predvojnih 1100 1 na 1500 1. Pogodbeno pitanje živine se je obneslo ;n bo bistveno vplivalo na povečanje dohodka, zlasti v oddaljenih krajih. Pri pospeševanju kmetijske proizvodnje ne smemo pozabiti, da je bistvo kmetijske politike povezovanje individualnih interesov delovnih kmetov z interesi družbe. Zasebnega kmeta je treba z najrazličnejšimi oblikami zainteresirati, da bo povečal pridelek, prirejo živine Itd. S tem pa se bodo tudi zboljšale gmotne razmere kmetov. Kmet je pripravljen. da se vključi v oblike sodelovanja, ki mu nudijo boljše življenje kot doslej. Pri kooperaciji je treba uporabljati najrazličnejše oblike, od najbolj preprostih do čedalje večjega sodelovanja v proizvodnji. Prve oblike so že v preskrb o,vanju z dobrimi semeni, gnojili, posredovanju nasvetov itd. Letos pa se je razvila nova oblika v pogodbenem pridelovanju raznih pridelkov, tako da zadruge jamčijo ceno in priskrbijo seme, močna krmila ipd. Razlika v ceni pa ostane v zadružnih skladih, ki se tako večajo. Danes že lahko razvijamo razne oblike povezovanja, zlasti nekaterim nasprotnim mnenjem. 2e prvi poizkusi so pokazali, da so živinoreje; pripravljeni na pogodbeno rejo. Sklenjeno je bilo 800 pogodb, v prihodnjem letu pa bo spitanih nad 1500 govedi in 200.000 piščancev za cvrtje. Zlasti na Do-1 eniškem se je poveča'a vzreja prašičev, kjer so posebno ugodni pogoji za vzrejo orašlčev-be-konov, ki so zelo iskani. Drugo leto bi jih lahko vzredili 10.000. Precejšen korak naprej je napravilo sadjarstvo.. 2e so bile ustanovljene’ posamezne sadjarske skupnosti, pripravljajo pa se načrti za take skupnosti v KZ Gabrovka na 20 ha, v Šmartnem pri Litiji 12 ha. Horjulu 7 ha. Motniku 6 ha in Radomljah 15 ha. V zadrugi Gabrovka pa bo v prihodnjih letih urejeno nad 500 ha sadovnjakov in 50 ha vinogradov. Prvi uspehi te kooperacije so se že pokazali, vendar bo nadaljnja specializacija zahtevala večja sredstva, ki bodo rentabilno naložena le v kooperaciji. KZ LANISCE BO 0DDKL1 Upravni odibor K.Z L« a niš če v Škofljici je na svoji seji sklenil oddati vse svoje poslovalnice, to je trgovino z mešanim blagom, trgovski mreži. S podporo predsednika obči- za pripravlja tudi ustanovitev ne Ljubljana Rudnik je vodilno strojnih postaj. Do pomlad; bo nabavila 18 traktorjev s priključki in 8 kombajnov. Skupaj s stroj; zadrug se bodo strojne postaje vključile v obdelovanje zemlje zadružnih članov. Tudi za živinorejo velja, da -je povezovanje koristno, kljub osebje iz upravnega in nadzornega odbora doseglo sporazum ljubljanskim podjetjem »ROŽNIK« za prevzem vseh trgovskih poslovalnic na Lavrici, v Škofljici in Zelimlju. Dogovorjen je takojšen prevzem trgovin. Poslovalnici na Pijavi go- ZGODBA 0 NAPREDKU Varškove »novotarije« na Raki so se izplačale Pravzaprav so bile moje pri- kredita. Franeku ni preostalo vsemu. Njive smo zasadili z. pombe odveč, ker je tudi Var- nič drugega, kakor da je pro- breskvami^ in ribezom, ki se šek tako mislil. Bolje rečeno, dal travnike in obnovil pol niso dajali dohodka, a doma rnmnlnrpvip Kamor koli sem on je to tudi že dokazal. Nje- hektarja vinograda. Po nas v e- tudi ni nič zraslo. Trda nam se ozrl, povsod je bilo pusto in govi plantažni nasadi breskev tu _ kmetijskega strokovnjaka Oe Pjedla^ tojlajedaj je naj- V Krškem me je ustavil prijatelj in me vprašal, kam sem namenjen. Ko sem mu zaupal, da bi rad napisal nekaj o napredku na Raki, se je zasmejal: »Slabo si izbral. Na Raki je prekleto malo tistega, o čemer bi ti rad pisal...