Št. 13 / Leto 72 / Celje, 30. marec 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl LesjakINTERVJU VRTNARIMOKRONIKA AKCIJAAKTUALNO Št. 7 / Leto 71 / Celje, 18. februar 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVO KULTURA POTOPISŠPORT AKTUALNO KRONIKA str. 32AKCIJA str. 36-37 AKCIJAINTERVJU NAŠA TEMA (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celjestr. 16 str. 12-13Miran Gracer: Celjan z dvojno veliko začetnicoVizionarstvo ali nasedle naložbeNa Poljskem šokirali tudi celjski rokometaši str. 26-27 Optimizem med čebelarji Slovenci radi posegamo po medu in medenih izdelkih. Medena afera, ki je po novem letu razburkala domačo javnost, se je polegla in za zdaj večjih posledic ni pustila. Tako so ta teden ugotavljali čebelarji v naši regiji. Foto: arhiv NT (SHERPA)str. 7Smeli načrti za razvoj regije V Celju odslej Obi RADEČE Pripravljajo nove turistične projekte Parkiranje, ki lahko vodi v katastrofo Premiera predstave Varovano območje Blišč in beda Dubajastr. 3 str. 4 str. 8 str. 10-1 1 str. 14 str. 34-35str. 36-37Preverite prosta delovna mesta!ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Zdravnik Andrej Žmavc Tragedija pri Laškem: kazen za tiste, ki niso pomagali Celje ima kaj pokazati Minulo nedeljo je knežje mesto v spremstvu predsednika republike Boruta Pa- horja obiskal poljski predsednik Andrzej Duda. Da je Celje gostilo obisk na tako visoki ravni, ni ravno običajno, a razlogi zanj imajo korenine več kot šeststo let nazaj. Po pričakovanjih je obisk, ki je minil ob strogih varnostnih ukrepih in natančno določenem protokolu, požel veliko zanimanja poljskih in domačih predstavnikov četrte veje oblasti.»Kdaj bom na vrsti? Leta 2020?!«Napolnite svoj hladilnik brezplaËno! PoiπËite kupon in sodelujte v akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka!str. 17 str. 6str. 26-27 str. 14 str. 2-3 VITANJE Ksevt je pod okrilje vzela država str. 9GOSPODARSTVO V Laškem začeli polniti heineken str. 5 Foto: GrupANAŠA TEMA str. 12-13Kako zadovoljno preživeti tretje življenjsko obdobje? ŠPORT Kegljačice na Slovaško po nov uspeh str. 18 Stilska preobrazba Da bodo orhideje na novo zaživele str. 42str. 28-29 Št. 14 / Leto 72 / Celje, 6. april 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak GOSPODARSTVOINTERVJU NAŠA TEMAKRONIKA ŠPORTAKTUALNO NA PRAZNIČNEM OBISKU Vstr. 14-15 KULTURAAvtomobilski novinar Ciril KomotarJe očeta v tragedijo pognala stiska? Pravi preizkusi znanja Ena od možnosti, ko mladi v šoli pridobljeno znanje postavijo na prvo pravo re- snično preizkušnjo, so različna tekmovanja. Tam so izpostavljeni strogim očem žirije, ki predstavlja njihove kasnejše stranke, s katerimi bodo imeli opravka v svetu odraslih. Eno takšnih tekmovanj je bilo minuli konec tedna v Srednji zdravstveni šoli v Celju, kjer so se dekleta pomerila na četrtem državnem tek- movanju Z znanjem do lepote.Pripravite se na dolge kolone na meji s Hrvaško Korošec povečal lastniški vpliv v Termah Dobrna Ko klop popolnoma spremeni življenje Nov spomenik slovenski literaturi Mestni občini Celje Napolnite svoj hladilnik brezplaËno! PoiπËite kupon in sodelujte v akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka! Pretresi v celjskem nogometnem prvoligašu Foto: SHERPA str. 26-27 str. 3 str. 4 str. 12-13 str. 10 str. 28-35 str. 18 str. 17str. 4 1str. 36-38 str. 36-38 Lana in Primož sta marčevska fi nalista in se potegujeta za skuter in pametni telefon! 