SLOVENEC
Naročnina mtMino 12 Lir, ta inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 50 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.660 za naročnino in 10.349 za tnserate. Podružnica« Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega ln tajega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A* Milano.
Ishaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po prazniku.
g Uredništvo la uprava! Kopitarjeva 6, Ljubljana. g I Redazlon«, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 I	Telefon 4001—4005.	Š
Abbonamenti: Met« 12 Lir«; Estero, me-«« 20 Lir«, Edisone domenic«. anno 34 Lir«, Estero 50 Lir« C. C. P.I Lubiana 10.650 per gli abbo-namentir 10.349 pel 1« inserzioni. Filial«! Novo mestot,
Concessionaria escluslva per la pubbliclfi dl provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano.
Obroč okrog Petrograda je sklenjen
Po izredno krvavih bojih je nemška vojska dosegla velik uspeh
Operacijska cona, 9. sept. AS Posebni dopisnik Štefani poroča:
Nemške sile so popolnoma obkrožile Leningrad po zelo močnih bojih s sovjetskimi silami, ki so obupno branile hodnik, ki je še ostal prost vzhodno od Neve. Po tem hodniku je sovjetsko poveljstvo še moglo dobivati ojačenja in je imelo stik z zunanjim svetom. Krog okrog mesta se je sklenil pri Schliisselburgu. Leningrad je sedaj popolnoma obkoljen od suhozemske strani. Oblegane čete morejo računati le še na pomoč vojnega ladjevja, ki je na vzhodni strani Finskega zaliva. Toda ta pomoč je kaj malo vredna, ker morejo priti sovjetske ladje v ogenj nemškega težkega topništva. Popolna ohsedba mesta je velik uspeh nemške vojske. Tudi železnica na Murmansk je pretrgana. S tem je tudi usoda sovjetskih ladij v Finskem morju, ki ne bodo mogle več dobiti oja-čenj in potrebnega materiala, zapečatena. Ti boji vzhodno od Leningrada so bili silno hudi in izredno krvavi. Neizmerne sovjetske sile so se skušale upirati nemškemu navalu. Podpirale so jih številne baterije in tudi letala, toda nemške sile, učinkovito podprte od lastnega letalstva, so zlomile sovjetski odpor in povzročile sovražniku krvave izgube. Nadaljuje se akcija nemške pehote vzhodno od Ladoškega jezera. Sovražnik se umika in zapušča za seboj velikanski plen: topove, tanke, strojnice in zaloge streliva. Sovjetske čete se umikajo na vzhod in na sever, kjer sovjetsko poveljstvo organizra novo obrambno črto.
Helsinki, 9. sept. s. Rezultati uspeha finske vojske v zadnjih treh dneh na odseku pri Ladoškem in Oneškem jezeru se kažejo v vsej 6voji veličastnosti posebno na reki Syvajervi. Čete maršala Mannerheima so dosegle dva silno značilna uspeha v vsem sedanjem spopadu: blokirale so Stalinov prekop in prekinile železniško zvezo med Leningradom in Murmanskom. To dvoje sta danes nepreklicni dejstvi.
Berlin, 9. sept. s. Nemško vrhovno poveljstvo je sporočilo:
Nagli oddelki nemške vojske, z močno podporo bojnih oddelkov nemškega letalstva, so dosegli reko Nevo na široki fronti vzhodno od Leningrada in so v naskoku zavzeli mesto Schliisselburg, ki leži ob Ladoškem jezeru. Na ta način je obkolitev Leningrada, ki so jo izvedle nemške in finske sile, končana in je mesto odslej odrezano od vseh svojih kopenskih zvez.
Helsinki, 9. sept. s. Tudi v zadnjih 24. urah ni sovražnik nobenkrat priletel s svojimi letal: nad vzhodno Karelijo. Finsko letalstvo je bombardiralo obrambne postojanke sovjetske vojske, avtomobilske kolone in zbiranje čet. Na železniški progi proti Murmansku je bil zadet vlak s 60 vagoni, od katerih jih je bilo 50 natovorjenib s strelivom. Zaradi neposrednih zadetkov je vlak zletel v zrak in zgorel. V letalskih spopadih čez dan so bila zbila tri sovjetska letala. Finsko letalstvo ni imelo nobene izgube.
Berlin, 9. sept. s. Kakor poroča DNB, so bili tudi 7. septembra odbiti vsi napadi, ki so jih So vjeti poskušali izvesti na nekaterih točkah vzhodnega bojišča. Sovjetske čete so imele pri tem najtežje izgube. Tudi na odseku pri Gomelu, kjer so boljševiki za vsako ceno poskušali preprečiti napredovanje nemških čet, Rusi niso imeli večje sreče. Mesto Gomel, ki se je dolgo časa nahajalo za nemško fronto je večkrat prišlo v ogenj in v bojno linijo med obema vojskama in se sedaj navzlic vsem nasprotno trdečim britanskim vestem nahaja v nemških rokah.
Silni nemški zračni napadi na Petrograd
Berlin, 9. sept. AS Veliki oddelki nemških Bombnikov napadajo neprestano sovjetske čete, ki bi se rade zbrale južno od Ladoškega jezera. Toda te čete so že v kleščah med nemškimi in finskimi silami. Tudi pretekle dneve so imeli Sovjeti velike izgube, posebno v boju 7. septem-
Zemljevid k bojišču pri Petrogradu
bra. Uničenih je bilo veliko število sovražnih vojnih sredstev in zaplenjenih veliko vojnega mate-rijala.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 9. sept. Kakor je že posebno poročilo javilo, si hitre divizije nemške vojske, podprste od letalstva, vzhodno od Leningrada na široki fronti dosegle Nevo. Mesto Schliis-selberg ob Ladoškem jezeru je z napadom zavzel nek pehotni po!k. S tem je nemško-finskj obroč okrog Leningrada sklenjen in mestu je odrezana vsaka pot po suhem.
Letala so včeraj podnevi in ponoči bombardirala naprave vojne industrije in oskrbe v Leningradu. Drug napad letalstva je bil nad Moskvo.
Podmornice so v severnem Atlantiku potopile štiri trgovske ladje z 21.500 tonami.
Nad Anglijo je letalstvo v noči na 9. septem-
ber bombardiralo vojaške naprave v grofiji York in pristaniško naprave v Greath Yarmuonthu. Napad nemških letal v noči na 7. sept. na sovražne ladjo v pristanišču in na ladjedelnice v Suezu jc imel velik uspeli. Uničena je bila petrolejska ladja s 7000 tonami, pet nadaljnjih velikih trgovskih ladij pa je bilo težko poškodovanih.
Sovražnik je letel preteklo noč nad zapadno in jugozapadno Nemčijo. Poškodovani so bili stanovanjski deli predvsem v Kasslu in je civilno prebivalstvo imelo mrtve in ranjene. Protiletalski topovi so sestrelili en bombnik.
Pri izvrševanju nalog za preskrbo na visokem severu bojujočih se čet je šolska topničarka »Bremse« (1400 ton) v severno-norveških vodah pri slabi vidljivosti presenetljivo zadela na britanske pomArske sile. sestoječe iz ene križarke in dveh rušilcev. V obrambo izročene ji spremljave je »Bremse« pričela boj z mnogo močnejšim sovražnikom in je po kratkem, trdem boju zadeta od več torpedov utonila. Vse ladje iz spremljave
so zaradi pogtimnegA boja »Bremse« nepoškolo-vane dospele na cilj. Del posadke je rešen.
Prodiran|e Fincev
Helsinki, 9. sept. AS. Z bojišča poročajo o velikih uspehih generala Heinrichsa, ki poveljuje finskim četam, ki se bijejo na reki Svire. Fincem se je posrečilo sovjetske čete presenetiti, ker niso pričakovale tako močnega sunka od finske strani. Finci delajo po načrtu, ki je bil izdelan že v juliju. Prebivalstvo navdušeno pozdravlja finske čete. Finci so zajeli zlasti veliko težkega topništva. Sovjeti niso imeli časa uničiti polja in bodo Finci pospravili bogato žetev.
Nov poziv Vorošilova prebivalstvu Petrograda
Budimpešta, 9. sept. AS S padcem Schltlssel-burga, ki so ga zasedle nemške čete v napadu, se je krog okrog Leningrada popolnoma sklenil. Položaj bivše prestolnice carjev je od dneva do dneva bolj kočljiv. Po poročilih, ki prihajajo iz Stockoholma so sovjetske oblasti za obrambo Petrograda, Odese in Kijeva ukazale mobilizacijo vsega prebivalstva teh mest, vštete ženske in otroke. Od teh mest je najbolj neposredno ogrožen Leningrad in najnovejši pozivi maršala Vorošilova razodevajo težavnost položaja.
Sedaj je Kijev na vrsti
Bern, 9. sept. AS. Po poročilih iz Moskve pravijo, da Schliisselburg ni zaseden, pač pa da je pretrgana popolnoma vsaka zveza med Leningradom in Moskvo. Dalje pričakujejo, da bo vsak čas napaden tudi Kijev od nemških armad.
Napad na romunsko prestolnico
Bukarešta, 9. sept. AS Sovjetski napadi na Bukarešto so se preteklo noč trikrat ponovili. Prvi napad je bil ob enajstih ponoči in sicer ga je izvedlo pet letal. Napad pa je zlomila protiletalska obramba. Ob eni se je napad ponovil in tedaj je padlo nekaj bomb, ki so bile v naglici vržene na prazen prostor in zato niso povzročile nobene škode. Po tretji uri je bil tretji napad. Samo ena sovražna bomba od štirih ali petih, kolikor jih je bilo vrženih, je eksplodirala in zadela tekstilno tovarno »Silva«, ki leži v predmestju. Del tovarne se je podrl.
Efficace attivita delCarma aerea
neirAfrfca settentrionale
Riuscite sortite dei reparti in Africa orientale Bollettino N. 462
Roma, 9. settembre. (Štefani.) S. Fronte di T o b r u c h. Notevole attivita delle nostre arti-glierie. Reparti aerei italiani e germanici hanno bombardato con successo aTobruch, Marsa Matruch, G i a r a b u b e Sidi Barrani depositi niunizioni postazioni artiglierie impianti accantonamenti truppe e concentramenti automezzi. Cacciatori tedesehi hanno aftaCcato 1'aeroporto di Sidi Barrani distruggendo al stio-lo un apparecchio tipo »H u r r i c a n e«. Questa notte velivoli avversari hanno nuovamente sor-volato Palermo lanciando alcune bombe quasi tutte cadute in mare. Pochi danni e nessuna vit-tima. Perdite tra popolazione palermitana cau-sate dalla incursione aerea ieri notte sono šalite a 27 m o r t i e 58 ! e r i t i. II contegno della popolazione per calma e disciplina e stato esem-plare.
NelPAfrica orientale nostri reparti avanzati del caposaldo di Sella Culquabert hanno effet-tuato una sortita il giorno 6 disperdendo gli elementi nemici che li fronteggiavano.
Nella zona di Uolchefit in una nostra azione di mitragliamento aereo sono state inflitte gravi perdite all'avversario.
II piroscafo Esperia e stato affondato da nn sommcrgibile nemieo nel Mediterraneo centrale. La quasi totalita delle persone imbarcate e dello equipaggio e stata salvata delle unita che lo seortavano.
Formazioni della R. Aeronautfea hanno at-taccato nella notte seorsa le basi aero navali delPIsola di Malta provocando incendi e danni nemerosi.
Un nostro velivolo non e rientrato dalPazi-
one.
Minister Farinacci v Hannovru
Hannover, 9. sept. AS. Italijanski minister Farinacci je imel v mestni dvorani pred zbranim občinstvom predavanje, v katerem je povedal med drugim sledeče:
»Mi nismo samo odločeni, da bomo pobili sovražnika kjer koli, ampak da tudi preobrnemo Maginotovo in Stalinovo črto nerazumevanja, da se hočemo le braniti proti gospodarskemu in socialnemu nasilju in uničiti judovsko in boljševi-ško zamisel družabnega reda, ki hoče zastrupiti naše duhovno delo.< Odgovoril je hannoverski Gauleiter, ki je podčrlal bivanje italijanskega ministra v Hannovru, kar ne dokazuje le istovetnost italijanskih in nemških kulturnih pogledov, ampak je tudi skupna manifestacija iste politične volje. Nato je Gauleiter poveličeval Mussolinija in Hitlerja, ki sta kot šefa revolucije popolnoma spremenila svoje naloge.
Razkroj se bo na sovjetski fronti kmalu pokazal
Usodne vojno gospodarske posledice dosedanjih osvojitev na vzhodu
Rim, 9. sept. AS. »Popolo di Roma« razmotriva vojaški položaj na ruskem bojišču. Njegova značilnost je, kakor pravi list, da se velikanska bitka brez prestanka nadaljuje že cela dva meseca med Ledenim morjem in Črnim morjem. Sovjetske vojne sile so utrpele grozne izgube. Izgubili pa bi izpred oči bistveni značaj vojne na vzhodu, ko ne bi upoštevali vrednosti in vpliva gotovih objektov, ki so jih Nemci dosegli in zasedli ali ki bodo v najkrajšem času zasedeni.
List poudarja, da nič več ne velja teorija, po kateri bi prostor in razdalje bile naraven zaveznik Sovjetov. Prav tako za odločilni uspeh mi treba, da zavezniki zasedejo ves ogromni prostor Sovjetske Rusije, ampak je dovolj, da zasedejo tiste pokrajine, ki so vojaško in življenjsko bistvene. Te pokrajine pa so zavezniki deloma že zasedli, deloma pa so se jim zelo približali. Ne smemo prezreti, pravi list, da je samo Ukrajina Rusiji preskrbovala polovico vse njene žitne letine. Popolna izguba Ukrajine bo torej imela katastrofalne posledice za celotno Sovjetijo. Na desnem bregu Dnjepra je sovražnik izgubil tudi Krivojrog, ki je Sovjetom dajal 61% vsega železa Razen tega je bila uničena ogromna električna centrala Dnjepro-stroj, ki je nudila električni tok zelo številnim industrijam, ki so delale za narodno obrambo, pa ne le na desnem, ampak tudi na levem bregu Dnjepra in še dalje v samem donskem bazenu. Donski bazen, ki daje 80% premoga Sovjetski Rusiji, je že damu resno ogrožen od zavezniških vojska.
Na severu je Leningrad obkoljen. Znano je, da je v Leningradu bila zelo mnogoštevilna vojna industrija, posebno za mehanične zgradbe. Leningrajske ladjedelnice so zgradile večino sovjetskih ladij. Trenutno sta bili v ladjedelnicah v gradnji dve veliki oklopnici po 35.000 ton, ena nosilka letal, štiri križarke in veliko število rušilcev in podmornic. čeprav mesto še ni zasedeno, je delo v ladjedelnicah ustavljeno in brez haska. Čim pa bo mesto padlo, pa bo sovjetski vojni stroj zadobil nepopravljiv udarec in posledice tega se bodo skoraj pokazale na celotni fronti.
Na osrednjem predelu bojne črte leži moskovsko industrijsko področje, ki je tudi že naravnost ogroženo, saj se nemške divizije nahajajo že onstran Smolenska.
Res je, da bi se sovjetske čete mogle upirati tudi še v uralski pokrajini, kjer je tudi še številna industrija. Toda ta obramba ne bi imela velikega pomena več za celoten potek vojne, če bi enkrat bila zasedena celotna evropska Rusija s svojimi petimi milijoni kvadr. kilometrov in z vsem svojim brezmejnim naravnim bogastvom. Nemški vojni stroj bi dobil toliko hraniva, da bi poslej vsak nadaljnji odpor bil brezpomemben.
»Do sedaj traja vojskovanje z Rusijo šele enajst tednov. Toda njene vojaške zaloge in njena obramba je že toliko omajana, da je le še vprašanje časa, ko se bo pokazal popolni razkroj tudi na fronti.«
Uspešno delovanje letalstva
v severni Afriki
Posrečeni izpadi posadke v vzhodni Afriki
Vojno poročilo št. 462
Glavni Stan Oboroženih Italijanskih Sil poroča:
Na bojišču pri Tobruku znatno delovanje našega topništva. Nemške in italijanske zračne sile so uspešno obstreljevale pri Tobruku, Marsa Ma-truhu, Giarabubu in Sidi el Baraniju skladišča streliva, topniške postojanke, taborišča čet in prevozne parke. Nemški lovci so napadli letališče pri Sidi el Baraniju in so uničile na tleh eno letalo tipa Hurricane.	*
Ponoči so sovražna letala zopet preletela Palermo in odvrgla nekaj bomb. ki pa so skoraj vse padle v morje. Škode je malo in nobene smrtne žrtve. Žrtve med palermskim prebivalstvom, ki jih je povzročil predsinočnji polet so narasle na 27 mrtvih in 38 ranjenih. Zadržanje prebivalstva v pogledu miru in disciplino je bilo vzorno.
V Vzhodni Afriki so naši oddelki, ki pripadajo posadki v Sella in Kulkvabertu napravili izpad in razkropili sovražne oddelke. Na bojišču
v Uolchefitu je naš napad iz zraka s strojnicami sovražniku povzročil velike izgube.
