it *- S. leto, Poštnina pavšaSirana Posameine številke 1 D. V Unbflanl, V sretfO 13. septembra f92Ž Naročnina za kraljevino M SHS ^•»^oisd. Letno ISO D inozemstvo; ®SeeD0 30 O, i.«no 240 D CteiaaS, :f^n°3toipna 10131 vrsta zs! P*ra= večkrat popust JUGOSLA rfw nd a» Zlr. *n 21Dra~ Vfe« Sa za kmetijske stroje. Kampanja ministra PrlbKavRa proti Udeležencem zaarebikeaa kongresa. demokratski voditelji v družbi onih, ki hočejo razbiti STRANKO, — DAVIDOVIC IZJAVLJA, DA JE PRAV STORIL, KO SE JE UDELEŽIL KONGRESA. Beograd, 12. sept, (Izv.) V da-Ujem »Preporodu« priobčuje mi-er Svetozar Pribičevič izjavo o j|kt Boli Jetičnem gibanju v Zagrebu. V tej I^Vi se obrača proti onim demo- !*tavi se obrača ^om, ki so po: lavcev v Zagrebu. Minister Pribi- 5» r‘°m, ki so posetili kongres javnih g&javcev v !“ pravi, da resolucija, sprejeta S*tem kongresu, sicer ne zahteva ^cno revizije ustave, da pa na vse S kar se zahteva v tei resoluciji mogoče misliti brez revizije usta-3 Razen tega ne bi smeli, po mne-sjv1 ministrovem, iti (Slani demokrat-stranke v družbo onih ljudi, Id so dosledno vodili ostro kampanjo proti ustavi Dočim je v resoluciji kongresa Javnih delavcev govora o ustanovitvi Jugoslovanske skupnosti, streme vsi ti ljudje v resnici za tem, da razbijejo »najlepšo« skupnost, namreč demokratsko stranko. Beograd, 12. sept. (Izv.) Predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič je izjavil uredniku beograjske »Pravde«, da vidi šele sedaj, kako je imel prav, da je posetil kongres javnih delavcev v Zagrebu, na katerega je prihitelo nad dvatisoč ljudi iz vseh krogov prebivalstva. Škandali Jugoslovanskih fašistov. Napadeni novinarji na banketu v novem sadu. — fašisti STRELJAJO Z REVOLVERJI NA GOSTE. ^ Beograd, 12. sept. (Izv.) Iz Noga Sada poročajo: NacijonalistiČ-gladina v NovemSadu je izzvala aL Novosadski župan je nam- ■V»i ?^rec*tf banket na čast jugoslo-j“«s>kitn novinarjem. Med banketom (jv vdrla skupina nacij onalistov v in je novinarje napadla in -k- Zahtevali so, da mora god-‘Srati narodno himno. Ta zahteva _ Pornenja dvom o patrijotizmu ča-^Katjev. Novinarje so torej smat-*o n2a ,S0Vra2nike države. Časnikarji w***°ti tej zahtevi ostro protestirali brez razlike strank. Nastalo je prerekanje in prerivanje. Naenkrat je pa padlo tudi več strelov iz revolverjev. Nekateri beograjski listi so poročali, da je novinar Mošo Pijade streljal z revolverjem in ranil predsednika nacijonalistične omladine Gjorgjeviča. To pa ni res, ker se Mošo Pijade sploh ni udeležil banketa. Predsednik nacijonalistov je bil sicer aretiran, vendar takoj nato zopet izpuščen. — Žrtev ni bilo nobenih, razen enega natakarja, pri katerem pa se je kasneje dognalo, da ga je zadela kap. 3rki lele, da Jugoslovanska volska B zasede Solun. MEŠČANSKO VOJNO NA GRŠKEM. - KRALJ KONSTANTIN SE NAMERAVA ODPOVEDATI PRESTOLU. Beograd, 12. septembra. (Izv.) Povo- tukajJ*?0111® *ržke vojske v Mali Aziji se v ^ trgovskih in industrijskih krogih Sniih trgovskih ° tetn' sovon, da želijo Grki v So-^loža'81^ o!a^anja sedanjega težavnega ^ f* zara<*i nevarnosti meščanske Hn 2?na ^ iusosiovanski konzul v Solu-So;an o„ od bs°srajske vlade, da zasede n “mo °*3 sebi umevno • ie, da ie ta jeria.Proti jpristašem Venlzelola. snerava * ^fina5a ,Ve3t 12 Soluna, da se aa-*r Konitantiii odpovedati Kemalisti holeio nadaljevati volno na Balkanu. prestolu v prid prestolonasledniku. Ako se to res zgodi, utegne izbruhniti revolucija na Grškem. Beograd, 12. septembra. (Izv.) Današnja »Trijbuna-i piše: Povodom dogodkov v Mali Aziji bi bila dolžnost Jugoslavije, da zaščiti svojo južno mejo, da Ima tako odprto pot proti Solunu Ako bi na Grškem izbruhnila revolucija, bi Imela bolj socialen kot političen značaj. Zaxadi tega mora biti naša država oprezna. cikl antanti q12' ,!ept‘, ^Izv^ Zastop-0 • odpo^lancu angorske Jemali«- no !Ziavih nado, da bodo ^UeSirali iC1?;, 12- sePt- (Izv.) >Dailv Ws% fz Aten; Vse to, da hočejo kemalisti nadaljevati vojno na Balkanu. Morebitna odpoved turškega sultana v prid prestolonasledniku bi prejkone pomenjala sklep zveze med Carigradom in An-goro. £l@8¥)^riti kraljeviča €lorgja. Beograd, 12. set, (Izv,) »Vreme« doznava iz krogov, ki so blizu kraljeviču Gjorgju, da so vse vesti o njegovi preselitvi v Niš tendencijozne in samovoljne. »Vreme« zatrjuje, da princ ni nikoli privolil v zahtevo, naj gre v Niš. Ravno tako ni nikoli zahteval, naj bi se testament pokojnega kralja Petra odprl že sedaj. Zahteval je, naj se testament razpečati še le tedaj, ko se kralj Aleksander povrne v Beograd. Najboljši dokaz za to je, da njegovi zastopniki niso bili prisotni pri razpečatenju testamenta. KRALJ ALEKSANDER V LONi DONU. Beograd, 12. sept. (Izv.) Semkaj je dospela brzojavka, da je kralj Aleksander dospel v London, kjer se bo mudil nekaj dni inkognito kot grof Avalski. V Londonu pričakuje kralj prihoda kraljice Marije in ministrskega predsednika Pašiča. SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 12. sept. (Izv.) Predse dništvo narodne skupščine je določilo, da se parlament sestane dne 10. oktobra. Zakonodajni odbor ima svojo prvo sejo dne 1. oktobra. Računajo, da bo končal svoje delo do otvoritve narodne skupščine. PODPIS KONVENCIJ O IZVEDBI RAr PALLSKE POGODBE. Beograd, 12. septembra. (Izv.) »Politika« doznava iz Rima Iz krogov Consulte, da so sedaj odstranjene tudi zadnje težko-če pri reviziji členov 76 in 77 konvencij o italijanskih šolah v Dalmaciji. Zaradi tega Je upati, da bosta mogla pooblaščenec vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, rimski poslanik Antonijevič in državni podtajnik v italijanskem minstrstvu za zunanje stvari še ta teden podpisati vse konvencije o izvedbi rapallske pogodbe, MADŽARI IŠČEJO ZAROTNIKE. Budimpešta, 12. sept. (.Izvirno.) Madžarski korespondenčni urad doznava z uradne strani: Z ozirom na vest, da je bukareška policija odkrila zaroto proti romunskemu kralju, se je madžarski poslanik v Bukarešti nemudoma obrnil do romunske vlade s prošnjo, naj mu poda natančno listo in osebni popis zarotnikov, da more madžarska vlada storiti potrebne korake, da se ta stvar pojasni. — Ugotavlja se, da romunska vlada na prošnjo madžarske vlade doslej še ni odgovorila. POLJSKO-ROMUNSKA ZVEZA. Varšava, 13. sept. (Izv.) Državni predsednik Pilsudski je danes odpotoval v Bukarešto. — V njegovem spremstvu se nahajajo minister za zunanje stvari in vojaški dostojanst* veniki. Varšavski listi naglašajo, da je to potovanje predsednika Pilsud-skega velikega političnega pomena in manifestacija za poljsko-romunsko zvezo. OBSEDNO STANJE V GORNJI ŠLEZ1JL Varšava, 12. sept. (Izv.) Listi javljajo iz Katowic, da je gornješleški vojvoda pozval poljsko vlado, naj proglasi obsedno stanje v Gornji Šle-ziji, ker preti sicer nevarnost, da se ponove nemiri; Borzna poroiila. Curih. 12. septembra. Berlin 0 353, Ne *><;.ik 528-50, London 23,45, Pariz 40^5, 22 70, Praga 17.75, Budimpešta 0?3. Zag.eb 1.70, Varšava 0,075, Dunaj 0.'>,?5 rvstnjske krone 0.00875. lš-;lin 12. septembra. Dunaj 1,93, 3u-dimpe-ta 60,92, Milan 6416.95, firU 11510 ji, London 6716-55, Newyork 14°3.l3, Cm iii 14.65. Ftajra, 12. septembra. Dunaj O.f‘375, Mariin ) 925, Rim 128.25, Budimpešta 1.175, Parit <2(.25, London 132,475, Newyork 29.6/j Curih 564.50, avstrijske krone 0.C3J5 ital;ianske lire 127.25. Zasreo, 12. septembra. Devize: D tcai 0.-06—0,10675, Berlin 5,50—5.70, Budimpešta 3.66-3,70, Italija 332—339, London 344 —31!/, Newyork 76—78, Curih 1466—1495, Pr«tsa 259—264, Pariz 590—602. Valute: ar.ci iški dolarji 75—7630, češkoslovaške krone 252—263, Švica 1470—1480, nemške marke 7.20—7.30, romunski leji 68—69. Beograd, 12. septembra. Srednji tefeil«) Dc 'ue; 0,105, Berlin 5.35, Budimpešta 3,75, Bukarešta 65, Milan. 