« Na te besede sem se spomnil, ko sem prišel na Rako in me je ob pogledu na sivino, ki me je obdajala, minilo vse huje že za nami Prispela sva na breg. Pod nama se je kakor na dlani jetje mu je priskrbelo sadike, on pa je obljubil, da bo pto-dal ves pridelek. Sedaj se raz-govarja z leskovškim posestvom »Matija Gubec« o bodočem sodelovanju. Sprevidel je namreč, da brez tega sodelovanja ne bo šlo. Posestvo mu bo dajalo potrebne usluge in zagotovilo prodajo pridelka. Tako sodelovanje bi sklenil tudi z raško zadrugo, toda ta trenutno sploh nima strojev, ki so potrebni za obdelavo plantažnih nasadov. Ko sem zapuščal Rako, sem še vedno razmišljal o tej oazi, ki pa se bo kmalu razširila, sivo" Drugače lepa pokrajina, in črnega ribeza ter sodobno Dobrška je nasad.il samo eno je bila zavita v rahlo meglo, urejen vinograd, so kakor oaza vrsto trte — laški rizling. Na- Tn -m; jo ni-rnriln užitek ki mi sredi zaostalega kmetijstva, to ->0 je naenkrat hudo zbolel. - . ga je ob lepem vremenu že To pa je omogočila samo Delo je bilo prekinjeno živ- razprostiral gr6dični nasad saj bodo vrejko slej tudi o:sta- večkrat nudil pogled proti vztrajnost obeh bratov — Fra- ijenje pa vz dneva v dan težje breskev, ki bodo prihodnje le- u napredni kmetje prvŠU do Gorjancem Začelo je po ma- neka in Ivana — ki sta kljub Rešitev je bila samo v tem, da to že prvič obrodile. Vsega na- spoznanja, da je samo tako lem rositi in na čevlje se mi vsem težavam že prispela na Franekov brat Ivan žrtuuje poldrug hektar. Malo mogoče narediti !Z PaS!OTl^° je vedno bolj lepilo blato. cilj. . učiteljski poklic m se vrne na ^ vinograd^ ki je tudi Se gato Rako kjer ne bo ruhce Vseeno še nisem izgubil Začel je Franek. Ko se je posestvo. -................. ~---------------------------------------- K° 56 16 upanja, da bom vendarle na- vrnil iz sole, je spoznal, da mu Ivan J® 1 n'o„nV šel nekaj o čemer bo vredno posestvo daje zelo malo kruha. delo. Sosedje so zmajevali z pisati Ce nič-drugega sem si Celo toliko mu ni vrglo, da bi glavami. Še bolj pa so se zamislil, bom morda 'ugotovil si lahko kupil navadno kolo. čudili, ko je vzroke za slabo udeležbo na Na njivah je poskusil vse vr- Honzaka in Milkomca. začel -nri-n-iih nniitiinh To jp bilo ste pšenice, toda nobena se ni urejati sodoben breskov nasaa. . - - j , tudi mo^e prvo' vprašanje v obnesla. Pa je naneslo, da se Večkrat so ga ustavili in ga sedaj kmetje gledajo na nje- Nobeno tarnanje, cesdavkra- pSarT kmetijske zadruge, je - spoznal s kmetijskim teh- spraševali: • 9°Vl »n°votarl.].e<<' mi ]e V ~ k j er sem poleg upravnika — nikom Kozoletom, ki mu je »Ivan, povej, kje boš pa pri- smehu odgovoril. kakor nalašč _____ našel tudi Iva- -svetoval, da bi uredil sodoben deloval krompir, pšenico m »Zadnje čase. ko so videli, na Varška raškega pionirja vinograd. Ni mu bilo treba drugo, kar rabiš za življenje... da gQ trte vendarie obrodile, n n področju sadjarstva in vi- dosti prigovarjati, ker je tudi Imej pamet.