2 Št. 14, 6. april 2017 AKTUALNO V znamenju gorskega lesa Pred dnevi se je iztekel rok za od- dajo prijave za vpis osnovnošolcev v srednje šole. Izbira zagotovo ni bila enostavna, programov, ki jih ponu-jajo šole, je ogromno, prostih mest pa je na voljo precej več kot učencev, ki bodo letos končali osnovno šolo. Če so imeli težave pri odločanju, je razlog verjetno to, da jih nobeno po- dročje še ni posebej pritegnilo in da se ne vidijo v enem od poklicev, za katere naj bi se šolali. Brez tega je zagotovo težko zakorakati v katerokoli srednjo šolo ali na fakulteto. Pravi blagoslov za vso družino je, če otrok že ob koncu osnovne šole točno ve, kaj želi početi. Tako odpadejo številni vzponi in padci, ko ga je treba priganjati k učenju, mu morda pomagati z inštrukcijami ali nekje vmes ugotoviti, da le ne bo šlo, in poskusiti kje drugje. Če ni pravega veselja, se otroku največkrat zata-kne že v času šolanja, kakšna muka mora biti zanj šele opravljanje dela, če se mu vendarle uspe izšolati za poklic, ki mu ni pisan na kožo! Morda je to razlog, da imamo vsepovsod toliko mrkih obrazov, s katerimi se moramo spopadati, če želimo urediti kakšno stvar? Vsi na srečo niso takšni. So tudi tisti, ki imajo svoje delo radi in to vedno znova pokažejo. Te ljudi težko najdeš slabe volje, njihova pozitivna energija je nalezljiva. Zato grem rada k svoji frizerki. Sedenje na stolu pred ogledalom, medtem ko ona počne vse mogoče, je neke vrste sprostitvena terapi - ja. Malo prijaznega klepeta, ka - kšna globoka misel vmes, sicer pa nasmeh do ušes in prijaznost v vsakem trenutku. Saj si niti ne predstavljam, da bi me iz ozadja mrko gledala zlovoljna babnica, ki bi šla sama sebi na živce. Morda pa je recept skrit v modrosti kolegice, ki je izjavila, da je vse le stvar odločitve. Ona se zjutraj eno-stavno odloči, da bo tisti dan dobre volje v službi. In gre s tem na živce vsem drugim … Četudi lahko učitelji le nadgrajujejo in razvijajo vse ti- sto, kar ima nekdo v sebi, pa povsem brezupno ni nikoli. Številni vam bodo povedali, da so jih za področje šolanja in kasnejšega dela navdušili zagnani učitelji, ki so znali svoj predmet predavati tako zanimivo, da so zbudili še tiste najbolj zaspane. Ti so nato odkrili področje, za katerega so mislili, da jih sploh ne zanima. Zanje je pouk v razredu premalo, na voljo imajo razna tekmovanja, ki se te dni kar vrstijo in so eden od poka- zateljev, kakšne talente imajo mladi in kaj jih resnično zanima. Morda vsi v razredu niti niso najboljši, ko je treba zdrdrati kakšne odgovore, se pa razživijo pri ustvarjalnem delu. Takrat jim ni težko žrtvovati prostega časa in tuhtati, kako stvari še izboljšati. Takšni so vsi tisti, ki se te dni pripravljajo na katero od zahtevnih državnih ali svetovnih preizkušenj, tisti, ki so se nedavno v Celju pomerili v zna-nju zgodovine ali v poznavanju skrivnosti kozmetike, in tisti, ki so predstavljali svoje raziskovalne naloge v okviru projekta Mladi za Celje in naredili prve korake v razisko- vanju. Možnosti torej ne manjka, le izkoristiti jih je treba. SOLČAVA, NAZARJE – »Posebnost gorskega lesa je, da je njegova rast gostejša. Poleg tega je takšen les v pri - merjavi z nižinskim odpor - nejši,« poudarja pobudnik boljše uporabe gorskega lesa Alojz Lipnik iz nazar - ske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Kot ta- kšen les je opredeljen tisti, ki raste v