338, London 350, Newyork 78.25, Paxi* 600^ Prasa 269, $vj-C« 1^*5, S08ia & Kongres lavnih delavca« o luao* slovanstvu. Naše nacijonalno jedinstvo tss enVtsoM diiave pa ne ■ sme izpodriniti zgodovlBsito posvečena narodna imena Srbov, flivai#* in Slovencev. (Resolucij^ zagrebSkega kongresa.) Prlbicevič- Žerjavovi skupita demokratske stranke ie zagrebški kongres javnih delavcev zaprl sapo. Njihova glasila so agitirala proti kongresa, ga omalovaževala, podtikala mu nečastne namene, smešila njegove organizatorje in agitirala proti udeležbi. V stranki sami pa so bojevali strasten boj proti ran-sodnejšemn delu demokratske stranke z Ljubo Davidovičem na čelu, ki uvidevu, da s sedanjim režimom ni mogoče napraviti reda v državi. Pribičevič-Zerjav m namreč proti sporazuma, Davidovič in njegovi somišljeniki pa so za sporazum. Zagrebška demokratska stranka je izključila one svoje pristaše, ki so sodelovali na resoluciji kongresa, in v demokratskem klubu je prišlo zaradi feo»* gresa do očitnega razkola. Kongres je kljub temu sijajno vspel. Zdaj pa prit glašajo njihova glasila, kakor n. pr. mladinsko »Jutro«, »da je kongres bil edStb le v odobravanju nevenljivih načel demokratske stranke v narodnem jedinstva in jugoslovanstvu«. Urbi et orbi proglašajo sedaj, da je vse to, na kar se je kongres v svoji resoluciji zedinil, že zdavnaj zastopala demokratska stranka, ki se zavzema *za narodno jedinstvo, demokracijo, samoupravo, socijaino prš* vičnost, obsodbo partizanstva« itd. Resnica pa ]e, da je ravno Pribičevič-Žerifr vova klika vsa ta načela s svojo politično prakso popolnoma diskreditirata. Misli, ki jih je razvil kongres inteligence v Zagrebu, o jugoslovanstvu ideji nacijonalnega jedinstvo se niti od daleč ne ujemajo z Pribičevič-Zerjavovo koncepcijo jugoslovanstva in narodnega jedinstvo. Kongres se je jasno izjavil za tako jugoslovanstvo, fd ne ovira v svojem razvoju ne Slovenstva, ne Urvatstva, ne Srbstva. Jugoslovanstvo je po nagš" ranju kongresa politična integracija srbskega, hrvatskega in siovenskegtt var roda v eno državno jedinstvo, na podlagi bratstva, enakosti in svobode, ne m njih negacija. Demokratska koncepcija jugoslovanstva pa ne priznava ne slovenskega, m hrvatskega naroda. Narodno edinstvo umevajo tako, da mora Slovenstvo til Hrvatstvo popolnoma zginiti s površja. Zato se forsira v naših šolah srbSkt jezik na škodo slovenskega, in goje srčne želje, da bi se slovenski jezik potegoma spodrinil iz javnega življenja. Vse, kar je slovensko narodnega, jim fe zoperno in nadležno. Med jugoslovanstvom kongresa in onim mladinskih demokratov je skupna torej samo beseda in nič več. Zato pa so za resolucijo glasovali tudi vsi (M Slovenci in Hrvati, ki »demokratsko jugoslovanstvo« odklanjajo. Nai-odno jedinstvo demokratov je le maska, pod katero se skriva stremU*-nje Velesrbstva po hegemoniji nad Hrvati in Slovenci, katerega »Jutro* javna zagovarja, le tako $e da razumeti, zakaj se »jugoslovanski« PriUievič in Vele-srb Pašič v vladi tako dobro razumeta. Kongres se je odločno izrekel zoper centralizem, zato je velika neokusnost »Jutra« trditi, da se je kongres izrekat za unitarizem v smislu demokratske ideologije. Izrekel pa se ie ravno tako z# narodno avtonomijo in dosledno s tem tudi za novo razdelitev oblasti, prikrojeno narodnim potreb,am in v soglasju * voljo naroda, kakršne sedanje oblasti niso. J as n o je, da je mogoče vse to izvesti le potom revizije ustave. Potrebo revizij9 sedanje ust av e šopov dar j ali tudi vsi govor ni kikongresa. Kongres je stvarno izpopolnil llidžansko resolucijo, ki navaja v svoji prvi toild potrebo revizije ustave. Revizija ustave bo gotovo prišla, o tem naj demokrati nikar ne goje praznih nad. Povsem novo v resoluciji pa je zahteva po sociaM pravičnosti in odpravi izjemnih odredb proti delavstva, s čimer je mišljena ath znana. Tudi s to ne 1x>do demokrati več dolgo vladali. Toliko jim že danes takt* zagotovimo. . - <<■. Avstrijsko vprašan!« pred Zvezo narodov. RAZPRAVA O VPRAŠANJU AVSTRIJSKEGA PRORAČUNA NOV® NOVCANICNE BANKE IN O JAMSTVU ZA BODOČE KREDITE, bi svoje delo uspešneje in hitreje nadaljeval, razdelil v tri podkomisij«, ki bodo zborovale istočasno. Prva se bo bavila z vprašanjem avstrij* skega državnega proračuna, druga # Ženeva, 12. sept. (Izv.) Avstrijski komite društva narodov se je včeraj zopet sestal pod predsedstvom lorda Balfourja. Na dnevem redu je bilo mnogo vprašanj, katera je pripravil in predložil, finančni in gospodarski komite. Debate so se predvsem udeleževali lord Balfour, mar-chese Imperiali in češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš. Avstrijski zvezni minister zunanjih poslov dr. Grunberger je opetovano posegel v debato in podal pojasnila, ki so jih zahtevali od njega. Finančni in gospodarski komite se je nato, da ustanovitvijo nove novčanične batt* ke, tretja pa z aktivami, ki jih je dovolila reparacijska komisija kot jamstvo za bodoče kredite. Te tri komi* sije bodo delovale danes in Jutri, to sicer dopoldne in popoldne. Za četrtek je žopet sklicana seja avstrijskega komiteja petorice, ki ji bp predsedoval lord Balfour. Lepe besede o razorožitvi. GOVORI NA SKUPŠČINI DRUŠTVA NARODOV PROTI SISTEMU STALNIH VOJSK. •-* Ženeva, 12. sept. (Izv.) Zastopnik Francije je izjavil na včerajšnji seji razorožitvene komisije, da se z angleškim zastopnikom Fischerjem strinja v tem, da je potrebno prirejati periodične sestanke, na katerih naj se obravnavajo vprašanja o vojaških pravicah. Nastopil je za to, naj se pred temi konferencami vse dobro pripravi ,predvsem pa je treba uveljaviti washingtonski sporazum. Francija bi bila lordu Cecilu hvaležna, ako bi stavil jasne in konkretne predloge v svrho praktične izvedbe garancijskega pakta _ , med državami starega kontinenta, ki bi pripomogli k splošni razorožitvi. Z druge strani . r „„ I1(1UJ paje potrelmo, da se začne z mora- oroiitve reiUI le stopniem* mo **zoxožitYija ki pa ja tnožna * šele tedaj, ko Kodo rešena vprašanji, ki sedaj razdvajajo velesile. Ženeva, 12. sept. (Izv.) Koncem skupščine društva narodov, ki se fe tikala razorožitve, je imel norveški zastopnik Lange po izvajanjih narodnega svetnika Forrerja (Švica) daljši govor, v katerem je nastopil % ostrimi besedami zoper sistem stak nih vojsk. Odobraval je načrt mednarodne kontrole, nikakor pa se ni strinjal z ustanovitvijo mednarodnega generalnega štaba. Po njega*, vem mnenju je treba vojno samo do< cela onemogočiti. Lord Robert Ce* cil je z ozirom na govor Jou venela priznal, da se more vprašanji M** Fiat lustitia. Za boljše oziroma pravilno razumevanje in presojo današnjega razpada naše jugoslovanske demokratske stranke je potrebno v kratkih obrisih poseči nekaj let nazaj. Naši mladini so bili kot omladinski narodni radikalci v ozkih stikih s Sve-zarjem Pribičevičem in drugimi mlajšimi politiki srbohrvatske koalicije oa Hrvatskem. Znano dejstvo je, da se je srbski del koalicije duševno naslanjal na radikalno stranko v Srbiji in je bil pred vsem g. Svetozar naj-večji pobočnik Pašičeve narodne radikalne stranke. Vodja srbske narodne obrane samostalec Ljuba Davidovih, pa je bil izrazit, načelen in neizprosen nasprotnik Pašičeve politike in je v družbi s pokojnim Skerličem, Jašo Prodanovičem in pokojnim Dra-škovičem bil težak boj proti korup-tivnim metodam radikalne stranke. Vojvodinski Srbi so odločno obsojali radikalni režim v Srbiji, ker so bili pač ne samo bližje Beograda, ampak tudi drugače informirani po svojih zvezah. Ko se je med vojno vstvarjala jugoslovanska demokratska stranka za vse avstroogrske jugoslovanske pokrajine, so prevladali pri nas mladini, na Hrvatskem pa Svetozarjevi ožji pristaši. Iz tega vidika so bili tudi sprejeti sklepi, predvsem tudi poslanica Narodnega veča v Zagrebu. Na podlagi internih predhodnih Sporazumov, imenovali so se tudi ta-kozvani narodni predstavniki v začasno narodno predstavništvo. Mi Slovenci smo doživeli unlkum, da je naša takozv. napredna Inteligenca, rekrutirana iz vrst narodno-radikalnih omladinov, kratkomalo proglasila enega naših najzaslužnejših mož, aktivnega člana Jugoslovanskega odbora, na Goriškem Izvoljenega državnega poslanca, ki Je delal nesebično in pošteno celo svoje življenje za slovenski narod, za prastarega ln nevrednega časti začasnega narodnega predstavnika v osvobojeni domovini. To je moral pretrpeti naš dr. Gregorin, kateremu bi moral biti hvaležen ne samo eden od mladinov. Začasno narodno predstavništvo