Ladja »Esperia« je bila v Sredozemlju potopljena od sovražne podmornice. Spremne ladje so rešile skoraj vso posadko in osebe, ki so se nahajale na ladji.
Kraljevo letalstvo je preteklo noč napadlo pomorska oporišča na Malti. Izbruhnili so požari in je škoda velika. Vrnilo se ni eno naše letalo.
Gibraltarska ožina je praktično neuporabna
Tanger, 9. sept. AS Potniki, ki prihajajo lz Gibraltarja, pripovedujejo, da od tistega dne dalje, ko so Nemci potopili 23 angleških ladij v vzhodnem Atlantiku, v Gibraltar ne prihajajo več nobene spremljave. Vprašanje ladijskega prometa je za Angleže zelo kočljivo. Pomorski promet v ožini je omejen na progo nekaterih malih ladjic in še te najrajši plovejo ponoči v skupinah po tri aH štiri.
Amerika posega čez Atlantik
Monrovia v Liberiji, 9. sept. DNB. Izkrcalo se je, po poročilu United Pressa. večje število inženirjev, ki pripadajo vseameriški zračni družbi. Ti inženirji imajo nalogo, da zgn.de letališča in zračna oporišča za letala, ki lete iz Združenih držav čez južni Atlantik na Bližnji vzhod. Govori se, da bo ob zapadni obali Liberije v kratkem zgrajeno več letališč. (Liberija je samostojna zamorska republika s 95.000 km' in nekaj manj kot dva milijona prebivalcev. Leži južno od Dakarja na tako zvani Poprovi obali, ki je med angleško kolonijo Siera Leona in pa med francosko Slonokoščeno obalo Dežela je v političnem in gospodarskem pogledu popolnoma pod vplivom Anglo-sasov.)
Rim. 9. sept. AS Vojaški kritik »Newyork Timesv-a, ki govori o ameriškem razmahu ,v
Atlantiku, zagovarja stališče, da mora Amerika tudi na Azorih zgraditi pomorska oporišča in na zapadni obali Atlantika, Na ta način bo lahko oskrbovala Veliko Britanijo s potrebnimi dovozi in pripravljala morebitno zračno in pomorsko akcijo proti Nemčiji. »Popolo di Roma« piše, da je vojaška strategija Združenih držav popolnoma ofenzivna in izzivalna. Amerika hoče pod svojo oblast spraviti Afriko in Evropo. Po takem za-drzanju Amerike — pravi omenjeni list — zado-biva tudi afera z rušilcem »Greer«-om čisto posebno ozračje.
Hrvatski delavci v Nemčiji
. . Zagreb, 9. gept. AS Od 20. maja do 20. junija je s Hrvatske odšlo v Nemčijo 46.291 delavcev, med njimi 4.920 žensk. Večina so bili rudarji.
Pozabljena vojna
Pod tem naslovom objavlja dunajski dnevnik »Neues Wiener Tagblatt« od svojega sotrudnika naslednje poročilo iz Avignona: »Sedimo v kmetski gostilni južno od Avignona. Nedelja je in kmetje pijejo svoj pinard, katerega potrošnjo so baje pred dnevi racionirali. Gostilničar in kmetje zmajujejo z glavo. Do njih vladni odlok še ni prišel. Tu je vina dovolj. Zakaj bi ga bilo treba tudi racionirati? Tako ni samo z vinom, temveč z vsem. Z jajci, maslom, mesom in [»vrtnino. Tu na deželi nihče ne vprašuje za živilske izkaznice. Ljudje jo vzamejo, če jo že postaviš na mizo. Nihče je pa od tebe ne zahteva pri naročilu jedi. Kakor nepremostljiv prepad leži cesta med bližnjim mestom in sito vasjo.
Kaj pa tudi vedo ljudje na deželi o vojni? Gotovo, časopisje še zmeraj poroča, da vojna nekje še vedno divja. Toda zaupanje ljudstva v časopisje je po kapitulaciji tako padlo, da ga kmet komaj še pogleda. On živi čisto svoje živijenje in se je še bolj zaprl, kakor poprej. Izolacija se mu je posrečila še lažje, ker je zveza mesta z vasjo radi po-m a n kanj a bencina skoraj popolnoma prenehala. Stari kmetje nočejo več nobenih zvez z drugim svetom. V vasi se je vrnilo tudi nekaj ljudi, ki so čuli, da človek na deželi dobi še vedno več za hrano, kot pa v mestu in da je še vedno precej kmet-skih hiš in poslopij brez gospodarjev ter da se človek brez vsega lahko vanje kar naseli in da naslednjega jutra že lahko dobi sveže mleko in jajca. Ljudje pač nimajo nobenega pojma o tem, kai je to kmet in prav nič ne vedo, da je treba na deželi trdo prijeti za delo, če hoče človek priti do pridelka.
Po mestih, vse do Marseilla, so nabiti lepaki Petainove vlade, ki govore o narodni revoluciji in ki pozivajo ljudstvo na sodelovanje za dobrobit naroda. Govore tudi o obnovi, novem rojstvu in vstajenju. Vlada se trudi, da bi svoje ljudstvo iztrgala iz omrtvelosti. Kmetsko ljudstvo pa noče ničesar drugega, kakor svoj mir. Ljudje so veseli, da je sedaj tako malo avtomobilov. Nočejo, da bi zanje vedel zunanji svet. V vsakem novem pozivu, geslu, vidijo nove nemire, novo vojno, nove skrbi. Neza-upni so napram vsemu, kar prihaja iz mesla. Ni-
Itaiijansko madžarsko prijateljstvo
Budimpešta, 9. sept. AS Skupina Fašistične vseučiliške mladine ie na povabilo tamkajšnjega runiverzitetnega odbora te dni obiskala Budimpešto,. Sprejem je bil zelo prisrčen in je pokazal, dr. je vez med obema mladinama že zelo tesna in prisrčna.
Turški optimizem
Stnckliolm, 9. sept. DNB. Po glasovih švedskih listov, ki dobivajo poročila od svojih dopisnikov iz Ankare, je mogoče sklepati, da v Turčiji prevladuje mnenje, da se bo tudi še čez bodočo zimo Turčija mogla držati izven vojne.
Angleška letala nad Nemčijo
Berlin, 9. sept. AS Preteklo noč so britanski bombniki vrgli gotovo število bomb nad zapadno in srednjo Nemčijo ter zlasti pokrajino Kassel. Žrtve so med civilnim1 prebivalstvom.
Angleži zasedli Spitzberge
Lizbona, 9. sept. AS. Angleži uradno poročajo, da so se britanske in kanadske čete izkrcale na Spitzbergih. Številni rudarji, ki so s svojimi družinami bili na otočju, so bili prepeljani na Angleško, kjer bodo morali delati za zaveznika.
Romun?|a na novšh pot h
Bukarešta, 9. sept. AS. V radijskem govoru, ki ga je imel podpredsednik vlade M. Antonescu, je bil podan pregled dela, ki ga je vlada maršala Antonesca v enem letu dovršila. Vlada je dala monarhiji nove zanesljive temelje s tem, da je zopet pomagala do veljave tradicionalni spoštlji-vosti, treznosti in resnosti, ki so od nekdaj odlikovale romunski narod. Maršal je zunanje politično napravil pravilno izbiro, ker se je naslonil na Italijo in Nemčijo, kar mu je omogočilo pridobiti za Romunijo nazaj Bukovino in Besara-bijo. S tem pa je zagotovil veljavo dežele tudi na drugih mejah. Maršal je skrbel tudi za begunce. Zagotovil je boljše gospodarsko razmerje z drugimi državami in je z umestnimi pogodbami z Nemčijo dvignil gospodarski razvoj v deželi. S preiskavo o premoženju nekdanjih veljakov in z odločnim čiščenjem sleherne korupcije je popravil škodo, ki jo je napravil prejšnji režim romunskemu narodu. Prav tako je skrbel za nacionalizacijo individualne posesti. Preosnoval je armado in visoko dvignil njeno borbenost ter jo pripravil za velike narodne osvoboditve. H koncu je podpredsednik izrazil zahvalo maršalu za dovršeno delo.
Obisk pri Lavalu
Pariz, 9. sept. DNB. Poslanik Abetz je v bolnišnici obiskal Lavala in se je z njim rlelj časa razgovarjal. Zdravniki so z zdravstvenim stanjem Lavala in Dčata zadovoljni. Danes je v »Ouvre« izšel prvi članek Deata, odkar je bil na njega izvršen atentat. V tem članku Deat popisuje vtise, ki jih je imel ob napadu na njega in na Lavala.
Smrtna sodba v Belgiji
Bruselj, 9 sept. DNB. Vojno poveljstvo št. (573 je zaradi nasilnih dejanj in nedovoljenega posedanja orožja obsodilo na smrt v Roubaixu rojenega Jeana Batista. Omenjeni je z orožjem v roki napadel pripadnika nemške vojske.
Vojvoda Windsorski v Kanadi
Washington, 9. sept. DNB. Britanska agencija poroča, da bo vojvoda Windsorski obiskal dne 25. septembra mesto Alberto v Kanadi, kjer ima svoje posestvo. Med potom se bo ustavil tudi v VVashingtonu, kjer namerava prebiti en dan. Stanoval bo v angleškem poslaništvu.
V Iranu ne gre vse gladko
Monakovo, 9. sept. AS. »Miinchener Neueste Nachrichten« poroča, da pogajanja med iransko vlado in med angleškim in sovjetskim poveljstvom ne potekajo gladko, ker iranska vlada ni pripravljena sprejeti nečastnih pogojev, ki jih hočeta diktirati London in Moskva. List tudi piše, da vlada nesoglasje med samimi Angleži in Rusi, ker so sovjetske čete zasedle predele, ki so po annraznmu hj]fi določene za Angleža
komur več ne verjamejo, kakor samemu sebi. Bili so namreč prevečkrat pošteno nalagani. To se sedaj krvavo maščuje.
Tudi na vojno hočejo z vso silo pozabiti. To ee jim posreči tem lažje, ker nimajo nobenih skrbi s prehrano in se hočejo pred vsemi hermetično zapreti. Za vojno na Vzhodu čujejo samo od daleč. Oni vedo, kaj je vojna in so jo ponovno izkusili. Njihovi sinovi so padli za Angleže pri Dunquerque, zatem so pa sodoživeli umikanje milijonov na deželnih cestah. In ravno zato, ker 60 vojno 6poznali v vseh njenih strahotah, hočejo sedaj s silo nan;o Čimprej pozabiti. To je razumljivo. Da se sedaj v borbah na vzhodu odločuje usoda Evrope, komaj razumejo. Ne vedo pa tega, da bi še ne bilo njihovega miru in njihove izolacije, če bi bili Rusi zmagali. Tako daleč ne sega njihova jx>litična vzgoja. Tudi ne slutijo, da jih je nemška armada rešila pred kaosom v Franciji. Tudi tega ne, da je hitro nemško napredovanje preprečilo izvedbo načrtov moskovskih j^ačancev. Odkod pa naj tudi vedo? Ne poslušajo nobenega radija in tudi časopisov ne či-tajo. Po kapitulaciji Francije še Ho ne.
Tako žive iz dneva v dan. Obdelujejo slabo svoja poija, hranijo živino, pijejo pinard in razpravljajo o cenah, ki jih dobe za svoje pridelke od verižnikov. Prava trgovina zanje več ne obstaja. V ni;j vidijo prevaro francoskega kmeta. Tudi vedo, kri: > i •""no je padla kupna moč franka. je pa tudi čisto raz t.nljivo, da morajo dobiti za svoje pridelke višje in odgovarjajoče cene. Oni so realisli in računajo san.j z dejstvi. V pobijanju verižništva gie..ajo fimo tlačenje kmeta. Pri tem jih hujskajo tudi sami veriž -d, ki vzdržujejo promet med mestom in vasjo in kmetom prinašajo stvari, ki jih drugače ni več dobiti za noben denar in tudi ne z nakaznicami. Tako vojno, ča'. kavo, tobak, usnje in blago za obleke. Tako je tu na deželi pravica — krivica in krivica — pravica. V teku je sprememba vseh vrednot. Kmeta so predolgo časa lagali. Sedaj je izgubil vero. Vse predolgo časa so ga tudi zaničevali. Zato bo pretveklo še več desetletij, preden ga bodo zopet pridobili za skupnost.«
Kakšna bo letošnja žetev v Evropi
»Mlada Evropa«, ki izhaja v hrvaščini v Berlinu, objavlja članek o letošnji evropski žetvi. V njem je naglašeno, da gleda letos Evropa z mnogo večjim zadovoljstvom na žetev, kakor je mogla lani. Čeprav vreme nekaj časa ni bilo ugodno in je zadržalo neprijazno pomladno vreme zlasti ozimi-no, so topli tedni v začetku poletja mnogo pripomogli, da je bila žetev marsikje zelo dobra. Nagla-šajo celo, da smemo pričakovati izredno dobro žetev. Kmetijsko lice Evrope je zdaj povsem drugačno, kakor pred letom. Zdaj je mogoča enotna obdelava polja, kar je pokazalo že lepe uspehe.
Dežele v severni in zapadni Evropi so kljub vsem vojnim težavam posejale svoja polja v zadovoljivem obsegu. Te dežele so se v letih vedno večje industrializacije navadile kupovati kmetijsko blago v prekomorskih deželah, ki lahko produci-rajo ceneje. Zato je pridelek v evropskih deželah začel nazadovati in kmečko prebivalstvo je zašlo v hudo krizo. Kmečka mladina je odhajala v mesta, kjer je iskala zaposlitve v industriji in trgovini. Že svetovna vojna ie pokazala nevarnost takšnega razvoja in nova Nemčija je prav tako kakor! fašistična Italija napela vse sile, da bi se kmetijsko osamosvojila. Pospeševali sta svoje kmetijstvo na vseh področjih in dosegli takšen napredek kakor nobena druga država z izjemo Nizozemske, ki je, 6vojo produkcijo tudi silno povečala. Italija in Nem-j čija sta sedaj neodvisni od prekomorskega uvoza.
A tudi glede ostale Evrope je treba pristaviti, da kljub vsem težavam ni v toliki meri odvisna od' prekomorskih zalog žita, kakor bi se morda zdelo* tudi po statističnih podatkih. Vedeti je treba, da' je največ prekomorskih življenjskih potrebščin ku-i povaia Anglija, kar upošteva statistika seveda sku-' paj s kontinentalno Evropo Kar se te same tiče,: je berlinski zavod za raziskavanje konjunkture dognal, da prideluje že 90 odstotkov svojih potreb
Italijanščina brez učitelja
82
Sc o rabi nedoločnika.
Snoči uno obdelali nedoločnik kot velelnik, kot absolutni nedoločnik in kot samostalnik. S tem pa pravega poglavja o rabi nedoločnika niti začeli nismo. Preostajajo nam namreč ie v»i ostali številni primeri rabe nedoločnika, ki so podobni iranco-ščini in nemščini in ustrezajo le deloma slovenski rabi.
Predvsem nam je ločiti primere, ko stoji italijanski nedoločnik sam, to je, brez predloga, od primerov, ko ga rabimo s predlogom.
Nedoločnik brez predloga.
1.	Nedoločnik stoji v italijanščini brez predloga (infinito puro — čisti nedoločnik) za naslednjimi glagoli:
Volere (hoteti), potdre (moči), sapčre (vedeti), dovčre (morati), conviene (spodobi se), bisogna (treba je), e d uopo (potrebno je), desiderAre, bra-mare (želeti), solčre (navajen biti), ardire, osare (drzniti, upati se).
Primeri: V6glio seri vere — hočem pisati, Non posso mangiare — ne morem jesti. Devo serivere moram pisati. Bisogna pagare — treba je plačati. Dcsidero entrare — želim vstopiti, figli suole fumare una sigaržtta dopo il pranzo — navajen je pokaditi cigareto po kosilu. Osava appčna prendere del pAne — komaj si je upal vzeti kruha.
Kakor vidimo, je v zgornjih primerih slovensko izražanje z nedoločnikom ne samo mogoče, ampak tudi pravilno (srbski vpliv je: hočem, da pišem — hoču da pišem). — Pogoj za takšno rabo pa je seveda, da gre v obeh delih stavka (hoteti — pisati) za isti osebek (n. pr. jaz hočem — jaz pišem). Če sta osebka različna (n. pr. jaz hočem, da on piše), je nedoločnik za drugi del prav tako nemogoč v italijanščini kakor v slovenščini in je treba drugi del v obeh jezikih izraziti z odvisnim stavkom: jaz hočem, da... — voglio che čgli seriva.
2.	Nedoločnik se rabi brez predloga tudi za glagoli: intendere, sentire, udire (slišati), vedere (videti), fare (storiti), lasciare (pustiti).
Primeri: Lo sento cantare — slišim ga peti. Lo vidi caddre — videl sem ga pasti. Mi iaccio por-tare un caffž — dam si prinesti kavo. Lasciatemi pessAre — pustite me (iti) mimo (skozi).
Slovenščina dopušča v zgornjih primerih dvoje: ali labo nedoiočniki aH pa tvorbo odvisnega stavka: slišim ga, d? (ali: kako) poie; vidci sem ga, da (ali: kako) je padel. Pustite, da grem skozi (mimo).