« odgo- že sam spoznal, da je zadnji Zaman jim je dopovedoval dal prvi pridelek. Ko smo ga trpel pomanjkanje. Ko s e je poskusili, smo ugotovili, da je mudil v teh krajih strokou-zares dober. Letos ga je bilo njak FAO, je * bolj malo, a prihodnje leto ga Ameriki zivelinatakih povm bodo pridelali že okrog 20 hi. ^inah bogati ljudje. To pome ni, da imamo bogastvo doma, Ko sem vprašal Ivana, kako samo izkoristiti ga je treba. voril da že vsa leta po vojni čas za odločitev. Na posestvu, da mu bodo breskve ribez in Raki ni nobenega gospo- obsegalo koma j 5 hektar- sortno so se začeli precej zanimati za vinograd. Zlasti jih zanima žica, škropljenje z ditanom, široke vrste, kjer je dovolj prostora za plug itd. Nekateri so darskega poleta, sem ga vpra- jev obdelovalne zemlje in ne- lahko il ra 1 em na Raki’ali večal dohodek in si izboljšal vsega po malem, ne bodo žive- ^ kon£ana. Nedolgo tega je ju ni nobenih gospodarskih uspehov, nič ne pomaga, če se ne bomo lotili dela. Tudi slaba udeležba na volitvah nam ne bo nič koristila. Preostane nam samo eno: pogumno je treba kreniti po poti, ki vodi k napredku! Ne dvomim, da bodo tudi šal. tak če misli da bi bil mogoč kaj več nedoraslega gozda, je krompirja in še kaj drugega. ^ v za^efku hodili ogledovat Varškove »novotarije«, ki pa mlet ciimn z graditvijo resda pridelal vsega po malem Prav tako si tudi niso dali ao- ^ ponoči, ker jih je bilo po- g0 sedaj že dejstvo, vzpodbud-poiet samo z gr a d n no starem ne are , ..K . no vplivale na okolico. Morda kake tovarne. Po mojem mne- za življenje, toda nič več. Mo- povedati, da po starem^ne^ gre dnevi sram...« nju, sem dejal, bi se slepili, če ral je nekaj storiti, da bi po- več. Dokler bodo pridelovali bi mislili, da bo ™ ------------ - ... vsaj nekje zelo blizu kmhlu življenje... h b°^se-' zrasla tovarna. V tem kraju je Z obnovo vinograda so se »Sicer pa mogoč gospodarskCpolet samo začele težave. Pred tremi leti brutom ni ^\l^ko ^č^ ^l^anje^črnega Ribeza. Pod še ni bilo možnosti za najetje Treoa se je v v kmetijstvu. Preobrazba posestvu pa še najprej v Ardrem, kjer že razmišljajo, da bi ob sodelovanju z zadrugo uredili sodobne sadovnjake ... F. Šetinc se tudi namec z Ivan sklenil s podjetjem Slo- Posebein problem zadrug so kmetijski obrati. Tako imajo zadruge 191 trgovin. 93 obrtnih delavnic. 26 gostiln itd. V zadnjem času je bilo oddanih 6 trgovin. 10 obrtnih delavnic in 12 gostiln. Upravni odbor OZZ je sprejel sklep, da morajo zadruge hitreje oddati vse nekmetijske obrate, ker močno obremenjujejo zadruge Dri pospeševalnem delu. Vendar pa je treba pred oddajo nekmetijskih obratov zagotovit; nemoteno delo preskrbovalnih trgovin in raznih storitvenih obratov. Z oddajo se ne sme poslabšati preskrba prebivalstva. Ta ukre.p je bil nujno potreben, ker se morajo vsa zadružna sredstva vložiti v povečanje kmetijske proizvodnje. Ob večji kmetijski proizvodnji se bodo namreč večali dohodki prebivalstva, zadrug in končno občinskih proračunov. Vaške skupnosti oziroma krajevni