se je sešlo k sejam v Beograd. Upravičeno smo pričakovali od našega naprednega zastopništva, da bode pošteno, bratsko, a tudi odločno nastopalo! A kaj se je zgodilo? V par dneh še je eden vrnil in odložil mandat! Naši časopisi so poročali o govorih naših poslancev in z emfazo povdarjali, da imamo dobre govornike, kar beograjsko časopisje jed-nodušno priznava. Prečanski demokrati so pričeli sondirati teren. Po strukturi bivših strank in njihovih pristašev je mogel vsak pričakovati, da bodo iskali stikov s sorodnimi sr-bijanskimi strankami. Storili so, hi-storija bo šele povedala, na kak način! Dejstvo je bilo demokratska za-jednica z bivšimi srbijanskimi samo-stalci, liberalci in naprednjaki. Danes je za vsakogar jasno, da je imel vodstvo Svetozar Pribičevič. Zakaj in kako se je vse zvezalo z najhujšimi nasprotniki Pašiča, svojega nekdanjega protektorja, bode mogoče v kratkem popolnoma Jasno. Nerazumljivo pa je, kako so mogli naši slovenski demokrati biti politično tako omejeni, da se ne izrazimo v žargonu dr. Kukovca, da so oni urbi et orbi proglasili, da ta novi blok pod vsako ceno ubije srbsko radikalno koruptno stranko. Ono stranko, ki je zrušila režim Obrenovičev, potolkla Turško, osvobodila Južno Srbijo in Macedonijo ln zmagala v svetovni vojni! V bivši kraljevini Srbiji vladajoči stranki na tak način napovedati boj, sme in more samo revolucij onamo-opozicijonalna stranka, — kar pa v nobenem oziru ni bila in ni mogla biti demokratska za-jednica. Po tej koncepciji gospoda Sveto-zara je delalo narodno predstavništvo, kako, nam ni potreba razlagati! Svetozar Pribičevič s slavnim soci-jalistom Dernetrovičem je stvorU s takozvanimi socijalisti Kristanovega kova demokratsko - socialistično manjšinsko vlado, ki Je po par mesecih uprav mlzemo skrahlrala in o-iafiala položaj Stojana Protlča. Prišle so volitve in jugoslovanska demokrat, stranka je bila grozovito tepena. Tepeni pa so bili še hujše salonski socijalisti. TI so direktno razpadli, ne radi takozvanega komunističnega vala, ampak radi načelnih ta idejnih napak voditeljev - pustolovcev. Po volitvah v ustavotvorno skup-fCino ni druzega preostajalo kot koalicija idejnih najhujših nasprotnikov, radikalov in demokratov. Prišla je, a ne za načelna in programatična državna vprašanja, temveč za razdelitev portfeljev po izrazito trgovsko-čifutskem partizanskem ključu. Cvet prečanske demokratske inteligence je pastil vsa načela in zakone ob strani, samo, 'da partijsko kolikor mogoče veliko doseže. Iz tega vidika je tudi ta gospoda cenila vsak glas za sprejetje ustave! Kaj narod, kaj potrebe posameznih pokrajin, kaj historija, kaj prava, glavno je in o-stane en glas preko predpisane večine! Principi, morala, načela in programi, vse to je fraza, glavno, da smo na vladi in zapovedujemo 1 Za namestnika na Hrvatskem je bil imenovan bivši socialdemokrat renegat Demetrovič, ki je po ukazu Svetozara Pribičeviča paševal in dnevno vstvarjal nove pristaše Radiču. V vseh notranjih gospodarskih vprašanjih države niso bili in tudi še danes niso merodajni interesi ljudstva in države, ampak »zarada« za-jedniško po ključu vladajoče gospode. Država dnevno izgublja neprecenljive vrednote na ljubo par kapitalističnim mogotcem in z njimi zvezanim bankirjem in izvozničarskim konzorcijem. Ljudstvo strada, je bolj in bolj nezadovoljno, upravni kaos vedno večji, spor s Hrvati vedno o-pasnejši! Vse to so gledali in dnevno dobivali novih dokazov bivši najidealnejši poborniki srbskega seljaka in malega Človeka, srbski samostalci. Bilo je burje v demokratskem klubu, bilo Je bojev, padcev ministrov, dnevnega ostrega prerekanja, a vedno je zmagovala takozvana prečanska najvišja inteligenca pod vodstvom Svetozarja Pribičeviča, podprtega od Lukinlča, Krstelja, Kukovca in Žerjava. Odpor se je pojavljal proti takemu režimu večkrat in spontano, vendar so ga vodilni gospodje udušili na včasih uprav klasične načine. — Imeli so srečo, da ta odpor ni bil resno In smotreno organiziran. Ko pa se je pojavil smotren odpor, zasnovan od neutralcev in kulturnih delavcev, so omagale moči cveta pre-čanskih demokratov. Načelnik stranke je sledil svoji notranjosti, svojemu srcu in duši in bil tako ponosno vzvišen, da je šel kljub vsem intrigam in grožnjam na kogres, kjer se je definitivno zapečatila slava demokratskih vlastodržcev. Priznavamo, da je potreba veliko samozatajevanja in možatosti za odkrito priznanje — peccavi! To je storil na kongresu bivši ministrski predsednik in večkratni minister, dolgoletni politični voditelj. Z njim so prišli ožji prijatelji, ki so mu ostali zvesti. Je tudi takih ljudi, ki so v odločilnem momentu odrekli. Pa preko tega gre jugoslovansko ljudstvo mirno naprej. Znalo bo ohraniti časten spomin svojim pravim voditeljem, nad drugimi pa se bo uresničil Izrek: fiat justitla! Rali« prostovoljna smrt, kakor boli* Sevlika „milost“. Obsojeni socialni revolucionarji v Moskvi so se odločili napraviti samomor, če se smrtna obsodba ali ne prekliče ali izvril. Apel na socialistične stranke vsega sveta. Pred kratkim Je šla skozi vse svetovno časopisje vest, da se je eden prvih voditeljev ruskih socljal-nih revolucionarjev Timofjejev, ki je bil pri znanem moskovskem procesu proti socijalnim revolucionarjem obsojen skupaj z nekaterimi tovariši na smrt, v svoji celici obesil, da bi ruski boljševlkl ne mogli izrabljati njegove osebe za pritisk na stranko socijalnih revolucionarjev in izkoriščati njegovega življenja za upllvanje na politično taktiko socijal-no-revolucijonarne stranke. Mož je pokazal, da Je res mož, ki se v službi svoje ideje ni ustrašil zanjo žrtvovati tudi svoje življenje. Sedaj so se tudi vsi ostali socialni revolucionarji, k! so bili pred moskovskim sovjetskim tribunalom obsojeni na smrt — našim čltate-Uem bo še v spominu, kako v zasmeh vsej pravičnosti je bilo postopanje tega tribunala — odločili, da slede Tlmofjejčvu ter da bodo vsi napravili samomor, če se smrtna obsodba ne izvrši ali ne prekliče. Sklenili so torej, da raje umro prostovoljno, kakor da bi živeli v sovjetski ječi kot talci in s tem morda omejevali akcijsko svobodo svoje stranke. Z a mejna delegacija stranke ruskih socialnih revolucionarjev je brzojavno obvestila vse socialistične stranke sveta o sklepu moskovskih obsojencev in obenem apelirala na takojšno intervencijo. Brzojavka se glasi: »Tragični konec moskovskega procesa je pričel. Timofjejev, eden večnih kandidatov smrti in voditei socijalnih revolucionarjev je končal svoje živienje v ječi s samomorom. Na smrt obsojeni nočejo ostati nadalje »talci smrti« in s tem omejevati akciske svobode svoje stranke. Proglasili so v atmosferi sistematičnega zasramovanja, da hočejo umreti od lakote, ter stavili kot pogoj za preklic svojega sklepa, da se smrtna razsodba v najkrajšem času ali izvrši, ali pa prekliče. če ne bodo posredovali delavci in socijalisti vsega sveta v zadnjem trenotku, bodo sle-dlll vzgledu Timofjejeva in šli prostovoljno v smrt. Hitro postopanje proletariata je nadvse nujno.