3.	Nedoločnik se rabi brez predloga naposled tudi za pomožnikom essere (biti), če mu sledi kak prislov: e meglio (bolje je), ž pžggio (huje je), e difficile (težko je), ž facile (lahko je).
Primeri: £ meglio restar a časa — bolje je, ostati doma. £ peggio tacčre — huje je molčati. E' difficile non rispondere — težko je, da ne bi odgovoril(i). E' facile fare la traduzione —- lahko je napraviti prevod (= prevesti). £ meglio vivere un giorno da leone che cento Anni da pecora — bolje je živeti en dan kot lev kakor sto let kot ovca,
Berilo.
Scommčsse origindli.
Nella villa di un cčnte erano riuniti in con-včgno t rž signori dell'Alta aristocrazia.
D6po il prAnzo e quando avžvano disereta-menta bevuto, secčndo il loro costume cominciA-rona a scommčttere.
II conte disse che ognuno di l6ro dovdva pro-porre un cosa, che dovčva essere compiuta subito, ovvero, al contrario, si dovžva pagare lina milita.
Ttitti ne fiirono contenti, ed lino, per cominciA-re, grido:
—	I cappelli nel fu6co o duecžnto lfre di multa.
NelPistžsso momento quAttro cappelli volArono nel fuoco del caminčtto.
II secdndo disse:
—	Tiitti i fazzolčtti nel fu6co o mllle lfre di multa.
II c6nte comandd:
—	Tutte le scarpe nel lu6co o cinquemua lfre di multa.
Cosi tosto alle quattro paia di scArpe tocc6 1'istčssa sorte dei cappelli e dei fazzolžtti.
Finalmčnte, senza alcuna agitazione, il quArto disse a sua volta:
—	Tutti i denti nel fu6co o diecimila lire di multa! e nelTistesso tempo si leviva la dentičra e la gettava nel fuoco
Gli altri tre, meravigliati, versdrono ognuno diecimila lire per 1'originale scommčssa
Pripombe.
1 na sestanku, v družbi. — • nekoliko. — • po. — 1 ne prevedemo; prim. naslednja nadaljevanja našega tečaja! — 1 i tein. — " istesso nam. stesno: če predlogu ,in' sledi beseda, ki se iaf.e.n.ja z ,s impura', stopi pred ,s' tnko Imenovani .prostetiftnl i": 'n Spagna — in Tspagna 1. rod. V zadnjem času se ta raba opuSča. — ' mali kamin. — 8 je zadela. — 8 ko je prišla vrsta nanj.
Ključ k vaji v 81. nadaljevanju.
Obljubiti in dati sta različni stvari, Branje dobrih knjig je mladini koristno. Nisem se mogel zadržati, da ne bi pogledal. Vi lahko govorite. Blaznost je, če hoče kdo vse vedeti. Naučiti se je treba, da se ne dotakneš tistega, kar vidiš. Da se vrne(mo) domov, kakor da ni niči Takšnegale vina? Da bi ga imel(i)! Sredi med besedo in dejanjem je morje. Neiskrenost je, če imaš eno na ustnicah in drugo v srcu. Ob zori pojo ptice. Prispeli smo v cerkev, ko se je maša začela. Pri vstopu v hišo sem videl svojega psa. Soditi druge je laže kakor spoznati lastne napake. Radodarnost ni v tem, da mnogo daješ, marveč v tem, da o pravem času daš. Odšli smo pri sončnem vzhodu. S tem, da si preveč prizanesljiv, tvegaš, da boš pokvaril svoje otroke (glede ,d i' guastare — prim. naslednje nadaljevanje našega tečaja!). Ob koncu meseca napravimo vedno račun. S pomotami se učimo. To zavisi od tega, ker (ali: da) ni imel dobre vzgoje.
Primerjajte slovensko izražanje z italijanskim!
za prehrano sama. Za lansko leto pa je treba imeti pred očmi, da je bila žetev izredno slaba tudi v jugovzhodnih evropskih deželah, ki normalno mnogo izvažajo v druge evropske pokrajine. Na drugi strani je Francija lani pridelala zaradi vojne le 40 odstotkov svoje normalne žetve. Končno so baltiške države prejšnja leta izvažale mnogo življenjskih potrebščin, a lani so bile že pod sovjetsko oblastjo ter je bil izvoz ustavljen. Letos so razmere v vseh teh pogledih znatno boljše in zato boljši tudi splošni izgledi na prehrano,
Letos bodo skoraj vse evropske dežele že pridelale dovolj glavnih kmetijskih sirovin, živeža in krmil. To velja predvsem za krompir in žito. Prejšnja jugoslovanska področja so imela letos posebno dobro žetev, čemur je mnogo pripomogla nemška organizacija.
Mnogo boljSo letino pričakujejo tudi na bivšem Poljskem. V Nemčiji sami je letošnja letina zelo dobra. Preskrba z mesom, mastjo in jajci je naloga bodočega dela, Poskušali bodo pridelovati čim več živinske krme, s čimer se bo produkcija mesa, masti in jajc znatno povečala.
Gospodarstvo
Novi predpisi za preskrbo s svinjino v Itaiiji
»Uradni list v Rimu« prinaša zakon, ki od-j reja nove smernice za preskrbo s svinjskim mesom. Prašiči, ki so namenjeni zakolu, so vinkuli-rani v korist ministrstva za kmetijstvo in gozdove in lastniki prašičev morajo prijaviti vse glave, kis so pripravljene za zakol, v kakršni teži in ki ne presegajo teže 180 kg razen nekaterih vrst živinorejcev. Prašiče, teže nad 180 kg, ki so bili v hlevih dne 4. septembra, je treba prijaviti v 10 dneh, in postopno izročiti sektorju za gojitev živali — FNCPPA. Da bi se doseglo stalno štetje števila živine, morajo rejci prijaviti živalski sekciji CPPA s posredovanjem občine vse izpremembe v stanju" živine, ki so nastopile po 1. juliju 1941. Prodaja za domače svrhe je dovoljena samo pri komadih,, ki ne presegajo teže 80 kg. Zakol je dovoljen šele po 3 mesecih po nakupu. Iz tega pa so izvzeti: 1 prašič za družino z do 6 člani, 2 prašiča z družino do 12 članov in 3 prašiči za družino z več družinskimi člani.
(FNCPPZ: to je okrajšava za nacionalno zvezo trgovcev z živino in proizvodi, CPPA je pa pokrajinski konzorcij mesarjev).
Izgube ruskega trgovskega brodovja
Dne 30. junija 1930 je štelo rusko trgovinsko brodovje 716 ladij z 1,320.000 tonami. Imelo je torej manj ladij kot grška mornarica. Z aneksijo Estonske in Latiške se je brodovje povečalo za 103.0C0 ton, ostanek ladij teh držav pa so zaplenili An* gleži. Sovjeti so v zadnjih letih poskušali modernizirati 6voje brodovje in zgraditi nove močne enote. 35% vseh ladij služi za prevoz nafte. Večinoma pa so tudi to majhne ladje, kajti povprečno znaša to-naža sovjetskih ladij 1700 ton. Za prekooceansko službo je imelo rusko brodovje samo 364 ladij, od tega 60 potniških, 18 petrolejskih in 8 hladilnic'. Petrolejskih ladij je bilo 28 s 133.000 tonami in sicer večinoma v Črnem morju.
Skupno je torej imela sovjetska trgovska mornarica 150 ladij s 420.000 tonami za Črno morje, 84 ladij z 270.000 tonami za Baltsko morje, 100 ladij z 90.000 tonami za Estonsko in Lališko, 100.000 ton ladij pa je bilo v Vladivostoku. Ostanek se je razdelil na Murmansk, Arhangelsk in razna ribiška pristanišča (350 ribiških ladij).
Nemci so uničili 43 ladij v Baltskem morju s
122.000 tonami, drugih 47 pa je bilo hudo poškodovanih. Niso pa znane točne številke o izgubah v Črnem morju. Nemški listi cenijo, da znašajo izgube v baltskem morju 50%, ostalih 50% pa je hudo poškodovanih. Računati je, da je potopljenih in poškodovanih okoli 400.000 ton ladjevja. Tako je izračunati, da je Rusija izgubila 40% svojega trgovskega brodovja. (Piccolo.)
•
Poštni promet med Italijo in Hrvatsko. Po
poročilu agencije Štefani se bo dne 10. septembra začel popolnoma redni poštni promet med Italijo in Hrvatsko.
Jugovzhodna Evropa. Zadnja, avgustova številka mesečnika Jugovzhodna Evrojia, katero sta ustanovila J. Cossuta in prof. Umberto Urbani, je posvečena zagrebškemu sejmu. Posebno veliko prostora posveča mesečnik tudi naši ljubljanski pokrajini. Objavljenih je nekaj slik iz pokrajine obenem s člankom dr. Andreja Budala: »Italijanski kulturni dar Slovencem« v italijanščini. — Kakor nam sporočajo, bo prihodnja številka posvečena Ljubljani in njenemu velesejmu ter bo izšla za velesejem.
Tipizirani proizvodi italijanske tekstilne industrije. Na konferenci italijanske tekstilne industrije v Benetkah je predsednik nacionalnega sindikata italijanske tekstilne industrije, Buratti, navedel, da izdeluje sedaj po naročilu oblastev italijanska tekstilna industrija okoli 1000 raznih vzorcev, katerih sestavina je točno določena. Od vseh surovin se mora 75 % porabiti za izdelovanje tipičnih ■snovi, dočim je 25 % lahko porabljenih za izdelovanje luksuznega in fantazijskega blaga in izvoznih predmetov. Obenem z določitvijo vzorcev so določene nalančno tudi cene. Računajo, da bodo sedanje nizke cene omogočile Italije tudi po vojni nadaljevati z izvozom jn ga celo povečati.
Finančna okrepitev italijanskega filmskega gospodarstva. Kot znano ie pri Banca del Lavoro poseben samostojen filmski oddelek, kateremu je država dala na razpolago znatna sredstva. Sedaj je ta dotacija zvišana za nadaljnjih 30 milijonov lir, katere bo država vplačal v petih letnih obrokih po 6 milijonov lir. Znesek v ieti višini pa bo dala tudi banka sama. Poleg tega more 1M1 (Instituto Mobi-liare Italiano), ki se peča s srednjeročnim kreditom, dajati kredite za napravo ali izboljšanje filmskih naprav (zgradbe, ateljeji), dočim obstaja še poseben konzorcij, ki lahko daje posojila v obliki predujmov, ta konzorcij je tudi v 1MI. Država garantira kredite obeh zavodov do zneska 100 milij. lir. Namen teh ukrej>ov je predvsem povečati domačo filmsko proizvodnjo.
Hrvatsko-romunski trgovinski ^"Mnnu. Med Hrvatsko in Romunijo sklenjena trgovinska po-
godba velja do 31. julija 1942. Kontingenti hrvatskega izvoza so naslednji: 1000 ton strojilnih izvlečkov, 60.000 ton železne rude, 800 ton magne-zita, 500 ton ferosilicija, 100.000 bukovih železniških pragov (od 1. novembra 1941 dalje), 50 ton trikloretilena in drugega blaga v vredhosti 30 milijonov kun. Nasprotno pa bo Romunija dobavila Hrvatski: 10,000 ton petroleja, 500 ton bencina 70—73 oktanov, 16.000 ton bencina za avtomobile, 3000 ton težkega bencina, 600 ton belega špirita, 10.000 ton Dieselovega olja, 11.000 ton kurilnega olja, 5000 ton asfalta, 3000 ton mineralnega olja, 1300 ton parafina, 50 ton butana in drugih plinov in za okoli 4 milijone kun raznih drugih izdelkov. Istočasno je bil sklenjen tudi plačilni sporazum. Preračun obeh valut je naslednji: 100 kun je 300 lejev pri vplačilu in 100 kun je 295 lejev pri izplačilu. Ta tečaj se lahko spremeni s sporazumom obeh narodnih bank. Obe lahko dajeta na klirinška dohroimetja do 15 milij. kun in 45 milij. lejev predujmov. Kompenzacije so izključene.
Proizvodnja povrtnin. V prehranjevalni neodvisnosti imajo vedno bolj važno vlogo povrt-nine. Nacionalna produkcija je v Italiji lani znašala: artičoke 684.000 met. stotov, šparglji 115.000 in druge povrtnine 1,142.000 met. stotov, proizvodnja zelja je znašala 4,354.000 stotov, kolerab 2,470.000, čebule 1,556,000 met. stotov. Sveže zelenjave je bilo producirane: 639.000 stotov boba, 343.000 stotov fižola in 703.000 stotov graha. Proizvodnja paradižnikov je znašala 11,089.000 me-terskih stotov in 3,070.000 stotov melon.
Hrvatskošvicarska trgovinska pogajanja. Dne 1. septembra so se začela trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Švico. Pogajanja potekajo dobro in se nanašajo tudi na plačilni sporazum med obema državama. Zanimivo je, da se za medsebojno izmenjavo blaga ne bodo vzeli kot podlaga konti-genti v količinah, temveč v vrednosti. Poleg tega gre tudi za otajanje hrvatskih terjatev v Švici.
Novi krediti Srbske narodne banke. Srbska narodna banka prevzema sedaj menični in tombardni portfelj prejšnje jugoslovanske narodne banke, ki je v likvidaciji in o tem obvešča posamezne industrijske tvrdke in denarne zavode, ki so bili prej točni plačniki, da lahko tudi v bodoče računajo na njene kredite. — Glavni delež ima pri financiranju sedanjih del Državna hipotekama banka, ki je že začela objavljati svoja mesečna stanja. Od junija na julij so njene hranilne vloge narasle za 19 na 1.062, dočim je gotovina narasla od 327 na 418 milij. dinarjev. Pač pa so se zmanjšala posojila za 2, dolgoročna posojila pa za 6 milij. dinarjev radi odjjiačil dolžnikov.
Dve novi radijski tvrdki v Belgradu. V Belgradu je bila ustanovljena nova radijska družba z glavnico 20 milij. din: »Radio Beograd« in Tele-radio z glavnico 16 milij. din. Prva družba bo obra>- • tovala oddajno postajo na dolge in srednje valove, dočim bo druga delala na kratke valove.
Nova iilmska družba v Belgradu. V Belgradu je bila ustanovljena družba Jugovzhodni iilm z glavnico 2 milij. din.
Nova železnica v Bolgariji. Te dni je pričakovati otvoritve nove železniške proge v Bolgariji od Karnobata do Šumena v dolžini 137 km. To je sedaj druga železnica, ki vodi preko balkanskih gora.
Nemški državni dolg. Iz nemških listov posnemamo, da je dne 31. junija 1941 znašal nemški kon-so! i dira ni državni dolg 52.494.7 (31. marca 1941 47.772.3) milij. mark, dočim je znašal viseči dolg 45.028.5 (38.227) milij. mark.
Hrvatska banka. Pri tej banki je, kot znano, večinski delničar Banca commerciale Italiana. Na mesto dr. Jurija Tomašiča so postali upravni svetniki banke: Hamlet Vio, Zagreb; Alberto d'Agostino iz Milana, in dr. Ivo Belin, tajnik zagrebške borze. Dr. Belin je bil, kot znano, prej prvi viceguverner bivše Jugoslovanske nar, banke.

sm
»SLOVENEC«, Breda, JO. saptenrffoa
Sina 5
Na velesejmu je zelo živo
Zaključna pripravljalna dela — Graditev dveh novih velikih paviljonov
Dobre tri tedne nas še loči od letošnjega ljubljanskega velesejma, ki se bo začel 4. oktobra. Letošnja prireditev pomenja važen mejnik v dosedanjem razvoju ljubljanskega velesejma, saj bodo velesejmski razstavni paviljoni po 20 letih obstoja ljubljanskega velesejma dobili to pot prvič svojo dokončno obliko, smotrno notranjost ler učinkovito zunanjost. Že lani na zimo so začeli graditi na mestih, kjer so stale dolge lesene razstavne lope, betonske konstrukcije za nove paviljone. Vsa zidarska dela so se letos nadaljevala in sedaj so trije veliki, izredno dolgi paviljoni že skoraj popolnoma urejeni.
Prvi paviljon gre levo od glavnega vhoda proti Lattermanovemu drevoredu. Drugi paviljon gre ob Lattermanovem drevoredu in ie najdaljši. Oba ta paviljona veže lična kupola, pod katero je veža in stranski vhod iz Lattermano-vega drevoreda. Tretji veliki paviljon pa gre vzporedno s Celovško cesto. Leži torej desno od glavnega vhoda. V vseh teh treh razstavnih paviljonih so že vstavljena okna s šipami in tudi vrata s šipami. Tlak je povsod že izdelan. Ker bodo hodili obiskovalci po sredi paviljonov, so tlakovali srednji hodnik paviljona z velikimi betonskimi ploščami, katerih medsebojne špranje so zalili z asfaltom. V prvem paviljonu, ki leži levo od glavnega vhoda, so sploh vsa tla pokrila z betonskimi ploščami. V ostalih dveh paviljonih pa je prostor, kjer bodo razstavišča, dobil lesen pod. Vsi paviljoni so na zunaj že pobeljeni. V paviljonu ob Celovški cesti pa so tudi že postavljene vmesne stene, ki ločijo razstavljalce. V resnici so to pot pripravljalna dela na ljubljanskem velesejmu zelo zgodnja in bo z lahkoto mogoče popolnoma urediti vse tri velike razstavne paviljone do otvoritve velesejma.