odbori naj bodo v bodoče organizatorji vaškega življenja, zadruge pa naj predvsem skrbe za večjo proizvodnjo. - ¥ ŠKOFLJICI TRGOVme riici in v Lanišču pa je KZ ukinila pred nekaj meseci, ker ni bilo pogojev za njih nadaljnji obstoj. Prepričani smo, da bodo sedaj, ko trgovska mreža s s volj im stro-kiovnim vodstvom prevzema od kmetijskih zadrug trgovine, lete bolje uspevale. Ne bo se več kopičilo nekurantnio blago, ne bo nepotrebnih primanjkljajev in nepravilnega poslovanja, zaradi katerega je imela zadruga lani večjo izgubo. Iz KZ Lanišče so odšli tisti uslužbenci in uslužbenke, ki dejansko, kljub svoj; navidezni strokovnosti, niso znali pravilno reševati nalog in nadzirati dela tako, kot bi to koristilo razvoju in ugledu zadruge. Tako neredno poslovanje je povzročilo v poslovalnicah primanjkljaje (fazen v Zelimlju), v knjigovodstvu zmedo in zaostanke ter celo vrsto dolžnikov. Zadruga je najemala kredite za svoije redno poslovanje in plačevala obresti, medtem pa je bilo več milijonov dinarjev dolgov med drobnimi m velikimi upniki. Navzlic močni roki nadzornega odbora ni bilo mogoče spraviti pokonci majajočih se temeljev KZ Lanišče, dokler ni revizija razčistila napak in uredila sedanje knjigovodstvo in poslovanje. Spričo novih nalog, ki jih bodo sedaj izvajale kmetijske za-druge v zvezi s pospeševanjem kmetijstva na vasi, posebno še, ker prevzeimaj-o operativne po-sle ob novi organizaciji gozdarske službe, pomeni oddaja trgovin matični trgovinski mreža veliko razbremenitev za zadruge Trgovsko podjetje »ROŽNIK« pa bo s svojim sposobnim trgovskim osebjem ustvarilo boljše temelje sodobnejši in kultur-nejši trgovini v tem delu občima Ljubljana Rudnik. Poskrbljeno je. da bo p,oslo-valnica v Zelimlijah tudi nadalje nemoteno odkupovala zobotrebce, zdravilna zelišča • in gozdne sadeže. Kmetijska zadruga LANlSCE pa se bo oprijela svoje osnovne dejavnosti, to je pospeševanja kmetijstva, ki je na tem področju še vedno precej zaostalo. Odkupovala pa bo nadalje vse kmetijsike pridelke in nabavljala vse, kar bodo potrebovali zadružniki in kmetje za pospeševanje kmetijstva. inž. M. S. j B str. 1 SLOVENSKI POROČEVALEC ] : Podjetij e »Elektro Gorica« je »kujmo s podjetjem »Elektro Tctaiin«, zavodom za pospeševanje gospodiffiflsfcva v Novi Gorici in, .trgovskimi podjetji z električnimi aparati za domače gospodarstvo priredilo v letošnjem letu po vseli ved j ih krajih. goričkega okraja razstave elete tračnih. pripomočkov in aparatov. Te razstave je obiskalo nad 25.000 ljudi. Zanimali so se ta pralne stroje, sesalce za prah, električne štedilnike in druge električne pripomočke, ki naj bi olajša® delo naših go- epocLiintj. Razstave so "bile ne— dvom no taiipešne, saj si je mar-sifcatero gospodinjstvo nabavilo raz-ne stroje. Cerknica Člani društva učiteljev in profesorjev cerkniške občine, so se te dni polnoštevilno udeležili zelo plodnega in živahnega občnega zbora. Predsednik društva je v svojem poročilu omenil, da so bili prosvetni delavci predvsem v šoli kos svojim naloigam in da so precej prispevali k izboljšanju šolstva. Med drugim je omenil, da je v občini občutiti še vedno pomanjkanje prosvetnega