gozdovih, ki ležijo na več kot osemsto metrih nadmorske višine. Pobuda o boljši uporabi gor - skega lesa je stara približno desetletje in pol, ko je Lipnik kot gozdar posebej opozoril na prednosti tega lesa. Prišlo je do ustanovitve študijskih krožkov za lastnike gozdov za osveščanje o pomenu tega lesa ter opozarjanje na stara pravila sečnje. V Solčavi je občina začela za javne novo-gradnje uporabljati vedno več lesa, med drugim za Center Rinka, novo šolo, prireditveni prostor, turistično infrastruk - turo. Nato je nastala projektna skupina za vzpostavitev goz- dnolesne verige gorskega lesa. Vanjo so se poleg zavoda za Iskanje nove pri - ložnosti za sloven- ska hribovita ob - močja – Podpisano pismo o nameri Gozdovi ob Solčavski panoramski cesti »Še vedno sem kajuhovec« V Celju so gostili predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza »V prvi vrsti sem obiskal svoje domače kraje, okolje, ki mi je blizu,« je namen obiska pojasnil Brglez. »Po drugi strani se moramo po-litiki soočati z realnostjo, se srečevati z ljudmi, iz njiho- vih izkušenj spoznati, kaj deluje, kaj je prav, kaj ne in kaj je treba še spremeniti. Politika mora biti v službi ljudi.« Petkov program predse - dnika državnega zbora na Celjskem je bil zelo natrpan. Točno opoldne so svojega nekdanjega dijaka sprejeli na I. gimnaziji v Celju. Z dijaki je obujal spomine na gimna - zijska leta, predstavil je delo v državnem zboru, mnenja pa so se kresala tudi na temo populizma. »Mladi sogovor - niki so predstavili zanimivo videnje populizma, ki ga sam kot politik ne bi upal izreči, ker bi mi kdo očital pristran-skost. Vseeno mislim, da niso bili daleč od resnice. Sicer pa nisem imel občutka, da sem v gosteh. Bolj se mi je zdelo, da se vračam nazaj k svojim, da sem prišel na svojo gimnazijo. Še vedno sem kajuhovec. Se je pa šola v zadnjih letih zelo spremenila in vesel sem, da je pri gradnji telovadnice tudi dr - žava opravila svoj del naloge.«V nadaljevanju obiska je Br - glez obiskal Dom ob Savinji, Kajak-kanu klub Nivo Celje, muzej novejše zgodovine in Škofijo Celje. Gostitelji – člani lokalnega odbora SMC – so ga popeljali po središču me-sta in mu razkazali nov Tic na Glavnem trgu. Nato si je Br - glez ogledal še družbo Etra in se srečal z gospodarstveniki. Ob koncu obiska smo predse-dnika državnega zbora gostili tudi v naši medijski hiši. Inter -vju z dr. Brglezom boste lah-ko prebrali v Novem tedniku v eni prihodnjih številk in mu v nedeljo prisluhnili na Radiu Celje v oddaji Znanci pred mi - krofonom. StO, foto: SHERPANa I. gimnaziji v Celju je dr. Milana Brgleza in poslanko Janjo Sluga sprejel ravnatelj dr. Anton Šepetavc.O priložnostih gorskega lesa je zgovoren po-datek, da je kar četrtina slovenskih gozdov na območjih, ki so na več kot osemsto me-trih nadmorske višine. Macesen s slovenskih gorskih območij so nekoč vozili v Benetke, kjer so ga izkoristili za ladijske jambore.gozdove vključili ljubljanska biotehniška fakulteta, Goz - darski inštitut Slovenije, lesni podjetniki in kmetje. Povezovalna veriga »Želimo ustvariti povezo - valno verigo in to od drevesa UVODNIK TATJANA CVIRN Misel tedna Kadar je delo prisila, je življenje suženjstvo. (Maksim Gorki)Z veseljem ali muko? So tudi takšni, ki imajo svoje delo radi in to vedno znova pokažejo. 