V velikanskem trikotu, ki ga ti trije paviljoni oklepajo, leži notranje velesejmsko razstavišče. Nasproti glavnemu vhodu stojita paviljona M in N. Ti dve zgradbi sta bili zgrajeni v zadnjih letih in sta zategadelj oba paviljona dobila ličnejšo zunanjost, hkrati pa sta bila neprimerno trdnejše zgrajena kakor druge stare in sedaj že podrte lope. Zato bosta ta dva paviljona začasno ostala. S svojo zunanjostjo, ki se sicer ne bo popolnoma skladala z zunanjo
obliko novih paviljonov, ne bosta niti najmanj molila celotnega vtisa velesejma. Za paviljonom M, ki stoji nekoliko levo od glavnega vhoda, je ostal še paviljon zbornice za TOI, ki je bil svoj čas ludi solidno zgrajen. Vse druge zgradbe, ki so bile zgrajene v resnici zasilno, recimo za posamezne tvrdke, in ki so imele povečini značaj barak in lesenih lop, pa se sedaj umikajo novim stavbam, ki so jih v zadnjem času začeli gradili. Takoj za paviljonom N, ki stoji nekoliko desno od glavnega vhoda, gradijo v podaljšku paviljona N. torej nasproti paviljonu zbornice TOI, nov velik paviljon, ki je dolg okrog 30 m in širok 12 m. Na zunaj bo ta paviljon v skladu z ostalimi velesejmskimi zgradbami. Gradi ga znana industrija avtomobilov FIAT iz Tu-rina. Ta paviljon bo v nekaj dneh v surovem dograjen, nakar ga bodo začeli urejati podrobneje. Priprave za postavitev strešnega ogrodja so že v teku. V trikotu med glavnim razstavnim paviljonom ob Celovški cesti in med paviljonom M in njegovim sicer samostojno zgrajenim podaljškom paviljona tovarne FIAT pa grade sedaj približno prav lako velik nov paviljon, kakor bo paviljon tovarne FIAT. Ta paviljon, ki ga gradi kemična industrija Montecatini, stoji nekako pravokotno na smer paviljonov M in FIAT. Tudi pri tem paviljonu bodo zidarska dela v surovem v kratkem zaključena.
Ze najbolj urejeni del sejmišča je sedaj trikot med levim glavnim paviljonom in med paviljonom ob Latermannovem drevoredu. Tam so že zravnali zelene trate in jih posejali s travo. Prav tako so že dvignili pešpot ob vseh treh glavnih razstavnih paviljonih, ki bodo imeli na zunanji strani tudi razstavne prostore. Streha teh odprlih lop ho segala daleč čez pešpot, ki bo zato tudi ob deževnem vremenu suha. Sedaj dela na vseh paviljonih veliko število delavcev, ki so zaposleni z zadnjimi pripravami. Prispeli so tudi že nekateri razstavljala, ki že poskušajo, kako bodo čim bolj učinkovito uredili svoje razstave. Veliko dela da pospravljanje starih lop, od katerih bo ostalo na novo urejenem razstavišču le nekaj takih, ki bodo s svojo zunanjostjo še primerne za lepo urejeno razstavišče. Urejen je tudi že mogočen portal, ki bo učinkoval vse drugače kakor dosedanja ograja ob glavnem vhodu.
Spori
Atletsko prvenstvo moštev in poedfncev
fe za nami
Najboljše moštvo ima SK Planina, ki je zasedla z 232 točkami prvo mesto, sledi ji SK Ilirija s 14*» točkami in SK Elan s 14 točkami. ŽSK Hermes Planini tudi ne bi ogražal prvega mesta.
Drugemu delu lahkoatletskega prvenstva 'je kakor nalašč močno nagajalo vreme. Ob času mitinga je naliv sicer malo prenehal, toda igrišče je bilo popolnoma razmočeno, po tekali-šču in na naletiščih je bilo polno vode. Na atlete pa je slabo vplivalo tudi hladno vreme in se nikakor niso mogli pravilno ogreti. Gledalcev je prišlo na igrišče zelo malo. Z malo zamudo se je tekmovanje začelo s tekom na 1500 metrov. Košir je tekel samo za prvo mesto, saj za dober rezultat po takem tekališču sploh ni mogoče teči. V tej disciplini je presenetil dobri Ilirijan Megušar, ki se je plasiral pred Kienom na drugo mesto. Vrstni red tekmovalcev je bil: 1. Košir (P) 4:20.6, 2. Megušar (I), 4:21, 3. Kien (P) 2:21.6, 4. Glonar (1) 4:24, 5. Sedej (P) 4:27.8, 6. Kocutar (P) 4:30. Točke: P 13, I 8.
Druga disciplina so bile 110 zapreke. Za Ilirijo je tekmoval samo Jager, ki se je pa zelo odlično izkazal. O izidu tega teka so bile sodbe zelo različne, tekmovalcev skoraj nihče ni poznal, saj so zapreke samo redkokdaj na programu.
Tek 110 m zapreke: 1. Lončarič (P) 17.8, 2. Jager (I) 18.7, 3. Lužnik (P) 20.2, 4. Kraner (P) 20.6, 5. Merala (P) 25. Točke: P 15, I 5.
Skok ob palici: Zaradi zelo slabega terena Janež in Milanovič nista preskočila začetne višine in izpadla od tekmovanja. Skakala sta nato še samo Pribovšek za Ilirijo in Kisel za Elan. Prvi je bil Pribovšek (I) 3.00 m, 2. Kisel (E) 2.75 m. Točke: 1 6, E 5.
Met kopja: 1. Kraner (P) 48.80, 2. Rigler (P) 45.36 m, 3. Sodnik (I) 44.09 m, 4. Vukšinič (E) 39.32 m, 5. Mlakar (I) 39.32 m, 6. čuček (E) 39.25 m. Točke: P 11, l 6. E 4.
Tek 100 m: 1. šušteršič (P) 11.4, 2. Lušicky (P) 12.0, 3. Bratož (P) 12.1, 4. Sodnik (I) 12.2, 5. Krenčič (I) 12.3, 6. Bačnik (P) 12.7. Točke: P 16, I 5. šušteršič je zmagal z velikim naskokom zelo sigurno. Pokazal je, da je odličen šprinter, ter je zmožen teči na boljšem tekališču in v boljših prilikah pod 11.
Met diska: I. Inž. Stepišnik (I) 37.37 m, 2. Dobovšek (1) 35.05 m. 3. Merala (P) 34.37, 4. Slamič (I) 34.79. 5. čuček (E) 32.35, 6. Lužnik (P) 32.31 m. Točke: l 14. P 5, E 2.
Tek 1000 m: t. Obršek (I) 52.9, 2. Skušek (P) 54.4, 3. Pleničar (I) 55, 4. Mravlje (P) 56. 2. Točke: 1 10, P 8.
Troskok: 1. Nabernik (P) 12.78 m, 2. Smolej (P) 12.73 m, 3. Lončarič (P) 12.32 m, 4. Kraner (P) 12.18, 5. Pribovšek (I) 11.95 m, 6. Merala (P) 11.59 m. Točke: P 19,2.
Štafeta 4X400 m: Tekle so za Ilirijo in za Planino po 3 štafete:
1. Planina I. 3:39.1, 2. Ilirija I. 3:41.0, 3. Planina III. 3:52, 4. Planina II. 3:54, 5. Ilirija II. 3:54.2, 6. Ilirija III. 4:04.8. Točke: P 26, I 16. >
Razmerje točk po zaključenem tekmovanju je sledeče: Planina 232 točk, Ilirija 149 točk, Elan 14 točk. Planina si je priborila ogromen aiaskok 83 točk in s tem pokazala, da je najmočnejši klub v Ljubljanski pokrajini. Ker pa ŽSK Hermes ni tekmoval, to še popolnoma ne drži in se bo smela SK Planina imenovati najmočnejši klub šele tedaj, ko premaga še Hermes. Do tega tekmovanja pa bo v kratkem prišlo.
Med poedinci je dosegla tudi Planina največ prvih mest, 12, Ilirija pa 6. Plenina je močno prevladovala v tekih, Ilirija v metih, pri skokih so si pa točke delili skoraj na polovico. Vsi prvaki v posameznih disciplinah so dobili naslov prvaka za letošnje leto ter plakete, ki so jih razdali takoj po končanem tekmovanju. Vse tekmovanje je noteklo popolnoma dobro, na rezultate drugega dne, ki so zelo slabi, je vplivalo vreme. Atleti Planine, ki jih je tudi številčno največ, so se pokazali v odlični luči ter jamčijo klubu, da j« nekaj časa pri nas ne bo
imel resnega nasprotnika. Veliko zaslug za to ima tudi trener in požrtvovalni načelnik lahkoatletske sekcije.
*
Anton Cerer je v dobri formi. Pred nedavnim je plavalec Anton Cerer v Celovcu v prsnem plavanju na 200 in prehitel evropskega prvaka Bal-keja, kar je vzbudilo izredno presenečenje, saj je bil Cererjev čas izredno dober, namreč 2:43,2. 100 m jjrsno, pri čemer je vso progo preplaval v Pri nadaljnjih tekmovanjih je plavar Cerer tudi metuljčku v času 1:12,6. Na istih tekmah v Celovcu je na 100 m v crawlu dosegel najboljši čas Schroder z 1:00,8.
Zbor slovenskih plavalnih sodnikov. Za pokrajinsko plavalno prvenstvo poedincev v dneh od 10. do 12. t. m. določam naslednj sodniški zbor: vrhovni sodnik inž. Stergar, starter: Tram-puž, sodnika na cilju: Dobrota, dr. Bradač, sodnika na obratu: dr. Šel, Košak, sodnika za wa-terpolo: dr. Stegnar in Vrankar. — Vsi ostali gg. sodniki se pozivajo, da se stavijo vrh. sodniku na razpolago kot časomerilci.
Razpis ženskega lahkoatletskega prvenstva za naslov prvaka ljubljanske pokrajine. Slovenska lahkoatletska zveza v Ljubljani razpisuje žensko lahkoatletsko tekmovanje za naslov prvaka Ljubljanske pokrajine v obliki troboja Planina : Hermes : Elan v izvedbi S. k. Elana v Novem mestu. Tekmovanje bo 14. septembra na Loki v Novem mestu, ob 9. dopoldne. V vsaki disciplini lahko nastopita za posamezni klub po dve tekmovalki. Moštvo, ki si pribori največje število točk, prejme naslov prvaka Ljubljanske pokrajine. Ocenjuje se vseh 6 mest in sicer prvo mesto 6 točk, drugo 5 itd. V primeru, da dobita dve moštvi enako število točk, odloči večje število prvih, drugih oziroma nadaljnjih mest. Pravico do tekmovanja imajo članice klubov, včlanjenih v SLAZ in tam verificirane. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih SLAZ. Prijave je poslati najkasneje do sobote, 13. septembra, na naslov: Povh Dušan, Novo mesto, Ljubljanska cesta 28. Tekmuje se v naslednjih disciplinah: Teki: 80 m in štafeta 4 X 60m. Skoki: v dalj in v višino. Meti: krogla (4 kg), kopje (600 g), disk (lkg). Vrstni red tekmovanja se bo določil pravočasno in to po dogo-
voru med zastopniki klubov. Moštva naj nastopajo v enotnih dresih. ,
V tekmi za svetovno prvenstvo v welter teži
je premagal po točkah F. Cochrene dosedanjega prvaka Živiča. Dvoboj je bil v Newyorku.
Teniški turnir v Salsomaggiore. V nadalje, vanju turnirja sta zopet nastopila Smerdu in
Sernec-Mairova in sta bila poražena. Smerdu je nastopil v moškem doubleu z Agazzijem. Sernec-Mairova pa je nastopila v ženskem singleu druge in tretje kategorije. Rezultati so bili naslednji: Moški single: Scoti : Chitari 6 : 3, 6 : 1; Bosi : Caniato 6 : 4, 6 : 3; Sada : Belardinelli 6 : 3, 6 : 4; Cucelli : Taroni 6 : 2, 2 : 6, 6 : 4; Sada : Rado 6 : 1, 6:1. Ženski single: Marocco : Man-fredi 6 : 3, 4 : 6, 6 : 3; Parmeggiani : Bologna 6 : 1, 6 : 2. Moški single druge in tretje katego-rije: Storti : Vrioni 6 : 4, 6 : 4; Belardinelli : Parri 6 : 3, 7 : 9, 6 : 2; Agazzi : Monti 6 : 4, 5 : 7, 6 : 3. Ženski single druge in tretje kategorije: Velo : Facchinetti : Bologna 6 : 4, 6 : 1; Parmeggiani .: Brenta 6 : 0, 6 : 0; Franzoni : Serner-Mairova 8 : 6, 6 : 2. Moški doulde: Bossi In Sada : Alberton in Storli 6 : 1, 7 : 5; Vrioni in Scoti : Smerdu in Agazzi 7 : 5, 6 : 4; Taroni in Rado : Pautassi in Medici 5 : 7, 6 : 0, 6 : 4. Mešani double: Parmeggiani in Caniato : Farchi. netti in Bossi 6 : 4, 6 : 2; San Donnino in Cucelli : Sacchetti in Gatti 6 : 1, 6 : 1,
Iz Trsta
Biserni zakonski jubilej sta obhajala v Trstu zakonca Ivana in Karel Mamolo. Oba sta pristna Tržačana, rojena v Trstu. Gospa Ivana, iz rodbine Radačič, se je rodila 6. maja 1802, njen soprog Karel Mamolo pa 6. oktobra 1859. Imela sta svoje-časno trgovino s slikami v via Felice Veneziana. Oba sta kljub visoki starosti Se čila in čvrsta ter sta obhajala 60 letnico poroke v velikem krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov. Jubilej biserne poroke jc za Trst jako redek, pa je vse mesto z veliko pozornostjo sprejelo novico o srečnem zakonskem paru, ki je v 6logi in sreči dočakal tako visoko starost.
Zlato poroko sta praznovala v Trstu 74 letni urar Ivan Giappolini in njegova 68 letna soproga Rozina. V njunem zakonu se je rodilo 18 otrok, od teh jih živi še 8. same hčere, ki so vse poročene. Oba imata še obilo vnukov in tudi že pravnuke.
Kapucinska cerkev na Montuzzi je proslavila v nedeljo 7. septembra praznik Presv. Srca s slovesno službo božjo dopoldne, popoldne pa z veliko procesijo, ki se je vila po griču sv. Justa med nasadi Spominskega parka ob veliki udeležbi ljudi.
Kolesarski praznik. Italijanski kolesarji so si izbrali za svojega patrona in zavetnika Angela varuha. V nedeljo 7. septembra so tržaški kolesarji ta praznik slovesno praznovali. V cerkvi sv. Vin-cenca Pavelskega je bila slovesna sv. maša, po maši pa je duhovnik ob 12 blagoslovil pred cerkvijo zbrane kolesarje. Bila je tam cela armada tržaških kolesarjev s svojimi kolesi, na katerih so se po blagoslovu odpeljali izpred cerkve v vse smeri.
Septembra )e Trstu lepo. Poletje je bilo letos v Trstu vroče. Tudi v avgustu ni vročina nič odnehala, v pasjih dnevih je pritisnila še z večjo silo, kakor poprej. Poslovil pa se je avgust s hudimi nalivi, ki so ozračje ohladili. September nam je prinesel spet lepe sončne dni, toda pripeke, kakor je bila julija in avgusta, ni več. Sedaj je v Trstu najlepše, september je mesec, ki je Tržačanom najbolj všeč. Ozračje je prijetno toplo, da prehude vročine več ne čutimo, pa vendar je še ugodno kopanje v morju; morska voda se ne bo še tako kmalu ohladila. Narava nam nudi sedaj najlepše, najboljše svoje sadeže. Grozdje je mehko ter ga je na trgu dovolj, fige zorijo po vrtovih, so že sladke in bodo kmalu čisto medene. Med trto vabeče rdijo duhteče breskve, ki so letos obilno obrodile. Vmes med njimi so niandlji, polni zrelih sadežev. V sadovnjakih obirajo višnjevo nadahnjene zrele slive in rumena jabolka. Meščani iz Trsta sedaj najrajši zahajajo iz mesla v okolico, v lepo naravo. Občudujejo bogastvo sadovnjakov, polj in vinogradov.
Mali Smarin na Rakovniku
Na Mali Smarin se je na Rakovniku zopet slovesno praznovaln obletnica posvetitve Marijinega svetišča. Kol vsako leto so številni romarji ludi letos že na večer pred praznikom napolnili prostorno cerkev in trg pred njo, nakar je večina od njih vso noč prebila v cerkvi, kjer so si v presledkih sledile nočne pobožnosti, med njimi ura češčenja pred Najsvetejšim, izpostavljenim od 11 do 12. Oblegane spovednice in številna sv. obhajila, ki so se začela deliti že v ranih jutranjih urah, pa so dokaz, da so se romarji napotili na Rakovnik iz prave globoke pobožnosti in iz srčne potrebe po verski utehi.