kadra, čemur so vzrok predivsem slabi materialni pogoji, zato bo morala občina v prihodnjo posvetiti temu več pozornosti. V zelo živalmi razpravi so sodelovali tudi zastopnik republiškega odbora, občinske^g sindikalnega sveta in okrajni šolski inšpektor, ki je imel zelo zanimiv referat o pouku pnro-dofpisndii ved po novem učnem načrtu. J.M. Ribnica Ljubitelji avto-moto športa v Ribnici so ustanovili šele letos spomladi svoje društvo. Le-to pa je doseglo doslej že vidne uspehe, predvsem pri vzgoji voznikov-amaterjev. Pred kratkim so priredili tudi uspelo tekmovanje. V kratkem pa nameravajo prirediti tudi tečaj za voznike — amaterje. V načrtih imajo še ustanovitev pionirskih krožkov po šolah, v katerih naj bi. mladino poučevali, kako se je treba obnašati po cestah. LJUBLJANE se je prijavilo 80 ljudi, ki so bili pripravljeni dalti svojo kri. Slo je za nujen primer in postaja je rabila le manjšo količino. Kljub temu pa so se vsi prdjavljenci odzvali. Telekomunikacije so to storile že tretjič in njihov sindikat zasluži vso pohvalo, ki je je bil deležen, sai so prejeli zahvalo od transfuzijske postaje. enkrat film, ki je vreden, da si ga ogledamo. Tako pravijo ljudje. Intervju dneva KOMERCIALNI DIREKTOR »SLOVENIJA-VINO« »Letošnja pro-izvodnja?« »V jugoslovan-4 'it skem merilu je V' letošnja proiz-rSgf vodnja za sko-raj 30 °/t večja od » lanske. V Sloveniji je stanje različno. Na Dolenjskem, Vipavskem in Slovenski Istri so pridelali manj kot lani (Vipavska 50 % Istra 10 %), medtem Ko je pridelek na Štajerskem od 30 do 50 ”/• večji. »Kakovost?« »Slabo vreme v avgustu In septembru je na nekaterih področjih, odločilno vplivalo' na kvaliteto. Srbska vina so slabša kot lani. Pri dalmatinskih je kvaliteta normalna. V Sloveniji so le vina z Brd in Slovenske Istre izredna, vse ostalo pa je povprečno ali pa še slabše. Boljša so vina državnega zadružnega sektorja, ker so počakali s trgatvijo.« »Cene?« »Cene so poskočile od 30 do 50 odstotkov. Odkupne, kot posledica seveda tudi prodajne. Menim, da je to nenormalno. Stare zaloge so pošle. Kleti so prazne. Odkupna podjetja so skušala obnoviti zaloge in so pri tem zviševala odkupne cene. Zvišanje cen je popolnoma nepotrebno, ker so že lanske pokrivale dodobra proizvodne stroške.« »Izvoz?« »Veliko zanimanje za naša vina v Franciji, vendar so odkupne cene prenizke, tako da verjetno ne bo nič. Sicer pa izvoz redno teče. Sedaj se približujemo številki 1000 vagonov. Glede na lanski izvoz to pomeni že sedaj po količini 131*/», po vrednosti pa 136 odstotkov. Izvažamo v 31 držav. Na prvem mestu je Zahodna Nemčija.« »Kal je z vini v zaprtih steklenicah?« »Polagoma skušamo preiti na tako vrsto prodajanja vin. Vendar zaenkrat to tehnično še ni mogoče. Sedaj predstavljajo zaprte steklenice 20 •/» našega prometa.« Novice IZ TELEKOMUNIKACIJ Uslužbenci podjetja Telekomunikacij na Pržanju so dokazali svojo človečansko zavest. Na poziv transfuzijske postaje SAVINJSKA DOLINA Na pristojnem mestu smo izvedeli, da znaša škoda, ki so jo povzročili vlomilci v Veleblagovnici Na-ma, preko 1,400.000 din. Od teiga odpade na zlatnino 1,000.000. na harmoniko približno 200.000 din. ostalo pa so drobnarije in usnjen plašč. »POKAŽI KAJ ZNAŠ . . .