Leto IV., štev. 103 tih»|» ob 4 zftrtrof. Stane mesečno 12-50 Din za inozemstvo 25*— B neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. V Lfuhlfanf, četrtek dne 8. maja 1923 Poštnina pav2»»r?.niL Posamezna Slev. slane 1'50 Oin Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ul. št M, JTelei št 36.' Podružnice: Maribor. Barvarska ul. t TeL št 22. Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekor. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 2. maja. Kdor je v zadnjih tednih opazoval, ca kaj se v javnosti več pozornosti obrača, ali na izid krize ali na pereča ■vprašanja materialnega značaja, bi sko ro moral priznati, da so naši družinski očetje več govorili o draginji in ureditvi gmotnega stanja raznih vrst nameščencev, nego o tem, komu bo izročeno mini-stersko žezlo. Zlasti naraščanje cen najnujnejših živil v zvezi s plačami državnih uradnikov, poduradnikov in ?!ug vznemirja mase mnogo globje nego homogena ali koalicijska vlada. Zdaj je odločeno, da se vlade ne ndeleži demokratska stranka, ampak da bodo radikale! nosili odgovornost ; kupa j s klerikalci. S tem je iz kombinacije izločena stranka, ki je največ držala na načela in programe, stranka, ki je morda preveč upoštevala te doktrine in jim žrtvovala svoj neposredni interes. Na krmilu so stranke, ki jim je edini cilj politična moč. V tem oziru sta si naš kle-rikalizem in srbski radikalizem čisto sorodna. S tem dejstvom je tudi za naše javno nameščenstvo bojna situacija znatno spremenjena. Stranka, ki je tako-rekoč ex offo branila njegov interes, se ne nahaja v vladi, pač pa so v njej stranke, ki jim je javno nameščenstvo te neizogibno zlo.S tem izgublja boj za pragmatiko in dodatke svoj moralični značaj, on postaja či-i to vprašanje moči. Demokratom, ki iz načelnih in državotvornih razlogov podpirajo činovništvo. ne preostaja drugega, nego grupirati s e v e n o bojnofrontozurad-lištvom ter ga podpomoči, da v merjenju moči ne podleže. Jasno je, da mora izginiti vsako cepljenje med javnim nameščenstvom. cepljenje, ki je že toliko škodovalo in je n. pr. tudi oče zloglasnega maksimiranja. V enotni fronti pa mora ramo nb rami stati vse pošteno javno mne-3 je. Kakor čujemo, hoče nova vlada s strahovanjem odpraviti preglasno kruljenje želodcev javnih nameščencev. To pot nastopiti bi ji nujno odsvetovali, kajti vsak poskus terorja bi razvnel požar, ki ga danes zadržujejo trezne j 8 i elementi. Solidarnost javnosti, v kolikor misli iskreno, bi se v tem slučaju gotovo reelno pokazala. Na sejah v Beogradu je novi vladi !an desetdnevni rok, da izvrši svojo lolžnost napram gladujočemu name-r?enstvu. V desetih dneh se vlada ahko odloči za odločilne korake, med roje pa ne moremo šteti samo predložitev pragmatike. Sezvati mora fi-jančni odbor in mu predložiti jasen :>redlog, ki zviša prejpmke javnim nameščencem vsaj na dostojen eksistenčni minimum. Kakor čujemo, nova flada pripravlja predlog, da se poslancem dnevnica zviša na 300 Din. "ospoda Žebot in Brodar sta torej rprašanje dnevnic in draginjskih do-dad že dobro vzela v roke. O držav-3ib nameščencih v pogodbi, ki jo je 5LS sklenila z gosp. Pašičem. ni nobene besede, dasi je velik del zlasti fclezničarjev 18. marca 1923 poklonil krogljice klerikalcem. Vendar je ni ?ile na svetu, ki bi mogla ta hip po-rlačiti elementarni pokret javnih nameščencev brez razlike kategorij. Že pet mesecev so radikalci na vla-3i. Ko so razgnali bivšo narodno skupščino, so bili demokrati ravno iz t jih izsilili, da je imelo gmotno vprašanje nameščenstva priti na odločitev, ^daj ko se je sestala nova skupščina, je vsak izgovor nemogoč. Poslov-iik daje mnogo možnosti, da se stvar -■zame nujno v pretres. Le volje i e treba. Mi vemo, da te volje v radikalsko-slerikalni koaliciji ni. Ona zvišuje ^ene živil, a ne upošteva, kaj sledi iz ega glede fiksno nastavljenih. Zato je potreben pritisk. Urad-' fii&tvo ima prav, če trdi, da ta pritisk [>i obrnjen proti državi. Nasprotno, on ie v njenem vidnem interesu. Priti lnora. a škoda bo tem manjša, Čim Prej se vlada vda in stori svojo dolžnost. Obnovljena zafednica RADIKALSKA VLADA ZAPRISEŽENA. — OBVEZE KLERIKALCEV IN SPAHOVCEV. — SENZACIJONALNA EPIZODA 1. MAJA. (Glej tudi 2. stran.) Beograd, 2. maja. g. Danes dopoldne le bil Pašič v dvora ter )e kralja naznanil, da so klerikalci In Spahovci prevzeli formalno obvezo, da bodo podpirali homogeni radikalskl kabinet. Vladar je nato podpisal ukaz o imenovanju ministrov. V novem radikalskem kabineta so ostali vsi stari ministri izvzemši ministra trgovine Omerovita, mlnlštra poljoprivre-de Supila ter obeh ministrov brez port felja Šeriča in Županlča. Ministrstvo trgovine bo opravljal provizorično minister saobračaja dr. Velizar Jankovič, ministrstvo poljoprivrede pa minister za izjed-načenje zakonov Marko Trifkovii. Popoldne ob 5. je novi kabinet položil prisego. Sklicanje narodne skupščine. Beograd, 2. maja. r. Ministrski predsednik Pašič ie poslal začasnemu predsedniku skupščine, dr. Pelešu, sledeč! akt: «Q. predsednik! Čast mi je lzvestit! Vas, da je z ukazom Nj. Vel. kralja od 2. maja sestavljena nova vlada pod molim predsedništvom. Prosim Vas, da izvolite odredit! prihodnjo sejo skupščine. Ministrski predsednik Nikola Pašič.» Predsednik skupščine dr. Peleš Je sklical sejo skupščine za 3. maja ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Volitev članov verifikacijskega odbora. Opozicijonalni zavezniki vlade. Beograd, 2. maja. g. Nova vlada le dobila že svoje ime. Nazivajo jo »obnovljeno zajednico*. Dejansko so zopet združeni kakor leta 1920 pod Pašičem radikali, klerikalci in muslimani. Razlika je le ta, da je značaj zajednice bil obiležen takrat tudi v razdelitvi resor-tov, medtem ko je obnovljena zajednica anonimna družba. Klerikalci so dobili nekatere politične koncesije ter gospodar- ske ugodnosti, Spahovcem so obljubljeni novi prispevki za hak Glede postopanja obeh pomožnih grup Je bilo dogovorjeno, da bodo i klcrikalci 1 Spahovci ostali zaenkrat v pozi »opozlcijonalcev* ter priskočili vladi v pomoč le na zahtevo. Zato sta že danes oba kluba storila sklep da ostaneta napram vladi v opoziciji podobno izjavljajo Nemci, češ da je njihovo stališče kot zastopnikov »zatirane manjšine* načelno opozici)onalno proti vsaki vladi. Vendar se vč, da bodo Nemci podpirali skupaj s klerikalci in Spahovci radikalski režim. Prava opozicija. Beograd, 2. maja. g. Demokratski klub je danes zaslišal referate gg. Davi-doviča in Pribičeviča o njuni včerajšnji avdijenci pri kralju ter je soglasno sklenil stopiti proti sedanji vladi v najostrej-šo opozicijo. Tudi zemljoradniki so danes sklenili najostrejšo opozicijo proti r Jikalskemu režimu. Prva seja novoimenovane vlade. Beograd, 2. maja. g. Vlada je danes na svoj! seji razpravljala o držanju v parlamentu-Namerava se o sestavi homogene radikalne vlade Izdati manifest na narod. V to svrho je bil izvoljen poseben odbor, v katerega so bili izvoljeni dr. Ninčlč, dr. Markovič, Ljuba Jo-vanovid, Velizar Jankovič. Nova pogajanja z Radičem? Beograd, 2. maja. r. Današnja »Tribuna® objavlja poročilo svojega dopisnika Iz Zagreba, da je bila danes dopoldne konferenca pri Radiču, na kateri se je sklenilo, da se takoj nadaljujejo pogajanja z radikali, nI pa znano, kje se bodo ta pogajanja vršila, ali v Beogradu ali v Zagrebu. Ve se samo, da jih bosta vodila Korošec in Radič. Nemška reparacijska nota izročena zaveznikom NEMŠKE PONUDBE. - FRANCIJA JIH ODKLANJA. Pred današnjo sefo parlamenta PROPORCNE VOLITVE V VERIFIKACIJSKI ODBOR. — PREDSEDNIŠKE VOLITVE. — RAZMERJE STRANK. - POSLABŠANJE URAD-NIŠKE PRAGMATIKE. klouHi. Klub bo sklepal o tem jutri. Parlament šteje 312 poslancev (1 man dat iz nedavno evakuirane dalmatinske Beograd, 2. maja. g. Parlament se sestane jutri. Ker se stranke niso mogle zediniti glede skupnih kandidatur v ve-rifikacijski odbor, bodo posamezni klubi postavili lastne kandidatne liste, ki pridejo v poštev po načelu proporca. Demokrati kandidirajo posl. Pečlča, Wil-derja, Pero Markoviča in drja Svetlsla-va Popoviča. Po izvolitvi verifikacijskega odbora se plenarne seje prekinejo. Verifikacijski odbor ima tekom 24 ur odobriti nepro-testirane mandate ter v teku nadaljnih 5 dni rešiti protestirane mandate. Pri volitvi deflnitivnega predsedrJštva bodo radikali kandidirali najbrž sedanjega ministra ver Ljubo Jovanoviča, ki bi v tem slučaju demisiioniral. Demokratom se namerava ponuditi eno podpredsedniško mesto, vendar se zdi da bodo od- cone je nezaseden) ter je v glavnem razdeljen v tri skupine. Radikali imajo 107 poslancev ter štejejo v svojo grupo tudi nemške in turške poslance, skupaj 128, pomožna grupa klerikalcev, Spahovcev In nekaterih »divjakov« se računa na 48 mož, stroga opozicija (demokrati, zemljoradniki, socijalisti in posamezni poslanci) 66 glasov. Radideva stranka s 70 mandati se abstlnira. Listi presojajo položaj kot kritičen. »Politika* meni, da narodna skupščina ne bo mogla delati. Kakor se čuje, pripravlja vlada novo redakcijo uradniške pragmatike v tem smislu, da bi omogočila partizanski vpliv na uradništvo. V tem oziru je pričakovati hudih borb. Berlin, 2. maja. j. Spomenica z nemškimi reparacijskimi predlogi ie bila včeraj odobrena od ministrskih predsednikov nemških držav in nato še sinoči sporočena nemškim poslanikom v Londonu. Bruslju, Parizu, Rimu in Tokio. Ti so jo tekom današnjega dopoldneva izročili zavezniškim vladam. V svrbo informacije je bila nota istočasno sporočena tudi vladi Zedinienih držav v VVasbingtonu. Danes opoldne je sprejel zunanji minister novinarje, katerim je sporočil besedilo nemške spomenice. Pariz, 2. maja. Nemško noto je izročil nemški odpravnik poslov v prvih popoldanskih nrah na Quai d* Orsayu. Tekom razgovora je dobil nemški od pravnik vtis. da smatrajo na francoskem zunanjem uradu noto za nesprejemljivo. V istem smislu se je izrazil novinarjem ministrski predsednik Poincarč, ki je izjavil, da bo o noti razpravljal ministrski svet. V Rimu je bila izročena nemška nota opoldne, v Londonu ob 2. popoldne. V Rimu jo je sprejel Mussolini osebno, ki se je z nemškim poslanikom razgovarjal dalj časa. Baje smatra italijanska vlada noto za pripravno, | da se na njeni podlagi obnove reparacijska pogajanja. Berlin, 2. maja. r. V svoji noti poudarja nemška vlada, da je mogoče vsa vprašanja,, ki se tičejo obnove razrušenih krajev in zasedbe ruhrskega ozemlja rešiti le v medsebojnem sporazumu. Zasedbi Poruhria je odgovorila Nemčija s pasivnim odporom. Nemška vlada iskreno želi. da se napravi konee položaju, ki postaja vsak dan ostrejši. V sled tega se je odločila, da napravi še en poizkus v tej smeri, ne da bi pri tem opustila svoje pravno stališče in prenehala s pasivnim odporom, ki ga bo nadaljevala., dokler ne bo protipogodbeno zasedeno ruhr sko ozemlje izpraznjeno in ne bodo razmere v Porenju zopet urejene. Kljub dogodkom v zadnjih mesecih je Nemčija še vedno pripravljena dati za reparacije vse, kar je v njeni moči. Njen predlog je sledeč: Celokupne obveznosti Nemčije na fl-nancijskih ta stvarnih dajatvah po določilih verzajske pogodbe se določijo na 30 milijard zlatih mark, od katerih jih mora Nemčija 20 plačati do 1. julija 1927 nadaljnjih 5 do 1. julija 1929 in ostalih 5 do 1. julija 1931 in sicer tako, da do bi na mednarodnem denarnem trgu po trebna posojila. S podpisom prvih 20 mi lijard je treba takoj pričeti V kolik« teh 20 milijard ne bi bilo mogoče zbrati do 1. julija 1927. jih bo Nemčija obrestovala s 5 odstotki in amortizirala t 1 odstotkom. Nemčija bo istočasno vršila tudi stvar, ne dajatve, o čijih si pridržuje natančnejše pogodbe. Prepričana je, da mor« vsak. ki objektivno vposteva dosedanja velike žrtve Nemčije uvideti da Je te največ, kar je mogla ponuditi. Oe na-sprotna stran ni tega mnenja, poten predlaga nemška vlada, da se odstopi re paraciiski problem politično nezavisni mednarodni komisiji. Pripravljena je, dati za ponudeno dajatve posebne garan cije. Poleg tega je pripravljena, s prime< nlmi odredbami skrbeti, da bo ceiokup no nemSko gospodarstvo sodelovalo pr zavarovanju posojiL Da se pospeši mir v Evropi v skupnem gospodarskem delu in ustvari na ravna gospodarska zveza med produk cijo in porabo, naj se aasigura, s privat. nimi gospodarskimi pogodbami izmenja-va za življenje važnega blaga med udeleženimi državami Semkaj spadajo pred vsem trajne pogodbe glede dobav® pie-mo?a in koksa. Nota naposled predlaga, da se na pod lagi teh izvajanj prične takoj s pogaja nji Izhodišče pogajanj mora ostati pogoj, da se ustvari čimprej status qur ante. Treba je izprazniti zasedeno ozem lje, vposta,viti v Porenju položaj kako: je predviden v mirovni pogodbi, izpust* ti aretirane iz zaporov in povrniti izgna nim njihove domove in pololaje. KRUPP ARETIRAN. ' Curth, 2. maja. 1. Včeraj je dospel ■» Essen tovarnar Krupp pl. Bohlen-Hohl bach, ki ga je tja povabilo francosko preiskovalno sodišče. Med zaslišanjem je sodnik Krappa aretiral in sedaj ae bc moral obenem z dvema svojima ravnateljema — dva sta bila nedavno izpušče na — zagovarjati pred francoskim voj nim sodiščem v VTerdenn zaradi ogro-ženja varnosti zasedbenih Bet in zarad' kršenja javnega reda v Porjkrju. V pri meru obsodbe ▼ smislu prve obtožbe s*-, bo ta obsodba glasila na smrt, drogač* pa na 5 let ječe ali 10 milijonov globe PRVE BLOKAŠKO-RADIKALSKE KUPČIJE? Beograd, 2. maja. r. Današnji »Balkan* piše: V Beogradu se že nekoliko dni nahaja predsednik Hrvatske sskomptne banke, ki v največji tajnosti ustvarja finančno skupino za eks-ploatiranje državnega posestva Belje za daljšo dobo. Ta zastopnik zagrebških bank je konferiral z nekaterimi ministri, o katerih se ve, da imajo vpliv dede izvedbe te namere. Marial Foch v Varšavi Varšava, 2. maja. j. Maršal Foch je prispel danes ob 4. popoldne v Varšavo. Na meji ga je sprejel in pozdravil vojni minister. Na vseh postajah