« Tako brzojavka. Upamo, da klic zamejne delegacije ruskih socijalnih revolucionarjev ne ostane klic vpijočega v puščavi in da bo ves soci-jalistični svet glasno protestiral in interveniral za ohranitev junaških mučenikov za socializem. Časopisni glasovi o zagrebškem kongresu. » »Hrvat . Zagrebški »Hrvat« piše povodom kongresa Javnih delavcev pod naslovom »Zlom demokratov In režima« sledeče: Nismo verjeli, da se Pribičeviču ne bo posrečilo preprečiti prihod Ljube Davidoviča in Veljkoviča na kongres. Vendar mu tokrat ni ves njegov trud in vse njegove intrige niso uspele. Davldovlč in Veljkovič sta prišla na kongres, sta tam aktivno sodelovala ln mu dala pravec. — Ko so se v Ilidžah skromno sešli ugledni In učeni ljudje, so jih nosilci režima in njihovi trabanti oblatili. Sedaj obsoja ta režim sam predsednik demokratske stranke in Veljkovič In s tem obsojata nosilce tega režima Pribičeviča in Pašiča. Za Pribičeviča Je to še hujše in sramot-nejše, kakor za Pašiča, ker je izšla obsodba njegovega delovanja iz vrst In to najodličnejših vrst lastne stranke. Seveda je to slab znak za radikalno stranko, ki je še vsa brezpogojno v režimskih vodah, ki ruši vse, kar je z njim. Veljkovič je pozval na borbo proti režimu. To znači, da se je en del demokratske stranke odločil za prelom z režimom Pašiča in Pribičeviča. Za Pribičeviča pomenja to popolni polom. Po polomu, katerega je doživel v Slovenil, po popolnem političnem fiasku, ki se mu Je pripetil v Dalmaciji, dokazuje nastop Srbijancev Davidoviča, Veljkoviča in tovarišev, da je tudi v Srbiji zgubil vso zaslombo. Kakor izgleda, se bo cela afera končala s tem, da bo moral s svojimi Žerjavi, Krsteljl in Lukiniči zapustiti Še demokratski klub. — Preokret srbijansklh demokratov more prinesti resne stvarne rezultate. Naperjen proti današnjemu režimu nasilja, brezpravnosti, korupcije, nemoralnosti In gaženja najprlmltlvnejših človeških in dr-žavianskih pravic In postavljen na teren prave svobode in socijalne pravičnosti, more postati nova kri-stalizacijska točka za grupiranje srbskega naroda na bazi, katera bi bila ugodna za reševanje velikega problema ureditve odnošajev med Srbi in Hrvati. „Obzor“. Zagrebški »O b z o r« piše o kongresu sledeče: Kongres javnih delavcev je predvsem delo razočaranih demokratov, ki so uvideli, da je režim njihovo ideologijo vrgel v kot in da uporablja samo posamezna gesla iz programa, da more prikriti svoje prave namene. Zato je bil ta kongres manifestacija proti sedanjemu režimu, obsodba sedaj vladajočega sistema in razkol med Pašičem In Pribičevičem na eni in Pribičevičevimi »jugoslovanskimi demokrati« na drugi strani, kateri mislijo, da bodo mogli spraviti državo v normalno stanje, ako bodo zrušili temelje, ki so krivi in ki se rušio ter groze pokopati pod svojimi ruševinami tudi samo državno zgradbo. Najpreje rešitev države in naroda, potem šele ustave, katera je delo posameznih strank, to načelo je bilo naglašeno na kongresu in mislimo, da Je to popolnoma pravilno. Ako se Je centralistična ureditev, katero Je uvedel sedanji režim, izkazala za škodljivo, jo je treba odpraviti še prej, predno dokonča svoje uničujoče delo. I'er danes to javno priznavajo tud! oni, ki so bona fide pomagali pri tej slabi ureditvi, pa jim je patriotizem več, kakor strankarstvo, potem obstoja upanje, da se bo mogel doseči sporazum ta Hrvati bodo zadnji, ki bi mu nasprotovali če se bo ta sporazum uredil na temelju svobode in enakopravnosti. Kongres Je povdaril predpogoje tega sporazuma po vseh svojih govornikih in v vsej svoji resoluciji in tl predpogoji so: sprememba režima in revizija ustave. Resnično, brez tega ni nobenega upanja na ureditev naših razmer. Ker so na kongresu sodelovali člani demokratske stranke, ki je glavni nosilec današnjega režima in ker je prisostvoval tudi predsednik narodne skupščine, je jasno, da zadeva ta obsodba režima, parlamenta in ustave v prvi vrsti demokratsko stranko in prenaša to do včeraj izvenparlamentarno akcijd sl parlament. Ali bo večina demokratske stran* ke pristala na Davidoviča in Veljko viča, potem bodo morali nosilci da« našnjega režima Pribičevič in nje* govi pristaši iziti iz demokratske stranke, ali pa bo ostal v manjšin* Davidovič in potem bo izšel iz d«' mokratske stranke on in bo nadalje val akcijo v in izven parlamenta * sporazumu z onimi strankami, ® stoje na sličnem stališču, kot včeraj" šni kongres. * Nemogoče je, da bi Davidovič uj njegovi pristaši še nadalje podpirali sedanji režim. Politiine vesti Intrige Pribičevičeve avantgarde. Štiri dni pred kongresom v Zagrebu je bila velika bitka v demokratskem glavnem odboru. Struja Svetozarja Pribičeviča in Gregorja Žerjava je uporabljala vse mogoče knife in mahinacie, da prepreči načelniku stranke Ljubi Davidoviču in njegovim pristašem prihod v Zagreb. Ta gospoda se je posluževala uprav ogabnih sredstev. Kolikor je do sedaj znano iz dobro informiranih krogov, je ta gospoda operirala celo s pravUico, da so »javni vodniki« na čelu z dx. Smodlako v zvezi z Radičem in hrvatskim blokom In preko tega z bugaraši v Macedonii in emigranti v Bolgariji. Trdi se z vso gotovostjo, da je v četrtek pred kongresom poslal poslanec Šumen-kovič Ljubi Davidoviču pismo, v katerem ga roti, da naj ne gre v Zagreb. Iz tega vidika moramo tudi presojati dejstvo, da so makedonski demokratski poslanci, ki so bili vedno skrajni levičarji, izostali od kon- Sresa izvzemši dr, Šuškaloviča in ubroviča. Simptomatično je tudi dejstvo, da sta proti Davidoviču nastopila ministra Kosta Timotijevič in Kosta Kumanudi. Timotijevič je bil preko dvajset let eden najboljših prijateljev Davidoviča, Kumanudi pa je kot vseučlllščril profesor pokret-nik »Nove Evrope«, katere člani in sodelavci so bili duša zagrebškega kongresa. Informirani krogi trdč, da je Kumanudi frondiral radi provizije iz dolarskega posojila, ki bode * kratkem izplačana od znane Blelrovt grupe. Beležimo te vesti kot kroni-' sti. Vsekakor se nam obetajo še *•" lo zanimivi dnevi! Razburjeni. mladini. »Jutru« nikakor ne gre v glav* da se še sedaj razpravia o kupčiji < nacijonalizacio Trboveljske premo* gokopne družbe. Posebno pa mu » všeč, da se o tej »državotvorni« kup] čiji piše tudi v uglednih beograjski# dnevnikih. Priznamo, da Je za aktiv* nega ministra nerodno, če se v boo* grajski javnosti oznanja enkrat t pravi luči »zarada« gospodov, kater* se je doslej poznalo le kot kristalno čiste srboflle, vnete za vse, kar J* »lepega« na svetu. Razburjenim ml®' dinom bi nujno svetovali, da za obf*> nitev častnega spomina, vsaj v beoj grajskem časopisju, če že v svoj® slovenskih glasilih nočejo, točno n* vedejo vse dokaze svoje popolni nedolžnosti glede protidržavne 10 protinacionalne nacionalizacije Tr-boveljske. Poleg tega naj pojasnijo tudi kupčije s svincem, nacijonallza-cljo Bambergove tiskarne ln dvig«' nje denarja pri Jadranski. Vse to naj pojasnijo in potem bo Bosna mirna. Gospodje mladini ohranite le mirno kri. ker pri iznašanju dokazllneg* materiala je potrebna opreznost In treznost. Če že za drugega ne. vsa! z ozirom na čuječnost državnega pravdnika.. J Gospodarstvo. ZakMuSek ljubljanskega velesejma. Uspeh letošnje velesejmske prireditve je popoln. Devetdeset odstotkov razstavljalcev je z uspehom sejma in z sklenjenimi kupčijami nad vse zadovoljnih. Slovenci smo pokazali z letošnjim velesejmom ne samo ogromen napredek, temveč smo dosegli z.letošnjo prireditvijo prvo mesto. Ljubljanski velesejm je edina jesenska prireditev te vrste, ki je končala s popolnim nepričakovano velikim uspehom. Razstavljalcev je bilo letos nepričakovano več, kot lansko leto. Da je ljubljanska velesejmska prireditev pravi mednarodni sejm, kaže dejstvo da je bilo letos devetkrat več inozemskih razstavljalcev kot lani. Natančne statistike o vseh sklenjenih kupčijah še ni bilo mogoče sestaviti. Kolikor je znano do sedaj, je bilo sklenjenih kupči preko poldrugo milijardo. Mnogo kupči je bilo sklenjenih z inozemstvom, tako z Francozi, Italijani, Angleži, Čeho-slovakl, Grki, Romuni, Bolgari, Švicarji in Turki. Zlasti naša lesna industrija, pohištvo, agrarni produkti in usnje so bili pri teh mednarodnih kupčijah zelo močno zastopani. Angleži in Francozi so pokupili preprog v vrednosti večih milijonov in čipk za preko deset milijonov. Tudi ostale branže so skoro brez izjeme z uspehom velesejma nad vse zadovoljne, tako da se je oglasilo že preko šestdeset tvrdk, ki si hočejo že sedaj zasigurati fiksen prostor za drugo-letni velesejm. Od posameznih strok so rezultati sledeči: poljedelski stroji in orodje prav izvrstno, istotako papirna Industrija in pisarniške potrebščine. Nekoliko manjše uspehe zaznamuje grafika. Izborne kupčije Je delala lesna industrija in pohištvo, le da je bilo za velikansko povpraševanje veliko premalo razstavljalcev te stroke. Zelo dobre kupčije so bile sklenjene v industriji klobukov, slamnikov, v košarstvu, lončarstvu, fa-janse, steklo. Strojna industrija zaznamuje velike uspehe, domača kot tudi tuja, zlasti nemška. Daslravno so bili nekateri inozemski izdelki cenejši, je vendar naša domača strojna industrija napravila velike kupčije, ker je po mnenju strokovnjakov naše domače blago solidnejši izdelek ter boljši materijal. Zelo dobro je delala puškarska obrt, istotako avtomobili, pnevmatika in deli avtov. Vsi avtomobili, ki so bili razstavljeni, so pro- dani. Zelo velike uspehe je dosegla industrija živil: bonboni, čokolada, čaj, likerji, mesni izdelki, vino. Ja* bolk se je prodalo precej vagonov W bo velesejmskl urad za bodoče leta posvečal našemu sadjarstvu zelo ve* liko pažnjo, da bo ta stroka zast da vzbujajo občo pozor-PODfiir? nado’ da se bomo v tej obrti 0l”a emancipirali od izdelkov Kovinska Industrija je zelo »fcjj.