Na Mali Smarin so si v nepretrgani zaporednosti sledile sv. maše od 5 do 11. Ob 10 je daroval g. kanonik Anton Vovk slovesno sveto mašo, katero je brezhibno spremljal izvežbani domači pevski zbor pod vodstvom g. Silvcslra Miheliča.
Na jginljivejša pa je bila dvakratna popoldanska pobožnost, h kateri je kljub slabemu vremenu prihitelo na stotine in stotine Marijinih častilcev. Služba božja ob 2 popoldne je bila namenjena zgolj mladini, za katero je imel jedrnat priložnostni nagovor g. kanonik. Ob napeti pozornosti mlndih poslušalcev je razvijal strnjene misli: Evharistija, Marija — mir! Govoru so sledile pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Druga popoldanska služba božja je bila ob pol štirih — in zopet se je cerkev, napolnila do zadnjega količka.
Kljub neugodnemu vremenu se le torej proslava Malega Šmarna na Rakovniku vršila v najširšem obsegu in ob najgloblji pobožnosti številnih udeležencev.
Franc Bartol — 70 letn!k
V lepi sodraški kotlini, 20 minut od trga, stoji na prijaznem gričku, imenovanem »Ho6ta«, odkoder je prelep razgled po vsej kotlini ter na ribniško dolino, lepo urejena »Hostarjeva domačija«, obdana od sadnega drevja, njiv, senožeti in malega gozdiča. Tu se je rodil 10. septembra 1871 današnji 70-letnik. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem trgu. S svojo pridnostjo pa 6e je povzpel do uglednih položajev. Po prevzemu posestva si je izbral za življenjsko družico hčerko iz ugledne Oberstarjeve družine, s katero živi v najlepši slogi in ljubezni. Rodilo se jima je 13 otrok, od katerih jih živi še 10 ter so do najmlajših dveh vsi dobro preskrbljeni.
France Bariol, ki živi redno v Ljubljani, je mož dela, molitve in dobrih del. Pogosto ga vidimo tudi ob delavnikih pri mizi Gospodovi. Bil je 13 let župan sodraške občine ter več let predsednik županske zveze. V tem času sta bili povečani šola in župnišče v Sodražici ter ustanovljena živinorejska zadruga, ki še danes obstaja ter se dobro razvija. Kot izboren pevec je ustanovil pevsko društvo »Glas«, ki je bilo dolgo edino te vrste na deželi. Bil je 4 leta deželni poslanec ler pozneje referent za kmetijstvo pri bivšem deželnem odboru. V tem svojstvu si je prizadeval zlasti za povzdigo živinoreje ter je preskrbel iz Švice znano »montafonsko pasmo«, ki se je izkazala kot najprimernejša za našo Dolenjsko. Bil je tudi med soustanovitelji »Ljudske posojilnice« v Ljubljani. Poznan je tudi kot strokovnjak v lesni trgovini ter veščak v ocenjevanju gozdov in posestev. Naš slavljenec je prijeten družabnik in priljubljen v vsaki družbi.
Dasi je preživel v svojem življenju mnogo težkih udarcev, ki pa jih je prenašal vedno z zavidanja vredno mirnostjo ter z občudovanja vredno potrpežljivostjo in vdanostjo v božjo voljo, si je ohranil mladeniško čilost. Saj ga še danes pogosto vidimo na kolesu, ko hiti po poslovnih potih.
Ob nastopu 8. križa Ti kličemo, dragi France: »Bog naj te ohrani še mnogo 6rečnih let, polnih božjega blagoslova.«
Stanje naše svinjereje
Pri naših maloposestniških razmerah je svinjereja dokaz važna panoga našega kmetijstva. Svinjereja ne nudi našemu kmetu, malemu obrtniku in delavcu samo potrebne hrane, masti in mesa, temveč mu je tudi važen vir dohodkov v njegovem gospodarstvu. Svinjereja omogoča najbolj koristno izrabo vseh mogočih odpadkov, kuhinjskih in drugih, kot n. pr. slabega žita, prebranega krompirja in sličnega. Tudi se denar, naložen v svinjerejo, zelo hitro vrača nazaj v gospodarstvo.
Številčno stanie
Po uradnem štetju iz leta 1941. je bilo v Ljubljanski pokrajini skupno 58.902 prašičev, od tega 38.718 prašičkov pod enim letom, 188 plemenskih merjascev, 8076 plemenskih svinj in 11.920 prašičev starih nad eno leto.
Fronte russo: artigleria italiana da campagna ln Ironta: italijansko poljsko topništvo
atlesa delFordine di aprire 11 ftioco. — Rnska čaka na povelje, da začne streljati.
Povprečno pride v naši pokrajini na 100 ha celokupne površine 12.4% glav, na 100 ha kmetijske površine 20.8% in na 100 ha obdelovalne površine pa 61.6% glav. Te številke so približno za tretjino nižje kot pa so bila povprečja za vso Slovenijo, kar pomeni, da so okraji z bolj razvito svinjerejo ostali izven današnje Ljubljanske pokrajine. Pa tudi izmed sedanjih okrajev Ljubljanske pokrajine ostanejo nekateri mnogo pod povprečjem; kočevski ima n. pr. Ie 11, a logaški le 16 svinj na .100 ha kmetijske površine, znatno boljši je del bivšega krškega okraja, ki je dosegel 48 glav na 100 ha kmetijske površine.
Pasme
Prvotno je bila pri nas razširjena domača svinja, ki je bila bolj grobe konstitucije, visokih nog, dobra predvsem za mast, vendar bolj počasno rastna in slabo rodovitna. To pasmo je že precej izpodrinila v prvi vrsti nemška po-žlahtnjena svinja (bela z visečimi ušesi), deloma v okrajih Krško in Novo mesto, pa tudi nemška žlahtna svinja (s pokončnimi ušesi). Obe pasmi — zlasti pa žlahtna — sta sposobni bolj za proizvodnjo mesa kakor pa masti.
Strokovnjaki cenijo, da doma spitajo ln zakol jejo od zgoraj navedene množine okrog 24.116 komadov s povprečno težo okrog 120 kg, to je skupno 2,893.920 kg žive teže. Računajo pa, da se ob zakolu dobi 37.5% žive teže mesa, brez glave in nog, ter 32.5% masti (salo, dro-bovna mast in slanina). Ostala teža odpade na drobovje in kri, glavo, noge ter ostale za prehrano neuporabljive dele.
Po gornjem računu bi v naši pokrajini zaklana živina prašičev dala 1,085.220 kg svežega mesa in 940.524 kg svinjske masti, na osebo bi torej prišlo letno 3.20 kg svežega mesa in okrog 2.76 kg masti domače proizvodn je. Iz teh številk vidimo, da domača proizvodnja masti še daleč ne zadostuje za kritje potrebe ter smo zaradi tega navezani na uvoz. Treba pa je upoštevali, da bi znašala domača proizvodnja mesa in masti množino po gornjem približnem računu le v normalnih letih, ko je bila mogoča nabava živinskih krmil, predvsem ječmena, koruze in otrobov v vsaki količini in po nizkih, zmogljivih cenah. V sedanjih razmerah pa moramo zaradi pomanjkanja krme računati ludi z manjšo proizvodnjo svinjskega mesa in masti.
Potrebno pa je seveda, da naša prašičereja izkoristi sedaj vse možnosti za zvišanje proizvodnje masti in da zaradi lega pospešujemo tiste pasme, ki so bolj sposobne *a pilanje na mast.	(»Orači).
te vuovice
Koledar
Sreda, 10. septembra: Nikolaj Tolentineki, spo-znavalec; Pulherija, cesarica; Hilarij, papež.
Četrtek, 11. septembra: Prot in Hijacint, mu-čenca; Milan, škof; Teodora, sveta žena.
—	Romarski shod na Planinski gori bo samo v Studencu.
•
Poslano. Zvedel sem. da se v zadnjem času trosijo o meni neresnične novice z zlobnim namenom. Prosim prijatelje in znance in druge poštene ljudi, da mi vsakega, ki hi take govorice iznašal ali razširjal, sporoče, da morem proti tej častikraji nastopiti. — Tomcc Ernest, profesor klasične gimnazije.
—	Ogenj v Lokvici pri Metliki. V četrtek, dne 4. septembra zjutraj je nastal precej velik ogenj v vasi Lokvica. Goreio je pri pos. Kraševcu p. d. Šukljetu. Ogenj je izbruhnil na podu, ki je pogorel do tal, prav tako tudi kozolec in pod 60seda Zajca. Pogorelo je veliko krme, orodja in strojev ter ves žitni pridelek. Ker se je ogenj hitro razbesnel, ni bilo mogoče ničesar rešiti iz gorečih poslopij. Požar so vili gasilci mogli le omejiti, da se ni razširil še naprej po vasi. Domača in sosedne gasilske čete so bile takoj na kraju požara. Posestnika trpita veliko škodo, ker sta bila zavarovana za nizko vsoto.
—	Izšli so v založbi knjigarne Ant. Turka nasl., Ljubljana, Pražakova 12, v žepni obliki: Slovensko italijanski slovar, 430 strani, ca. 26.000 besed, vezan v platno L 20; Italijansko slovenski slovar, vezan v platno, L 16. Oba dela skupno vezana v platno L 35. Dobijo se tudi v vseh drugih knjigarnah.
—	Na Krasu cvete ajda. Lep je letos Kras, da ga Kraševci takega skoraj ne pomnijo. Vsako leto je suša že julija vse požgala, v septembru je bilo po Krasu že vse rjavo. Letos pa je deževje vedno ob pravem času zalivalo ter je Kras še vedno zelen. Po travnikih so pokosili otavo in sedaj ima živina obilo paše. Po njivah zorijo jesenski pridelki, krompir je izkopan in fižol obrani koruza pa se je tako bohotno razrastla, kakor ni že dolgo bila. Najlepši okras pa si je nadel Kras sedaj. Po Krasu cvete ajda, povsod se beli njeno dubteče cvetje. Vse svoje njive, na katerih so poželi žito. so Kraševci letos zasejali z ajdo. Iz vsake kraške dolinice, ki jo zgoraj pri vrhu obdaja kainenito obzidje, se dviga v vročem septemberskem soncu opojen duh po cvetoči ajdi. Na vseli teh njivah in njivicah pa šumi in brni — pridne čebelice nabirajo med, ajdova paša je letos izhorna in čebelarji bodo imeli obilen pridelek v 6vojih čebelnjakih. Kraška ajda je letos visoko zrasla, suša ji ne more več blizu ter bo lepo dozorela.
—	Film o sestanku Duceja in Fiihrerja na vzh. bojišču. Včei?j so v trzašksm kinu »Exel-sior< prvič predvajali dokumentarični film o sestanku Duceja in Fiihrerja na vzhodnem bojišču. Da je za ta velezanimiv film vladalo izredno ve. liko zanimanje, je v polili meri dokazala obilna udeležba.
—	Radijska razstava v Milanu. Od pretekle sobote dalje je v Milanu odprta XIII. narodna radijska razstava, ki je letos zaradi izrednih vojnih razmer še prav posebno zanimiva Odprli so jo v navzočnosti prometnega ministra Eksc. Host-Venturija, zastopnikov krajevnih oblasti in številnih tehniških strokovnjakov. Odprta bo do 14. septembra in se na njej lahko vsi prepričajo, da se. danja vojna razvoju italijanske radijske industrije ni prav nič škodovala. Nasprotniki Italije bi kaj radi dopovedati svetu, da je vojna tudi na tem polju v Italiji zavrla delo Toda to ni res, saj o tem govore številni najsodobnejše zgrajeni sprejemni in oddajni radijski aparati kakor tudi televizijski aparati, ki jih na milanski razstavi letos razkazujejo.
—	Osem sinov in 47 vnukov. Zavidanja vredno število vnukov ima neki Giusseppe Porchet-to, doma nek je v Liguriji. Star je danes že 91 let in jih še kaj krepko prenaša. Vnukov ima zdaj nič manj koi 4", kar je vsekakor rekord, ki ga ni kar tako lahko prekositi. Porchetto je imel osem otrok, štiri sinove in prav toliko hčera, ki so zdaj razveselili svojega sivolasega očeta s 47 vnuki.
•mita
1 Italijanščina na Trgovskem nčiliščti Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 13. Tečaji se prično: začetniški 10. seplembra, nadaljevalni 11. septembra. — Telefon 40-48.
1 Zvišanje honorarja strokovnih učiteljev na nadaljevalnih šolah. V eni zadnjih številk smo že poročali, o čem je razpravljal odbor strokovno nadaljevalnega šolstva. Med najvažnejšimi točkami seje je bilo tudi vprašanje zvišanja honorarja za učilelje. ki na teh šolali poučujejo. Upraviteljstvo strokovno nadaljevalne šole za stavbne obrti je predložilo magistratu prošnjo, v kateri prosi, naj se izenačijo honorarji učiteljev s tistimi honorarji, ki jih prejemajo učne moči s fakultetno izobrazbo, ali pa meščanskošolski učitelji. Honorar naj se izenači na 25 lir za učno uro. K temu predlogu je imel zastopnik Visokega komisariata pomisleke, ko je dejal, da čl 53 uredbe o strokovnih šolah predpisuje honoraije za učitelje na strok, šolah po njihovi strokovni izobrazbi. V razpravo so posegli številni prisotni, končno pa so sklenili, naj se zadeva, kar se honorarja učiteljev tiče, s priporočilom za povišanje pošlje in odstopi Visokemu komisariatu v pristojno poslovanje in odločitev.
1 Skladišča za krompir potrebuje mestni preskrbovalni urad, ker namerava, kakor smo že či-tali, Ljubljančanom za zimo zagotoviti čim največje množine zdravega krompirja po najnižjih cenah. Zato mestni preskrbovalni urad prosi lastnike primernih skladišč, naj mu taka skladišča čimprej ponudijo.
I Mestni tržni urad zaradi snaženja prostorov v ponedeljek in torek 15. in 16. t. m. ne bo posloval za stranke.
1 O zatvornici pri stari cukrarni smo te dni brali, da je načrt za nje arhitektonski del napravil mestni gradbeni urad. Zaradi takih zmotnih informacij med našim občinstvom sploh prevladuje mnenje, da mestna občina ljubljanska regulira Ljubljanico, ali pa, da vsaj odločuje pri regulacijskih vprašanjih. Zato fmo že večkrat opozarjali, da vsa regulacijska dela vodi terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice, ki je bila vedno podrejena bivšemu ministrstvu graab. Pri teh delih torej ljubljanska mestna občina ne odločuje, pač pa mora plačevati velik del 6troškov ter prispeva tudi osebje. Tako je tudi načrte za jez in zatvornico pri Sv. Petru napravila terenska tehnična 6ekcija za regula-
cijo Ljubljanice, nato je pa na predlog Ljubljane univ. prof. Jože Plečnik načrt še arhitektonsko izoblikoval in mu dal zares lepe oblike, da bo zatvornica mestu tudi v okras. Res je, da se mestna občina ljubljanska vedno prizadeva za pospešenje regulacijskih in melioracijskih del ter v ta namen vedno žrtvujejo določene velike vsote, saj ta dela smatra za svoje življenjsko vprašanje, nikakor pa nima pri teh delih toliko vpliva, da bi bila kolikor toliko odgovorna za izvedbo ali hitrejši tempo pri regulacijskih delih.
Privatna dvorazredna
TRGOVSKA ŠOLA
(s pravico javnosti) Zbornice za trgovino in industrijo Trgovski dom — Gregorčičeva 27
Vpisovanje do 15. septembra Tel 33 40
Radio Ljubljana
Sreda, 10. septembra. 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 lahka glasba. Med odmorom ob 8. napoved časa — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 operetna glasba — 13 napoved časa in poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 vokalni kvartet Lombar in kmečki trio — 14 poročila v italijanščini — 14.15 orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija — 14.45 noročila v slovenščini — 17.15 koncert violinista Karla Sancina, pri klavirju L. M. Škerjanc — 19 tečaj italijanščine, vodi prof. dr. Stanko Leben — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 saksofon igra Miloš Ziherl — 20 napoved časa in poročila v italijanščini — 20.20 komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40 orkester pod vodstvom mojstra Angelinija — 21.10 himne in koračnice — 21.30 predavanje v slovenščini — 22 izbor značilnih italijanskih pesmi pod vodstvom mojstra Prata — 22.20 pestra glasba — 22.45 poročila v slovenščini
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska 10 in mr. Bohinc ded., Rimska c. 31.
Poizvedovanja
Zatekel se je mlad lovski pes. Vprašati v kinu Matica.