do Varšave so ga pozdravljali zastopniki oblastev in Sokola Na kolodvoru sta ga sprejela ministrski predsednik Sy-korski in maršal Pilsudski. Kmalu nato je odšel v ministrsko predsedstvo. Ljudstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Dunaj, 2. maja. 1. Maršal Foch je včeraj inkognito dospel semkaj. Sprejeli so ga samo francoski diplomatič-ni zastopniki. Na francoskem poslaništvu pa so ga vpričo poslanika Lefe-vra - Pontahsa pozdravila zastopstva avstrijske vlade, diplomatskega zbora in vojaških misij. Zvečer se je odpeljal v Varšavo, kjer bo, kakor zatrjujejo tukajšnji listi, skušal doseči zbli-žanje med Poljsko in Češkoslovaško v svrho, da se tudi Poljska priključi Mali antanti. Dalje ima Fochov obisk v Varšavi svrho študirati poljske vojaške zadeve za eventualnost kakega napada s strani Rusije. GROF BETHLEN V PARIZU. Pariz, 2. maja. j. Predsednik Poinca-re je sprejel madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena in finančnega ministra Kallaya. Grof Bethlen je izrazil svoje zadovoljstvo nad prijaznim sprejemom pri Poincareju in mu obrazložil finančni noložai Madžarske. Bombe v Trstu Trst, 2. maja. L Proslava 1. maja v Trstu je bila popolnoma v inamenju fa-šistovske ere. Delavstvo ni smelo prvino vat i in se je zato skoro po vseh važnih podjetjih delalo kakor običajno. Policija je zaplenila majsko številko »La-voratora*, ki so jo potem fašisti sežigali po ulicah. Mesto je imelo obličje, kakor ob normalnih delavnikih. Pač pa je bilo okoli polnoči na raznih krajih mesta vrženih sedem bomb, ki so povzročile nekoliko zmešnjave med pasanti, vendar pa je bila ranjena samo ena ženska in še ta lahko. Aretirana sta bila kot sumljiva dva mladeniča. V Italiji sami ni prišlo do incidenta, čeprav je vlada delavstvo naravnost izzivala s svojimi ukrepi proti praznovanju 1. maja. Delalo se je večinoma povsod normalno. Danes so bili iz državnih podjetij odpuščeni vsi delavci, ki so včeraj kljub prepovedi praznovali. XH. BOLJŠEVIŠKI KONGRES Moskva, 2. maja.. L Zadnjega aprila se je končal XII. kongres ruske komunistične stranke, na katerem je bil izvoljen nov centralni odbor stranke, ki sestoji iz 40 članov, med katerimi so Buharin, Džardžinskij, Zinovjev, Kalenin, Kame-njev, Ljenin, Radek, Trockij in Baritonov. Kongres je največ razpravljal o sovjetskem državnem monopolu na zunanjo trgovino in o vzpostavitvi ruske industrije. ' j POLITIČEN ATENTAT V GORICI. Gorica, 2. maja. 1. Ko je tajnik trgovske zbornice dr. Gasperiz dne 1. t. m. ob dveh zjutraj korakal iz pisarne domov, ga je srečal neki komunist, ki ga je vprašal, ali je prijatelj stotnika Go-dine. Ko mu le Gasperiz to potrdil ga je neznanec ustrelil v prsi in ga težko ranil. Oasperiz se je privlekel še do bolnice, kjer pa ga je zavest zapustila. Akcijski odbor javnih nameščencev Dne 29. in 30. aprila se je vršila v Beogradu konferenca zastopnikov organizacij državnih nameščencev in železničarjev iz vse države. Na podlagi poročil delegatov iz posameznih pokrajin je konferenca sklenila: 1.) Akcija, zamišljena v Sloveniji za 5. maja, se odgodi, ker se delegati ostalih pokrajin ž njo trenolno ne strinjajo. 2.) Dne 5. maja zvečer ali 6. maja dopoldne naj se vrše v vseh večjih krajih informativni shodi, na katerih se obrazloži sedanji položaj. 3.) Centralnemu odboru železniČar-skih organizacij se nalaga dolžnost, da osnuje v Beotrradu takoj centralni akcijski odbor, ki naj obstoji iz zastopnikov vseh onih strokovnih organizacij državnih nameščencev, železničarjev in vpokojencev, ki na to pristanejo. 4.) Ravno tako se morajo takoj osnovati v vseh pokrajinah pokrajinski akcijski odbori iu akcijski pododbori. s katerimi mora iineti Centralni akcijski odbor stalne stike. 5.) Najkasneje tri dni po sestavi vlade predloži Centralni akcijski odbor sprejete resolucije vladi. 6.) Najkasneje 10 dni po predaji resolucije vladi skliče Centralni akcijski odbor delegate vseh pokrajinskih odborov, ki določijo z njim dan in način bodoče akcije. Akcijski odbor državnih nameščencev, železničarjev in vpokoiencev. POGODBA CHF.STER PODPISANA. Carigrad, 2. maja. 1. Včeraj ie bila tu podpisana znana pogodba i ameriške finančno skupino Chester glede koncesi' za konstrukcijo železniške mreže v Ana toliji. Podpis pogodbe bo najbrž usodnr vplival na rezultate lausannske konfe Tence. NOVI NAPORI MAKEDONSTVUJUŠCIH. Beograd, 2. maja. r. »Novosti* pri našajo brzojavko iz Sofije, da e« ■» Čustendilu in okolici že nekoliko dn opažajo tajne priprave četašev, ki ho čejo izvesti akcijo, da vržejo vlad' Stambolijskega. Vrfila se je seja ko mitaških vodij, na kateri so bile dolo čene osebe, ki naj izvršijo atentat n? Stambolijskega in njegove ministre. ZNIŽANJE BRZOJAVNIH TARIF V ITALIJI. Rim, 2. maja 1. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je sklenSo znižat brzojavne in telefonske tarife ter začas no ukiniti davek na sladkor. Inozemske borze 2. maja. Corih: Berlin 0.0178, Newyork 533.50 London 25.69, Pariz 34.37, Milan 27.12 Praga 16.475, Budimpešta 0.105, BoograJ 5.75, Sofija 4.20, Varšava 0.01201 Trst: Beograd 21.40 — 21.60, Pari; 137.25 — 137.75, London 94.50 — 94.70 Newyork 20.30 — 20.40, Cnrih 368 -370, Praga 60.50 — 60.75, dinarji 21.75 ■ 22.25, dolarji 20.25 — 20.35. Dunai: Berlin 2.40, Newyork 71.100 Praga 2180, Beograd 740, Milan 3490 Curih 12.900, dolarii 70.850, lire 346" dinarji 723. Praga: Newyork 34.30, Beograd 35.7? Milan 168, Curih 610. Berlin: Newyork 32.500, Londoi-150.000, Pari* 2150, MIlan 15.75, Curif" 5800. Newyork: Berlin 0.29%, Curih 18.07 Praga 297.50, London 4G37/g, Pariz 663 Milan 4S9, Dunaj 141/,. Budimpešta 1.85 iBcozrad 10-t Homogena radikalska vlada Ljubljana, 2. maja. V pondeljek zvečer je gospod Pašid razglasil, da je dobil mandat za sestavo homogene vlade, in je sestavil li-svojega obnovljenega starega ka-i'ineta. V torek dopoldne bi se imela izvršiti svečana zaprisega ministrov. Na drugem mestu poročamo o senzacionalni epizodi, ki se je dogodila na dan 1. majnika. Kdor je pazljivo motril dogodke zadnjih dni, temu ne bo težko razbrati vzroke nenavadnega in neobičajnega kraljevega odpora iiroti podpisu ukaza o imenovanju sa-r.ioradikalske vlade. Znano je, s kakšno energijo se je vladar od 16. aprila sem zavzemal za koalicijo. Vodilo ca je spoznanje nsodepolnega trenutka. Pravilno je cenila krona, da je opasno za idejo državnega edinstva, katerega najjačji steber je ona sama, i ko bi se etabliral plemenski samosrb-ki režim, katerega nositeljica je povrh stranka, ki je po svojih idejah in metodah reakcijonarna v najostrejšem pomenu te beseda In nič ni moglo to odbe bolj podpreti nego dejstvo, da ie ves radidevsko - klerikalni blok z rorečo vnemo zagovarjal baš radikalni režim. Saj mn je samoradikalska vlada najboljša garancija za nadaljni razmah separatistične misli med Hrvati in Slovenci. Le preko plemenske vladavine je mogoče ono končno razlagana vanje, ki naj Jugoslavijo raz-•rga v njene stare sestavine ter upro-vasti državno edinstvo. Politična lo-dka Radija, Korošca in Spaha je dosledna, ako na vso moč želi v državi •tabliranje srbske hegemonije in izlo-itev jugoslovanske koncepcije, ker se s tem jača njihova lastna pozicija. Prizadevanja krone so bila izigrana « strani radikalske stranke. O načinu govorijo včerajšnji dogodki V naši mladi državi ie to že tretji slučaj, da -e mora vladar postaviti v bran proti neiskrenosti in nelojalnosti v izvedbi vojih nalogov. Gosp. Pašid je dobil »dobrenje za sestavo homogene vlade nod pretvezo, da demokrati definitiv-io odklanjajo sodelovanje v koaliciji. V pondeljkovi popoldanski konferen-•i med Pašidem, Pribičevidem in Da-\idovidem pa je bilo dogovorjeno, da -e naj bodoči odnošaji med obema fcrankama v nameravani koaliciji do-1 oči jo do srede zjutraj! Vladarjevo postopanje v torek je ostalo demonstracija. Danes je gosp. i'ašid sprožil svoj najtežji kanon: izdavil je, da bi bila njegova vlada le na videz homogena in da je v stvari koalicijska, ker so klerikalci in npahovci oficijelno prevzeli obvezo, da jo bodo lojalno podpirali. Zato radikalska stranka prevzema garancijo za uvedbo obširnega delovnega progra-na v skupščini in v posesti sigurne večine zahteva v smislu parlamentarnega principa vlado zase. Temu argumentu se krona ni mogla "preti. Ukaz je bil podpisan. Tako mo dobili vlado, ki je formalno samoradikalska, stvamo plemensko he-,'emonistična, s katero pa v polni meri nosijo soodgovornost klerikalci in spahovci, njeni oficijalni zavezniki. Kakšen bo ta režim, o tem razpravljajo le še naivneži, resnični in taki. ki se delajo naivneže. Nekaj tipičnih čistih njegovih pojavov smo doživeli v kratki in previdnejši eri samoradi-kalske vlade pred volitvami tudi na Slovenskem. Zaenkrat so to še blede slike onega, kar znajo radikali v Srbiji. Država stoji pred celo vrsto vele-važnih že načetih problemov socijal-nega, gospodarskega in političnega enačaja. Cas dejanj je tu in čas odgovornosti. V polni meri zadene ta odgovornost naše klerikalce. Nje je gnala v objem 3. Pašiča ne le njihova separatistična Mitična koncepcija, še bolj jih je pri- tisnil strah pred napredno fronto doma, In strast položiti pest na kulturne in so-cljalne pozicije zakletega nasprotnika na Slovenskem, perverzna slast ubijati s srbsko pomočjo tiste ljudi, katere so še nedavno radi istih Srbov Izročali krutemu maščevanju nekdanjih dunajskih gospodarjev. Zato se je klerikalna stranka tako slepo prodala. Radikali so Ji obljubili, da bo smela po Sloveniji preganjati svoje nasprotnike in rušiti vpliv demokratov ter ostalih naprednih elementov zlasti v kulturnih institucijah. Za to ceno so klerikalci vrgli svoj avtono-mistični program pod mizo. Le opozici-jonalne krinke še ne marajo odložit:. Sram jih je še nekoliko pred masami onih volilcev, katerim se predstavljajo kot ljutl borci »za slovenske pravice«, sram jih je javno priznati, da so le hlapci g. Pašiča. Značilno je za njihovo moralo, da so istočasno sluge g. Radiča. Našli so se zopet na svoji stari liniji: vakemu na razpolago, kdor Jih nagradi Zato jih kot hlapce zadene ista odgovornost, kakor njihove gospodarje. To se mora danes, na početku novega radikalskega režima, ki je tudi njihov, klerikalni režim, z vso jasnostjo podčrtati Politična kriza je formalno zaključena. Dejansko se Je sedaj še le v polnem obsegu odprla. Globoko smo prepričani, da je režim, ki je nastopil z današnjim dnem, obsojen na skorajšnjo neslavno smrt. Nezdružljiv je z interesi našega državnega življenja, nezdružljiv z elementarnimi zakoni politične morale. Zato mora propasti Senzacionalni dogodki 1. ma?a g. Beograd, 1. maja. Danes ob 11. uri dopoldne je Pašič v predsedništvu vlade sestavil ukaz o imenovanju nove vlade. Ob pol 12. uri je odšel v dvor, da predloži kralju ukaz v podpis. Avdijenca je bila kratka. Pašid se ni vrnil v predsedništvo vlade, temveč je odšel domov. Zatrjuje se, da je po svojem povratku izjavil, da je ukaz že podpisan. Za peto uro popoldne so bili sklicani novi ministri v predsedništvo vlade, odkoder so se imeli podati v dvor k svečani zaprisegi. Med zbranimi ministri je nastala kon-sternacija. ko je prišel Pašid ter naznanil, da ne bo mogoče k prisegi, ker ukaza še ni Po mestu se je bliskovito razširila vest da kralj odklanja imenovanje homogene radikalske vlade. Ob tričetrt na 6. je bil Pašič ponovno pozvan v dvor, odkoder se je vrnil ob 6. uri. Ministrom je dejal, da je sedaj stvar v redu, vendar pa se prisega še ne more izvršiti. Ob 6. in en četrt je bil kralj nujno telefonskim potom dal pozvati Svetozara Pribičevida. ki se je baš nahajal v demokratskem klubu. Pribičevid je takoj odšel v dvor. Kralj ga je čakal v vrtu. Pol ure kasneje je bil pozvan h kralju tudi Ljuba Davidovid. Oba demokratska voditelja sta ostala v dvoru do pol 9. ure. Kakor je Vaš dopisnik izvedel, jima je kralj izjavil, da še ni podpisal ukaza o imenovanju homogene radikalske vlade. Pribičevič in Davidovid sta sporočila vladarju soglasni dopoldanski sklep demokratskega kluba, ki odklanja vsaka pogajanja s homogeno radikalslto vlado. Po avdijenci demokratskih voditeljev je bil ob tričetrt na 9. klican h kralju dr. Ninčid. Njegova avdijenca je trajala pozno v noč. Vesti o nenadnem preobratu so vzbudile v političnih krogih in v vsej javnosti ogromno senzacijo. STALIŠČE DEMOKRATSKEGA KLUBA Beograd, 1. maja. r. Dopoldne se je sestal demokratski klub, da razpravlja o nadaljnjem postopanju. G. Davidovid je sporočil, da je po izjavah g. Pašida temu poverjena sestava homogene radikalske vlade ki da hoče nadaljevati pogajanja c demokrati. Klub je soglasno sklenil: «Na eventualni poziv radikalov je treba odločno odgovoriti, da demokratski klub ne stopi v nobena pogajanja * homogeno radikalno vlado. Ako se hoče resno računati i demokrati za sestavo koalicijske vlade, mora nova vlada poprej demisionirati*. Izvoljen je bil odbor, obstoječ iz poslancev Kumanudija, Sumenkovida in Wilderja, da seetavi historijat o razvoju krize. niti pred svojimi volflcL» Na vpraSa-nje, ali je to le njegovo osebno rane-nje, je gospod radikal zatrdil: »Tako misli ves radikalski klnb.» Prosveta Ljubljanska drama. CetTtek, 3.: Zaprto. Ljubljanska opera. Četrtek. 