^stopana in kar Je najbolj raz-wo po Slovencih domačinih, Tov«l?r' Wudler, Kovina na Teznu, ^a v Celju itd. Kotlarja Toma-kotle vmen sta razstavila žgalne vzbujajo veliko zanimanje. ®tcs w tavi Je kastno zastopana kov-y^.!®?dalj, znakov Itd. Soslini Iz ilrih a’ Je Vdelala tudi znake 8rtJn.no razstavo. Tovarna blagajn ?rvi dan ProdaIa Pet twpn< Z lepimi izdelki so zastopani ptiaSi pridni ključavničarji. ^Osetnlke opozarjamo, da opozarjamo, da je la za osebo 5 dinarjev, za S'w voiake in otroke 2-50 Din- s JpPnico obiščeš enkrat oddelek , -^ko hočeš zvečer še enkrat oddelek B. kjer svira vsak Jodba do polnoči, moraš kupiti IIstek za 3 Din’ ako sl že «t)il odrezek vstopnice za odde- je v vinski raz-3 rtil’ "■Jer se ianKo za ceno od 1 do (tf farjev pokuša razna vina. Zve-»tJ® Po dnevu prodajajo ta vina v v Posebnem paviljonu, ^ i* vinska razstava zvečer zapr-iV ,rei?e so zmerne, po kvaliteti. — paviljonu Gotzove pivovarne se .vedno sveže, dobro pivo. — hiL1® Paviljon podravske industrije ^•oska poskušnja S Hii’ kier se lahko Izdelkov v Selnici. Tu se to- jfrrvfl- ga društva. Razven sad-^aikov H0Dzerv» melon, para-ima razstavljene tudi Hfc, u ^v®tice in sadike, pelago-, Vrt»e. sa’vije itd. ^.^azlaJn poletje Ivan Jemec u^ce nasproti razstav- nasproti razstav-st(!;i?.ru’ iSTstkrl™ cve“« »ai- v 'S, d,cIu razstave izalcda ka-S kaj nriu so P°kazali naši obrt- * a&^ejo in dokazali, da Z .vsako inozem- sko tvrdko. Posebno zahvalo za sijajni aranžma vrtnarskega oddelka pa zaslužijo gg. nadzornik Štrekelj, prof. Vales in Lovro KogL Vinska razstava. Oddelek je vzorno aranžiran po vinarskem in sadjarskem odseku Slovenske kmetijske družbe v Mariboru. Razstavljenih je ISO najboljših vrst vin iz mariborske pokrajine, razen VI. vinarskega okoliša Šmarje. Informacije interesntom glede nakupa oz. prodaje vina daje zastopnik vinarskega in sadjarskega odseka Maribor na razstav ljalnera prostoru. Tvrdki Bouvier iz Gornje Radgone in Čuček iz Ptuja imata še poseben lasten paviljon. Koncert na čast gostom obrtne razstave se vrši v četrtek, dne 14. t m. ob 20. uri v Kazinski dvorani. Sodeluje mariborski trio »Glasbene matice^ Obisk v nedeljo. Lepo vreme je privabilo ogromne množice obiskovalcev. Prodalo se je 18.770 vstopnic. Mnogo obiskovalcev je imelo permanentne vstopnice, tako da je bilo vseh obiskovalcev razstave čez 19.000. Zvečer je igrala na razstavišču godba dravske divizije in je vladalo pozno vnoč prav veselo razpoloženje. Pušica »Jugoslovanske matice« se nahaja pred slaščičarno g. Peli-hana. Vsak obiskovalec razstave se naj z malim darom spomni naših neodrešenih bratov. Dnevne vesti. — Ustanovitev bakterioloških postaj v Ljubljani in Celju. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da se ustanovi v prostorih prosekture ljubljanske javne bolnice in v prostorih celjske javne bolnice bakteriološko postajo. Ljubljanska bo obsegala bivšo deželo Kranjsko, celjska pa bivšo Štajerske in Prekmurje. Obe postaji se bosta vzdrževali s posebnimi rednimi mesečnimi prispevki minstrstva za narodno zdravja. »-• hpraitcmbe v osobju. Dr favna i1-v:ROzdravn’ka DL Snovnega razreda Franc Vebel v Konjicah in Fianc Baš v Mozirju stip uTOCščena k okrajnemu glavarstvu v Mariboru. Imenovani so: za okrajne nadzornike v IX. činovnem razreda pri varnostni straži v Sloveniji revirni nadzorniki X. činovnega razreda Franc Finžgar in Vinko IJnbovJič v Mariboru In Josip Do-brešek v Ljubljani; za revirna nadzornika I. razreda v X. Snovnem razredu revirna nadzornika policijskih detektivov II. razreda Jakob Podreberšek pri policijski direkciji v Ljubljani in Anton Pavletič prt policijskem komisarijatu v Mariboru; za revirnega nadzornika v X. činovnem razredu Nikolaj Butkovič, revirni nadzornik XI, či-novnega razreda v Ljubljani. — Odlikovanja. Odlikovani so za zasluge, pridobljene za pospeševanje zadružništva in narodnega gospodarstva: Z redom sv. Save III. vrste: Andrej Kalan, stolni prošt v Ljubljani; z redom sv. Save IV. vrste: dr. Anton Božič, odvetnik in predsed-uik Zadružne zveze v Celju; Fran Roblek, veleposestnik In predsednik Hmeljarskega društva v Žalcu; z redom sv. Save V. vrste: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani, Janko Lešničar, ravnatelj Zadružne zveze v Celju, Rado Lah, tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani, Fran Zupančič, posestnik in predsednik konjerejskega odseka I. kmetijske družbe za Slovenijo na Rakovniku, Lovro Petovar, veleposestnik, trgovec ln predsednik konjerejskega odseka II. kmetijske družbe za Slovenijo v tvanl-kovcih. Nadalje so bili odlikovani z redom sv. Save III. razreda Miloš Štibler, šei kabineta ministra za poljedelstvo in vode; Viljem Rciirmann, kmetijski svetnk pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Ivan Belle, ravnatelj državne kmetijske šole v Št. Juriju; z redom sv. Save IV. vrste: Alojzij Paulin, vladni svetnik ln veterlnarksi reie-rent pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Martin Humek, višji sadjarsld nadzornik pri Okrajnem glavarstvu v Novem ui^siu. — Uvedba popolne dnevne službe prt telefonu na Grosupljem. S 1. septembrom 1922 se je pri pošti Grosuplje za telefon uvedla popolna dnevna služba (C), t j. v poletnem času (1. aprila do 30. septembra) od 7. do 21. ure, po zimi (1. oktobra do 31. marca od 8, do 21, ure. — Zakon o pristaniških kapetanijah 5e objavljen v »Uradnem listu« št 94 od 1L septembra 1922. — Takse na vozove na vzmeteh. Delegacija ministrstva linanc v Ljubljani objavlja uradno: Generalna direkcija posrednih poreza je dala z razpisom štev. 20.473 z dne 17. avgusta 1922 glede plačila takse na vozove na vzmeteh (fedrih) sledeča nova pojasnila: Ker morejo biti vozovi na vzmeteh po svoji konstrukciji ali običajni (navadni) vozovi na vzmeteh ali pa polfijaker-ski vozovi, je od tega tudi zavisno pobiranje takse, in pobirati se mora v prvem primeru (navadni vozovi na vzmeteh) samo prijavna taksa, v drugem primeru (poliiia-kerski voz) pa prilavna ln letna taksa. — Šolsko leto 1922-23. Tvrdka Anton Janežič v Ljubljani, sv. Florijana uliCs it 14 Je sklenila z Podpornim društvom slepih v Ljub-jftil pogodbo. Izdeluje šolske zvezke vseh vrst z znamko (v korist Podpornemu društvu slepih). Prosimo vse trgovce, kikor tudi vse šoloobvezne, da pridno posegajo po teh zvezkih in na ta način pomagajo izmed bednih najbednejšim, ki bodo hvaležni vsem tem dobrotnikom. — Podporno društvo slepih v Ljubljani Wolfova ulica štev. !2. — Posojila producentom tobaka. Oprava državnih monopolov bo v kratkem izdala pravilnik za dovoljevanje posojil pridelovalcem tobaka. Kakor hitro bo pravilnik podpisan, bo uprava ta*oi pričela z dovoljevanjem kreditov. — Razpast društva. Podružnica v Sko-cijanu pri Dobravi »Slovenske Straže* v Ljubljani je razpuščena, ker že več tet ne deluje m ker vsled nezadostnega števila Slanov nima pogojev za pravni obstoji Franc Letnar t. Končana je njegova pot. Sest let bivanja v ruskem ujetništvu je zrahljalo in uničilo njegovo Itak rahlo zdravje. Pozneje je bil v srbski legiji na solunski fronti. Odtam se je vrnil domov 5n šel topel med svoje brate pevce — Zv ona-še. Nar-topal je povsod vestno in vztrajno, dasi bolan. Ko je videl, da res že ne gre več, Je jc šel zdravit najprej v Topolšlico, nato na Golnik, obakrat brez uspeha. Pripeljali so ga domu ln včerai Je izdihnil kot žrtev vojne, podlegel Je jetlkL Pogreb se v*5t danes popoldne ob petih iz Dunajske ccste št. 25 na pokopališče k sv. Križa. PevsKo društvo »Ljubljanski Zvon*, čigar zvesti in marljiv član Je