« Jutri bo v dvorani Mestnega gledališča spet priljubljena oddaja »Pokaži kaj znaš«. V Radiu Ljubljana pravijo, da obiskovalci lahko pričakujejo dve posebno zanimivi točki. Prva bo nastop pevke »šlagerjev« — neznan talent seve. druga pa desetletna reeitaitonka, ki bo — kot je bilo rečeno — presenetila. Seveda le mogoče, da se obe nastopajoči premislita in ju ne bo. Strah ima svojo moč. Nekateri se mu ne morejo upirati. Bcrno videli, oziroma slišali .. . Prvo televizijsko anteno so pred kratkim postavili pri planinski koči na Mrzlici, ki .1° je planinsko društvo iz Trbovelj opremilo s televizijskim aparatom. Planinci. ki obiskujejo Šmohor, Kalske planine in Mrzlico, se kaj radi zadržijo v koči, da se odpočijejo in da si ogledajo televizijski program. XXX Tudi v Žalcu so te dni montirali prvo televizijsko anteno. Tr- Praktična uporaba sesalca za prah M.tmilke iz Pommr?u stanovanjskih razmer v tej občini je bilo v zadnjih letih porabljenih nad 334 milijonov dinarjev. Nad 11 milijonov je bilo vloženih v popravila hiš splošnega ljudskega premoženja, ostalo pa sio prispevali prebivalci za gradnjo itn popravila svojih stanovanjskih hiš. Za izboljšanje krajevnih poti, mostov, sejmišč, pokopališč in parkov v občini je bilo porabljenih v zadnjih letih blizu 2 in pol milijona dinarjev investicijskih sredstev. Ce pa' prištevamo ša vrednost prostovoljnega dela prebivalcev občine pri vzdrževanju cest, kopanju odtočnih jarkov in pogozdovanju zamočvirjenih zemljišč, bi vrednost dosegla nad 30 milijonov dinarjev. V občini Beltinci v Prekmurju so v zadnjih dveh letih porabili za elektrifikacijo nad 73 milijonov dinarjev. Elektrificiranih je bilo 9 vasi in sicer Gornja, Srednja in Dolnja Bistrica, Čremšovci, Trnje, Lipe, Žižki, Melinci in Odranci. D'el stroškov za elektrifikacijo so prispevali kmetje sami, ostalo pa občinski ljudski odbor v obliki posojila. Za izboljšanje Ljudje kcmentimjo Okrajna gostinska zbornica v Celju je te dni v hotelu Savinja zaključila tritedenski tečaj ^ za delavce v gostinstvu. V celoti se je tečaja udeležilo 62 kandidatov, oziroma kandidatinj, od tega jih je 18 pridobilo naziv kvalificiranih delavcev, 44 pa stopnjo pol-kvalificiranega delavca v gostinstvu. Živela je s si-nom. V dveh so-nA hah. Sin je šel nČ. (hr, \ stran. Ostala je a I sol,a in postelja. LH/ Kupila je še dve, dala oglas v ča--4r‘7>* sopis: »Oddajam«. Prišlo jih ja mnogo. Izbrala je dekleta. Sest. Po dve v vsako posteljo. Tisočaka plača vsaka. Sosedje pa pravijo . . . »Saj je dobra ženska. Lahko bi vzela dve po 3000 din. Tako jih pa le šest stanuje pri njej.« »Izkorišča. Dekleta ji morajo tudi pospravljati, pa še soba je kletna.« »Pametno, kako si služi denar.« »Oh, kaj bi se razburjali, saj ni edina .. .