3.: Premiera Cajkovskega opere »Evgenij Oniegln*. A. Mariborsko gledališče. Četrtek, 3.: »Ubljač*. B. Simon Rutar "'b dvajsetletnici njegove smrti (1851. do 1903.) Danes pred dvajsetimi leti je umrl v Ljubljani mož, ki šteje med največje našega naroda, geograf in starinoslovec ^imon Rutar. Rojen dne 12. oktobra le-1851 v Krnu pri Tolminu, se je sin slovenske kmetske hiše šolal na goriški 'rimnaziji, na kateri je po dovršenih filozofskih študijah v Gradcu nastopil kot suplent svojo prvo službo. V Gorici je ostal le tri semestre. Začetkom leta 1S80. je bil imenovan za rednega gimnazijskega učitelja na gimnaziji v Kotoru, eno leto pozneje pa je bil premeščen v Split, kjer je na gimnaziji služboval osem let. Koncem leta 1888. so ga pozvali v Ljubljano, kjer je učil zgodovino in zemlje-nisje najprej na realki, potem pa na TI. državni gimnaziji. Njegova srčna že-i.ra, da vidi vsaj enlo-at zemljo klasične rimske in grške kulture, o kateri je tolikokrat predaval svojim učencem, se mu je leta 1893. končno izpolnila. Dobil je državno ustanovo in z njo potoval v T talijo in Grčijo: obiskal je tudi Carigrad i a Trojo, ki je od leta 1870., ko je ^chliemann odkopal homersko mesto, privabljala izobraženi zapad. Preko Sofije in Beograda se je vrnil v Ljubljano. Ostal je v službi, dokler ga ni bolezen prisilila, da je prosil leta 1902. za dopust. Ni ga užival dolgo; tragična nesreča je v" noči od 2. na 3. mnjnik 1903. leta končala življenje šele 511etneea mo- ža. Umrl je v Ljubljnni v Medjatovi hiši (Dunajska cesta 17), kjer je bil stanoval dolgo vrsto let. Dva dni pozneje so ga njegovi stanovski tovariši in učenci, ki so v njem izgubili svojega najboljšega prijatelja in učitelja, pokopali na pokopališču pri sv. Krištofu v grobnici slov. pisateljskega društva. Pozneje so prenesli tudi njegove zemske ostanke na pokopališče pri sv. Križu v novo grobnico. To V kratka biografija moža, ki je živel tiho in skromno življenje slovenskega učenjaka druge polovice prešlega 3toletja, brez burnih doživljajev, olepšano le po žarkih lepote, s katerimi je ital-sko-grški svet ogrel na kratkem potovanju njegovo žejno dušo. Kakor je bilo Rutarjevo zunanje življenje enolično, tako bogato je bilo njegovo duševno delovanje in človek se čudi vsestranski in temeljiti izobraženosti tega glasnika našega naroda. Kmalu po končanih študijah je Rutar začel s priobčevanjem razprav, ki so še danes velike važnosti in le deloma zastarele. 2elja goriške »Soče*, ki ji je bil poslal leta 1875. obsežen zgodovinski članek o »razmerah med Langobardi in Slovenci*, da bi postal kot prav mlada moč svojemu narodu važna zaslomba na polju učenosti, se je tudi res izpolnila. Nebroj razpravic in člankov je raztresenih po raznih listih, predvsem v »Ljubljanskem Zvonu», «Soči», »Izvestjih muzejskega društva* itd. Mnoao, mnoeo Politične beležke + Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JDS za občino Zgornjo Šiško se je vršil dne 29. aprila t. 1. ob navzočnosti lepega Števila demokratov. Kakšen razmah je napravila demokratska misel v Zgornji Šiški, so nam jasno pričale zadnje volitve, kjer je dobila demokratska stranka 98 glasov. Zato je bila ustanovitev krajevne organizacije JDS najnujnejša potreba, da se demokratska misel med vsemi | sloji še bolj razširi in utrdi. Izvoljeni odbor, ki sestoji iz pripadnikov vseh slojev, nam je jamstvo, da bo ob soudeležbi članov kos svoji težki nalogi, ki si jo je začrtal za dobrobit občanov na gospodarskem in kulturnem polju. — š i ? k a t. -j- Programatične misli ob imenovanju homogene radikalske vlade razvija poluslužbeno radikalsko glasilo, beogradsko »Vreme*. V uvodniku naglasa, da mora radikalska vlada izkoristiti plemensko razpoloženje ter zbrati srbske mase v enoto, preko katere se morajo gg. Radidu in Korošcu sporočiti definitivni predlogi za sporazum. Skovati je treba srbsko fronto in gprovesti novo srbsko mobilizacija v novih volitvah. Preko Radida in Korošca so se Hrvati in Slovenci jasno orijentirali. Srbski narod še ni povedal svojega mnenja. Sedaj mora reči svojo zadnjo besedo. »Vreme* razpravlja nato o hrvatskem vprašanju ter nadaljuje: Kar se Slovencev tiče, jim mora srbski narod postaviti daleko težje pogoje, ako hočejo in želijo ostati v zajednici. Njim se mora jasno povedati tudi to. da je njihov jezik le dialekt. Nam Srbom je povsem ravnodušna usoda naroda, ki se smatra, da je drugačen od našega. Ako bi bili mi verovali v specifično slovensko narodnost, bi ne bili tako glupi, da prelivamo svojo kri na Koroškem. Dosti je bilo zdravic in vinskega odu-ševljenja. Srbska fronta mora biti hladna kakor kamen in odločna kakor sodnik, ki sodi po najvišjem zakonu naših trezno in resno proučenih srbskih narodnih interesov. -f- Davčne številke še vedno hodijo po glavi »Slovencu*. Zdaj ko je postal vladno glasilo, lahko vse to popravi, kar se mu zdi napačno. Hic Rhodus, hic salta, tu se izkažite! Kakor pa čujemo, se v tajnem dogovoru med SLS in radikali ne nahaja niti besedica ne o premestitvi vojakov, ne o davkih. To smo pričakovali, ni pa pričakovalo lahkoverno naše ljudstvo, da ga bo SLS tako poceni prodala. -f Radikalski naklepi. Pred sestavitvijo kabineta se je dopisnik zagreb- . ške »Riječi* razgovarjal z uglednim članom radikalskega Kluba. Na vprašanje, zakaj radikalci tako uporno zahtevajo homogeno vlado, je dobil odgovor: »Eden glavnih razlogov je izvedba občinskih volitev v Srbiji in ; Cmi gori ter volitve v oblastne skupščine po vsej državi Kar se tiče Radida, Korošca in Spaha, ne bojte se, 1 da jih ne privijemo, ko dobimo homo- ' geno vlado. Ako jih bo to bolelo, naj ' nas le zrušijo; na tem vprašanju mi ' lahko pademo, a pojdemo s to parolo 1 na nove volitve. Na ta način se bomo i rehabilitirali radi kompromitacije vsled 1 sporazuma, podpisanega z Radidem v i Zagrebu, ki ga zares ne moremo bra- l V ljubljanski operi se danes vprizo- ri novo naštudirana opera »Onjegin*. Glavne vloge pojejo Zikova. Sfiligojeva, Balaban. Betetto in Burja, ki nastopi to pot prvič. Pel bo Len skega. Spor f Wacker (Miinchen) : Gradjanski (Zagreb) 0 : 0. V torek je igTal monakovski Wacker proti Gradjanskemu v Zagrebu neodločno. Igra je bila ves čas zelo napeta in je nudila izreden športni užitek. Med igro je bilo opaziti semlntja lahko premoč domačinov, vendar pa jih je imela monakovska obramba, med njo posebno desni branilec H8ss, ki je bil v Ljubljani nadomeščen, popolnoma v rokah. Tudi Altvater je bil v izredni formi. Oboje moštev Je igralo Izredno brzo in falr, vendar pa pred golom nI pustilo drug drugemu do strela. Edino sigurno šan-so za »Gradjane* Je streljal Perška svoji zvezi v pleča; enajstmetrovko proti domačim pa je prisodil sodnik Mona-kovčanom v prosti strel, ki ie šel malo nad prečko. Izid odgovarja razmerju klubov. Koti 2 : 1 za Oradianskega. Sodil Je g. Dubravčič slabo. Tekmi Je prisostvovalo nad 5 tisoč ljudi. Torkove tekme v inozemstvu. Praga: Od vseh športnih krogov z veliko napetostjo pričakovana tekma med Sparto ta Slavijo Je končala neodločeno z 1 : 1. Dunaj: Kombinirano moštvo I. razreda, ki je sestojalo predvsem iz igralcev FAC. in Admire, je premagalo kombinirano moštvo II. razreda s 4 : 1. Brno: Makabi : Rapld (Dunaj) 4 : 1. Rapid nastopil s 4 rezervami Gradec: Slovan (Dunaj) : Strum (Gradec) 4 : 0 (1 : 0). Ilirija I. : Ilirija rez. 2 : 1. Na dan 1. maja igrana tekma med Ilirijo I. in rezervo je končala z nezasluženim porazom rezerve. Iz Ljubil, nogom. podsaveza. (Službeno.) Seja upravnega odbora se vrši v petek, 4. t m. ob tričetrt na 8. url zvečer, seja poslovnega odbora ob 9. uri po seji upr. odbora. — V nedeljo 6. t m. se vrši prvenstvena tekma Jadran : Svoboda Ljubljana. — Tajnik. Majniška prosiva Ljubljana, 2. maja. Letošnji prvi maj v Ljubljani je bil kot delavski praznik klavem, ki ni niti od daleč spominjal na impozantne manifestacije nekdanjih let. Politična rar.dr.v panost v delavskih vrstah je tako velika. da ovira solidaren nastop delavstva tudi ob takih slavnostnih prilikah, ko bi bilo vendar treba pozabiti na minljive strankarske prepire. In tako so bile na-novedane socialistične in komunistične manifestacije vse prej kot manifestant-ne in impozantne. Potekle pa so brez incidentov, čeprav seveda ne brez psovk na buržuje, vlado. Orjnno itd. Sicer pa včerajšnji dan ni bil več samo praznik socialističnega in komunističnega proletariata. ampak praznik vsega prebivalstva. Delo je v vseh privatnih podjetjih počivalo, trgovine so bile zaprte in ves dan so se valile cele reke ljudi vseh slojev in vseh let v okolico, deloma da se navžijejo res prvega pomladanskega dne, deloma da si «ga> tam zunaj privoščijo. O žalostnih poja- vih naSe degeoeracije, ki s-> se pokazali pri tem, govorimo drugje. Celje, J. maja. Pod splošno depresijo laloatnih političnih in socialnih razmer Je potekel t O'ju 1. maj brez posebnih in pomembnih dogodkov. Solnčni dan cvetoče pomladi je izvabil na celjske ulice le neznatno gručo ljudi, ki so se zbirali pod rdečo in črnorumeno zastavo. Velikanska reklama Zveze delovnega in krščanskega ljudstva ni mogla zrevolucionirati niti sto ljudi, ki bi se bili očitno priznali kot odkriti pristaši brezdomovinskega rimskega klerikalizma. Le malo nad 50 ljudi je poslušalo pri »Belem volu* bombastične fraze klerikalnih govornikov, ki so za ta dan seveda zapustili temne pod-zemeljske rove zakajene in zaduhle tovarne, tesne prodajalne in mrzla skladišča, da pokažejo brez glaze-rokavic trde svoje žulje, v nesebični borbi za pravice delovnega slovenskega ljudstva. Procesija na Babno je potekla enako klaverna, pač pa je vlekla piiača. ki je v električno razsvetljeni noči navduševala tudi marsikaterega neklerikalca. Socialisti so zborovali dopoldne pred Narodnim domom, kjer je govoril predsednik stranke Koren prilično 200 poslušalcem, za popoldanski izlet se je zbralo pod rdečo zastavo pri Kapucinskem mostu komaj okrog 50 ljudi. Pač pa so bile napolnjene celjske gostilne, kjer je dalo delavno ljudstvo brez voditeljev in pralnih besed duška svoji trpeči in razdra-pani duši Maribor, 2. maja. Letos se je pokazala narava prazno-valcem dela v svoji najbohotnejši obleki. Predvečer 1. maja so dostojno proslavili že Sokoli s svojim manifestacij-skim zborovanjem. Drugo jutro so pa ob solnčnem vzhodu priredili delavci bud nioo po mariborskih ulicah. Toda prekrasno jutro jih ni zbudilo baš mnogo Šele po deveti uri so se zbrale množice in po ulicah se je premikal precejšer sprevod intemacionalcev z rdečimi trakovi banderi in godbo v notranjost mesta na Rotovški trg, kjer jih je pozdravil g. Grčar — menda zadnjič kot župan mesta Maribora. Na govorniški tribuni so mu sledili slovenski in nemški govorniki, ki pa niso mogli povedati drugega, kot da so priznali nemoč in razkrajanje socialistične čete v Jugoslaviji. Čudno so doneli njihovi skoro obupni klici po marksistični internacionali med maso, ki se je od lanske majske proslave na »Trgu svobode* obupno skrčila. Le okrog tisoč ljudi je poslušalo, največ starih nemških »Gesinnungsgenossen*, ki so pač ostali verni ker drugam ne morejo in so jim desetletja ucepljali disciplino v kri, a navdušenja in boi3Željnosti tudi tem gar distom ni bilo več mogoče vliti. Ko je izzvenela »Pesem dela*, se je množica skoro neopaženo razkropila po ulicah, Tudi rimski internacionalci so slavili 1. maj z mašo in zborovanjem pri Gam-brinusu. Popoldne so jih peljali v gostilno k sv. Urbanu, kjer so govorili fran čiškanski patri, študentje in neki vojak Vrčko ki je trdil, da je tudi vsa armada — »z njimi». Solnce je lilo ves dan svoj božji blagoslov in odpiralo tisočere popke jablan, ki so jih božali upa polni pogledi naroda, ki pa je bil istočasno presrečen, da je niocel po neskončnem deževju baš 1. maja zopet zasaditi motike. V Narodnem domu so se zbrali k skromnemu veseliti jtigoslovenski železničarji s svojimi pevci in godbo. Narodni Mariborčani so se jim pridružili. Se jih je. ki so nas:. čisto naši. Zvečer pa so zaigrali v gledališču v proslavo delavskesa praznik;* proletarskega Zolaievega »Ubiiača* — toda vkljub znatnim znižanim cenam ni bilo onih. katerim je bil* predstava namenjena, Pač pa je že od poldneva oo mevalo iz vseh gostiln, ne petje. — rekel bi _ nekaka topa resignacija onih stoterih in tisočerih, ki iščejo »Mesijo*., da bi jim vlil nove Vere, nove Ljubavi. nove Sile. manjših stvari je Rutar obelodanil brez podpisa. Veliki uspeh, ki ga je dosegel « temi razpravicami in z »Zgodovino Tolminskega (Gorica 1882., 833 str.), je napotil Slovensko Matico, da mu je poverila za svojo »Slovensko zemljo* opis primorskih dežel. S svojimi 4, sedaj že redkimi knjigami te zbirke (Poknežena grofija Goriška in Gradišfanska- Prirodo-znanski, statistični in kulturni opis, Ljubljana 1892, 116 str.; isto, Zgodovinski opis, Ljubljana 1893, 132 str.: Samosvo* mesto Trst ln mejna grofija Istra. Ljubljana 1896/97, 280 str.: Beneška Slovenija, Ljubljana 1899. 188 str.) je izvršil delo trajne vrednosti, s katerim si je zaslužil častno mesto med Slovenci in Jugoslovani, a tudi v inozemskem učenem svetu. To delo je tem zaslužneje, ker je bilo slovstvo, na katero se je Rutar mogel opirati, prav neznatno, oziroma italijansko, torej našemu narodu neprijazno. V mnogih slučajih je moral razmere proučevati na licu mesta, da je dobil pravo sliko. Zato pa je ta slika bila končno tudi taka, da je ie danes podlaga znanstvenemu proučevanju primorskih pokrajin. Velike uspehe je dosegel Rutar tudi kot starinoslovec; njegov biograf Lončar ga slavi kot ustvaritelja slovenskega sta-rinoslovia. Mnogo člankov priča o tem njegovem delovanju; skupno s Premer-steinom je izdal delo o rimskih cestah in utrdbah na Kranjskem (Dunaj 1899), 6kuDno z Bul i tem in Jeličem pa vodjo po Splitu in Solinu (Zader 1894). Kot konservator dunajske centralne komisije je poročal v izveetjih te komisije o raznih razkopavanjih na Kranjskem. Piscu teh vrst se zdi čudno, da so sma trali do najnovejšega časa Rutarja predvsem za zgodovinarja. Kot takega ga žaških »nadiizgodovinarjev*, kakor jih sam imenuje, predvsem Gregoruttija, de Franceschija in Kandlerja, »kateremu se je studilo vsako slovensko krajevno ime in kateri ni mogel nikakor razumeti, zakaj so nekdanji prebivalci svoja bivališča v »barbarskem* jeziku namesto v bi.v označuje tudi osmrtnica, s katero je uči- goglasni italijanščini nazivali*. le leta teljski zbor IL državne gimnazije javil 1886 je klical Rutar Slovencem: »Sloven-slovenskemu narodu tužno vest o njego- ci odprite že vendar enkrat svoje za-vi smrti; kot takega ga ocenjujeta n. pr. spane oči in sprevidite. da vam Tržača-tudi Lončar in Govekar v svojih nekro- I ni pačijo vašo zgodovino!