bil pokojnik, se udeleži cegreba korporativno. Blagi France, lahka 71 zemlja! — Neverjetno, da se dobi v Jugoslaviji fotograf, ki spravlja v promet razglednice s sliko Krna z napisom Kobarid — Capo-retto — Monte nero. In tak možakar Je gospod P. na Jesenicah. Kje povsod Imajo Italijani svoje podpiratelje! — Cerkvena tatvina. V Šmartnem prt Litiji se je neznan uzmovič utihotapil v on-dotno cerkev ln ukradel iz zakristije dve rdeči !n eno črno kuto iz flanele. — Tatvina na cesti. Tone Pretnar i Bleda, Je zapazil ponoči ob cesti Franceta Korošca, ko Je ta sladko spal. V Pretnarju se takoj pojavijo grešne želje in brž izmakne Korošcu uro z verižico. Korošcu je Pretnar Sicer odnesel pete, ni jih pa orožnikom, ki so ga kmalu izsledili in izročili sodišču. Obsojen je na 6 mesecev Ječe. — Aretacija konjskega tatu. Prsd par dnevi smo poročali, da je posestniku Leopoldu Habe tu lz St. Vida nad Ljubljano neznan tat ukradel 8 let starega konja. Sedal pa se Je orožnikom iz Polhovega Qrad-ca posrečilo v Lovrovcah pri Žireh prijeti tatu, ki je gnal konja. Tat, ki je hud tihotapec, Je že izročen sodišču, konja pa Je dobil zopet pravi lastnik. — Poiar. Pretečeno nedeljo popoldne je začelo goreti v kozolcu posestnika Fr. Tršarja na Vrhniki. Kozolec, ki je bil napolnjen s slamo in senom, Je pogorel do tal, obenem ra je pogorela tudi blizu strmeča usnjarska delavnica. Brezdvomno bi poar zahteval še večjih žrtev, da niso o pravem času prihitela razna gasilna društva in s pridnim delom zabranila, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. — Viom V Selcah prt Dolih so neznani tatovi vlomil v kaščo Mateja Aidovščka in ta (.škodoval! za približno 10.H00 kron. — Radi bede v smrt. Dne 9. t. m so videli obiskovalci vzorčnega semnja v Trstu v revne cape oblečenega moža, ki se Je naslanjal na neki šotor. Nato Je izvlekel iz žera britev in sl z njo prerezal vrat. Prihiteli so ljudje in mu z robci, katere so imeli pri sebi, obvezali rano, lz katere je močno curljala kri. Nato so ga posadili v avto ln ga odpeljali v bolnico, kjer Je Izjavil, da ga je k temu obupnemu koraku dovedla beda. Njegovo stanje Je obupno- — Smrtna nesrela. Dne 9. t. ni. ie v Ma:ivesi pri Ponikvi pri kopanju peska rodsula cieinlja 15 let starega Josipa Pre-pelnaka. Bil jc na mesut mrtev. — Poskušen samomor. V Tkalčlčevl ulici v Zagrebu si Je v nedeljo neki mlad gospod v samomorilnem namenu prerezal žile na rokah. Prenesli so ga v bolnico, kjer so ga obvezali, nato pa poslali domov, ker je samo lahko poškodovan. Vzrok njegovega obupa so bili domači prepiri. — Posilstvo. Dne 8. t. m. je v Hrastju pri Kranju neki M- posilil neko 9-ietno deklico. Ker se je deklica branila, Jo Je lopov tako neusmiljeno davil, da Je revica za-dobila težke poškodbe. Požlvinjenca so Že spravili pod ključ, kjer bo čakal na obsodbo porotftikov. Narodno-socijallstična stranka sklicuje v petek dne IS. L m. ob pol 8. uri zvečer JAVEN SHOD v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo o kongresu V Zagrebu. 2. Položaj javnih nameščencev. Poročata dr. Mihajlo Rostohar ln poslanec Ivan Deržič. Vsi na shodi Vsi na shodi Ljubljana. = Krajevna organizacija NSS za šentjakobski okraj poziv« vse somišljenike, ki stanujejo y šentjakobrkem okraju, da javijo svoje ime, stan in MvaBče z dopisnico na naslov: K. Zorko, Sv. Jakobu nabrežje <53. — Kdor sam ne utegne, prepričati se, uit je pravilno vpisan v volilnem imeniku, jaj nam to tako; javi, da storimo to mu =3 Vojaški koncert v hotelu Union. V četrtek, dne 14. septembra se vrši v veliki dvorani hotela Union velik vojaški koncert pri pogrnjenih mizah. Vstopnina prosta. K obini udeležbi vabi Rom Franc, ravnatelj in restavrator. Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 3. do 9. septembra ie bilo v Ljubljani rojenih 30, umrlih 20, med temi 10 tulcev. Vzrok smrti: 3 življenska slabost, 3 jetika, 1 vročica, 1 zastrupljenje 2 možganska kap, 2 rak, 5 naravni smrtni vzroki. Poleg tega je naznanjen 1 slučaj Škrlatice, 1 sr.ze 1 otročiške vročice. ** Umrl Je v pondeljek na Dunajski časti štev. 25 po težki in dolgotrajni bolezni gospod Franc Letnar v 33. letu starosti. Pogreb bo danes popoldne ob 5. uri. Naj v miru počiva! — Pom-lcstitev. Gostilničar Jaltu, ld je umoril naasvetnlka Avguština Zajca in bil vsled tesa obsojen na smrt, Je v toliko pomiloščen, da se mu Je kazen zniž*U na 15 let težke ječe. *« Izgon. V Lazah rojena In v D. M. v Polje pristojna 32 letna služkinja Jožefa Jančar je radi tatvin ln nenravnega življenja za vedno izgnana iz ljubljanskega oko-Uitu = /.julijanska potrta. Pri letošnjem jesenskem porotnem zasedanju Je prišel prvi na zatožno klop delavec v kemični tovarni Andrej Alič, roj. leta 1897 v Sostrem, ki Je obtožen, da je dne 18. maja t l zavratno pahnil v Ljubljanico Morijo Qa5per-515 in jo potem nagovarjal, na5 tedaj, ko bo zaslišana kot priča, izpove, da je sama po nesreči padla v voda Alič, katerega zagovarja dr. Kreč, se Izgovarja, da je bil tako pijan, da prav nič ne ve, kaj je počeL Marija Galperšičeva je Izpovedala, da ie pričela občevati z Aličem meseca avgusta lanskega leta, kar ni ostalo brez posledic. Na usodni večer Je prišel Alič po njo, češ, naj gre z njim v Kašelj. Ko sta prišla na most, Jo Je Alič sunil s komolcem tako močno, da Je padla v Ljubljanico. V vodi se je prijela za tram in klicala na pomoč. Njene klice sta čula dva fanta, ki sta Jo relila gotove smrti. Za tem je prišel Alič parkrat k njej In Jej obljubljal, da jo bo poročil, če bo pred sodiščem izjavila, da je sama padla v vodo. Ko so bile zaslišane vse priče, Je začela Gašperšlčeva (ki ima že sinčka) prositi, naj Aliča oproste, za kar Jo je državni pravdnik Domenico ostro pograjal. Po govoru dr. Domenica ln zagovorniku dr. KieCa Je prvomestnlk porotnikov naznanil, da so porotniki obe na nje stavljeni vprašanji potrdili In sicer zavratni umor z 9 da in s 3 ne, nagovarjanje, da na) Qa-šperšlčeva krivo priča, pa soglasno. Ob 13. url Je bila razglašena sodba, s katero Se Alič obsojen na pet let težke ječe. * Policijske vesti. Zlata ura, v velikosti srebrnega goldinarja, z dvedelno kratko verižico, v vrednostt 10.000 kron Je bila ukradena Franji Druikovt lz Konjic. — Dne 5. t. m. so neznani tatovi vlomili v stanovanje posestnice Marij# Bergantove v Dobravi in pokradli več moške in ženske obleke, perila m čevljev v sltupnl vrednosti okreg 6000 kron. Maribor. Obrtniški kongres v Mariboru. Povodom obrtne razstave se ie vršil v Mariboru v nedeljo 10. septembra kongres obrtnikov, ki so se ga udeležili obrtniki in zastopstva obrtništva Iz cele kraljevine, približno 200 po številu. Razpravljalo se je o potrebi prepovedi uvoza za one predmete, ki jih nase obrtništvo producira v zadostni meri In odgovarjajoči kvaliteti, dalje o lzvežbanju sposobnega naraščaja, o stanovanjskih razmerah, o bolniškem zavarovanju ln zavarovanju zoper nezgode. Reeriral ie predsednik slovenskega obrtnega društva g. Fr. Novak. Govorili pa so obrtniki gg.: Bizjak, iz Celj«, Smrekar ln Vahtar iz Maribora, Ogrič iz Novega mesta, Zadravec iz Središča ln Hrvat Bidovec iz Djurdjevca. Za se-savo resolucije Je bil izvoljen poseben odbor. Na koncu se je predsednik zahvalil udeležencem za sodelovanje in povdanal potrebo in korist takih porazgovorov. Na svinjskem semnju v Maribora 7. t m. so bile sledeče cene: Svinje 5 do 6 tednov 370 do 500, od 7 do 9 tednov 800 do 900, 3 do 4 mesece 1500 do 1600, 4 do 6 mesecev 1800 do 1900, 8 do 10 mesecev 2200 do 3000, 1 leto 5000 do 5500 kron, kože pa po 600 kron. Poroka. V pondeljek dne 11. t. m. »e Je poročil primarij kirurgičnega oddelka mariborske bolnice g. dr. Mirko Černič z gdč. Mici Ruprechtovo. — Vse najboljše. Celje. Društvo »Pravnik* je 8. t m. priredilo družabni Izlet v Celje, katerega se Je izven celjskih pravnikov udeležilo Se čez 80 zunanjih udeležencev. Zastopani so bili naj-vlijl uradniki sodne uprave Slovenije In Hr-vatske. Društvo »Pravnik« Je bilo zastopano po več odbornikih. Izletniki so si ogledali dopoldne celjsko mesto in okolico. Opoldne so Imeli skupen obed v, mnii dvorani hote- la »Union«, kjer