3 Št. 14, 6. april 2017 AKTUALNO V znamenju gorskega lesaCeste in evropska sredstva so glavne težave Savinjske regije Ob pripravah na vladni obisk na Celjskem Pripravite se nadolge kolone na mejis Hrvaško Zaradi boja proti terorizmu poostren nadzor 7. aprila se bo začel sistematičen nadzor vseh potnikov na zunanjih mejah EU. Uve- den je bil kot odgovor na teroristične napade v Evropi. Z nadzorom bodo odkrivali pona- rejene ali prenarejene potniške dokumente. Policija bo v poostrenem nadzoru preverjala vse, ki bodo prečkali mejo, torej tudi državljane Evropske unije, saj bi tudi ti lahko sodelovali v oboroženih spopadih na Bližnjem vzhodu. Policisti bodo takšen sum preverili v različnih bazah, v katerih so določene osebe zaznamo-vane kot sumljive. Takšnih baz je več, policisti bodo dokumente in osebe lahko preverjali v šengenskem informacijskem sistemu, Interpo- lovih in nacionalnih bazah podatkov. A poostren nadzor bo prinesel daljše kolone. Sicer naj bi takšen pregled, če suma policisti ne bodo zaznali, trajal le nekaj sekund, a vsekakor bo uredba prinesla več dela za policiste na meji in s tem daljši čas prestopa. In turistična sezona? Uredba, ki je bila objavljena že 18. marca in bo začela veljati konec tega tedna, ne predvi-deva manjšega nadzora niti v času turistične sezone. Sicer je premier Miro Cerar zagotovil, da bo Slovenija v času največjega navala oceni- la, ali so potrebni kakršnikoli posebni ukrepi, a zaenkrat ne želi biti nikakršna izjema. Pri policistih, ki na mejah ne bodo dobili okrepitev, bo tako ključna organizacija dela. Že zdaj policija opozarja potnike, naj se na preč- kanje hrvaške meje pripravijo. Priprava zajema predvsem pravočasen pregled veljavnosti do-kumentov in precejšnjo mero potrpežljivosti. Je strah odveč? Kot se prevečkrat zgodi, negativne posledice takšnih in drugačnih uredb in zakonov občuti gospodarstvo. Tokrat bodo daljše čakalne dobe na mejnih prehodih bremenile predvsem pre-voznike, ki se že tako soočajo s časovnim in denarnim pritiskom, in tudi pri tem velja – čas je denar. Čeprav med nezakonitimi migranti in terori- stičnimi napadi v Evropi ne moremo potegniti neposredne vzporednice, je neizpodbitno, da je možnost za prestop teroristov zaradi po- večanih nezakonitih migracij lahko lažja. Na meji s Hrvaško policisti namreč beležijo več kot 140-odstotno povečanje nezakonitih prestopov. EP do kakovostnega končnega izdelka,« načrtuje Lipnik. Takšna veriga naj bi najprej nastala na območju Zgornje Savinjske doline. »Vključili se bodo posamezni kmetje, žagarji in mizarji, vse do prodajalcev,« napoveduje. »Veriga na tem območju naj V Slovenskih Konjicah je bil v ponede- ljek pripravljalni sestanek slovenske vla- de s predstavniki regije, na katerem so se vladni predstavniki pravočasno seznanili z lokalnimi težavami, da bodo na vladni obisk, ki bo 9. in 10. maja v tej regiji, prišli bolje pripravljeni. Župani in predstavniki lokalnih zavodov ter gospodarskih družb so predstavili največje težave. V prvi vrsti je to cestna problematika. Vlada je do zdaj obiskala sedem regij in pripravljalni sestanki so se izkazali za dober uvod v vladni obisk regije. Na ravni Savinjske regije je to edini pripravljalni sestanek, ki mu bo sledilo intenzivno sodelovanje predstavni- kov ministrstev tako s predstavniki občin kot gospodarstev. Župani so od vlade želeli sliša- ti, kdaj bo začel veljati program, ki zagotavlja dodatna sredstva za izvajanje pomembnih aktivnosti na ravni regije. »Z zelo pozitivnim odzivom smo sprejeli informacijo, da