* (Soča, 1886, logih. Res je sicer, da je kot srednješol- I št. 18). A vendar je bil vedno uljuden v ski učitelj poučeval zemljepis in zgodo- svojem znanstvenem boju, vedno odkr' vino, da se nahaja posebno med njego- nasprotnik. Italijanski zgodovinar Pavir vimi prvimi spisi več zgodovinskih čr- I ki nadaljuje še danes tradicijo zlo?14""® tic in razprav, da se je, kakor omenje- tržaške šole, imenuje Rutarja člov'ka no. udejstvil tudi kot arheolog: a Simon meljite učenosti, toži pa, da j« Pr " Rutar je bil predvsem geograf in si-; vnet ljubitell svojega naroda- . cer prvi slovenski res znanstveni geo- ; To je pač najlepši dokaz w graf. V tem oziru nas tudi ne moti dej- i stremljenje tega izrednega moza. nutar stvo, da je svojim knjigam o primorskih je bil zvest sin svoje?« narooa. na uo-Slovencih dodal »zgodovinski opis*, — i riškem rojen, je deloval v slovenski uo-to je zahteval pač program te zbirke, rici in Ljubljani J srbskem kotoru ir Saj je Rutar deloval pretežno na polju hrvatskem Splitu. Za Hrvate jei spisal ie-geografije - vse njegove knjige in ne- ta 1900 v »Spooen cv,edu* članek <0 broj manjših spisov nam to izpričuje; pri bojnem bratstvu Slovencev ,n Hrvatov,: knjigah stoji zemljepisni del tudi vedno bil je cel Jugoslovan že v času ko m na" prvem mestu in je tudi boljši in iz- i marsikdo o Jugoslavtf še sanjati n, upal. virnejši kot z-odovinski del. O njegovem jugoslovanskem mišljenju m Rutar je izdal tudi dve zemljepisni uč- delovanju je bila prepričana tud, srbska ni knjigi za srednje šole in je že leta akademija v Beogradu, k, ga je imeno-188« predelal Haardtov atlas za ljudske , vala svoj™ dopisujočim članom, šole (draga izdaja skupaj z Orožnom leta To vemo danes, ob dvajsetletnici nje-1898V tako * postal tudi na kartograf- gove smrti: da na slovanskem jugu nje-skem' polju 'naslednik Slovenca Kocena. .goveja imena ne bodo nikdar oozibili, Rutar. ie bil neizDroeen nasprotnik tr-1 >■ ■» omače ves DRUGI MAJ. Prvi maj je bil nekdaj — še pred nedavnim — pravi praznik množic, ki so ta dan v brk vsem drugim nasto pile in povedale zavestno in moško, da zahtevajo tudi zass spoštovanje in svoj delež življenja. Torkov ljubljanski prvi maj — dokaz, kako je moralna in miselna kriza razkrojila vse. Mesto manifestacije — klavrno romanje maloštevilnih skupin, brez zanosa, brez vsega, kar je na množici zanimivo. Čreda, ki ni vedela kam in čemu. Na Rožniku je bile žegnanje. Orke ster, harmonike, orgeljce, ples, vriska nje, prerivanje, ščipanje, in — mnogo pi-j.iče. V tem znamenju je potekel sploh celi prvi maj, po došlih poročilih menda širom Slovenije. Vino je teklo v potokih, dan je bil lep, vroč, žejen, ljudje razigrani in prvega v mesecu brez misli na druge dni. Zvečer je od povsod prihajal krik, vriščanje, tuljenje. Tudi sreda je nadaljevala torkovo tradicijo. Vroča, jasna, — planine so ?e zdele premeščene na Jezico in vsaka jaruga na njih kakor na dlani, nebo sinje, vse naokrog sveže mlado zelenje, mi ga pa žingamo in žagamo, saj birt še kredo 'ma, in vince po curku v majolko curlja, ha, ha! V sredo popoldne sem ob dveh srečal v Frančiškanski ulici štiri mladeniče nasekane po notah, da so cesto merili. Ob šestih zvečer jo je petorica mahnila po Gradišču, se glasno drla »auf biks in »ukala*, kakor na paši. Ob pol devetih zvečer sem iz radovednosti pristopil pred frančiškansko cerkvijo k veliki gruči ljudi, in. — na tleh leži dobro oblečena mlajša ženska pijana kot goba in jeclja brezzvezne besede, poleg nje pa se krčevito drži ograje mlad možakar, vinsko bled, in se . . . prepira z zijali, ki ga seveda izzivajo! Po daljšem čakanju konča policija mučni prizor in odvede pijano dvojico na stražnico. Ljudje božji, meni je humorja •manjkalo. Mi postajamo zares zelo — homogeni. S sodrgo. Pa kljub temu prepričani: Slovenec sem. in kdo je več? M. A. C. * Poljski gosti v Ljubljani. Danes, dne S. maja ob 17. prispe v Ljubljano »Akademsko pevsko društvo lvovske polytehnike». Zastopniki naših pevskih zborov in ljubljanska akademska mladina jitn priredi oficijelni sprejem. Vabimo tudi naše občinstvo, da jih pozdravi na kolodvoru v kar največjem številu, zlasti ker je to prvič, ko nas oficijelno obiščejo bratje Poljaki v naši osvobojeni domovini. Mi jim pa kličemo: Na veselo svidenje! Društvo prijateljev poljskega naroda priredi •rostom danes zvečer v dvorani arene Narodnega doma pozdravni večer, jutri pa koncert v TJnionski dvorani. * Poljski akademiki v Mariboru. Včeraj popoldne so se pripeljali v Maribor z brzovlakom poljski akademiki - pevci, katere je na kolodvoru pozdravila množica narodnega občinstva, kljub temu, da je bil prihod šele zadnji hip naznanjen. Ob prihodu vlaka je svirala vojaška godba, ki se je s polkovnikom Draškičem in oficirji tudi udeležila sprejema. Drage goste je v lepem nacijonalnem govoru pozdravil v imenu mesta Maribor župan Grčar in za »Glasbeno Matico* njen predsednik skladatelj Oskar Dev. V jedrnatih besedah se je zahvalil za iskren sprejom predsednik zbora gosp. Zaluski, naglašajoč potrebo poljsko-jngoslovenskega zbližanja. V imenu •»Mariborskega društva jugoslovenskih akademikov* je nato sprejel drage tovariše predsednik eksp. akad. Bre-gant ter jih posamezne izročil gostoljubnim rodbinam, ki so jih odvedle na svoje domove. Še prej pa so jih okrasile gospodične z lepimi šopki pomladnega cvetja. Gostje so bili ginje-ni nad to ljubko pozornostjo in so si popoldne tudi ogledali mesto. Danes obiščejo falsko elektrarno in se s popoldanskim brzovlakom ob pol petih pripeljejo v Ljubljano. Koncert v'gledališču je sijajno uspel. Krasno in precizno izvajanje poljskih pesmi je izzvalo pri občinstvu vedno znova viharje navdušenja in ovacij. Po koncertu se je vršila še prijateljska zabava z gosti v Grajski kleti. * Vprašanje profesorskih honorarjev. Kakor znano, je državni proračun za 1. 1922-/23. predvidel prenizke zneske za honorarje na u-.lverzah in srednjih šolah. Pripomniti je, da je bil kredit nedostaten v raznih pokrajinah: n. pr. v Srbiji je segel za srednje šole 'Jp 31. januarja 1923, v Sloveniji in Dalmaciji do novega leta. Prejšnji fi-n*nčni minister Kumanudi je naknad-ne kredite za honorarje na univerzi, na srednjih in učiteljskih šolah v Slo-v?niii dovolil že novembra 1922, a njegov ukrep je razveljavila glavna kontrola. Novega finančnega ministra dolžnost je bila, da izvrši likvidacijo na nov način, ki bi odgovarjal stališču glavne kontrole. Gosp. Stojadino-vič pa je z aktom od 19. marca 1923 to odklonil, čeprav je bil dva dni prej v enakem slučaju zavzel ugodno stališče. Ker je 18. marca gosp. Stojadi-novič kot skupščinski kandidat v Sloveniji propadel, je precej jasno, zakaj ta najnovejši zaveznik naših kleri- jadinovič odstopil zadevo v naknadni uri dopoldne ter se bodo vrši!« popoldne i tifla prava srfna vignia bor) umestna, ' oddafl kako sot»r> ali rtanorrafe. Odsefc. na dvorišču pred šolo vojaške vaje, so- j kakor pa neprestano hujskanje proti re-! za tujski promet prosi stTanke. da se kolske telovadne vaje. nogometne tek- j du in avtoriteti, ki vzbuja že v i tal: po- ' čimprej prijavijo In navedejo tadl prime, pevanj?, sviranje in igranje. Popol- i suroveli mladini najnižje instinkte rn jih i !lčno ceno »ob, ker dan« pač hoče biti - , . . , Ull., Jl^fau; , o.l.uu v ... Ig.ui.jl.. . UJJUI- | JM.UIV.. — • J"— lurliLIALC 1.1 Jlii "V"« —'' • ...... ^ J budzet, ki se ima po seznamu vsen I danska prireditev je dostopna tudi za ; privede do tako žalostnega dejanja. Kle- vsak gost natančno informiran o živi .i en ■ mimcfr;fflr i +1 r»o,*f,.-mi fiLTlirwn- ... .. - ~ ... .... ministrstev predložiti narodni skupšči ni. Kakor čujemo, so radikalci preko račili budžet za več sto milijonov, za kar se boje, da bi skupščina delala te žave. Ni dvoma, da bi skupščina kre dit za honorarje gladko dovolila, ker imajo profesorji po zakonu pravico do njih in jih po našem mnenju lahko iz tožijo pred sodnijo. Če se ne spreme ni na kak nov pritisk mnenje gosp Stojadinovida, bodo sedaj morali profesorji za honorarje čakati še nadalje t. j. do novega rednega budžeta ali do naknadnega budžeta. ki se mora sprejeti najkasneje o priliki prvih dva najstink. * Nastopno predavanje prof. dr, Ilešida v Varšavi se je vršilo, kakor smo že poročali, dne 27. aprila v avli varšavske univerze. Razen poljske in jugoslovenske akademske omladine je bil v avli zbran profesorski zbor filozofske fakultete, a bilo je prisotnih tudi mnogo profesorjev drugih fakul tet. Rektor, profesor filozofije Jan Lu-kasiewicz, bivši minister prosvete, je pozdravil prof. Ilešiča kot prvega profesorja, ki bo na varšavski univerzi predaval o bratskem jugoslovanskem narodu, filozofski dekan, profesor kla sične filologije Przychocki. je podal, kakor je to običaj na varšavski univerzi. curriculum vitae prof Hešiča. nato pa je prof. Hešič v poljskem jeziku predaval o slovanski ideji pri Poljakih in Jugoslovanih v preteklih dobah. Predavanju so prisostvovali tudi člani našega poslaništva. Zvečer se je vršil banket. * «Naprej», glasilo SSJ se je preselil iz Ljubljane v Celje, kjer je prevzel njegovo izdajanje g. Franjo Ko-ren, ki list podpisuje obenem tudi kot odgovorni urednik »Naprej* je nekoliko povečal svoi format ter dvignil ceno na 20 Din. Želimo mu, da postane v Celju resnejši, nego je bil v Ljubljani. * «Slovenčeva» lopovstva in uradniško vprašanje. Da bi zasejal še več nezaupanja v uradniške vrste, je »Slovenec* priobčil brzojav iz Beograda, v katerem trdi, da so demokratski uradniki nastopili proti skupni uradniški akciji in s tem mnogo škodovali. Kolikor besed toliko laži. Vsaj vsak vč, da je v Beogradu danes presneto malo demokratskih uradnikov in da so vodilne ličnosti osrednje organizacije v rokah radikalov. Ker so se na dotični seji pojavila taktična nasprotstva, ki pa jih niso zastopali demokrati, ampak radikali, v tej smeri, da je termin za eventualno stavko o. maja prekratek z ozirom na politično situacijo. V tem oziru je značilen tudi sklep delegatov železničarskih organizacij, kjer so v soboto slovenski odposlanci predložili, da se 5. maja ustavi delo. Predstavnik Saveza državnih činovnikov se je protivil roku, češ, da je vlada šele v formaciji. Končno je bil sprejet sklep, da se novi vladi predloži resolucija, da v desetih dneh ugodi zahtevam državnih nastavljencev, sicer bo Glavni akcijski odbor pozval vse odbore, da se kolektivno zapusti delo. * Izenačenje koledarja. Na kongres pravoslavne cerkve v Carigradu so odpotovali včeraj naši delegati. Na kongresu se bo razpravljalo v prvi vrsti o izenačenju koledarja in o drugih cerkvenih zadevah. Našo državo bosta na kongresu zastopala dr. Milan Milankovič in črnogorski metropolit Gavrilo Držič. * Prvi ženski advokat v Beogradu. V Beogradu je prošlo soboto pri kasa cijskem sodišču gospa Jelena Mihaj. lovid - Djorič napravila s prav dobrim uspehom odvetniški izpit Gospa Miha jI o vi 6 je prva žena, ki bo v Beogradu in menda sploh v Jugoslaviji izvrševala odvetniško prakso. * Investicijsko posojilo mesta Splita. Mestna občina splitska je sklenila najeti investicijsko posojilo v znesku 120.000 funtov sterlingov. Posojilo se porabi v prvi vrsti za napeljavo električnega toka iz Dugega Rata pri Omi-šu v Split, nadalje za gradnjo novega vodovoda in končno za ureditev nekih mestnih delov in ulic. * DrugI državni Izpit je položil v pon-deljek na praški visoki šoli za agrikulturo g. Franjo Dolničar iz Hrastja. * Neresničen očitek. Pri mariborskem uredništvu »Jutra* sta naprosila gg. dr. Vekoslav Kukovec in načelnik koroškega kolodtora, znani organizator narodnih delavcev, g. Mohorko, da objavi v »Jutru* sledečo vest: «V nedeljski »Or-juni* ie nekdo pod naslovom »Obupen klic iz Primorja* mistificiral uredništvo glede kapetana L razreda g. Ukmarja iz Maribora, kateremu očita nemčurstvo in druge nečedne neresnice*. Omenjena gospoda pa poznata g. Ukmarja iz predvojnega časa kot odločno zavednega Slovenca, kateremu v narodnem oziru in tudi sicer ni mogoče ničesar očitati ter sta istočasno zaprosila tudi uredništvo »Orjune*, da di g. Ukmarju tozadevno primerno zadoščenje. Ker pa izide »Or-juna* šele v nedeljo, prosita, da objavi to tudi »Jutro*, ki je v Mariboru zelo razšir.ieno. Mi to radevolje objavljamo. * Slava mariborske podoficirske šole. V petek dne 4. maja se bo vršila slava inženjerske podoficirske šole v Mariboru v »Vojašnici Kralja Petra Velikog 1 kalcev čez noč premenil svoje stali- Oslobodioca* v spomin na dan ustano-Sče. Na ponovili nritisk ie eoso, Sto-1 vitve šole leta 1896. Slava prične ob 10. širše občinstvo. * Preselitev manufakturne trgovine Anton Schuster (pri Tončku) v Ljubljani. Ta po svoji solidnoeti znana trgovina s? je preselila iz Stritarjeve ulice, kjer je delovala 43 let, na Mestni trg 25. Opozarjamo na dana-šoji inserat. * Izprememba tvrdke. Kot družabnik je pristopil k znani narodni trgovini z galanterijskim blagom g. Kramerja v Celju g. Mislej. Odslej se vodi trgovina pod firmo Kramer in Mislej. * Čateške toplice v Brežicah se otvo-rijo bržčas dne 15. maja. Toplice je prevzela družba »Globus*, ki namerava zgraditi večje poslopje in je že letos pridno na delu, da popravi, kar je mogoče in priredi primemo in dostojno kopališče. Čateške toplice so znane kot med najboljšimi v Jugoslaviji zaradi svoje zdravilne vode, ki ima 42 stopinj toplote. * Popravek. Poročali smo, da je sto pil v pokoj policijski uradnik v Celju g. Josip Stadler. Kakor se nam sedaj poroča, ostane g. Stadler še dalje v Celju in se ne preseli na Bled. Ta pasu? v naši notici je bil pogreben in ga s tem popravljamo. * Gozd v plamenu. V velikem gozdu pri Užicah v Srbiji je proHi pondeljek izbruhnil požar, ki je zavzel velike dimenzije. Požar so povzročili