Jih le pozdravil župan dr. Hrašovec. Popoldne le večji del gostov odr šel v Žalec, manjši pa na Stari grad. Z četnimi vlaki so se izletniki povrnili zopet domov. Celjski slov. športni klub Je igral v »• deljo v Mariboru z mariborskim športnim klubom nogometno tekmo, ki je končal« k razmerju 7:1 v korist Maribora. Umrla je na Spodnji Hudinji v celil« okolici ga. Neža Lipovšek y vlsolfll starosti 96 let Poročil se ie g. Vinko Rozman iz Šma®* jete z gdč. Marijo Rozman roj. Fuilr. Tatvine poljskih pridelkov »« po ceU* skl okolici še vedno dogajajo. Nepridipravom diši posebno krompir, ki ga kar nija*. jo iz zemlja Ponočno razgrajanje Je postalo sadsjl čas grda razvada posebno po celjski oko* lici, Gaberju in Savodni. Naj bi stražniki včasih ob ponočnih urah posetai n. pr. Z*> vodno ter take razgrajače poučili, da da)0 prebivalcem potrebni nočni mir. Treba M bilo proti brezobzirnim razgrajačem ostro nastopiti. Sokolstvo. Sokol I. v Ljubljani naznanja SVOjeV* članstvu, da se vrši od srede 13. t m. aa» prej telovadba članov na realni giouuulll' Pričetek cb S. uri zvečer. Zdravo’ Prtdtff* čkl zbor. Šport in turlstlkal V nedeljo 17. t. m. se vrli v Ljubljani ra igrišču S. K. Ilirije podsavezna reprezentančna nogometna tekma Zagreb—Ljub« ljana. Tekma bi se Imela vršiti že preteklo nedeljo, toda se Je morala radi raznih ovfir preložiti na to nedeljo. Izgledl na lep ln te* sten rezultat s to močno reprezentanco «• cer trenutno niso naJlepIL toda upajmo im najboljše. SK Slovan Je Igral v nedeljo prvtMtf*. no tekmo z LASK (Ljubljanski akademski špczlni klub) v kateri Jc zmagal z rezulttu tom 3:1. Tekmo Je oviral spolzki terco, itn cer bi nudila večji športni užitek. K. GledališCe in glasba. Šentjakobski gledališki oder v Ljubilo* ni, Flori',anska ulica 27-1. otvori sezona 1292-23 v soboto dne 16. septembra s pro» slavo spomina desetletnice Aškerčeve smr* tl. Na vzporedu je spominski govor (g. Ra» doli BInter), deklamacije ln recitacije K Aškerčevih poezij (gdčna Marža Petri Jeva; In g. Ante Gnidovec), enodejanka »Red sv« J ur ja«, spisal Anton Aškerc. Na večeru na* stopi prvič novoosnovanl šentjakobski n« Ionski orkester pod dlrigentstvom g. Danila Bučarja. Cisti dobiček Je določen Aikerte« v trnu spomeniku. Ves program se ponovi V nedelja Začetek vselej ob Al zvaCor, Predprodaja vstopnic v kavarni ZalasnflU Književnost ie mM Zgodovinska razstava slikarstva at Slovenskem v tehnični srednji šoli na Mirju ostane odprta do Inclusive 25. septenibn, da se omogoči obisk tudi šolam In delavskih siojem. Priredijo se tudi vodstva. Razstava Je odprta vsak dan od 9. do L In od 2, do t>, Vstopnina 5 Din, za dijake pod vodstvom v skupinah 2 Din. Vodstva t Oh ŽOmO vstopnino za delavstvo bodo naznarj*. na. — V petek (15. t, m.) popoldne ob i vodstvo za člane umetnostno zgodovinske-ga društva. Razlaga konservator dr. Craa Stele, DruStvene vesti. Pevci in pevke •Ljubljanskega Zvona*! Udeležit« se danes popoldne ob petih vsi In vse pogreba br. LetnarJa iz Dunajske ceste št 25 na pokopališče k sv. Krltm — Odbor. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenilo, opozarja, da se vrši prihodnja Javna odborova seja v sredo dne 15. sep* tembra t, l ob 20. uri v veliki dvoran; Me« stnega doija. Društvena pisarna daje dnevno cd IS. do 20. ure informacije Sv, Pttr* cesta štev. 12 pritlično, desno. Indigo papir THE REX Co, Ljubljana s^aa&sacsstfSB Pletena jopice rokavice, nogavic« po nji! lab pri: iLMoviUtilSoss. Ljubljana, Mestni trs 19. I!. GABORIAU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) »Klement!« je zajecljala z laskavim, sladkostrastnim glasom.. »Klement, moj ljubil...« Pogledal jo je z brezmejnim sovraštvom; »Kaj hočeš?« . • — Prešuštnica ni Vedela kako začeti. Obotavljala se je in trepetala, čuteč, kako jo obhaja zmedenost... Oh, zdaj ga je ljubila! »Hektor se boji smrti,« je dejala, »to vem; a jaz —s *—« »Kaj? Govori, nesrečnica!...« s— jaz se je ne bojim. Pogubila sem te. Ako umreš, te »očem preživeti.« Berta je planila kvišku. Njen obraz je bil strašan. Videla jte Trčmorela srečnega ob strani ljubeče žene!... Neizrekljiv strah je skrivil črte Sauvresyjevega obraza. Bertin samomor je pomenil izjalovljenje njegove os vete! In vedel je, da ženi ne bi upadel pogum v odločilnem trenutku. Čakala je odgovora; toda on je premišljal. »Tvoja glava, tvoj svet,« je odgovoril nazadnje. »Ako se hočeš žrtvovati za svojega ljubimca, žrtvuj se. Po tvoji smrti se poroči Tremorel s Courtoisevo hčerjo, in preden mine leto dni, ne bo niti več pomnil najinega imena.« Zmagoslaven smehljaj je preletel Sauvresyju bledo obličje. Ubral je pravo struno! Zdaj je mogel zaspati v miru; njegova osveta je bila zagotovljena. Berta je hotela živeti! A že so jeli prihajati posli. Malone vsi so bili v hiši že dolga leta in so ljubili Sau-Vresyja, ker je bil dober gospodar. Ko so ga videli na postelji tako bledega in shujšanega, s pečatom smrti na upadlem obrazu, se niso mogli ubraniti solz. Sauvresy, ki so mu zares pojemale moči, jih je nagovoril ž jedva razločnim glasom, ki ga je turobno prekinjalo njihovo ihtenje. Rekel je, da jih je hotel zahvaliti za njihovo vdanost in jim naznaniti, da je v oporoki mislil nanje ter zapisal slehernemu majhno imetje. Nato se je ozrl na Berto in Hektorja ter povzel: »Vi vsi ste bili priče skrbi, s katero sta ml stregla moj neprecenljivi prijatelj in moja obožavana žena. Videli ste vdanost, ki sta mi jo izkazovala: z menoj vred čutite, kako neizmerna bo njiju bol! A nadejam se, da sta pripravljena osladiti moje poslednje trenutke in mi olajšati smrtni boj z obljubo... s prisego, da se poročita po moji smrti. Vem, draga moja. da se vama zdi moja zahteva v tem hipu okrutna; toda vsaka Človeška bol se utolaži. Mlada sta še, življenje vama hrani še mnogo sreče. Rotim vaju, ne odrecita umirajočemu njegove poslednje želje!« Trebalo se je vdati. Pristopila sta k postelji in Sauvresy je položil Bertino roko v Hektorjevo. »Prisežeta li, da izpolnita mojo voljo?« je vprašal. Trepetala sta, kakor bi ju napadala omedlevica. A vendar sta odgovorila slišno: ■ , »Priseže va-.« -..... —........ Služinčad je pobegnila pred tem prizorom, ki je trgal gledalcu srce. »Oh, strašno!« je mrmrala Berta. »To je podlo!« _ »Podlo, da,« je dehnil Sauvresy, »a ne tako podio kakor tvoje mllovanje, Berta, in tvoje stiskanje rok, Tremorel... niti ne tako strašno kakor vajini načrti... vajina hlepenja... in vajine nade...« Njegov glas se je utrinjal v hropenju. Kmalu se je začel smrtni boj. Strašni krči so ga Zvijali; večkrat je zaklical: »Zebe me, oh, zebe!« in res je bilo njegovo telo mrzlo kakor led; nič ga ni moglo ogreti. Obup je zavladal po hiši; nihče ni mislil, da pride konec tako naglo. Služinčad je plašno begala po hodnikih in šepetala: »Gospod umira! — Siromak! — Uboga gospa!« Toda krči so kmalu poneholi. Umirajoči je obležal vznak, dihaje tako neznatno, da se je zdelo že nekajkrat vse končano. Malo pred dvema zjutraj sta mu lici nenadoma zardeli in stresel ga je trepet. Vzravnal se je in sedel pokoncu; z izbuljenimi očmi je iztegnil roko proti oknu in vzkliknil: »Vidim ju!... Tam... za zastorom!...« Nov krč ga je vrgel nazaj. Klement Sauvresy je bil mrtev... XXI. Delj nego pet minut je bilo, kar je stari sodnik prestal s čitanjem svojih papirjev, a poslušalca, detektiv in zdravnik, sta Še vedno molčala pod dojmom te pretresljive povesti. Gospod Lecoq se je pni zavedel resničnosti. »Vražji človek, ta Sauvresy,« je dejal. Ta vzklik je bil čisto Lecoqov. V vsej istoriji je najbolj presenečalo detektiva Sauvresy-jevo ravnanje. Občudoval je njegovo »igro« v tej partiji, o kateri je vedel že naprej, da ga mora stati življenje. »Malo poznam ljudi,« je dodal, »ki bi .jim prisodil toliko in tako strašne stanovitnosti. Mirno piti strup, ki ga naliva lastna žena — brr! mraz me izpreleti, ako le pomislim na to!« »Umel se je maščevati,« je zamrmral doktor Gendron. »Da,« je odgovoril oče Plantat, »da, doktor, umel se maščevati, in to grozneje, nego je mislil sam!