« Rakek Občnega zbora sindikata lesne industrije se je udeležilo precejšnje število članov. Po poročilu predsednika, iz katerega ie bilo razvidno, da doslej niso posvetili dovolj pozornosti vzgoji mladih članov kolektiva, se je razvila dokaj živahna razprava, v kateri so se zavzemali govorniki za gradnjo stanovanj, ki jih občutno primanjkuje predvsem za mlade delavce. Glede same tovarne »Tisa« pa so menili, naj bi posvetila več skrbi higiensko - tehnični zaščiti. Zahtevali so tudi, naj bi poskrbel za tehnično izpopolnjevanje članov delovnega kolektiva. Razpravljali so še o nekaterih drugih zadevah. M.J. Mladinska konferenca na Jesenicah Vaščani prekmurske vasi Turnišče so v letošnjem letu navozili na vaške poti več sto kubičnih metrov gramoza. Popravili pa so tudi štiri mostove čez potok Lendavo, ki so bili že neuporabni. S prostovoljnim delom so uredili tudi sejmišče, pomagali pri popravilu krajevne POVEST 3.0LAVHRA CURV/OODA Rl&E: M.MUSTER 178- Le enkrat je Kazan pozabil In skočil za zajčkom. Po nekaj skokih se je domislil Sive. N*iti za korak se ni oddaljila od mesta, kjer jo je zapustil, preplašena je obstala in ga čakala. Ko ga je začutila, ga je boječe pozdravila s cviljenjem. Kazan je sklonil ponosno glavo in pristopil, da bi Jo vodil dalje v njeni večni nočL r KOLEDAR gobota, 16. novembra: Jerica * VOCNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA* SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO - URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IX PRAZNIKIH VES DAN ZDRAVSTVENI DOM VIC: dr. Jagodič Boris, Ro2na dolina c. XV-1 a, telef. 22-437. V slu- C-aiu odsotnosti zdravnika kličite tcief 32-740. Nedeljska dežurna užba v ambulanti Mirje. Rim-■ :a c. 31, od 8.—14. ure, tel. 21-797 ZDRAVSTVENI DOM SISKA: dr. .Tenkoie Rozalija. Černetova št. 31, telef.. 22-881, 22-831. ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD: ur. Sirks Zinaida. Lavričeva 5 a, telef. 31-28G. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. ZDRAVSTVENI DOM CENTER: dr. Vrbica Milena, Komenskega it. 22, telef. 31-361. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. ZDRAVSTVENI DOM MOSTE: Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, telef. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK: dr. Lobe, Njegoševa 25, telefon 21-541 V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. Vaši materialni ali časovni pogoji Vam morda ne dopuščajo zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča, želodca in črevesja, čire, zaprtje, hemeroifie z rogaSkim »DOUAT« vrelcem. Nenadkriljiva je »ULTRAGIN -šport krema«. Poizkusi — primerjaj — povej drugim! NA NEGO LICA /pouk V.0US KVALITETNA KREMA1 FLEX« dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj >FLEX«, če hočeS kvaliteto. Idealno čisti mastne madeže. ŠMINKE »EVELINE« v 9 modernih svetlih barvah — enakovredne najboljšim francoskim — primerne za vsakq priliko in obleko so dobile drogerije povsod! Ponedeljek, IS. nov. ob le: Platon- s knjižnega trga; 10.00 Glasbene Sovre: »Poslednji dnevi Sokrata« ' uganke; U7.10 Kaj bo prihodnji te- Gostovanje v Kopru. Dijaška den na sporedu; 17.30 »Sobotno predstava. popoldne« a) Zvoki s Havajev, b) Ponedeljek, 18. nov. ob 20:-Platon- Zabavna slikanica; 18.00 Okno v Sovre: »Poslednji dnevi Sokrata« svet — Republika na Titanovi go- Gozdno gospodarstvo NAZARJE preda naslednja motorna vozila Tovorni avto znamke OM-Orian, nosilnosti 8 ton Tovorni avio znamke Bedford, nosilnosti 4 ton Vozila so v voznem stanju. Ogled je dnevno v podjetju GG Nazarje. Cena kamionov je za nakup dostopna in prilika ugodna. 