cigani, ki so taborili v gozdu. Na pomoč je prihitelo voja-štvo, kateremu se je posrečilo lokalizirati požar, ki je napravil ogromno škodo. * Katakombe v Zagreba. Pod cerkvijo Sv. Marije v Zagrebu so prošli teden raz krili cele katakombe. Ko so belili cerkev, je zapazil arhitokt, da se udira severni zid. Začeli so odkopavati zemljo in kmalu so naleteli na dva metra širok in tri in pol metra dolg prostor, ki je bil v zvezi g hodnikom. Z desne in leve strani so se nahajali oddelki za mrliče, ki so bili v nekaterih oddelkih po trije eden nad drugim. Zid je bil popi-gan z imeni in letnicami Pod cerkvijo je bilo več takih prostorov; v enem so našli kamenit oltar. Najstarejša grobnica je iz leta 1795, večinoma pa so iz leta 1848. Čudno je, da je Zagreb tako hitro pozabil na svoje katakombe. V zad njih dneh je bilo pripuščeno občinstvo, ki je v velikem številu prišlo, da si ogleda ta podzemeljski svet. Prišle pa so tudi hijene, ki so začele brskati po krstah in si prisvajati razne dragocenosti. Odnešeno je bilo tudi več človeških lobanj. Redarstvo je vsled tega postavilo stražo pied katakombe in ustavilo nadaljnje ogledovanje. * Železniška nesreča. V noči SO. aprila sta na postaji Moslavina-Popovača trčila skupaj dva tovorna vlaka. Sedem vagonov je skočilo 6 tira. Zavirač Mato Kulič iz Novske je ostal na mestu mrtev. Proti krivcem je uvedena preiskava. * Dravlnja odnesla vprežen voz. Znani ptujski gostilničar Ernst se je podal te dni s parom konj v družbi gvojega hlapca v svoj vinograd v Haloze. Na povratku ga je neprijetno iznenadila vsled deževja močno narasla Dravinja, ki je poplavila celo okolico. Navzlic nevarnosti je hotel Ernst g svojim vozom čez most. Ko je dospel že blizu mostu, ki je stal kot otok nad vodno gladino, se je voz prevrnil Gospodar in hlapec sta se oprijela za drevje ter sta bila rešena, ko je prišla iz Ptuja pomoč, voz in konje pa je odnesla deroča Dravinja. * Požar v Motniku. V noči od 28. na 29. aprila, okoli 11. ure ponoči, je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Tomaža Pungartnika v Motniku. Vzlic takojšnjemu nastopu gasilcev je požar tekom ene ure popolnoma uničil gospodarsko poslopje. Posestnik je bil zavarovan le za neznatno vsoto in prosi zato vsa dobra srca, da bi mu v težki nesreči priskočila na pomoč. * Rodbinska tragedija. Soproga trgovca Nikole Stepanoviča v Grašanici je rodila že deset otrok, zadnjega lani v straš nih bolečinah z zdravniško pomočjo. Letos je bila zopet v blagoslovljenem stanju. kar jo je navdajalo s 6trahom in grozo. Nekoliko dni pred pričakovanim porodom se je praznično oblekla, poslala deco v vrt ter napisala poslovilno pismo možu, v katerem ga prosi, naj pazi na otroke, da se ne razgube, ker je svet pokvarjen. Nato se je obesila. Otroci so se medtem veselo igrali na vrtu in eo radostno pozdravili očeta, ko ge je vrnil, češ. mamica je danes dobre volje, ker ae jo praznično oblekla. Ko pa je mož stopil v gobo, je našel na mizi pismo, ki mu je vse povedalo. Aretacija krojača Potočnika. V Kamniku je bil aretiran krojaški mojster Sreč ko Potočnik, ki je pred nekaj meseci pobegnil iz Ljubljane v Švico in se sedaj vrnil v Kamnik. Izročen je bil deželnemu sodišču v Ljubljani * Uboj. V goboto dne 28. aprila zvečer «o pili fantje iz občine Šmartno na Paki v restavraciji Steblovnik pri postaji Rečica ob Paki. Končno je prišlo do prepira, polomili so več stolov ter ge pošteno gtepli Bežeče ga Ferdinanda Zeloz-nika so vlovili ravno pred kapelo Matere božje nasproti gostilne »pri Pošti* ter ga z voznimi ročicami, kuhinjskimi nož-mi in pilami pobili in zaklali V kraju so pretepi na dnevnem redu, zlasti ob nedeljah in praznikih tako, da si ljudje ob tem času sploh ne upajo več na prosto. Tu je domena zagrizenega klerikalnega agitatorja Steblovnik a. Ali M bi rikalizem je danes glavni vzrok posuro- skih razmerah v okraju, kamor se name- velogti našega naroda. * Iz posurovelosti je sunil Matija Dor-nik. 19 let stari posestnikov gin v Lokvah Franca Mešička z nožem s tako silo v roko. da m,u je prerezal žilo in mišice, vsled česar je roka ohromela, čakal je na svojo žrtev g pripravljenim nožem na hodniku ter napadel Mešička brez vsakega tehtnega vzroka. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na 10 mesecev težke ječe, poostrene s trdim ležiščem in postom. * Nov roparski uapad v Črni gori. Iz Podgorice poročajo: Na cesti Njegoš-Čre-vo je bil dne 27. aprila izvršen nov drzen roparski napad. Skupina približno { 20 mož je napadla državnega kurirja, ki je nosil 200.000 Din državnega denarja, ter ga razorožila In oropala. Razen denarja so mu zlikovci vzeli tudi njegovo žepno uro. Oropnnega kurirja so zveza- j li ter ga pustili ponoči na cesti. Izsledo- 1 vanje zločincev je bilo doslej brez- : uspešno. * Samomor mlade Rusinje. Kakor po- ' ročajo iz Beograda, ge j« zastrupila tam- 1 kaj mlada Rusinja K. Orlovska, hčerka bivšega ruskega polkovnika Vladimira i Orlovskega. Vzrok samomora je bila ne-; znosna beda. v kateri g ta životarila ona j in njen gedemdesetletni oče. * Aretacija nevarnega tatu. Iz Mute 1 rava napotiti na oddih. Naj ne preslišij<"> tega oglasa razne vasi in trgi po celjskem okraju, ki si lahko s tem. da gredo cebskemu odseku za povzdigo tajskega prometa na roko. zasigurajo za dolga leta lep vir novih dohodkov. Natančnejša pojasnila dajeta odsek in trgovina Oorlčar & Leskovšek. Dobitki tombole Sokola I v Ljubljani I. slavni dobitek sestoji iz nevestine opreme v vrednosti 13.000 Din in sicer: 12 spodnjih in zgornjih rjuh (ka-pen) in pristnega Creas-platna, 12 blazin, 12 jaquard brisalk, 1 mtzna garnitura, 1 prt In 12 prtičev, J kos najfinejšega šifona za perilo, 2 odeji iz finega satina, blago za žlmnice iz platnenega damast gradlna in še več drugih »tvari. II. glavni dobitek: en vagon finega Trboveljskega premoga v vrednosti 5000 Din. III. Klavni dobitek: kuhinjska oprema vredna 4000 Din, katera obsega 80 kosov najrazličnejših loucev, pcmve, zajemalke, pokrovke, umivalnik, tehtnica z medenimi utežni! In spl^h vse kar se potrebuje v večji in boljši kuhinji, nam poročajo:" "podpregledniku finančne IV. glavni dobitekr mo^ika narejena ob-kontrole Maksu Sikošku se je posrečilo aretirati ob državni meji zloglasnega tatu in potepuha 20letnega Aleša Greiner-ja iz Pernic. Greiner je kradel vseokrog, posebno svoji babici in očmu ter je s plenom vselej pobegnil v Avstrijo. Je že dostikrat predkaznovan; enkrat je že pobegnil iz mariborskih zaporov. Hvaležni smo požrtvovalni finančni kontroli, ki vrši tako vestno in natančno gvojo težko službo. * Avgust Frilhling, lopov iz »južnoko-roškega* Celja, je predmet feljtona v »Vossische Zeitung* minule sobote. V Innsbrucku je mlad kavalir preslepil mlado stotnikovo vdovo, da mu je verjela, da je grof Henckel-Donnersmark, ki ima na Poljskem gradove in premogovnike. Zaupala mu je svoj denar in bri-l.iante. Nato se je »grofič* odpeljal na Dunaj in veselo živeL Celo neko redar-sko hčerko je hotel odvesti. Zaradi raznih nerednosti so »grofiča* v Innsbrucku aretirali toda ušel je in se pojavil kmalu nato v Pragi. Tam so ga zaprli znova in dognali, da lopov sploh ni grof. nego tapetnik iz »južnokoroškega* Celja in da se piše Avgust Frilhling. Aretira- j nec zatrjuje, da je bil nadporočnik pri \ Deutschmeistrich med vojno. Mlada vdova zdaj joka za svojim denarjem, za briljauti in za izgubljeno nado, da. postane gospa poljskega milijarderja. Zanimivo pa je tudi, da na Dunaju še danes ne vedo, kje lezi Celje. Poročevalec »Vossische Zeitung* o tem lopovu je namreč dunajski novinar Karel Lah m. Geografska znanost dunajskih novinarjev sega torej 6e vedno le do Kloster-neuburga. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši In najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 20 In Aleksandrova cesta št. 1. * Pokusite in prepričali se bodete. da so »Pekatete* najboljše in ker se zelo nakuhajo tudi najcenejše testenine. leka po meri vredna 2500 Din. V. glavni dobitek: v fino izdelanih sodčkih 50 litrov mahnovca v vrednosti 2000 Din. Nadalje ie več manjših tombol ? vrednosti do 1500 Din, 80 kvatern fr 30 činkvinov v vrednosti od 130 —-400 Din. Tablice za tombolo, ki se vrši 13. t. m. se dobivajo po vseh ljubljanskih toba-kamah ta drugih trgovinah po 2.50 Din komad na kar opozarjamo Sokolu I. naklonjeno občinstvo. Šah Na neki tumirski partiji j« prišlo me<5 dvema srednjemočnima šahistoma po ravnokar izvršeni potezi črnega do sledeče zanimive končne pozicije: šil, ® ^ S^S ^ H m... BIB B ! .......111 llil '11 H ItL i« m li m^ t!____■■m/-, m/M VMA '■m. Za povzdigo tujskega prometa v Celju Celje. 1. maia. Kakor smo 2e poročali, se je ustanovil v Celju v okviru Olepševalnega dru- Beli. ki je imel potezo, se je globoko zamislil v situacijo in ko mu je črni po nudil rernis, ga je beli brez vsakega obo tavljanja sprejel. Ni se pa malo začudil, ko mu je istočasno navzoči kibic brusil v obraz: Slepeči — Tartija je vendar za belega oo' ločno dobljena!... Oba nasprotnika sta se spogledala iri neverjetno odkimavala z glavo. Prenir.-trila sta pazljivo še enkrat navidezn" enostavuo remijsko situacijo ter z veseljem sprejela na ponudbo zoprnega ki bica stavo primerne vsote v prid domačemu šahovskemu klubu. Morda se tudi drugim šahistom dozdeva neverjetno — a kibic je vendar kot beli na potezi moj-storsko dokazal, da je igra v prid bele ga vkljub vsakateri obrambi in proti štva poseben odsek za povzdigo tujske- D_ _________ _ ga prometa, ki je imel v sredo, dne 25. 1 potezi črnega odločena. Poizkusite! t. m. svojo prvo sejo. Sestanka so se | • udeležili poleg odbornikov, zastopniki. Šahovski brzotarnir za prvenstvi gostilničarske zadruge, društva hišnih i L1llb!jane Danes ^ 20. uri se vrši v ka posestnikov, trgovskega gremija, šport- varn, aEvTOpa„ šahovski brzoturnir, pr nega društva in slovenske žurnalistike. Razvila se je jako stvarna in živahna debata, ki je dovedla do zelo umestnih sklepov. Se to leto se bo razvila vsestranska reklama, da se privabijo v celjski okrai tujci, zlasti bratje iz Južnih krajev. V to svrho si bo odsek zasigu-ral pri glavnih Interesentih potrebno katerem se bodo najboljši ljubljanski ša-histi borili za prvenstvo Ljubljane. Domaie borze 2. maja. Zagreb, devize: Dunai 0.13375 — 0.13475, Berlin 0.30 — 0.31, Bukarešt cmotno podporo, ker namerava dajati 45.90 — 46.50, Budimpešta 1.70 — 1.80. tudi pismeno najpotrebnejše informacije. Milan 464 — 469, London 442 — 444. Stanovanjska mizerija ne sme odvračati pritoka tujcev v Celje. V počitniški dobi se izpraznijo dijaška stanovanja, stranke se zadovolje s tesnejšimi, da nekaj zaslužijo in tudi hoteli niso prenapolnjeni. Društvo pa hoče raztegniti svoj delokrog na celi celjski okraj ter pričakuje, da mu gredo na roko vsi večji in lepši kraji celjske okolice in savinjske doline. Tujcem je treba nuditi vsestranske podatke glede cen in raznih udobnosti. Stanovanja oziroma sobe naj ne bodo pretirano drage, postrežba solidna, da bo mogoče od leta do leta povečati število gostov. Celje in okraj ima naravne krasote dovolj; da se bo vzljubilo vsakemu, ki bo enkrat preživel par mirnih in srečnih tednov med dobrim slovenskim prebivalstvom. Savinjske kopeli so zdravo in le-1 po nadomestilo za razna draga kopališča. Odsek izdela še tekom enega meseca vsestransko informativno reklamno br -šuro, pripravlja pa za prihodnje leto obširen »Vodnik po Celju in okolici*. Trgovina Goričar & Leskovšek sprejema srjjave vseh onih, ki nameravalo Ne\vyork ček 95 — 95.75, Pariz 640 — 647.50, Praga 284 — 285, Švica 1735 — 1742.50, Varšava 0.20 — 0.21, valute dolar 94 — 94.75, češke krone 277 — 279, franki 635, napoleoni 350 — 360. lire 459 — 462, efekti: Ljub. kreditr, 205 — 210, Praštediona 1010 — 1012. Trbovlje 1100. Beograd, devize: Pariz 637.75, Lor don 441, Milan 463.85, 2eneva 1728. Newyork 94.25, Berlin 0.29, Praga 28:. Solun 116, Dunaj 0.134, Pešta 1.775, Bukarešt 45, Sofija 69, valute: funti 433, dolar 93.75, 7 odst. Investicijsko poso jilo 76. Lastnik ln izdajate!] Konzorcij «Jutra*. Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsaio množino Dražba Ilirija, ijabljatu, Kr*U» Vetra tre 8. ^ T«l. S2«, M. Zeva«w »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Kakšnih dvesto korakov dalje zagleda sredi polja moža, ki nabira ne kakšna zelišča. Bil je kmet, čegar oto-Ena, zategla pesem melanholično plava oad poldajisko pokrajino, vso v solncn tn vso opustošeno . . . Trencavel ga nekaj časa opazuje, potem pa pokliče: »Sire, prosim vas ponižno!* zamr-mra Richelieu. Ludvik XIH. je že bil skoraj pozabil, da gre sedaj šele za zaroto proti njegovemu prvemu ministru in ne še proti njemu samemu. Richelieuov karajoči pogled ga pomiri. In Louvignv jame sedaj pripovedovati podrobnosti ter zlasti slikati načrt samega napada, kakor je bil povsem točno ie dogovorjen in vloge zanj razdeljene. »Dobro, gospod,* pravi sedaj Ludvik, »pojdite in recite oni dami, ki vam je toliko pri srcu, da jej ukazujem naj takoj zapusti Pariz. To je vse, kar morem zaenkrat storiti.* Ko je Louvigny odhajal iz Louvra, je bila ura okrog treh. Isti hip je vstopil Gaston. Vendome in Bourbon pa sta zapustila njegovo kraljevsko viso-čanstvo že pred vratmi Pariza in se podala v Blois. Gaston je bil prisegel da bo trdovratno tajil, in razven tega je bil prisegel, da ne bo izdal niti enega imena sozarotnikov. Toda oba sinova Gabrijele d' Estrees sta le malo zaupala tem obljubam in sta se raje odstranila na varno, da počakata v svojem zavetju, da se nevihta spreleti in da ju kremplji razjarjenega tigra ne dosežejo . . , ^pmmmmammammm^^^^mmmmmmmmm^^mmmm—mmKm f Priporoča se špedicija R. RANZINGER LJubljana — Jesenice. 