Rdeči križ sporoča
Na Poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce prosimo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b. Aljaš Frančiška, Bensan Andrej, Kovačič Marijo, Novak Janez, Šetinc Ivo. — Pošto naj dvignejo: Bregant Sonja, Jarška c. 36, Ga-brijeičič Hela, Levstikova 4, Glažar-Iglič 2uža, Pražakova 10, Knez Ivan, posestnik in prevoznik, Vič, Korene Anton, Rožna dolina c. VIII-28, Kranjec Silvo; prosv. inšpektor, Kunaver Anica, Pe-ričeva 8, Lavrič Irma, Koroška 10, Markič Mica, justična palača, Maršič Vera, Hrenova 11, Mušič Zoran, akad. slikar, Erjavčeva c. 24-IL, Operman Marija, Detelova ul. 5, Pajinič Lenka, Vzajemna zavarovalnica, Lesničar Tatjana, Rožna dolina c. VIII-33, Povodnik Metka, dijakinja Krekove gospodinjske šole, Preskar Milan, kavarna Emona. Ramovš Franc, Miklošičeva c., Rovšek Ivanka, fin. direkcija, Sever Janez, profesor, Ježica, Stanovnik dr. Aleš, Miklošičeva 7, Tavželj Milica, učiteljica, Ježica, Trkavec Fani, Gledališka 4, Tovornik Jakob, Visoki Komisariat, Traun Vanda, Bleiwei- J sova 2, Turna dr. Boris, Fiignerjeva 9, Urch Josip, Verstovškova 6, Velikonja Narte, književnik, Vesnaver Ljubo, Gradišče 2, Vidmar Mirko, učitelj, Vojer Justina, Kadilnikova 6, Vzajemna zavarovalnica, Zavadlav Dušan, Turnerjeva 24, Združenje pooblaščenih graditeljev, Trdinova ulica, Zorman Ivan, Narodna galerija, Mešek Ivan, davčni inšnektor.
Gdč. Žiberna Zmagoslava naj se zglasi v svrho informacij v tajništvu. Ga. Zajec Marija, Prečna 1, naj se zglasi v tajništvu. G. Schein Jožef, dijak, naj dvigne izpričevalo in dokumente, ki jih je verjetno pozabil v naši pisarni.
V počaščenje spomina blagopok. ge. Marije Ziiič je darovala ga. Valentina Colarič RK 100 lir namesto venca na krsto. V počaščenje spomina iste ge., sta darovali gdč. Mathian Ivanka in Josipina 100 lir. Ga. Sernec Marica je podarila RK 50 lir. Plemenitim darovalkam iskrena hvala.
Zaradi odpreme pisem naj se zglase odpoši-liatelji, ki so pisali sledečim naslovljencem: Sadar Drago, Smederevska Palanka, Antonič, Belgrad, Sajovic Lovro, Valjevo.
Iz Črnomlja
mu prizadejala močne opekline po glavi in desni roki. Močno se je opekel tudi J. Kobentar. J. Rozman si je zlomil ključnico, Leopold Pristov je pa zadobil rano na glavi. Vsi ponesrečeni delavci so v službi pri KI D.
Zborovanje litijskih gasilcev. V Litiji so imeli oni dan zborovanje tamošnji gasilci, katerim je župan inž. Puschmann govoril o novih pravilih za gasilska društva, njihovih pravicah in dolžnostih.
Na snežišču .Skute je spodrsnilo J. Kosu, ki je padel 15 m globoko in se močno poškodoval. Gotove smrti ga je rešilo moštvo iz Celja, ki ga je prepeljalo tudi v l>olnišnico.
V Zgornjem Tuhinju je bilo te dni ocenjevanje bikov. Od 13 prignanih živali je dobilo dobro oceno samo 6.
Posestniku Gašperju pri Sv. Križu pri Tržiču je te dni zgorel kozolec, ki je bil poln snopja letošnje pšenice. Škoda je precejšnja.
Smrtna nesreča. Dne 30. avgusta so našli v Lok^ mrtvega 221etnega tesarja Jakoba Tršana iz Hraš. Preiskava je ugotovila, da je pok. Tršan spodrsnil pri polaganju tramov med prvim nadstropjem in podstrešjem in padel 6 m globoko. Pri padcu si je zlomil tilnik in ostal na mestu mrtev.
Avtobusna proga med Tržičem, Radovljico in Bledom je od 25. avgusta zopet vpostavljena.
Iz Spodnje Štajerske
Mariborsko gledališče. Sedanji upravnik mariborskega gledališča Robert Falzari je imel te dni razgovor z urednikom >Marburger Zei-tung« o bodočem programu mariborskega gledališča. V razgovoru je novi upravnik poudarjal, da bo mariborsko gledališče pod novo upravo gojilo opero, opereto in dramo. Za izvedbo svojega načrta je dobil primerne moči iz vseh važnejših nemških umetniških središč.
Državni teden za nemški kulturni film. Sedanja uprava na Spodnjem Štajerskem močno pospešuje predvajanje nemških kulturnih filmov. Vsa kina morajo te filme predvajati pred vsako redno predstavo. Ob nedeljah in praznikih so pa predstave tudi dopoldne. Da bi kulturnemu filmu dali še večji poudarek, bo letos od 21. do 28. septembra v Monakovem državni teden posvečen samo kulturnemu filmu.
Strokovna šola za voditelje delovnopolitič-nega urada v Mariboru. V petek je bil v Mariboru poseben strokovni tečaj za voditelje de-lovnopolitičnega urada za mesto Maribor. Na tečaj so bili povabljeni pooblaščenci za obrt, trgovino in gostinske obrate. Navzoč je bil tudi zastopnik tega urada v štaj. dom. zvezi, Kari Hitzel, ki je v svojem govoru poudarjal, da mora biti najvišji zakon za vsakega obrtnika red, čistost in varnost.
II
m m n m & v n
V SLOVENCU • SIGUREN USPEH
Iz Hrvatska

Igralci Narodnega gledališča iz Ljubljane
bodo vprizorili v četrtek, dne 11. septembra,, ob 7 zvečer v »Teatro e cinema« znamenito dramo iz švicarskih gora »Via mala«, ki je dosegla v Ljubljani in povsod drugod ogromen uspeh. Obisk toplo priporočamo. Predprodaja vstopnic v trgovini Mtiller, Črnomelj.
Iz Ribnica
Posojilnična palača ob Kolodvorski cesti lepo napreduje in daje temu predelu trga novo lice. Sedaj že urejujejo notranjo opremo. Akademski slikar, ribniški domačin, prof. Mihelič bo vdolbel na zunanjo steno palače freske v domačih ribni« ških motivih. Dela je že pričel.
Iz Gorenjske
Obisk pri kamniških umetnikih. Okrajni vodja Koroške ljudske zveze Just Martin je te dni obiskal na domu kamniške umetnike: slikarja Cudermana in Koželja ter mladegj, nadebudnega kiparja Homarja.
Organizacija Todt t Kranju. Nemška gradbena organizacija Todt se pridno udejstvuje tudi na Gorenjskem in popravlja ceste in mostove, ki so bili poškodovani v vojni. Dosedaj je organizacija popravila že več cest. Razstreljene mostove je prav. tako popravila, deloma pa nanovo zgradila.
Železniška zvez« med Kranjem in Celovcem ▼postavljena. Potem, ko so popravili karavanški i predor, je dne 28. avgusta privozil iz Celovca v Kranj prvi osebni vlak. Proti Celovcu vozijo dnevno iz Kranja štirje vlaki.
Razne nezgodo nn Jesenicah. Albertu Lahu je pri polnjenju eksplodirala karbidna svetilka ter
»Hrvatski glas« prenehal Izhajati. Z 81. avgustom je prenehal izhajati v Zagrebu edini hrvatski katoliški dnevnik »Hrvatski glase, naslednik biv. »Hrvatske Straže«. Lastništvo lista utemeljuje ustavitev lista s finančnimi težavami.
Visoko odlikovanje. Nemški poslanik v Zagrebu von Kasche je izročil prejšnji četrtek italijanskemu poslaniku v Zagrebu Eksc. Casertanu visoko odlikovanje nemškega orla, s katerim ga je odlikoval vodja Reicha za usluge, ki si jih je pridobil za tovariško sodelovanje fašistične in na-cionalsocialistične stranke kot prejšnji vodilni funkcionar fašistične stranke v Rimu. Za to priliko je nemški poslanik priredil v vseh prostorih nemškega poslaništva v Zagrebu velik sprejem, katerega se je udeležil tudi hrvaški zunanji mi. nister dr. Lorkovič s 6vo.jim namestnikom dr. Vrančičem, kakor tudi vse osebje nemškega in italijanskega poslaništva. Navzoči so bili tudi vsi nemški in italijanski generali v Zagrebu.
Izšla je naredba o ustroju in delokrogu gospodinjskih šol.
Vojskovodja Kvaternik je imenovan za ustaškega krilnika in s tem tudi za pripadnika po-glavnikove telesne straže, v kateri je sodeloval že od leta 1931.
Za poveljnika ustaške nadzorne službe je imenovan ustaš Evgen Kvaternik, za njegovega namestnika pa Vilko Pečnikar. ki je obenem tudi v. d. ustaške policije v hrvatski državi.
Škodo od bombardiranja Sarajeva so ocenili na 150 milijonov kun.
Iz Srbije
Štiri mesece obnovitvenega dela v Srbiji. Nedeljska številka »Donau Zeitung« objavlja izjavo, ki .jo je dal temu listu šef upravnega štaba pri nemškem vojaškem poveljniku v Srbiji, državni svetnik dr. Harald Turner, za nemškim vojaškim poveljnikom najvažnejša osebnost v sedanji Srbiji. Dr. Turner g ovori uvodoma o velikih težavah, na katere je naletela nemška vojaška uprava ob prihodu v Belgrad. Mesto razdejano, povsod razvaline, ponekod so divjali še požari, mrliči še ne-pokopani, trgovski in drugi lokali zaprti, večinoma pa izropani, cestni promet še v zastoju, mesto brez vodovoda in električne razsvetljave, preskrba prebivalstva z živili nezadostna in neurejena. To je bila slika Belgrada ob prihodu nemških čet v bivšo prestolnico Prvi ukrepi nemške upravne 6lužbe v zasedeni Srbiji so šli za tem, da se prepreči širjenje nalezljivih bolezni. Zato je nemška upravna služba, kakor v vseh drugih zasedenih državah, najprej organizirala domačo upravo, odredila vse potrebno za pokop mrličev in obvezno cepljenje prebivalstva proti nalezljivim boleznim. Ulice so pričeli čistiti, odkopavati razvaline in odvažati nepotrebni material. Ker vodovod še ni deloval, je bilo treba napraviti povsod javna stranišča in jih stalno razkuževati. Kmalu je bila popravljena električna centrala, zatem tudi vodovod. Številne poulične pse in mačke so postrelili, ker je obtajala nevarnost za izbruh nalezljivih bolezni. Z odstranitvijo vseh judov in ciganov in raznih elementov, ki so bili neprijateljsko razpoloženi, se je počasi ustanavljal uradniški kader, ki je deloval po navodilih nemškega upravnega štaba. V lem ima dr. Turner za vsa vprašanja in ministrstva posebne strokovnjake, ki so urejaii obnovo upravnega in gospodarskega življenja v zasedeni Srbiji. Spričo številnih nalog je bilo uradni Jtvo z delom preobremenjeno. Za obnovo Srbije so bili odobreni tudi veliki krediti, ki jih je bilo treba preskrbeti z ureditvijo finančnega gospo-
darstva v deželi. Znano je, da je za javna dela odobren kredit ene milijarde dinarjev, ki se bo porabil takole: Polovica kredita je določena za popravilo cest in mostov, 100 milijonov za izsuševalna dela, s čemer se bo v znatni meri tudi odstranila in preprečila malarija, 110 milijonov bo šlo za popravilo raznih upravnih poslopij in uradov, ostanek kredita bo pa služil za izvedbo drugih javnih dei. k; jih sedaj še proučujejo. Razen tega je nemška upravna služba pri vojaškem poveljniku v Srbiji s pomočjo domače, srbske, uprave^ nanovo organizirala policijsko službo, sodstvo, šolstvo, železniški promet, rečni promet, pošto, brzojav in telefon, gozdarsko, veterinarsko in carinsko službo in vse ostale urade, ki so ob. stajali prej v deželi in ki so potrebni za redno poslovanje moderne uprave. V Banatu, kjer živi močna nemška narodnostna skupina, je nemški živelj prišel tudi do besede v vodstvu javne uprave. Poleg kritja vseh domačih potreb mora zasedeno srbsko ozemlje nositi v smislu določil mednarodnega prava tudi vse stroške za zased-beno oblast. Ta po izjavi dr. Turnerja v Srbiji ni velika.
Slovenski profesorji v Srbiji. Srbska prosvetna uprava je do sedaj nastavila v raznih srbskih srednjih šolah okoli 46 slovenskih profesorjev. Vprašanje slovenskih učiteljev še ni rešeno.
Koliko mož bo štela srbska vojska? Kakor znano, je nemški vojaški poveljnik v Srbiji general von Danckelmann dovolil ministrskemu predsedniku in državnemu voditelju generalu Nediču, da za pomiritev dežele lahko organizira tudi srbsko vojsko General Nedič se je te naloge takoj lotil ter je pričel organizirati srbsko oboroženo silo tako v Belgradu, kakor tudi v notranjosti Srbije. Po vesteh, ki prihajajo iz srbskih vladnih krogov, bo štela srbska armada, s katero bo razpolagal general Nedič, okoli 40—50.000 mož.
Velika Kikinda ima novo občinsko upravo, v kateri so Nemci, Srbi in Madžari.
»Srbsko kolo«. Tako se imenuje srbski tednik, ki je pričel izhajati v Belgradu dne 6. septembra. List je namenjen kmetskeniu prebivalstvu ter je zamenjal vse prejšnje srbske tednike.
Ustreljeni komunisti in judi. Na področju za-ječarskega okrožnega poveljstva so bili ustreljeni naslednji komunisti in judi: jud Šil Arpad, zobozdravnik iz Aleksinca; jud Švarc Izidor, privatni uradnik iz Aleksinca; jud Šebek Grga, trgovec iz Aleksinca: judinja Lorenc Ružica, profesorica; Mi-lovan Vučevič. sodni pristav iz Aleksinca; Miloš Kačarevič, odvetnik iz Aleksinca, in Dragi Milo-vanovič, ekonom iz Bobovišta pri Aleksincu.
Zažgane hiše banditov. Na stanovanju nekega učitelja in učiteljice v Turiji, ki sta vodila bando v Kučevu. so našli po zidovih slike Stalina in drugih komunističnih voditeljev. Njihove hiše so bile zažgane, kakor tudi hiša Popoviča Vujice iz Tu-rije, ki je prav tako sodeloval s svojim sinom Josipom pri napadu na Kučevo. Razen tega so z ognjem pokončali sledeče hiše, katerih lastniki so banditi: hišo Milana Mitroviča, učitelja iz Rujišta; Radosavljeviča Andreja, krojača iz Aleksinca; dr. Buzeka Josipa, zdravnika iz Aleksinca; Sibinoviča Milije, ekonoma iz Buče; Milanoviča Branka, eko. noma iz Ptiče; Stankoviča Dragosava, ekonoma iz Buče, in Milanoviča, ekonoma iz Bobovišta pri Aleksincu.
POSTNI Pl LOT
»Ali sva rešena, Mišek?« je vprašal kapitan, ko je za hip ponehalo regljanje strojnice. »Ali sva zdaj na varnem?«
»Sva,« je odgovoril Mišek in je obrnil letalo bolj na desno. »Saj se zrakoplov ne more nič več rešiti.«
Kapitan Zamašek Je opazil, da je desno krilo njunega letala močno razcefrano in se je začudil, kako da moreta z Miškom sploh še letati.
»Zdaj bodo popadali še topovi in motorji,« je dejal Mišek, k| se za prestreljeno krilo letala iii prav nič zmenil.
V zrakoplovu pa je vpil Svetožrc poln groze in srda:
»Lej ga. spet je tul« »Zloči necl« je zagrm"?l drugI razbojnik. Čez hip nato je čudovita Miškova strojniea toliko dosegla, da so že vsi topovi in motorji popadali iz zrakoplova.
»Tako se dela I« je zavpil Mišek ves vesel. Kapitan Zamašek si ni mogel želeti boUšoaa.
KULTURNI OBZORNIK
S. Osterci Belokrajinska sulta
Pokojni skladatelj Je s to izdajo podal eno najboljših del zadnjega časa na področju zborske literature. Obenem predstavlja skladateljevo najbolj uspelo zborsko stvaritev, komponirano na belo-krajinsko besedilo, »Iz torbice belokrajnskih palčkov« Albina Čebularja.
Belokrajnska suita Je razdeljena v štiri dele: Jurjevanje, Na poti v Črnomelj, Sveti Peter mi je dal s<51 i, Mati kuha kozji rep; posamezni deli se po skladateljevi pripombi lahko izvajajo zase.
Dasi je Osterc uporabil svojska tvorna sredstva, je vendar delo prepojeno belokrajinske značilnosti v ljudski muziki po ritmiki in metodiki. Vedro vsebino besedila, kakršnega zmore le belokrajinska ljudska duša, je Osterc utelesil glasbeno s profinjenim estetskim čutom: iz celotnega dela diha košček zemlje, njena sončno svetla podoba, utrip človeka, ki je ohranil smisel za lepoto poezije v najpreprostejši obliki. Skladatelj je to zajel in podali na prav tako preprost način; delo se ne odlikuje le po svoji slogovnosti, ampak kot tako nudi polno umetniško vrednoto. Svetla podoba Osterčeve Muze je tu dobila svoj pristni muzikalni izraz. Razgiban v dosledno tekoči gradnji, v kateri poteka melodija v jasni linearnosti, je avtor vokvi-ril delo v svojstveno kroniatičnem pojmovanju. Ritmična razgibanost spominja na ljudske plesne in druge obredne pesmi. Avtor je skušal imitirati značilnosti najpreprostejše in najenostavnejše instrumentalne glasbe tega dela pokrajine, kar je podal zlasti v »Na poti v Črnomelj«.