bo pri- stojno ministrstvo za razvoj, strateške projek- te in kohezijo stvari pripeljalo tako daleč, da bo operativni program evropske kohezijske politike še letos odprt. V programu je zagoto- vljenih več kot 400 milijonov evrov dodatnih nepovratnih sredstev v aktualnem operativ-nem programu. Seveda smo se tudi pogovar-jali, katere projekte bodo občine vključile v fi nanciranje,« je po sestanku o temi pogovo- rov povedal državni sekretar Tadej Slapnik. Župani so izpostavili tudi težave v cestni in- frastrukturi in na področju ohranjanja kultur-ne dediščine. Na vprašanje županov, ali lahko občine v prihodnje upajo na več denarja od države, jim je sekretar za javno upravo postre-gel s podatkom, da se sredstva povečujejo, a ne samo v letošnjem letu, temveč se bodo tudi v letu 2018. Prijateljska tekma v dvorani, ki potrebuje obnovo Šentjurski župan Marko Diaci je izposta- vil dve največji težavi. »Predstavljajo ju na- vezovalna cesta Dramlje–Šentjur, ki je zelo pomembna za Kozjansko in Obsotelje, ter protipoplavni ukrepi ob Voglajni. Vlado sem pozval na prijateljsko tekmo v dvorano Hru-ševec, za katero pripravljamo gradbeno do-voljenje, ker jo želimo razširiti in energetsko obnoviti. Tako bodo vladni predstavniki od bliže spoznali našo težavo,« je malce v šali dodal Diaci. Župan Občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek je podobno kot šentjurski župan izpostavil težave v cestni infrastrukturi in na- daljevanje ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti ob Dravinji, predvsem na Mlačah in Zbelovem. »Trenutno je za nas zelo zanimi-va tema gradnja komunalne infrastrukture v novi poslovni coni v Tepanju, kjer s predstav- niki Darsa in občine iščemo rešitve, predvsem pa sredstva za gradnjo krožišča ob uvozu na avtocesto.« Točen program obiska vlade še ni popolno- ma določen. Po besedah državnega sekretarja Tadeja Slapnika se bo vlada prvi dan obiska, torej 9. maja, srečala z gospodarstveniki v Celju, zvečer se bo pomerila z lokalnimi pred- stavniki v košarkarski tekmi v dvorani Hru-ševec in drugi dan obisk končala v Velenju. BARBARA GRADIČ OSETbi služila za pilotni primer in se nato širila v celoten gorski del Slovenije, kjer so podob- ni pogoji kot pri nas,« je do- dal Lipnik. Poleg tega naj bi bil v štirih letih razvit za slo- venski gorski les certifi kacij- ski sistem. Lipnik še omenja, da je bil projektni predlog zelo dobro sprejet tudi na kmetijskem ministrstvu. De- lovno ime projekta je Gorski les – od vznika do evra. Na naših hribovskih območjih naj bi tako svoj gorski les v prihodnje bistveno bolje iz- koristili, mu dodali dodano vrednost. Danes se gorski les po svoji ceni od drugega lesa ne razlikuje. Projektni predlog je bil v petek javno predstavljen v Solčavi, kjer je bilo podpisa- no pismo o nameri za sodelo- vanje v verigi. Podpisali so ga prej omenjeni člani projek- tne skupine, zgornjesavinj- ski podjetji, solčavsko dru- štvo lastnikov gozdov Tisa … Različni strokovnjaki in po- znavalci so zbranim v Centru Rinka predavali med drugim o pobudi za pilotni projekt, o certifi ciranju gorskega lesa, oblikovanju in razvoju proto- tipov za ustvarjanje dodane vrednosti gorskega lesa in izdelkov iz njega, trženju in promociji slovenskega lesa, podjetniškem pogledu lokalne gozdno lesne verige in oblikovanju konzorcija. BRANE JERANKO Foto: arhiv Centra Rinka»Že naši predniki so dobro vedeli, da je treba gorski