33 L J Gradbeno podjetje I Ing, Dukič i drug i 0 8 « Ljubljana | s a 9 asm Bohoričeva ulica št. 24. IBBBI »mi Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin ix žime in morske trave, modrece na peresih. Specijelna trrdka za Izdelovanje klnbgarnitnr. Najnižje cene! " " NajsolidnejSi izdelki t Zahtevajte oferte in cenike i 82 Nepremočljive m delne piašie sa dame in gospoda priporoča trrdka LJaMJana Mestni trg 10. .IE. Trgovina — Delavnica IVAN KRAVOS : Maribor1 Aleksandrova c. 13. — Koroška c. 17. Telefon Int. 207. 67 Opreme in potrebščine za konje, kovčegi, torbice, nsnjati izdelki, gamaše itd., gonilni jermeni. Knpl se Ganjene ponudbe z navedbo cene, po mož-i osti s sliko poslopja na upravo »Jutra* pod ,,X.ep& lega". 741 POSOJILO I>in 250.000— ali ve6 išče dobro vpeljano trgovsko in tovarniško podjetje proti 20% obrestim in intabolaeiji. 1'onudbe pod „Nnjno posojilo" na i.noačni zavod Drago Beseljak in drag, Ljubljana, Sodna nlica 6. ti70 Zopet došli od preprostih do najfinejših ▼ veliki izbiri, po izredno nizki ceni v modni in galanterijski trgovini Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. Negovanje lepote! Mnoge dame imajo izvrstno kosmetiško sredstvo in ne vedo točne uporabe, od katere je delovanje največ odvisno. Zahtevajte breznvjetno kremo „Zoraida", „nočno" in „dnevno", samo ne uporabljajte obeh na enak način. Dame s suho kožo si morajo na večer lice dobro namazati z „Nočno Zoraida® in v jutru z mlačno vodo in s pasto-milom Ifige-nija umiti. V peneče milo dajte lešnik .Nočne Zoraida", operite lice in obrišite a potem namažite z »Dnevno Zoraida" in to nežno tarite, dokler se ne vpije v kožo. S Kolonjsko vodo se ni treba po licn drgniti, ali radi vonja pridajte v vodo, s katero se nmivate, par kapljic. Dame, katere imajo mastno kožo, naj na večer ne rabijo nič, ampak v pastino milo naj dajo malo .Nočne Zoraida", potem Ko-lonjske vode v mehko gobo obilneje ulijo, iu potem z .Dnevno Zoraida" od čela dol masirajo. 744 Uran-Parfumerija Ljubljana, Mestni trg 11 Broška, krstna, za ienine is neveste lepa darila. === TVRDKA ==EEE Ure, verižice, obeski, zapestnice, uhani, poročni j* , S . prstani, namizni okraski in orodje (beštek). Velika J Np jfJB jfl-ljllfjpn izbira po najnižjih cenah. Dalje nudim raznovrstne * šivalne »troje, najboljše, kakor tudi najtrpežnejša 3 I v Pragi je izdalo letošnjo spomlad dve knjigi, ki sta obe važni tudi za našo javnost. Neposredno Jugoslovanom je namenjena »Čehoslova-ška republika«, ki sta jo uredila dr. O. Buter ter inž. B. Rumel. Pisana je v srbohrvaščini. Interesente skuša seznaniti s političnim, kulturnim gospodarskim in socialnim življenjem v čehoslovaški republiki. Razdeljena je na dva glavna dela ter obravnava politično, duševno in gospodarsko življenje. Kratkemu zgodovinskemu uvodu sledi opis geografske lege, podatki o prebivalstvu z najnovejšimi statistikami, pregled politične organizacije, političnih strank, njih programov in glasil, finančnega položaja, uredbe vojaštva, telesne vzgoje, zdravstva in drugih socialnih ureditev. Znanost in umetnost sta očrtani v razmeroma skromnem obsegu. Tri četrtine knjige zavzema gospodarstvo, ki obsega strokovne orise češke industrije, poljedelstva, trgovine, denarnih zavodov itd Dragocena je množica statističnih podatkov z raznimi pregledi posameznih panog z ozirom na druge evropske države. Tretji del je posvečen kratkemu popisu Podkarpatske Rusije. Priložena je tudi karta čehoslovaške države In pregledna karta češke poljedelske produkcije. Knjiga ima 128 strani, krasi jo podoba predsednika republike T. G. Masaryka ta kopica drugih slik. Ker vsebuje bogat Informativen material, bi gotovo dobrodošla vsakomur, ki bi se hotel poučiti o razmerah v čehoslovaški republiki. Posebno prikladna se ml zdi za uredništva dnevnikov, potom katerih bo služila strokovnim interesentom posebno v gospodarskem oziru. Popolnoma drug značaj ima druga knjiga, sama na sebi nenavaden in zanimiv pojav ne samo na češkem, ampak sploh na evropskem književnem trgu. Naslov ji ie: maia naslednji: Solnce zahaja tega dne v Ljubljani ob 19. uri 12 min., na bajajoč se v ozvezdju Ovna pri tri kotu zvezdic delta, tau in zeta. Mer kur bo v Biku pri njegovih zvezdicah kapa in ipsilon. a Mars ho ta vpčer ž* na levo od zvezde tau. Merkur, Mars in Aldebaran tvorijo izrazit istostraničen trikot treh svetlih zvezd. Spoznati jih bo zvečer 5. maja posebno lahko, kei bodo v tem krajv najsvetlejše tri zvezde, ki se bodo ž« v ranem mraku pojavile prve. če nan ne pokvarijo računa oblaki in dež. Polj ubij am roko Ob prevratu se je sprožilo vpraša-.ie ali naj svoboden državljan poljublja žen skam še roko ali nič več. Čitali smo, ds je poljubljanje rok ostanek tlačanskih aV še starejših suženjskih časov. Poljubljanje rok izraža navadno skrajno podlo?-nost in naiponižnejšo vdanost. Tlačani se poljubljali rob obleke ali rokav pospodar-ja plemenitaša. Le iz posebne milosti j? včasih plemič dovolil, da mu tlačan poljubi roko. Duhovščini poljubljajo kmeti? in globoko verni ljudje roko kot božjemr namestniku in mašniku, ki izpreminja ho-stijo v Rešnje telo. Ženskam pa nlsm'. niti tlačanje niti jim ne priznavamo, d* so njih roke posvečene. Čemu bi jim tore"' poljubljali roke? Smešno ie to, ponižujo če, posnemanje zastarelih tujih običajev ki nikakor ne sodijo več v moderno dobo Zdaj so tudi v Parizu načeli to vprašanje. Gotovo je. da se ženske poljubljanju rok ne upirajo. Nasprotno, prav všeč jim je, zlasti polizobraženkam in domiš ijavkam. Neki pariški dnevnik je prired? javno anketo glede umestnosti poljubljanja ženskih rok in je priobčil rdgovore ki izražajo razna mnenja. Nekdo piše: »S poljubljanjem ženskiV rok izražamo svoje spoštovanje spolu ki vzdržuje obstanek človeštva.® — Torej poljub na roko je poklon materinstvu' Toda materinstva ni brez moža! KjeT ti' očeta, ni matere. In oče je sposoben celo 365krat na leto povzročiti materinstvo mati pa kvečjemu enkrat očetovstvo. Z; obstanek človeštva je torej mož vsaj toliko važen kot ženska, in poljubljati b' »Ka-aj?» Je hipoma zapiskala Ščukina. »Kako se vi upate? Jaz sem slaba, zapuščena ženska, jaz tega ne dovoljujem! Moj mož je kolegijski prisednik! Prismoda! Pojdem k odvetniku Dmitri-iu Karliču, pa ne boš imel več službe! Tri najemnike sem že tožila, zaradi svo-iih predrznih besed me boš pa še na ko-enih prosil odpuščanja! Pojdem k vašemu generalul Vaše blagorodje! Vaše blagorodje!* »Marš ven odtod, rešeto staro!* je 'iknil Aleksej Nikolajevič. Kistunov je odprl vrata in pogledal :ia pozorišče. »Kaj je to?» je vprašal z jokajočim glasom. Ščukina je stala sredi sobe rdeča kot rak; oči so se ji bliskale in s prsti je rtrilila po zraku. Bančni uslužbenci so stali na strani Bili so prav tako rdeči in izmučeni ter so se zmedeno spogledovali. »Vaše blagorodje!* se je vrgla Ščukina h Kistunovu. «Tale, prav tale, ta tukaj . . . (pokazala je Alekseja) je potrkal s prstom po čelu in potem po mizi ... VI ste mu ukazali preiskati mojo zadevo, on se pa dela norca! Jaz sem slaba, zapuščena ženska . . . Moj mož ie kolegijski prisednik, jaz sama sem pa hči majorja!* »Dobro, milostiva,* je zastokal Kistunov, »bom jaz proučil... posredoval... Pojdite . . . pozneje! . . .» »Toda kdaj bom dobila denar, vaše blagorodje? Jaz rabim denar takoj!* Kistunov je s trepetajočo roko potegnil po čelu. vzdihoval m začel iznova razlagati: »Milostiva, saj sem vam že povedal. Tu je tanka, privatna naprava, trgovska .. . Kaj hočete od nas? Dajte si no dopovedati, da nas motite!« Ščukina ga je poslušala in vzdihnila. »Tako, tako ...» je priznala. »Toda vsaj vi, vaše blagorodje, se usmilite, bom molila za vas. bodite kot rodni oče, pomagajte! Ce ne zadostuje zdravniško izpričevalo, lahko pokažem potrdilo oddelka . . . Dajte mi izplačati denar!* Kistunovu se je stemnilo pred očmi. Izdihnil je ves zrak, kar ga je imel v pljučih, in se onemogel spustil v naslanjač. »Koliko hočete dobiti?* je vprašal s slabim glasom. «24 rubljev 36 kopejk.* Kistunov je vzel iz žepa listnico, vzel iz nje bankovec za petindvajset rubljev in ga dal Sčukini. »Vzemite in . . . in pojdite!* Ščukina je zavila denar v robec, ga spravila in nagubala obraz v sladek, de-likaten in celo koketen nasmešek ter vprašala: »Vaše blagorodje, ali ne bi mogel moj mož zopet vstopiti v službo?* »Jaz grem . . . bolan ...» je Tekel Kistunov z mračnim glasom. »Srce mi strašno bije.* Po njegovem odhodu je poslal Aleksej Nikolajevič po lovorjeve kapijice in vsi so vzeli po 20 kapljic ter se nato zopet vsedli k delu. Ščukina je pa potem še dve uri sedela v predsobi, se razgovar-iala z vratarjem in čakala, kdaj se vrne Kistunov. Tudi drugi dan je prišla. Otroci mučemki Nedavno je predavala pri nas ga. Gru-jičeva o mučeništvu srbskih otrok med vojno. Predavanje je bilo zelo zanimivo in smo imeli priliko slišati o dogodkih, ki so nam bili malo znani, ker smo gledali nanje samo izdaleka. Nekako ob istem času se mi je oglasil iz Prage prijatelj Ilavelka, češ. da je napisal knjigo o otrocih, ki so bili z nami vred med vojno internirani in, ker je bilo med njimi tudi mnogo slovenskih otrok, da me bo knjiga gotovo zanimala. Naravno je bilo, da sem mu takoj sporočil 6voj naslov in te dni sem prejel njegovo knjigo z naslovom: »Otroci — mučeniki*. Izšla je kot prva knjiga zbirke »Knjige dokumentov*, ki jo je začel izdajati v Nuslih pri l'ragi F. 2darsky. Knjiga obsega 40 strani in ima 23 slik fotografij iz taborov okoli Oberholla-bninna, kjer smo prebivali 1. 1915.—1917. in je bilo z nami tudi mnogo otrok, posebno z Goriškega. Profesor Havelka je že izdal eno knjigo o internatih pod na-slovom: »Zapiski iz pregnanstva*, kjer je mogel govoriti tudi s številkami ker je bil nekaj Časa tajnik v taboru Rasch-alla pri Oberbollabrunnu. Tam sem se z njim seznanil tudi jaz. V tem taboru je bilo mnogo naših beguncev, med njimi cele družine, ki so morale zapustiti svoj dom in so jih vlačili po internatih, do-čim jim je doma propadalo njih imetje. Profesor Havelka je bil pred vojno profesor risanja v Tomsku v Sibiriji prišel je leta 1914. domov na počitnice, nastala je vojna, policija ga je prijela kot Spi iona in potem tra ie vodila pot iz ene ieče v drugo, od tabora do tabora, dokler ni končno ostal v Raschalli, kjer ga je stražmojster porabil za tajnika v pisarni. Tako si je mogel delati zapiske. Pozneje so ga potrdili v vojake in sva skupaj ^ajiirukala* na Dunaj; vojno je srečuo prestal in je danes sekcijski šef v Pragi. Naši češki tovariši so že takrat mislili na to, da čez sedem let vse prav pride, zato so zbirali gradivo in so skušali vse fotog?afirati, da se bo ohranilo za spomin. In tako je mogel pisatelj pojasniti svoj spis o interniranih otrocih tudi s slikami ki nam kažejo slike iz taborov, posebno sestradane otroke. Spominjam se na nekatere žalostne prizore iz tistih dni. Ko emo bili v Hamburgu ob Donavi, je bila med nami mati, zdi se mi, da je bila Italijanka, ki je ime!a s seboj še enoletno dete. Izpočetka ga je še dojila, ker pa je bila naša hrana tako slaba, ji je mleko usahnilo. Kaj sedaj? Vidim jo še zdaj, kako je sedela pred barako in jokala, ko je gledala sestradnega otroka v svojem naročju. Kaj naj ma di. Mleka ni bilo mogoče dobiti — s ričetom ga ni mogla hraniti — in otrok je umrl. Kaj je storil ubogi otrok Avstriji, da ;e moral umreti? In to je bilo ob času, ko je visoka gospoda razglašala geslo: Vse za otroka... Pri nas v taboru smo imeli tržaško Slovenko, ki so jo odtrgali od štirih njenih otrok — mož je bil v Pulju pri mornarici — in so jo vlačili po taborih, do-čim so otroci živeli od milosti tujih ljudi. Itd. Itd. Na prvi sliki v knjigi vidimo znani GfiUersdorf. kjer je bilo zaprtih m^ojro Cehov, Rusov, Jugoslovanov, Italijanov itd. In tudi mnogo otrok, kakor nam kaže druga slika. Mali »veleizdajalci*. ki niso zagrešili drugega, nego da sc bili otroci svojih staršev, posedajo tu po tleh in na licih se jim vidi pomanjkanje zdravega zraka in hrane. Vidimo tudi najmlajšega veleizdajalca Borisa, t se je rodil že v ječi in je po nekaj mesecih umri Druga slika nam kaže otroka na hodniku pred ječami in pozneje jih vidimo pred kuhinjo, kjer jih stoji 16 po vrsti. Med njimi je Italijanček. ki je bO prej zaprt poleg človeka, ki je bil obsojen na smrt in je preživel z njim vso strašno zadnjo noč, tako da ee mu f pozneje zmedlo. Nato slede slike iz Kaschalle. P^3 nam kaže skupino goriških Slovencev med njimi je 26 otTok od 1 do '-J-Pa to je samo en transport, en « • wachs». Koliko jih je že bUo ™ Uko jih je Pn^n ^i* lepo "eiii kot učiteljica (seda, gospa L(kakih 8C sredi svojih učencev m po številu). Bila je sreča za to deco. d. JT nesreča pripeljal* tudi Medičevo med naše pregnance. Spoznala je takoj, ka; ie ni°na dolžnost. Zbrala je mladino m •0 u nčiti Nekoč sem obiskal njeno "solo Bila je to soba v leseni baraki ■ dečki in deklice so sedeli okoli po stolčkih in se učili. Bila je prava »svobodna šola*, kajti bili so po starosti in znanju različni Tudi niso bili sami Slovenci, bili so tudi Poljaki. Rusi in Italijani, hi gospodična je znala poučevati vse obenem. Počasi je toliko dosegla, da so »moli v£n v gozd — toda »dne 15. aprila moral! roko tudi možem, ako velja navedeni razlog. Kdor se oklepa pesimističnega načela, da »Človeka ustvariti nikar!«, „ . . — pa prav iz tega razloga ne bo po-j „Tyrsev sokolskl sistem" liubljal niti ženskih niti moških rok. Sokoiski vestnik Drug pisec je dejal: »Poljubljanje rok ie lep star viteški običaj.« Navada pa je, kakor znano, železna srajca, dasi navadno raztrgana in zarjavela ter že davno smešna. — Tretji je pisal: »Cemu bi mož poljubljal ženski roko, ko se morda zaveda, da se ponižuje pred manj vrednim bitjem?« Galanten ni ta dopisnik, toda v splošnem mu ni ugovarjati. Poljubljati roko neizobraženki ali brezpomembni, ne-zaslužni in neugledni ženski, je vsekakor žrtev za moža, ki cen! samega sebe. Neki zdravnik je proti poljubljanju rok, češ, da je nezdravo ali vsaj opasno za oba. »Če pa se že hoče poljubljati, naj se poljublja golo roko, nikakor pa ne rokavic, ki so lahko polne bacilov!» Nekdo je pisal: »Ženske so za enakopravnost spolov. Jaz tudi! Kadar bodo ženske poljubljale roke moškim, bom tudi jaz poljubljal roke ženskam.