« Detektiv je medtem vstal. V teh treh urah, ki jih je P' sedel kakor prikovan v svojem naslanjaču, so mu noge trn odmrle. Na .».Gospod mirovni sodnik naj mi oprosti,« je izprego^ »Jaz zase si kaj lahko predstavljam, kako peklensko je življenje zastrupljevalcev že prvi dan po smrti njune _zrP Kakšna'značaja! in treba je reči, da ste nama ju načrtali ® strsko. Po vajini sliki ju poznam, kakor da sem ju opaž« deset let dan za dnem.« Govoril je premišljeno, oziraje se na mirovnega so®*5 da bi videl, kako sprejme njegov poklon. »Odkod ima vraga dedec vse te podrobnosti?« se je ševal. »Je-li sam sestavil svojo povest? In če je ni on —* t naj bi jo bil potem? In zakaj ni povedal ničesar, ko ima vaW polno malho podatkov?« Oče Plantat ni hotel slišati teh vprašanj v besedah gosP0® Lecoqa. . . »Evo,« je dejal, »zanesljivo vem, da Sauvresyjevo še ni bilo mrzlo, ko sta jela morilca žugati drug 'drugem11 smrtjo.« »Sauvresy je ugenil, kaj bo,« se je oglasil zdravnik, onemogočil svoji vdovi nadaljnjo rabo višnjeve steklenic®* »Eh,-tič je bil,« je dejal gospod Lecoq s prepričanim®* som, »vražji tič!« »Berta,« je povzel oče Plantat, »ni mogla oprostiti n<| torju, da ni vzel samokresa, ki mu ga je rajnik ponudil, in ** ustrelil na mestu. Mislila je, da bi ji soprog po ljubimčevi d® odpustil vse; in kdo ve, če se je motila!« »A javnost ni zvedela niti besedice o njunem straž# življenju.« »Nihče ni slutil, da je med njima večen boj.« »Čudovito!« .j »Recite rajši, da je neverjetno. Kar svet stoji, ni videlt% spretne in tako čudovito vztrajne hlimbe. Vprašajte v Oren** kogarkoli, vsak vam pove isto, kar je rekel davi naš vfU vO® tois preiskovalnemu sodniku: da sta bila^grof in grofica vzoflj dvojica in sta obožavala drug drugega. Še jaz sem se dahFj motiti, ki sem vendar vedel, kaj se je zgodilo... ki sem » hočem reči!« Kakor naglo se je oče Plantat ugriznil v jezik, g1 Lecoq je vendar opazil njegovo izpozabo. »Ali se mu je res samo zareklo?« Toda stari sodnik je nadaljeval: Dalje ttai ©at tok O * alt Ib Ko Or U Kc Pt Ck h Oi 0 M U II 1 HALI OGLASI PRODAJA: MALA HIŠA, 2 kleti z opeko Udanc, z \Ttom, 10 minut od postaje Litija. Naslov in četo v upravi lista. 451 OPREMA za eno spalno sobo iz trdega lesa In oprema S& kuhinjo iz mehkega lesa, Oboje še popolnoma novo po Ugodni ceni. Kje. pove npra->lt lista. 455 ZBIRKO ZNAMK. Blagovolite Vprašati v Severjevi tra- fiki Selenimrgovi ulici 462 Alojz Vrabec, čevljar, Vevče, p. Dev. Mar. v Polju. 463 BUKOV OOZD za posekati. Naslov v upravi t L 459 SLUŽBE: GOSPODiČNA fell poučevati klavir. Ponudbe do 18. t m. pod »Učenje« na u-pravo lista. 454 MLINAR k kamnov išče Gospič. dvem parom Josip Šuster, 458 4 MIZARJE išče Prva lička tvornica pohištva, Gospič. 457 DOBREGA čevljarskega pomočnika iščem za takoj. — Hrana in stanovanje v hijši. RAZNO: OSET ANDREJ, MARIBOR Aleksandrova cesta 57, telefon 88, veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja itd. Brzojavi: Oset Andrej, Maribor. 338 GOSTILNO vzamem v najem ali račun v krajih Skdf-jiloki do Ljubljane ali Kranju in okolicah; razpolagam z vsem potrebnim za gostilniško obrt in sem dobra kuharica. Cenj. ponudbe se proS! na naslov Ivanka Telban, Škofjaloka, Karlovac, predmestje št. 51. 443 IŠČE SE MEBLOVANA me• sečna soba. najraje v bližini obrtne šole. Dopise pod šifro ■Nujno« na upravo lista. 456 IŠČEM POSETVE v najem. Naslov v podružnici »Jugoslavije«, Maribor. 460 ZDRAVNICA dr. Ana ZALOKAR zopet redno ordini-ra. 461 miimnmmn Razno perilo za dame, gospode in deco priporoča tvrdka A.&E. Skabeme Ljubljana, Mastni trs it- 10. miiiiiiiiiliilililiiiiiiiiiiimiliiiimtiiiiiimi L. Mihu!!, Ljubljana Mestni trg 15 Izdelovatelj dežnikov N« drobno! Na dabclol 1ALOGA sprehajalnih palic. Popravilo točno In solidno. Gradbeno prijetje jUlljll, lolmtea ul. 10. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela sprejme takoj pod jako ugod- nimi pogoji »trnu lito Sli. bana up li toni* Ozira se samo na prvovrstno moč, vpeljano v tej stroki. Ul Ponudbe na upravo usta pod ,potnik". Sprejemališče: Šeienburgova uh K** Podružnice: Maribor, Zagreb« ^ P. a gospodinje, šivilje, kroječe, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji » Gritzner** v vseh Opremah materijal predvojni, cene najnlžje edino le pri losip Petelincu Ljubljana, Su. Petra nasip št. 7. Pouk v vezenju brezplačen I Istotam Igle, olje, vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih strojev in kolos. - Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, ščetke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko in malo! Najnižie cene! Točna postrežba 1 I •• I m I I D m m. •• POZIV na vpis delnic FRIVREDNE BUNKE za JUŽNO SRBIJO, SKOPLJE. Gospod minister trgovine in industrije je s svojim odlokom od 1. junija t. 1. št. 2226 odobril ustanovitev PRIVREDNE BANKE za JUŽNO SRBIJO v SKOPLJU s kapitalom od 3,000.000’— Din., razdeljen v 15.000 delnic po 200’— Din. katere se bode glasile na ime prinositelja. Naloga te banke je, da z organizacijo lastnega kapitala in s pridobitvijo kredita podpira in razširja vse privredne grane, kakor: trgovino, industrijo, obrt, poljedelstvo itd., dajanjem kredita, ustanavljanjem in organizacijo podjetij in sodelovanjem v takih in sličnih podjetjih, poleg tega pa se bo tudi zanimala za ostale bančne posle. Pri vpisu je položiti 20 odstotkov od nominalne vrednosti za vsako vpisano delnico ter 20‘— Din po delnici za izdatke ustanovitve. Ostanek je izplačati v teku enega leta in to v obrokih, katere določi upravni odbor. Vpis traja do 30- septembra t. 1. Vpiačila se pošljejo v Skoplje na blagajno banke, ulica št. 1, telef. št. 102 ali s pošto pri poverjenikih. Pripravljalni odbor si obdrži pravico razdelitve delnic v vsakem slučaju, a posebej še na prepis njih številk. PRIPRAVLJALNI ODBOR, ••• I MODELE ČEVLJEV v celih serijah iz lepenke. po modernih kopitnih oblikah alt amerikanskih oblikah izrezane, dobavila za tvornlce obuvala In čevljarlev. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezilo. ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materilala prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodaja ČEVLJARSKIH STROJEV. Zahtevajte prošnekte od RALPH P. RICHTER. Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah modeme, mehanične izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROŠPEKTEI I I I I I •I Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno 1. 1896. Mednarodm tramrt Mii! lakti s tu. POSTOJNA. Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Specijelna odprema živil In zaklene živine v kateri« koli kraj. čevje. Novo me*#* Rajzanimivilie ljubijasisk@ga velesejma bode brei dvort* oddelek it. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše ® najboljše, kar je svetovna tehnika v tej stroki šivalnih strojev dosedaj iznašla in preizkusu*1 razstavi svetovna tvrdka inger-šivalni stroji k, ESourne ft Co. $ t svojih paviljonih na ogled Najmodernejše šivalne stroje gonila električna sila kar prihrani čas in denar. j To ni življensko vprašanje samo tvomic, marveč velja dandzlr prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. OBISK teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse sefl** cijonalne kino-predstave! Zobni atelije 1- z železnimi obroči poceni naprodaj. Stoji v mehan. delavnici IKORD, Ljubljana, n« Ledinah, AUTO Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3ugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani. ostane še zaprt do 25. septembra Električni stroji proizvod AEG, električni števci proizvod vnrnire Tiincaram vep elektrotehn. potT®*oj)0 Elektrotehn- žarnice Tungsram, vse elektrotehn. v zalogi po ugodnih cenah. Karol Florijančič, Cel|ft Proračuni brezplačno! Oglejte si našo stojnico na Mivki Mi razstavi v Mariboru ;t A * oii ll - slojni iv. li Ista Vam nudi najlepšo priliko za naročila lepega in dobrega blaga, vseh vrst modeme pecive, voščene sveče itd. — Za naročila se priporoča Kosmetičnf preparati! Kemično-tehnični izdelki! I. C Kotar Wolfova ulica 3 Telefon 402« IL Ljijiki rti sp, paviji K Sli. til Franjo Cvilak, Slov. Bistrica. Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jugosiov- oovinsko d.