Belokrajnska suita je pisana za štlriglasni ženski ali mladinski zbor in kot taka prav dobro postavljena. Predstavlja pa za izvajalca precejšnje težkoče tehničnega in muzikalnega značaja. Zahteva predvsem čiste intonacije, preciznosti v ritmiki in jasnosti v svojem linearnem poteku. Zato pride v poštev le za boljše zbore, ki bi jo zmogli le ob vestnem tehničnem delu ter ob dirigentu, ki bi z veliko ljubeznijo znal črpati iz nje dano glasbeno vrednoto. Boljšim zborom jo prav toplo priporočamo. Čeprav je pisana atonalno, je vendarle po navedenih svojskostih pristno naša, tesno povezana z zemljo in duhom belokrajinskega kotička, dežele in njenega človeka, ki brani v sebi svetlobo in sonce poezije in ki je tudi Ostereu ob doživetju njene lepote vzbudila duha, da jo je utelesil v tej stvaritvi. To delo je pomemben donesek k slovenski zborski literaturi. Izdal jo je Ženski akademski pevski zbor v Ljubljani. Skladatelj pa jo je posvetil največjemu poborniku v kvaliteti naše zborske reproduktiivne glasbene umetnosti, zbiralcu domače folklore, Francu Maroltu, dirigentu obeh akademskih zborov na naši univerzi. Z izdajo Osterčeve »Belokrajnske suite« je Ženski akademski pevski zbor v Ljubljani pokazal prav lepo voljo napram celokupnemu glasbenemu prizadevanju in celotni kulturi	sil.
Slovenija v italijanski reviji
V reviji »L'Europa sud-orientale« — JugoistoČ-na Evropa«, ki že drugo leto informira italijansko javnost o jugovzhodnih problemih kot oficielni organ zavoda za italijansko ekonomijo ter sta jo ustanovila Giuseppe Cossuta in Umberto Urbani, je v avgustovi številki prinesla zanimiv članek slovenskega profesorja v Vidmu dr. Andreja Budala pod naslovom »L'Italia do-natrice di valori culturali aj^li Sloveni« in s slovenskim podnaslovom »Italijanski kulturni dar Slovencem«. V tem članku dr. Budal omenja zveze Italije s Slovenci in sicer po kulturni plati ter začenja z deležem Ogleja pri pokristja-njenju Slovencev, kulturo oglejskega sv. Mohorja, ki ie dal največjo književno založbo, omenja tuai Prešernovega Črtomira, kj gre v Oglej, da postane mašnik. Potem omenja delo sv. Cirila in Metoda v Panoniji. Tudi prve slovenske bogoslovne šole so bile v Čedadu (Civi-dale) ter omenja visoke šole v Bologni in Padovi ter njih vpliv. Nato na da pregled italijanskega vpliva za časa reformacije (Bonomo), protireformacije (Alasio Sommaripa; Svetokri-ški, sin Benečana in matere Slovenke). Podčrta vpliv umetniškega baroka za Ljubljano (Robba, Quaglio, Valvazor — družina iz Bergama). Prav tako pozneje Zoisa (oče Italijan) ter vpliv italijanske kulture na slovenski prejiorod in romantiko posebej (Čop, Prešeren). Največ pa je posvetil novejšim slovenskim pisateljem ter njihovim italijanskim motivom (Jurčič: Lepa Vida, Erjavec: Ni vse zlato, Aškerc: Jadranski biseri, Opeka: Rimski verzi, Sardenko: Roma, Finžgar: Oranže cveto. Mole: Cankar, Bevk, Lovrenčič (Trentarski sholar), Pahor, Kreft). Posebej se ozre na prevajalce iz italijanščine v slovenščino (Danteja: Vraz, Koseski, Debevec, Župančič), posebej označuje delo Gradnika, Lovrenčiča, Re-
sa. Svojih prevodov ne imenuje pod svojim imenom, temveč jih označi z besedo, da so izšli jx> zaslugi založbe Vallechi. Vidi se, da je on storil največ v tem pogledu. Omenja prevode Carduc-cija (Jurca) ter knjigo St, Lebna o problemu Beatrice. Omenja slovenske zgodovinarje, ki so se ozirali na italijanske zveze, na poznavalce italijanske umetnosti (Štele, Mole, Steska), ter na publiciste, ki delajo na medsebojnih stikih (Trinko, Res, Borko, zebot). Zaključuje pa, da so ti stihi dosegli lep uspeh že tedaj, ko sta se
netor G. Balbino in dr. Natlačen otvarjala Institut fašistične kulture v Ljubljani, še bolj pa se bodo poglobili sedaj, ko je Ljubljana postala italijanska provinca.
Perko razstavlja pred odhodom v Firenze
V ponedeljek je >v gostoljubni »Galeriji Obersnel« na Gosposvetski cesti ob 11 dopoldne odprl intimno razstavo svojih del širši javnosti že dobro znani slikar Lojze Perko. To pot razstavlja okoli trideset večjih in manjših olj in večje število skic. Vsa dela zgovorno pričajo, da je Perko ves predan delu, da samo v delu najde zadovoljstvo.
Za svoje resno stremljenje je prejel mladi slikar Lojze Perko nedavno tudi z najvišjega mesta 1 askavo priznanje. Visoki1 Komisar, Njegova Ekscelenca Emilio Grazioli je nadarjenemu slikarju izposloval pri Ministrstvu za kulturo ustanovo, s jjomočjo katere bo slikar lahko nemoteno dovršil svoj študij v Firenzi.
Lojze Perko se torej poslavlja od svoje zemlje in pa od nas. Za slovo pa je pripravil sedanjo razstavo. Z njo hoče še enkrat pokazati in povedati, kaj ljubi, kaj mu je sveto. Naša zemlja, naš delavni človek — naš kmet — sta predmeta, ki ju posrečeno in dokaj dovršeno nanaša na platno. Sleherno delo priča, da je plod študija, temeljitega študija.
»Jutro na vasic (št. 5), »Kosci« (6), »Orač I.« (14), »Orač II.« (15), »Pred nevihtoc (27), »Krompir« (26) in še nekatera druga dela so dela, ki bodo privabila in priklenila na sebe marsikoga. Brezdvomno se bo med občudovalci jiašel tudi marsikateri kupec, kar bo za našega slikarja, ki je že skoraj popoten človek — razveseljivo dejstvo.
Perkova razstava je dostopna našemu cenjenemu občinstvu dnevno od 9—12 in od t5 do 18. Odprta pa bo do 28. t. m.
Lojze Perko: Na polju
Ucraina: Prime cure ai prigionieri sovietic? dalla Sanitfc del Corpo di Spediztone Italiano. Prva pomoč italijanskih sanitejcev ruskim ujetim ranjencem v Ukrajini.
Kongres Pax Romane
Letošnji kongres Pax Romane, mednarodne katoliške visokošolske organizacije, je bil v Bo-goti v Kolumbiji ter je bil dobro obiskan. Kongresu je predsedoval Edvard Kirchner. Obširno poročilo o delovanju organizacije je podal tajnik Rudolf Salot.
Tudi vatikanski uradniki so dobili vojne draginjske doklade
Vatikanska državna uprava je povečala vojne draginjske doklade vsemu svojemu uradništvu. Povečanje je izdatnejše posebno za družinske člane.
Magnet mu je rešil življenje
Na kirurgični oddelek neke švedske bolnišnice so v zadnjem času pripeljali vojaka, kateremu se je pri eksploziji zaril drobec granate 5 cm globoko v možgane. Zdravniki si drobca granate niso upali odstraniti z operacijo in so sploh izgubili vsako upanje, da bi mogli rešiti življenje ponesrečenemu vojaku. Končno se je glavni zdravnik le odločil, da bo granatni drobec odstranil iz možganov s pomočjo močnega elektro-magneta. Poskus se je dobro obnesel ter je sedaj vojak že izven vsake nevarnosti.
Vztrajna dijakinja
Neka Miss Izabela Barnes-Haggert se je pred davnimi leti, ko je bila še mlado dekle, vpisala na newyorško vseučilišče ter je hodila poslušat predavanja iz novejše svetovne zgodovine. Med študijem je zbolela in se ni mogla nikdar toliko
Nenavadna zbirka
V enem krilu dunajskega dvora, v katerem ima svoje prostore tudi narodno-znanstveni muzej, je tudi ena najzanimivejših zbirk portretov na svetu. Zbirka šteje 320.000 portretov ter smatrajo, da je največja na svetu. Zastopani so portreti vseh časov, vseh držav, vseh ras in kar je še bolj zanimivo, tudi vseh stanov. Portreti so razvrščeni v številnih mapah po poklicih. — Med njimi so slike raznih vladarjev in več stoletij in iz vseh krajev sveta. Naslikani so pa tudi drugi ljudje m tudi čisto navadni delavci ter so v zbirki zastopani vsi stanovi od cesarjev in kraljev pa vse do beračev.
Zbirko je ustanovil cesar Franc I„ ki je imel veliko strast za zbiranje bakrorezov. Zato je naročil vsem svojim poslanikom na evrop-
skih in izvenevropskih dvorih, da so morali pošiljati na Dunaj portrete najbolj zanimivih ljudi v državah, v katerih so službovali. Poslaniki so se cesarjevemu naročilu seveda odzvali ter so pridno pošiljali na Dunaj portrete zanimivih ljudi. Ko je cesar umrl, je njegova zbirka imela že 66.000 portretov, med katerimi so bili nekateri zelo dragoceni.
Po cesarjevi smrti so zbirko spopolnjevali. Nekaj časa je bila tudi del dvorske knjižnice. Samostojna je postala šele pod cesarjem Fran-com Jožefom I., ki jo je za svojega dolgega življenja zelo razširil in spopolnil. Zbirko so pa spopolnjevali tudi še po njegovi smrti, tako da danes skoraj ni pomembnejše osebnosti na svetu, katere slike ne bi imeli na Dunaju.
Bogualav Knezyriski:	13
RIM
Deklici sta se poslovili od cerkve. Ena je odšla proti strani trdnjavskih vrat, na katerih je napisana skrivnostna številka »750«, druga pa proti majhni cerkvici della Fortuna Vi rile. Tu je stalo že nekaj moških in žensk in gledajo v notranjost, kjer stoji trikotna kapelica na tlaku in vise po stenah svete ]xxk»be.
Zunaj vozi tramvaj, od časa do časa pa tudi za-ropoče dvokoleselj. Dva človeka, ki sta prišla od različnih strani Rima, sta se srečala tukaj. Nista se vtdela že dolgo ne, zato sta se s prisrčnostjo pozdravila. Ta, ki pelje neke vijake v popravilo v ko-vačnieo, je povedal o sebi, da se je oženil na via Flaminia, kjer ima svoje gospodarstvo.
»Lahko bi me kdaj obiskal,« je rekel prijatelju, vozečemu mrvo. »2e zato, ker se je fant, ki je hodil k naši Nini, oženil z drugo, pa mislim, da bi jo ti lahko vzel.«
Grbasti človek prižiga rudarsko ležčerbo ter stopa z ulice v podzemlje, pod samo središče nekdanjega Marcellovega gledališča. Podzemlje se vleče daleč doli, štukatura je na obokih, zidovje je polno odpadajoče malte, na hodnikih pa stoje marmorne najdbe. Grbasti človek odpira vrata za vrati, pride iz podzemlja v središče gledališča, bliska po nadstropjih s plamenčkom svoje leščerbe, vzjienja se vedno više in više, da pride na najvišje mesto.
Tu se razprostira galerija, osvetljena z velikimi odprtinami oken. Dalje je hodnik, niže kakor so bili prejšnji, stopnice z njega v notranjost poslopja se vedno višajo nad hodnikom kakor nad breznom. Nato pa stopnice peljejo zopet navzdol v podzemlje. Voda teče skozi zidovje, kaplja po stenah in pada v zemljo. Na tleh leže amfore in majhne svetilke iz žgane gline, skrbno ofejene, leže kvadri gline z znamenji tvornte, prav tako kakor v ploščah katakombskih grobov. Na tleh
Rim, Augustov tempelj odkopavajo
pozdraviti, da bi se lahko vsa posvetila študiju
in ga dokončala. Ko je dopolnila 60. leto, se je zato nanovo vpisala na isto vseučilišče in si je znova izbrala svetovno zgodovino za glavni predmet. Potem je študirala jx>lnih 18 let, preden se je javila k izpitu. To se je zgodilo v zadnjem času ter ga je kot 78 letna starka položila z dobrim uspehom. Starka pa še ne misli mirovati in čuti v sebi še vedno dovolj duhovne svežine in se je sedaj pričela pripravljati še za doktorat. Pod streho ga misli spraviti še pred 80. letom.
Veliki gozdni požari na grškem otoku Evbeji
Zaradi neprevidnosti gozdnega delavstva je prejšnji teden izbruhnil velik gozdni požar na otoku Evbeji. Požar se je širil z neverjetno naglico in ga ni bilo mogoče pogasiti ter je uničil velikanske gozdne površine. V veliki nevarnosti so bile tudi okoliške vasi in številni samostani. Pri gašenju požara je poleg domačinov in poklicnih gasilcev sodelovala tudi nemška vojaška posadka.
Ker so se pa v zadnjem času tudi po drugih grških pokrajinah pojavili gozdni požari, se je s tem pojavom bavila tudi grška vlada ter je sklenila uvesti smrtno kazen za požigalce gozdov.
Enotne opeke v Nemčiji
V Nemčiji mislijo uvesti enotne oj>eke. Enotna mera opeke je določena za dolžino 25- cm, v širino pa 12.5 cm. Do sedaj je moral biti opekarski zid dolg ravno 13 m, da se je vzidana opeka pokrivala z metrskim kamnom. Če je bil zid daljši ali krajši, so morali zidarji opeko sekati, kar je pomenilo samo izgubo materiala in časa. Novo določena dolžina opeke ima to prednost, da se prilega vsakemu zidu. Nove mere opeke so tudi izostale izhodišče za nov sistem stavbnega merjenja, tako zvani »oktametrski sistem«, ki je neprimerno lažji, kakor pa dosedanji.
Delnice — papir za zavijanje
Julija meseca leta 1940 je Pariz zapuščala tudi ena tamošnjih velikih bank. Na velik tovorni avtomobil je naložila svoj arhiv, med katerim so bili tudi veliki zaboji z delnicami. Med potjo sc je šoferju pokvaril motor ter je enostavno pustil avtomobil na cesti, sam pa pobegnil, samo da bi se rešil. Avtomobil je tako obtičal na cesti blizu mesta Martinville. Ko je minila vojna, se je prebivalstvo približalo avtomobilu ter ga izpraznilo in odneslo razne papirje, s katerimi so jiozneje trgovci zavijali razne stvari. Med njimi so bile tudi delnice. Na ta način so že uničili nad deset tisoč delnic, ko so šele pozneje, zvedeli, da so to vrednostni papirji.
leže marmorni ostanki stebrov In človeSklh likov iz kamenja najrazličnejših oblik ln na najbolj
čuden način izmaličenih postav, z razbitimi nogami, glavami in rokami. Tam leži na tleh glavica nekega dečka, ki ima na sebi številko 572 C.
Mlad človek stoji na bregu in brezmiselno strmi v vodo. K njemu pristopi policijski agent in zahteva dokumente.
»A potrdilo o zaposlenosti?« »Tu,« odgovori mladi človek.
Pri židovski prodajalni stoji paznik. Otroci se love pri Portico di Ottavio. Že od davnaj je tu Ghetto, židovsko predmestje, kjer se dogajajo vesele in žalostne reči. Ljudje so tukaj ubogi in vedno bolj ubožni, tudi trdnjavska vrata so skromna, Že večkrat so jih podzidali, so štirikotna in odprta na vse štiri strani. Sedaj služijo samo za prehod iz ene strani ceste na drugo. Ostalo je od nje samo e nekaj stebrov in nekaj lokov, prevlečenih z železom tako kakor oni lok nad »ošte-rijo« Angele Sabatini.
Skoraj neprijetno je srečati na rimski ulici takega človeka, kakor je ta, ki se je vsedel za hip v kotu Portico di Ottavio. Je mestni potepuh, nenormalen človek, ki nemirno preži na vse in vsakega. Obrastel je z rdečo brado, srajco ima razgaljeno in kaže rdeče kosmate prsi, smeje se vase, da se kar trese, ter sploh kaže znake zelo velikega zadovoljstva z življenjem. Našel je neko svojo misel, ki ga navdušuje. Zato tudi vstane, stopa s korakom zmešanega človeka od stebra do stebra, ustavlja se pri vsakem, vsakega objemlje in posluša, kakor brni, smeje se neprestano in neprestano ponavlja: »Prav tako je, moja draga gospa!«
»S« v besedi »Signorina«, kakor ga izgovarja ta zmešanec, je zelo zveneč in sikajoč, poln de-moničnega poudarka, sarkazma in ironije. Svoje besede ponavlja pri vsakem stebru, in vsakega za hip objame. Ko je končal svoj obhod, začne bežati. Po nekaj korakih pa se vrne in zopet sede v kot Portico di Ottavia ter začne čisto po človeško jokali. Neka starka se ustavi pri njem: »Ne jokaj, Andriano,« ga tolaži. »Na, dva solda!« Takoj ob starih trdnjavskih vratih so nova vrata. Notri visi na durih šesterokotna zvezda in je pribit pergament z izreki iz svetega pisma, zraven pa visi prazna kletka. Ozke stopnice peljejo navzgor. Na stopnicah je slišali skozi tenka vrata številne otroke, ki jih imajo prebivalci tega mestnega dela, ter tudi vonj po drugi, ne rimski kuhinji.