6448-R Na podlagi razpisa za novo ime podjetja z dne 8. junija 1957 obvešča industrija pletenin, rokavic in konfekcije Kranj izid tega natečaja. Izmed 640 predlogov se komisija ni mogla odločiti niti za eno ime, po katerem naj bi se imenovalo podjetje. Ker pa je bilo od strani predlagateljev tako veliko zanimanje, se je komisija odločila, da se prva nagrada ne more podeliti nikomur, zato pa se namesto prve nagrade delijo tri druge nagrade po din 10.000 in tri tretje nagrade po din 5000. Za drugo nagrado so nagrajena sledeča imena: K E H N J I C H MURKA VESNA S tretjo nagrado pa; EP0 MIK zsssvks Ker je za posamezno ime po več predlogov, bomo, pismeno dostavili vprašanje ali se nagrada razdeli na vse enako ali se žreba. 6451-R s §§ s Zapustil nas je naš ljubi mož, crče, brat, dedek JOSIP VONČINU šolski upravitelj v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 17. nov. 1957, ob 15. uri iz Petrove mrliške vežice na Zalah. Prosimo tihega sožalja. Žalujoči: žena Marija, hčerka Zdenka z možem dr. Milovanom Josefovičem, vnuka Ljubica in Milček, sestre in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 15. novembra 1357. HIŠNI SVETI — GOSPORINJEl Odprli smo servisno delavnico za popravilo hišnih instalacij, električnih gospodinjskih in šibkotočnih aparatov. »TEGRAD« Ljubljana, Šmartinska 10 (dvorišče). 6447-R — Gostovanje v Kopru. Red A in Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE marionete Levstikov (SentjakotosKi) trg St. 2 Sobota, 16. novembra, ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Ob 20.30; F. Milčinski »Zvezdica Zaspanka«. Za odrasle. Nedelja, 17. novembra, ob IH: F. Bevk »Lenuh Poležuh«. Ob;- 15: F. Bevk »i^enuh Pole- žuh«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36. Nedelja 17. novembra, ob 17: W. Karsch-J. Pengov »Težave Peteršilj ekove mame«. Premiera. Režija: Jože Pengov, lutke, akad. kipar, Slavko Hočevar, kostumi, Andra Avčinova, scena Marjan Sežun, sodelujejo: Jože Pengov, Vera StiSova, Miro We-ber, Nace Simončič, Ciril Jago- razpisuje ri; 18 .IS Zaigrajmo in zapojmo (spored slovenske domače glasbe); 18.45 Dr.. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni obzornik; 21.00 Segave in vesele viže za konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). IX. PROGRAM ZA SOBOTO 14.00 Non stop (zabavna glasba na tekočem traku); 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska na- NEOPREMLJENO SOBO. proti poved; 15.10 Ljubljanska kronika •-----is ir n »letečih krožnikih«, v prejšnjih letih prvovrstna senzacija. Ta psihoza je prešla odo v Avstralijo, kjer so se našli ljudje, ki so »zatrdno« trdili, da so videla nenavadne leteče predmete. Te sovo-ric« so zavzele v ZDA tak obsega da je ametriško vojaško letalstvo glede tega izdalo poseben komunike, v katerem pravijo med družim: Ameriško vojaško letalstvo ima na voljo čez 5700 pričevanj in poročil o »letečih krožnikih«. Ta poročila so prihajala od leta 1947 do najnovejših dat. Toda vsa ta . »pričevanja« nimajo nikakršnega fizičnega dokaza, s katerim bi mogli ugotoviti resničnost teh poročil. Si trokovnj a$oc