« S te strani se ženska emancipacija še ni uveljavila, toda odgovor je uvaževanja vreden. Nekdo je mnenja: »Ženskam naj se poljubljajo roke, kadar so doma brez rokavic; nikdar pa ne na cesti, v gledališču in najmanje na vlaku ali v tramvaju.* Tudi ta pisec ie higijenik. Najbolj pameten odgovor je poslal nekdo, ki piše: »Ne razmišljam o tem, naj se 11 ženskam vobče poljublja roko ali ne. Vem le eno: ako mi je ženska všeč, ji poljubim tudi roko, ako pa mi ni všeč, ji ne poljubim niti roke.« Neka modra slovenska dama nam je dejala, ko smo j! razložili različna francoska mnenja: »Poljubljanje roke je za starela navada, ki me skoraj vedno zelo ženlra. Po mojem mnenju bi smel moški poljubiti roko ženski ali iz velikega spoštovanja ali iz velike hvaležnosti ali pa iz velike ljubezni. Sicer pa nikoli!« Zdi se nam, da je Slovenka zadela pravo: mi se tega načela držimo od nekdaj... Zanimalo bi nas zvedeti mnenje naših čltateljlc. Prosimo, naj nam ga prijavno sporočč! Letošnja poletna moda Kakšna bo letošnja poletna moda? To vprašanje razgreva glave dam in damic. Kakšne barve bodo prevladovale v letoš njih poletnih oblekah? Eh, to Je težko reči! Treba Je pač iti v Pariz in se o stvari infomirati pri kakem strokovnjaku. A da ne bo zamere ne na desno ne na levo, bomo stopili kar k trem Izurjenim modnim krojačem za ženske obleke. Ti trije modni kralji v Parizu pa so po duhu: prvi aristokrat, drugi je fantast, tretji pa raliniran praktik. Aristokrat meni: Letošnja poletna moda bo zelo različna. Dame se bodo v popoldanskih urah oblačile v crčpe romain aH ganfre, v moire, aipagas ter v otto-main. Obleke bodo iz enega samega kosa. V vročih dneh se bodo nosili kroji organdis in foulard. Najprikladnejša bo letos svetlomodra barva, tako zvana «bleu marine«, dalje zelena in — kakor običajno — črna. Fantast pravi: Prorokujeio, da bo letošnje poletje zelo vroče. Zato bo moja krojačnica izdelovala oNeke organdis. Prevladovala bosta modela aipagas in pigue. Rafinirani praktik pa pravi: Moje barve bodo letos zelena, rdeča in svetlopla-va. Tudi črna barva bo ostala modi zvesta. S preprostostjo in okusom bo moj salon odnesel prvenstvo nad drugimi. Letošnja poletna moda bo predvsem enostavna vsled česar se bodo morali vsi komplicirani modeli umakniti daleč v ozadje. Vse druge pa bo premagala dražestna dama, ki bo pokazala največ lastnega okusa in popolno neodvisnost od tujih vplivov modnih salonov. Evo, takšna moda se nam obeta letos poleti! Predavanje na tečaja ta prednjake u februaru 1922. godine. — Iidanje teh-ničkog odbora Sokolske župe Beograd. Cena 5 Din. Beogradska sokolska župa je priredila preteklo leto v februarju svoj prvi pred-njaški tečaj za člane svoje župe. Predavanja, ki so jih imeli bratje na tem tečaju, so dali v tisk in tako sta nastali dve dobri sokoiski knjižici, ki sta za sokolske prednjake pa tudi za članstvo vobče velike vrednosti in splošne koristi. Knjižico idejne vsebine: »Sokolima o Sokolstvu« je opisal br. Mihajlo Gra-dojevid, predsednik župnega prosvetnega odseka; o njej smo že poročali. Tehnično telovadsko gradivo pa je zbrano v knjižici pod naslovom »Tvršev sokoiski sistem«. Izdal io je župni tehnični odbor, kojemu načeljuje agilni župni načelnik br. Miroslav Vojinovič, ki je obenem II. namestnik Saveznega načelnika. Knjižica ima splošno razdelitev T\ ševega sestava in podrobno razdelite • prvotnih vaj (na mestu in z mesta), raznoterosti, vaj s kolebnico, vaj na orodju (12 vrst), boksa (pesnicanje) in kratka metodična pravila. Vsebina je dobra in pregledno razdeljena ter bo sokolskim prednjakom izvrsten pripomoček v tehniškem pogledu. Škoda, da knjižica ni popolna, ker, kakor je iz navedene vsebine razvidno, ne obdela vsega sokol-skega telovadnega gradiva. Izpuščene so redovne vaje: palice, kiji, metanja in velik del tretje in četrte stroke. Vzlio temu pa gre priznanje tehničnemu odboru beograjske župe, ker je s to izdajo storil prvi korak za vzgojo sokolskih vaditeljev. Je to namreč prva knjiga te vrste v srbskem jeziku (v cirilici). Prepričani smo, da bo tehnični odbor sam uvidel, ko priredi prihodnji pred-njaški tečaj, da je treba knjigo izpopolniti in obdelati tudi o&tali del Tyrševega sestava, kar v tej knjigi še manjka. Vsekako pa obe omenjeni knjigi pričata o resnem stremljenju beoirradskih sokolskih delavcev po razvoju Sokol-stva in o pravem pojmovanju sokolske-ga napredka. Doslej je bila lastna izobrazba članstva v Srbiji jako težavna, ker ni bilo na razpolago niti idejnih niti tehničnih knjig, ii katerih bi bilo moglo članstvo črpati vsaj osnovne pojme sokolske naloge. Slovenske knjige sicer razumejo ali zaradi nekaterih tehniških izrazov je študij po slovenskih knjigah težavnejši. Vsaka sokolska knjiga je vesel pojav za napredek Sokolstva, zato jo tudi z veseljem pozdravljamo. volilo se bo predsedstvo ČOS., ki se voli na vsaki dve leti. — Kot zastopnik JSS. se udeleži skupščine Savezni tajnik br. dr. Riko Fux. Sokolsko društvo ▼ Dolenjem Logatcu naznanja, da se vrši otvoritev Sokolskega doma ▼ Dol. Logatca dne 5. avgusta t L Mladinska akademija Sokola I. T Ljubljani se vrši v nedeljo 6. maja ob 3. In ne, kakor smo svojeCasno poročali ob pol 4. popoldne. Ves spored traja samo poldruge uro, je pa vldjub temu lep in zanimiv, vsled česar pričakujemo številne vdeležbe. Sokol L ▼ LJubljani. V »cboto, dne 5. maja, se vrši na Tabori« ob 20. mi predavanje br. C. Petrovca: »Junaštvo v srbohrvatski narodni pesmi« (nadaljevanje). Bratje In sestre uddežite se! Prosvetni odsek. Le Gymnaste Luienbourgeote, Der Luxenburger Turner. to Je oficielno glasilo luksenburške telovadne zveze, prinaša v letošnji 3. številki pod naslovom »Ljubljana« poročilo o 7. mednarodni tekmi, ki se je vršfla na I. Jugo-slovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani. Poročilo je napisal P. Hentges, član sodniškega zbora pri mednarodni tekmi, jako objektivno in omenja napake in nesreče, ki so bile vzrok, da je luksenburška vrsta prišla na zadnje me- Vaditeljski zbor Sokolskega dni- sto tekmovalcev. V poročilu daje poroštva v Radovljici priredi v nedeljo, jčevalec nekatere nasvete o izpremem-dne 6. t. m. ob osmih zvečer akademijo.! bah mednarodnega tekmovalnega reda, Na sporedu ie poleg telovadnih točk še predvsem zahteva, da se uvedejo poleg nagovor, deklamacija, nastop članskega: obveznih tudi prostovoljne proste vaje. pevskega zbora in pevskega zbora dece. j Jako pohvalno omenja prijazni sprejem Društveni salonski orkester nam bo po- ; vrste ob dohodu v Ljubljano in vzorno dal par novih, izbranih točk. Vstopnina, j organizacijo tekme. O vsesokolskem zle- kakor pri predstavah. tu sledi poročilo v prihodnji številki. Sokoiski Vestnlk župe LJubljana I. Prva številka župnega Vestnika, ki obsega 36 strani, je izšla in prinaša skrbno sestavljeno poročilo o občnem zboru, dalje skupne vaje za župni zlet v 1. 1923., in sicer proste vaje za člane, za moški naraščaj in za moško deco, vaje s kiji za članice od sestre Cig jeve, vaje s trikoti za ženski naraščaj od sestre Debeljakove in proste vaje za žensko deco od sestre Kržetove. Vajam sledi načrt za letošnjo župno tekmo, ki je nekoliko drugačen nego Je običajni tekmovalni red. Zanimiv je statističen izkaz vseh v župi včlanjenih društev, ki jih je 25 in štejejo skupaj 4749 članov in članic, društvene knjižnice štejejo skupaj 879 strokovnih in 11.103 leposlovnih knjig. Na koncu lista so poročila iz župnega starešinstva, poročilo o prednja-škem tečaju in odbori nekaterih župnih društev. — Vestnik izhaja po potrebi in stane za člane župnih društev 8 Din, za ostale naročnike 15 Din, urejuje ga br. Miroslav Ambrožič, župni načelnik. Glavna skupščina ČOS. se vrši dne 5. in 6. maja t. L v Pragi. Na skupščini se bodo poleg običajnih poročil obravnavale važne sokolske zadeve in iz Gospodarska vprašanja Praktični poizkus gnojenja z umetnim gnojem Z ozirom na vsestransko draginjo in naraščajoče izdatke pri gospodarstvu je naš kmet primoran delati na to, da pomnoži in poveča svoj pridelek na njivi, travniku in v vinogradu. Pri nas smo glede kmetijstva še zelo zaostali. Znano je namreč, da pridela češki in nemški kmet na severu na hektarju dvakrat toliko, medtem ko je pridelek našega kmeta na istem obsegu zemlje skrčen uprav na minimum. Zakaj pridela Danska, eminentno kmet-ska državica na severu 32 q, Belgija 25 q, Nizozemska 24 q, Nemčija 21 q, Češka 18 q in naša Jugoslavija samo okroglo 10 do 11 q pšenice na ha? Zato ker znajo poljedelci v teh kmetijsko-naprednih državah z intenzivnim gnojenjem in pravilnim obdelovanjem zemlje tako rekoč dvigati zaklade, ki se skrivajo v materi zemlji. Pripoznati moramo, da je poljedelstvo v naši državi, izvzem-Si Bačko In Banat, še razmeroma na nizki stopinji razvoja. Medtem ko se gori imenovane države že desetletja intenzivno in i največjim uspehom bavijo z uporabo umetnega gnoja in tako vsestransko izkoriščajo zemljo, se mora našemu kmetu po deželi še vedno pri-digovati o negi in uporabi hlevskega gnoja ter izkoriščanju neprecenljive gnojnice. Zal, da govori kmetijski strokovnjak kljub obilni udeležbi na predavanjih in sestankih pogostoma le gluhim ušesom. Pri nas se polaga vse premalo važnosti na gnoj in gnojenje. Naš kmetovalec bi vedno veliko žel in kosil, a zemlji vse premalo povrača žrvež, to je gnoj, v kojem se nahajajo one redilne snovi, ki jih potrebuje rastlina za svoj obstoj in rast. le veliki kemik Liebig je učil, da je potreba zemlji povrniti vse one rudninske sestavine, katere smo ji odvzeli pri žetvi. On in njegova šola sta nam razjasnila pojave rastHnsto in živalske hranitve ter tako postavila kmetijstvo docela na znanstveni temelj. Pri nas nima naš mali kmet še potrebnega pojma o uporabi in koristi umetnih gnojil. Nekateri poznajo samo kajnit in Tomaževo žlindro za gnojenje travnikov; zavednejši že uporabljajo za njive superfosfat In kalijevo sol: o dušičnatih umetnih gnojilih pa naše kmetsko ljudstvo po večini §e ne ve mnogo. Da bi se vzbudilo zanimanje za uporabo umetnih gnojil v litijskem okraju, se je uvedla v prošlem letu akcija umetnega gnojenja pri okopavinah, cerealijah in na travnikih in to na različnih zemljah z umetnim gnojem, ki »o ga dale razne tovarne za proizvajanje teh gnojil v to svrho brezplačno na razpolago. Poizkusi so se napravili ob oestah, potih ali železnici, torej na vidnem in lahko dostopnem kraju. Vzele in odmerile so se parcelo v izmeri po 100 m*. Za vsak gnojeni preizkus se je vzela tudi negnojena parcela v isti izmeri. Končno so se vse parcele zakoličile. Inteligentnejši posestniki so izvršili preizkuse na dana navodila sami, pri nepoučenih, ki se doslej niso pečali s tem, so se gnojenje parcel, tehtanje ter ugotovitev pridelka izvršili pod nadzorstvom. Gnojilo se je z apnenim dušikom, superfoefatom in kalijevo soljo. Vsi preizkusi so bili med letom v evidenci ter so jih opazovali Pri žetvi se je pridelek ločeno požel, oziroma pospravil, tako da se nI zmešal s pridelkom drugih parcel, žito posameznih parcel se je spravilo v kozolec, kasneje ločeno omlatilo in stehtalo. Okopavine so se stehtale istotako od vsake parcele posebej. Pridelek posameznih parcel travnika se je pri senu in otavi ločeno pokosil, posušil in stehtal. Ko se je vse to previdno uredilo, se je končno lahko dognal in s svinčnikom v roki presodil na podlagi cen umetnih gnojil in cen pridelka uspeh tega gnojenja. Izvleček Iz poročila o gnojilnih preizkusih 1922, Gnojenje in pridelek preračunana na ha. Cene Jesenske (nlije). eah med Bakrom. Spfltom to Kotorort vozijo parobrodi Jadranske plovidbe m Dalmatie; na spojnih linijah med Dubrovnikom, Trstom In Bari vozijo paro-brodi Dubrovačke paropJovidbe d. d.; med Splitom ln Trstom vozijo paTobro-di Dalmatie d. d.; na lokalnih progah pri morju vršHo službo parobrodl Jadranske plovidbe. Na lokalnih linijah v srednji dalmatinski obali vozijo parobrodl »Dalmatie«, medtem ko vršijo na lokalnih progah lutoe dalmatinske obale prevozno službo parobrodi dxž>rovačke obalne plovbe, korčulanske plovbe ki ladje brodarskega delniškega društva »Boka«. Poleg teh domačih družb vriljo na na-šl obali plovno službo še nastopna Inozemska parobrodarska društva: Parobrodarska družba »PugHa« te »Bari«, Lk>yd Triestino« v Trstu In »Co-stlera« na Reki. Vozni redi parobrodarskih zvez vseb navedenih družb z navedbo tonaie posameznih parnikov za tovorno službo se interesentom na vpogled v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani. 1916. je prišel ukaz, da ti otroci v bodoče ne smejo hoditi z učiteljico v gozd, ker so ravno tako politično sumljivi, kakor odrasli« (tako piše pisatelj na strani 20.). Gdčna. Medičeva pa ni izgubila poguma in je nadaljevala svoje delo: pod njenim vodstvom so deklice izdelovale lepa ročna dela v našem narodnem slogu. Ko mi je razkazovala te uspehe naših deklic, sem se v resnici čudil in tudi otroci so z nekakim ponosom gledali na vezenine, ki jih je bilo že polno mizo. Seveda sem jih pohvalil, žal, da jih nisem mogel obdarovati z ničemer: glad je bil v taboru tak, da so populili že vso repo, ki je rastla na sosednji njivi, kljub temu, da je tam stala 6traža. Nazadnje se je zgodilo nekaj nenavadnega: gdč. Medičeva je priredila v Oberhollabrunnu razstavo ročnih del, ki so jih izvršile naše internirane deklice. Razstava je bila krasen dokaz naše na-'odne umetnosti, pridnosti in vztrajnosti, obenem pa klofuta vsem, ki so nas pre-!ir»li Urednik Bauer je v listu «Wald-ri«ttler Bote« napisal referat, poln pohvale in priznanja. Neki drugi redakter j® Mlo pohvalil avstrijsko vlado, češ, 14315:0 skrbi za zaprte otroke. To je postalo usodno za našo šolo. Prišel je ukaz, da je treba otroke