Dolarske hijene
Palmer veselo zažvižga predse. Sedaj je treba odpraviti še roko. Odhiti v prvo nadstropje, kjer najde v kopalnici oster nožiček. S smehljajem si zareže precej dolgo rano v blazinico kazalca in nato iztiska kri. Debele kaplje spušča na robec, Ko je robec že dobro krvav, pozvoni Charleyu. Ko pri hiti Charley, se Palmer kremži in zahteva z razburjenim glasom, naj mu prinese obvezo. Medtem vzame sam vato m jo pritisne na rano. Charley zato ne vidi kako se je urezal, čeprav mu skrbno obvezuje prst. Kri, ki jo je izgubil Palmer, je Charleya že prepričala da njegov gospodar dober teden dni z desnico ne bo mogel ničesar začeti.
»To je pa nerodno!« godrnja Palmer. »Prav sedaj, ko bo treba vse mogoče podpisovati. Potem ... To ima človek od tega, če se loti posla, ki ga ne razume!«
Nekaj minut kasneje že obstane težki Grillov avto pred veliko palačo Pacifiškega trusta na vogalu Frontstreeta in VVallstreeta. Ura je enajst.
V veliki sprejemni dvorani nebotičnika se za trenutek ustavi pred vrsto vratarjev. Vendar mu ni treba povedati imena. Že ga opazi vratar dvigala, vljudno pristopi k njemu in prosi: »Izvolite, gospod Grill, z menoj!« in ga odpelje do dvigala.
Palmer s smehljajem na ustih vstopa v dvigalo. Generalni ravnatelj Wood je torej posebej naročil, naj ga takoj pripeljejo k njemu, kakor hitro bo prišel. To je že dobro znamenje I
Douglas Wood je petdesetletnik. Čeden človek. Njegova pokončna drža, izraziti obraz in odsekani način govorjenja bi človeka kmalu zapeljal v misel, da ima opravek s častnikom in ne z bančnikom. O Woodu gre tudi govorica da se le malokdaj spušča v borzne špekulacije. Pravijo da se je v tvegane špekulacije 6pustil le takrat, kadar se je
moral boriti za lastni obstoj proti napadom drugih. Ko vstopi dozdevni Grill, ki ga bančnik res napeto pričakuje, vstane Wood.
»Točni ste, gospod Grill,« se mu prijazno nasmehne. »Upam, da nimate nič proti temu, da tudi moj osebni tajnik prisostvuje najinemu razgovoru.« Pri tem pokaže na mladega moža, ki stoji ob velikem oknu.
»Nasprotno!« Palmer se vljudno prikloni. Na skrivaj motri svojega nasprotnika in skuša iz njegovega izraza razbrati, kaj misli. »Še celo všeč mi je, Če se bova menila pred pričami!«
»Ali vam smem ponuditi stol?« Čeprav je Douglas VVood zelo ljubezniv in ima Palmer vtis, da se veseli njegovega obiska, vendar ni mogoče niti najmanj spoznati, kako se bo odločil. V njegovem obrazu se ne gane prav nič. Ko Wood tudi sam zopet sedi za mizo, pokima Palmerju: »Tako, gospod Grill, sedaj sem pa res radoveden, kaj mi hočete povedati?«
»Kakšna so poročila z Wallstreeta?« vpraša Palmer.
»Ugodna za vas ... Družba Grill se je popravila na 36, bakreni rudniki pa so zlezli na 28.« Nekoliko porogljiv nasmeh spremlja naslednje Woodove besede. »To se je zgpdilo zato, ker so se raznesle še nepotrjene govorice, ki tudi našo družbo spravljajo v zvezo s to zadevo ...«
»... in ki bodo v naslednjih šestdesetih minutah tudi potrjene!« mu skoči Palmer v besedo.
Wood nagubanči čelo »Sicer nimam pojma, kaj nameravate, gospod Grill. Vsekakor pa igrate tako tvegano igro, da kaj takega doslej Wallstreet še ni doživel. Poleg tega pa veste dobro, da Pacifiškega trusta za take špekulacije ni mogoče pridobiti ...«
»... ker 6e Pacifiški trust, kakor znano, omejuje vedno Ie na to, da varuje svoje koristi in da kvečjemu nažene nesramno konkurenco tja, kamor spada!« ga prekine Palmer ponovno. »Samo ta dejstva so me pripeljala k vam, gospod Wood!«
Palmer čuti prav dobro: nič ne sme presojati,
nič pomišljati, sicer bo postal negotov. Zakaj težave, ki mu zapirajo pot, se mu zde neuklonljive. Samo nekaj ga lahko reši! Kar podzavestno se
mora uživeti v tega človeka. Douglas Wood mu mora dati sam pobude, ki naj ga vodijo naprej. Skoraj bi se zasmejal pri misli, da gre sedaj na nemogočo jx>t. Skuša biti kakor človek, ki je mesečen, in se zato ne zaveda nevarnosti, ki ga obdajajo.
»Prve pol ure je pokazalo, gc>6f>od Wood, kako velik vpliv imajo na tečaje takšne govorice... Sami pa veste, kako bodo vplivale, če bodo uradno jx>trjene!«
»Ce... bodo potrjene!« ga zavrne Wood hladno. Palmer se za to ne zmeni. Vsaka minuta je dragocena. Iz žepa potegne priznanje, ki ga je pred nedavnim sani napisal in ga jx>moli Woodu.
»Prosim vas, bodite tako ljubeznivi in preberite tole! S tem si prihranim mnogo nejx>trebnih besed.«
Douglas Wood bere, Palmer pa 6loni lagodno na naslonjaču in mirno čaka.
»Hm...« uide Woodu že večkrat. Sem in tja dvigne Wood »udi za trenutek glavo in pogleda Palmerja. Ko prebere, f>onudi pisanje svojemu tajniku. Woodov obraz je dobil naf>et izraz.
»Ce so ti podatki resnični,«' meni, »potem bomo doživeli škandal, katerega jx>sledic 6i niti zamisliti ne moremo!«
Palmer se smeje. »Radijski pogovor s parni kom »Vinetio« vam bo to izpoved potrdili« Nenadoma povpraša Palmer: »Še nekaj, gospod Wood! Zakaj pa prav za prav Pacifiški trust m ugovarjal, ko so ga imenovali v zvezi z akcijo proti moji družbi? Vsa javnost je vendar mnenja, da ste tudi vi pri tem soudeleženi!«
VVood se zasmeje: »Taktika, taktika, gosjx>d Grill! Mi imamo posebne načrte v Mek6iki in zato...«
»Hvala, to mi zadošča.«
Palmer se zravna. Sedaj je treba povedati najvažnejše. V naslednjih minutah se bo odločila usoda Grillove družbe. Palmer čuti, kako mu polje kri
po žilah, da mu šumi v glavi. Roke sklene tako trdo, da ga boli, le na zunaj hoče ostati miren.
^GosjkkI Wood, vi imate v rokah dvanajst največjih newyorških časopisov. Ce vam prepustim Palmerjevo priznanje, imate možnost, da povzročite v dveh urah velikanski škandal. Ta škandal bo zanimanje vse javnosti obrnil izključno na Južno unijo. Zaradi tega bo imela ta »ama 6 seboj toliko opravka, da boste vi medtem lahko nemoteno izpeljali vaše meksikanske načrte. Prav gotovo pa bolj nemoteno, kot doslej!«
S priznanjem se nasmehne Wood: »To je dobro premišljeno, gospod Grill!« Wood okleva. »In tudi zelo zajjeliivo!« pristavi.
»Nudim vam torej lepo priložnost! Pacifiški trust jo lahko izkoristi, hkrati pa morete prizadejati občuten udarec Južni uniji.«
»Prav od tega udarca pa pričakujete vi, go-sj>od Grill, svojo rešitev! Kjer se dva prepirata, tretji dobiček ima, in ..
»... in nikar ne pozabite, da vam moja rešitev v nobenem primeru ne more škodovati!« ga zavrne duhaprisotni Palmer.
Molk...
Videti je, da lepa priložnost mika sicer previdnega in premišljenega Wooda. Palmer čuti, kako ostro ga opazuje Wood. Dela 6e, kakor da tega sploh ne bi opazil. Na zunaj je pof>olnoma miren, sili se, da bi bil na videz jx>polnoma brezbrižen.
»Nihče vam ne more zameriti, če izkoristite dani trenotek in 6i privoščite Južno unijo!« ga vzpodbuja Palmer.
»Gotovo ne! To vem!«
»Gospod Wood, Palmerjevo priznanje lahko priobčite v celoti!«
Wood se zasmeje: »Kaj pa, če Rackley vendarle ugotovi, kdo je napisal to izpoved?« preizkuša Wood Palmerja.
Palmer se za trenotek oplaši. Kaj naj to pomeni? Nehote mi6li, da se to nanaša nanj. Menda ga vendar ni Wood že razkrinkal? Skomigne z rameni: »Res vas ne razumem, gospod Wood!«
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri Iskanfn službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa |e beseda po L 0.60. Davek se računa posebe). Male oglase fe treba plačati takoj pri naročilu.
B Službe |
Dobe:
Krojaškega pomočnika
za takoj iščem. Jerlna Avgust, Dol. Logatec 177.
(b
Dekle
14 do 1B letno, za pomoč v gospodinjstvu, iščem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 11.014.

Izložbene omare
pripravne za vzldavo alt vežo, proda C. J. Ha-n.ann, Ljubljana, Mestni trg 61. 8.	1
Brizgalne
za protiletalsko zaščito v 3 velikostih po maksimi-ranlh cenah (preizkušene in odobrene po gosp. gasilskem Inšpektorju) dobavlja Ileršlč & Co., Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 13. Telefon 37-64.
' B Unjereci g
I Frizersko vajenko
(sprejme frizerski salon »Strgar«, Miklošičeva ce-
Pristna oranžada
v originalnih steklenicah tn mineralna voda na debelo ae dobi v glavni zalogi Kolodvorska ul. 8. M. Oerovao.
Otroški voziček
kot nov in star šivalni stroj prodam. Zore, Ma-renčičeva 3, Moste. (1
Kupujte pri naših inserentih!
sta 40.
(v
IjliMBMntPjl

Tovarniške prostore
v izmeri 300—500 m', za proizvodnjo kemičnih preparatov, skladišča in ev. pripadajoče pisarniške prostore, iščemo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod značko »Kemija« št. 11011.
Loka!
Kupim
vsako količino praznih 2 litrskih Chianti steklenic po dnevni cent. Daj-dam.	k

Hišo
za večji kompleks dobre zemlje zamenjam po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.031.
(P
r
LALOTTERIA ED IL GRAN PREMI0 Dl MERANO LOTERIJA IN VELIKA NAGRADA MERANA
L'estrazione dei numerosi e ricchi premi della Lotteria di Merano e collegata eol Gran Premio Ippico che si corre in quella citta il 12 ottobre p. v. ~ I biglietti che saranno estratti a sorte pubblicamente con tutte le garanzie volute dalla Legge saranno poi accoppiati, con una seconda estrazione a sorte ai nomi dei cavalli vinci-tori del Gran Premio e delle altre corse piu importanti. II biglietto che risultera accoppiato eol cavallo primo arrivato vincera i milioni assegnati come 1° premio della Lotteria. ~ Per concorrere a queste estrazioni e diventare milionari basta spendere 12 lire e cioe acqui-stare un biglietto della Lotteria di Merano che trove-rai in vendita a Lubiana presso banehe, tabaccai ecc. Chiusura vendita biglietti: 28 settembre — irrevocabile.
Žrebanje številnih in bogatih premij Meranske loterije je v zvezi z Veliko Hipično Nagrado, za katero bodo dirkali konji v tem mestu 12. oktobra t. 1. ~ Srečke, ki jih bo določilo javno, popolnoma zakonsko zajamčeno žrebanje, bodo z zopetnim žrebanjem priključene imenom .. konj, ki bodo zmagali pri dir-g. kah za Veliko Nagrado in pri sš drugih pomembnih dirkah. ~ Srečka, ki bo združena z ime-gš nom konja zmagovalca, bo za-2 dela milijone, ki so določeni g za prvo premijo loterije. ~ S Da se lahko udeležite tega žre-J= banja in postanete milijonarji, S zadostuje, če potrošite 12 lir za s nakup srečke Meranske loteri-■ je, ki so naprodaj v Ljubljani v bankah, trafikah itd. ~ Prodaja srečk bo zaključena 28. septembra — nepreklicno!
z moderno izložbo, poleg Figovca, oddam. Informacije daje I. Knez, Gospo-svetska c. 1, dvor.
BŽtoPlil
2 pinegavska konja
težka, naprodaj. Ljubljana, Celovška c. 41, gostilna Habjan.	(j
Piščance
od 7 do 12 tednov stare — prodam. Hudoverniko-va 41 (Streliška ul.). (J
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 18. in 20. turi
Najnovejši In najlepši Giglijev velefilm
MATI
V glavnih vlogah BENJAMINO O IGLI, Emma Gramatica, Ugo Cesari, Carola Hohn.
KINO MATICA . TEL. 22-41
Suženj ljubezni
Ganljiva povest trpljenla in ljubezni zaradi žen-
8Ue skozi vse življenje, — Najboljši tilm. igralci:
..... ._.._.. j
K 1
Leslie Hovard, Bette Daviš in drugi NO SLOGA ■ TEL. 27-30
Senzacijonalen film napele vsebine
KAPITAN FURIA
VICTOR Mc LAGLEN, BRIAN AHERNE, JITNE LANG, — Film o heroju, neustrašenem borou za nravieo in svobodo. Film poln zabave, komičnih prizorov in krasnih posnetkov.
KINO UNION. T E L. 22-21
Haročajte »Slov. koledar«
V Madžarski Judje ne smejo prodajati tekstil-nega blaga
Minister za preskrbo je izdal naredbo, s katero je odvzel dovoljenja za izvrševanje trgovske obrti 220 judovskim veletrgovcem s tekstilnim blagom v notranjosti države. Vsi ti trgovci morajo takoj vse svoje zaloge prodati ostalim trgovcem, ki bodo še lahko nadalje izvrševali svojo obrt. Vlada ie bila prisiljena izdati takšno odredbo zato, ker je bilo 90% vse trgovine s tekstilnim blagom v judovskih rokah.
Importante societa mi-lanese vendita macchine utensili, cerea ditta oppure elemento com-petento serio attivo per collaborazione vendita su base provrigioni.
Scrivcre:
Casseta 259 M. — Unione PubbUcitt Italiana, Milano
Ugledna milanska družba za prodajo strojev za orodje išče tvrdko ali resno, sposobno, aktivno osebo za preprodajo proti proviziji.
Pisati:
Kravo s teličkom
prodam. — Armlč Franc, | Dobrova 72, prt Ljubljani.
1 ŽPbB I
Jttc|o:
Opremljeno sobo
za eno osebo, po možnosti s tekočo vodo ln kopalnico ter posebnim vhodom, Iščem v središču mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Središče« št. 11.020. (s
Filatelisti pozor!
Najugodneje kupite in vnovčlte znamke vsejl kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk ,v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6i
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče. entel. ažur, pred tisk izvršimo takoj.Tamburira nje oblek, vezenje perila
Matek & Mikeš
i LJubljana. Franflikanska ullu
nasproti hotela Union
»Viški mlin«
(prej Mesesnel) na Viču prt LJubljani, je prenovljen tn prevzema vsako, tudi najmanjšo množino žita ln koruze v mletev. - Izdeluje tudi kašo in ješprenj.	r


Berife
•Slovenca*
in oglašujte v njem!
Zahvala
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi preskrbnega moža, ljubečega očeta, ljubljenega sina in nepozabnega brata, bratranca itd.
dr. Leo Blinca
šefa tunike F. Rollmann
izrekamo svojo prisrčno zahvalo za izkazano sočustvovanje in podarjeno krasno cvetje.
Zahvaljujemo se hišnemu zdravniku g. dr. Trtniku in primariju g. dr. Rakovcu za vsa njihova prizadevanja rešiti rajnkemu življenje ter vsem onim, ki so ga spremili k poslednjemu počitku.
Maše zadušnice se bodo čitale v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani dne 12. t. m. ob 7. uri in v župni cerkvi na Viču dne 19. t. m. ob 7. uri.
Ljubljana, dne 10. septembra 1941.
Žalujoči ostali
h Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarli
Izdajatelj: IniJoŽi Sodja
Urednik: Sflktor Cenili