razdeliti po drugih taborih. Pisatelj piše, da se »do ianes spominja na zadnji dan pouka 18. oktobra 1918.), ko se je moral posloviti od drage slovenske mladine«. V knjigi sta dve sliki, ki predstavljata našo razstavo v Oberhollabrunnu, več o tem :iam bo lahko sporočila ga. Lušicka. Nadaljnje slike nam kažejo n. pr. An- kako se med internatskimi čevljarji uči čevljarstva: izgubil je v Galiciji na en dan mater in očeta in usoda ga je zanesla med intemirance. Nato vidimo oni tolikokrat prekleti Sitzendorf in potem vas Mittergrabern z njegovmi najmlajšimi prebivalci, ki so prišli večinoma iz naših južnih krajev ali so se pa šele v taboru rodili. Končno vidimo Thalerhof in njegovo pokopališče, kjer leži toliko otrok, saj jih je od 12.000 ljudi umrla čez tretjina. Pri vhodu je napis: »Friedhof des k- k. Internierunge-lagers in Thalerhof« in potem: križ pri križu. Pa da pogledamo v Lipnico, kjer je ena zima pokosila na stotine poljskih otrok. Zadnji dve sliki kažeta dvoje prizorov iz Srbije: na prvi avstrijski vojak žene tri srbske dečke Bog ve kam — eden je vzel celo domačega psička s seboj — na drugi sliki pa kopljejo srbski dečki jarke pod pritiskom avstrijskih vojakov. Grozna slika! Da ne govorimo o bajonetih in pokoljih! Tako in še bolj so trpeli otroci v svetovni vojni, da bi lz tega trpljenja Izšla svoboda bodočim rodovom. In danes? Kje so oni otroci iz Bovca in Loga, iz goriških vasi? Prišli so pod tujo oblast. In oni iz naših krajev, iz Jugoslavije? Zemljo, za katero so oni trpeli in umir rali, si deld sedaj med seboj hinavci in lopovi, ki so padli kakor volkovi na sadove našega trpljenja. Ni jih sram niti onih otrok-mučenikov, ki 60 umirali v gladu in v vojnih grozotah, da oni sedaj brezvestno uničujejo, kar je vzrastlo iz krvi in solza milijonov. Toda pride dan sodbe. Mladina bo vzrastla in bo mašče- 1. H. Parcela pognojena z Pridelek na ha Večji pridelek Vred- StroJkl Z gnojenjem Kultura 0 = m 03 «s e aj 0 C tu 0 C. N. apn. dušik p, 0, superfosfat K, O. kallleva sol ne-gnojeno pare. I. gnojeno psrc. 11. nt parceli IL večjega pridelka gnojenja doseženi dobiček O. k? kg kg kg kg kg K K K Travnik JS E v 200 400 200 1500 4100 2600 15600 4960 10640 Zelje . Kino «Ideal» v Ljubljani predvaja senzacijski film v treh delih »Doživljaji Robinsona Crusoe*, v katerem igra glavno vlogo znani igralec Harry Myers. Film ie sestavljen po znanem istoimenskem romanu angleškega romanopisca Daniela Defoe. Roman je preveden v vse kulturne jezike in je dosegel pisatelj ž njim svetovno slavo. Ker je skoraj vsak inteligent ta roman v mladih letih bral, ga bo gotovo zanimalo, videti ga predvajanega tudi v filmu. Slike so krasne, občudovanja vredni so zlasti naravni posnetki. Obisk je dovoljen tudi mladini. — I. del se je predvajal od 30. aprila do 2. t. m., II. del pa se predvaja od 3. do 6. t. m. in III. dd od 7. do 9. t. m. Radi dolžine filma in da se slike kolikor mogoče jasno in precizno kažejo, osobi-to pa da se morejo predstave točno ob napovedanem času vršiti, je vodstvo odredilo, da se vrši dveumi program, tako da je pričetek ob 3„ 5., 7. in 9. Izrecno se opozarjajo stariši, da je mladini do voljen dostop samo k prvima dvema predstavama, k zadnjima dvema pa ne. V slučaju potrebe posebnih predstav za mladino v dopoldanskih urah, se bo to po časopisih posebej sporočilo. Občinstvo prosimo za točnost, da ne moti gledalcev med predstavami. * Sokolsko gledališle v Radovljici uprizori na praznik, dne 10. t. m. ob 20. uri in v nedeljo, dne 13. t. m. ob 15. uri priljubljeno mladinsko igro »Snegulčica in škratje*, ki jo igra šolska deca. * Razpisana zdravniška služba. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrajnega zdravnika pri okrajni sanitetni upravi v Brežicah, interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu*. * Iz ljubljanske mestne aprovizacija. Kakor nam poročajo, ima mestna apro-vizacija ljubljanska na Poljanski cesti št. 15 v zalogi amerikansko mast po 36 Din za kilogram in pšenično moko št. 6 po 5 Din za kilogram. * Izgubljene stvari v Ljubljani. Izgubila se je zlata zapestnica v obliki obročka. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda pri blagajni v trgovini Ko-renčan, Mestni trg 20. — Meseca ap.ila je bila izgubljena zlata «Umon?>-ura v usnjati zapestnici na poti od Rimske ceste preko Marijinega trga na Bleiweiso-vo cesto. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravništvu »Jutra*. Pisalni stroji itd. 598 Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA rocva ulica 5/L L. BARAGA. atanejo z državnim davkom na inserate vred do £0 beaedf Din 5'—, m.l nadaljnja beaeda BO p« ved. — PiaSa ae vedno nepre] (lahko tudi v znamkah), "a vpraianla odgovarja uprava le, ako |e i prilolena znamka za odgovor te- ir.anlpulacljaka pristojbina (t Din). Mladenič. 27 let star, izučen v špecerijski in kolonijalni stroki, z dobrimi izpričevali, vljuden v občevanju s strankami, vešč pisarniških poslov ter vajen potovanja, želi primerne službe, najraje t pisarni. — Cenjene dopise prosi pod »Trgovsko naobražen* na upravo »Jutra*. 1567 Slugo, 1561 poštenega in zanesljivega, ki dobro pozna žitno stroko in ki zna dobro pisati, išče Mirko Stefanovič, Ljubljana, Gorupova ulica 3. Dobro izučen 1557 lončar in pečar išče službe kot vodja ali kom-panjon. Nastop takoj. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Lončar*. Proda se 1578 lepa zbirka znamk. Naslov pove uprava »Jutra*. Lončena peč, 1577 dobro ohranjena, se po ceni proda. Poizve se Cankarjevo nabrežje 9. Radi pomanjkanja prostora se takoj pro.ia okoli 600 parov elegantnih ženskih in moških čevljev (ševro- ia boks-usnje) po izjemni ceni K 600'— za par. Naslov pove uprava »Jutra*. Mesečno sobo, 157h z udobno opremo in posebnim vhodom za mesec maj, same za ve^ernje ure, išče distin-gviran gospod. Diskrecija za-željena in zajamčena. Plačilo postranska stvar. Cenj. ponudbe pod šifro »Mir zajam čen* na upravo »Jutra*. Enonadstropna hiša t Celju se proda za.70.000 Din. Natančnejše poizvedbe: Celje, Na okopih št. 1, pritličje. 1587 Več čevljarskih 1417 pomočnikov, prvovrstnih, 6e sprejme v pisarni čevljariie »Jadran* v Kranju. Plača po dogovoru. Strokovni tajnik, trgovsko naobražen, se potrebuje za vodstvo pisarne G remija trgovcev Celje in okolica Celje za čim prejšnji nastop. Ponudbe na načelstvo Gremija trgovcev Celje. 1496 Gospod, 1530 ki bi poučeval navadne in moderne plese, se išče. Ponudbe pod »Dober konorar> na upravo »Jutra*. Janko Šibenik Pavla Kotmel poročena Postojna Wiea Brez posebnega obvestila. 719 6 dobrih stavbenih in 2 pohištvena mizarja sprejme takoj stavbeno podjetje Florian Straass, Tuzla. Zbirka znamk moderno urejena, ki vsebu:e do 2400 znamk, se proda. Ogleda se lahko pri gospodu Arzenšku, Anončuo podjetje, Celje, Kralia Petra cesta 22./1. Rogistrnjcoa blagajna s 6 predali, dobro ohranjena, se proda pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci. 1589 Pomožni motor D. K. W. se ceno proda. Več se poizve pri Andreju Smrdelu v Kranju. Malo posestvo v Račjem 115 pri Maribora se proda. 1&72 Dva mlada gospoda, dobro siVtirana, želita znanja v svrho žemtve z dvema gospodičnama v starosti od 17 do 24 let Predpogoj: neoma-deževano živi enje. Le resne ponudbe s sliko na upravo »Jutra* pod »Milan in Vlado*. Tajnost zajamčena. 1568 Otroški voziček in stolica, v dobrem stanju, ee prodasta. Naslov pove uprava »Jutra*. 1599 Najboljša za zobe jo Antiseptična ustna voda lekarne G. Bakarčič v Ljubljani, Karlovška cesta št 2. Dion Pouhan 30/40 HP za 10 oseb generalno repaj-aturo proda za nizko ceno g. Hermina Kvas v Vojniku pri Celju. VsasobosliMaliiplssMa dela Izvršuje najceneje Ant. Stiplošek, Rožna alica 13/11. <53 r Trgovski pomočnik z večletno prakso, išče službe v večji trgovini specerijske stroke, v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Zanesljiv 2000» na upravo »Jutra*, isri Prodam 1555 par konj. 12 let star. in 3 leta starega. Pukmeister, Sevce pri Rimskih Toplicah. Pohištvo: 1409 Spalnice, jedilnice, kuhinje, pisalne mize najceneje pri Erman & Arhar, mizarstvo, St. Vid 4 n^d Ljubljano. Krojaški pomočnik za veliko delo išče mesta za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dobra moč*. 1589 Trgovski sotrndnlk starejša, dobro izurjena moč špecerijske stroke, išče mesta v večji trgovini. Sprejme tudi mesto potnikaali skladiščnika. Nastop s 1. junijem. Cenjene ponudbe pod »Spreten* na upravo »Jutra*. 1591 Elektrarna potrebuje nadstrojnlka 1590 pri Dieselmotorjih (izučenega strojnega ključavničarja). — Vstop takoj. Dopisi naj se pošljejo s priloženimi prepisi spričeval na upravo »Jutra* pod »ključavničar*. Advokat dr. Janko Olip v Beogradu naznanja, da se s svojo odvetniško pisarno preseli iz ulice Kralja Milana 28 754 v Skopljansko ulico 3. Skladiščnik 23 let star, iz Istre, z nekaj srednješolske izobrazbe, želi službe, najraje železne ali lesne stroke. Cenjene ponudbe na opravo »Jutra* pod »Zanesljiv*. 1596 ZAHVAL&. Za vse globoke izraze sočutja povodom tragične smrti uarega nepozabnega, komaj 20 let starega sina, brata in svaka JoiScefa kakor tudi vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so rajnkega spremili v tako obilnem številu na zadnji poti k večnemu počitku, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častnemu odposlanstvu žalskega Sokola s praporom na čelu, Braslovškemu, Št. Pavelskemu in Vranskemu Sokolu, častiti duhovščini, za korporativno udeležbo požarne branbe na Polzeli in v Braslovčah, odposlanstva kr. orožoiške postaje v Braslovčah in v Št. Pavlu, Št. Rupertskemu in Polzelskemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke, vsem orlovaškim mladeničem in mladenkam — prijateljem rajnkega, šolski mladini orlovaške šole ia vsem darovateljem krasnih vencev. Iskrena hvala! Orla vas pri Braslovčah, dne 24. aprila 1923. 752 Žalujoči rodbini Plaskan-Cimperman. Večja lesna trgovina z žagami pri Mariboru, išče uradnika za knjigovodstvo in korespondenco. Taisti mora poznati vso v lesno trgovino pripadajočo manipulacijo. Samec ima prednost. Ponudbe z navedbo zahtev, dose.ianje-i ga delovanja in referenc na I upravništvo »Jutra* pod šifro »Pohorje*. 1598 Šivalni stroj, 1570 j | rabljen, se kupi. Ponudbe pod »Stroj* na upravo »Jutra*. Kupim oglje 1579 ! saho, prima, bukovo. Prosim ! zadnjo ceno, franko vagon, j Naslov: Poštni predal 43, Ljubljana. Kupim deske 1586 20, 25, 30 in 60 mm, 1 IL vrste, ter več vagonov mecesna in parjene bukovine. Ponudbe z označbo cene franko vagon na upravo »Jutra* pod »Lesni trgovec*. Kupim 1598 | malo posestvo s hišo. Prosim 1 ponudbe z označenjem obsega nosestva in cene na upravo 1 »Jutra* pod »Takojšnje plačilo*. Prenosni štedilnik z bakrenim kotlom, dobro prenovljen, tvrdke »Koloseus* 120 x 90 cm, pripr. za gostilno ali kmetijo, proda za nizko ceno J. Maleošek, Bohinjska Bistrica. 1528 Majhna hiša, enonadetropna, s šestimi stanovanji, malo trgovino, (izza 1. julija t. 1. prosto stanovanje), se v okolici Celja proda. Cena Din 175.000. Izve se nri Lovrotu Oto, Celje, Zavedna 4. 1564 mlad gospod s stalnimi prejemki, se želi seznaniti v svrho poznejše ženitve s pametno in iskreno gospodično, ki ima vso opravo, odnosno nekoliko premoženja. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe s Bliko proti vrnitvi na npr. »Jutra* pod »Srečna bodočnost 317». 1585 Mlad gospod, 1602 akademsko naobražen, 26 let star, tujec, želi spoznati vsled pomanjkanja znanja mlado izobraženo damo z dežele ali mesta. — Ponudbe pod šifro »G ntlemen* na upravništvo »Jutra*. Po možnosti s sliko, ki se diskretno vrne. Lepa kočija, 1526 dvovprežua, in mesarske sani, vse v dobrem stanu, malo rabljene, se ceno prodajo pri j J. Kralju, Železniki. Intelektualeo, 1601 26 let, v Ljubljani osamljen, želi znanja z mlado, simpatično damo velike postave. Ponudbe pod »Peer Gynt» na upravo »Jutra*. Prav vsakdo Vrtnioe, nizke iu visoko - debelnate, lepih novih vrst, ter cvetlične ' dekoracije oken in balkonov kdnr kaj lsee, kdor uaj po- priporjča slavnemu občinstvu nnja, kdor kaj kupuje, Anton Ferant, trg. vrtnar v J kdor kaj prodaja, prav Ljubljani. 1520 . vsakdo priznava, da imajo _____čudovit uspeh Kali oglasi v »Jutru*. I Prodam lo42 _ novo spalno opravo iz trdega j lesa, solidno delo. Fran Šeber, tapetnik, Ljubljana, Rožna ulica št. 5. Suhe hruške 1535 maslavnee, prvovrstno blago, razpošilja samo na veliko tvrdka M. Sbii, Mokronog. Fina hrana, 1531 opoldanska, event. tudi večerna, se išče v bližini Blei- vreisovo in Piimske ceste. Naslov pove uprava »Jutra*. Meblirano sobo s posebnim vhodom ter siiano izza 15. maja, išče gospodična. Ponudbe pod »Stanovanje* ua upravo »Jutra*. 1588 Sprejemam 1509 vsakovrstne slamnike in klobuke v moderno preoblikanje, barvanje in beljenje. Novi zelo nizko ceno! J. Stem-berger, Dunajska cesta 9. Slike za legliimaolje izdeluje najhitreje Hugon Ilibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Križanske cerkve. i«i Posojilo od 100.000 Din Kot soatanovaleo želi iti zelo soliden gospod k enakemu gospodu, oziroma ... išče sobo! Cenjene ponudbe ,6ce mlad trgovec zaradi po- z navedbo cene aa upravo ^anja STOic trgovine. »Jutra* pod »Nujno*, imo ctT0 • nepremičninami. Ob Soba se odda dvem ali trem solidnim čez dan odsotnim osebam. Naslov v upravi »Jutra*. stvo enem oddam košnjo na velikem travniku za vse leto. Cen;-ponudbe naj se pošljejo pod Sobo za takoj »m iščo zelo soliden in miren gospod. Plača za tri mesece naprej. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Soba*. Mesečna soba, snažaa, se tak,oj odda. Naslov v upravi »Jutra*. 1600 naslovom Mirko Stefaoovic, Ljubljana, Gorupova Kompanjon, 1547 dobro situirsn. energičen, iz-vežban, se išče za prvovrstno mešano trgovino na drobno in debelo v večjem industrijskem traja na deželi, za takoi. Vse ugodnosti na rai-poiagf- Ponudbe pod »Večja garancija* na upravo