les sekati zgolj pozimi, to je v času mirovanja rasti. Pomembno je tudi, na kakšnih legah je in za kakšen namen bo služil,« poudarja pobudnik boljšega vrednotenja gorskega lesa Alojz Lipnik. Zelo zgovoren je že primer ostrešja solča-vske cerkve, ki drži že sedemsto let. »Zdaj se učimo od naših prednikov, spremljamo ustno izročilo in ga povezujemo z vrhun- skim znanjem naših strokovnjakov,« je še povedal o pilotnem projektu Lipnik. Takšen izjemno kakovosten les naj bi predelali v domačem okolju, saj se hlodi prepogosto znajdejo na drugi strani držav- ne meje. 4 Št. 14, 6. april 2017 GOSPODARSTVO Korošec povečal lastniški vpliv v Termah Dobrna Prevzemno ponudbo mu je prekrižala slaba banka – Delnice se je odločilo prodati le 41 delničarjev Celjski družbi Alea in- ženiring, ki je v večinski lasti znanega odvetnika Dušana Korošca, ni uspel popoln prevzem naravne- ga zdravilišča Terme Do- brna. Načrte ji je prekriža- la Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je le dan potem, ko je Alea zvišala svojo ponudbo za odkup delnic, lastnikom term poslala svojo ponud- bo. Korošec je prepričan, da je zaradi višje ponudbe slabe banke upadlo zani- manje delničarjev za nje-govo ponudbo. Sprejelo jo je namreč le 41 delničar- jev, ki imajo skupaj 34,19 odstotka vseh izdanih del- nic zdravilišča. Družba Alea inženiring bo torej svoj lastniški delež v Termah Dobrna povečala na malo več kot 67 odstotkov. Sama ima namreč že dobro desetletje v rokah 32,88 od- stotka zdravilišča. Čeprav Dušan Korošec s takšnim izidom ni zadovoljen, velja prevzem za uspešnega, ker v ponudbi za odkup delnic prevzemni prag ni bil dolo- čen. Od večjih delničarjev je ponudbo sprejela le družba Sanatus, ki je del poslovne- ga imperija celjskega podje- tnika Aleksandra Jančarja. Sanatus je imel oziroma uradno še vedno ima, saj postopki prevzema še niso končani, 33,33 odstotka delnic Term Dobrna in je Delničarji Term Dobrna, ki so sprejeli prevzemno po- nudbo družbe Alea inženiring, bodo za eno delnico dobili 2,40 evra. Podjetje Sanatus, ki je največji delničar term, bo dobilo malo več kot 550 tisoč evrov.Vse mesece pozitivni Terme Dobrna so tudi lani poslovale dobro. Imele so malo več kot 274 tisoč evrov čistega dobička, kar je za polovico več kot v letu 2015. Zelo pomembno je, poudarja direktor Aleš Semeja, da je bilo poslovanje pozitivno vseh 12 mesecev, kar je v zdraviliščih, ki so odvisna od sezonskega obiska, bolj izjema kot pravilo. Terme so lani ustvarile 8,6 milijona evrov čistih pri- hodkov od prodaje ali 11 odstotkov več kot predlani, rast prihodkov imajo tudi letos. Lani so zabeležile približno 117 tisoč nočitev, kar je za 12 odstotkov več kot leto prej. Njihov tržni delež po številu nočitev se je med sloven-skimi naravnimi zdravilišči povečal in je znašal 5,8 od- stotka. Čeprav se je na Dobrni lani število tujih nočitev povečalo, se je v strukturi vseh nočitev zaradi občutnega povečanja domačih nočitev s predlanskih 25 zmanjšalo na 23 odstotkov. Zdravilišče je lani utrdilo svoj položaj vodilnega ponu- dnika zdraviliških programov na področju ginekologije, urologije in nevrologije, postalo je tudi pomemben učni center za usposabljanje fi zioterapevtov. V svojem turi- stičnem delu je nadaljevalo prenovo sob v hotelu Vita, posodobilo savne in kopališki kompleks ter razširilo go-stinsko ponudbo. JI Terme Dobra, ki poslujejo vedno bolje, mikajo tudi Družbo za upravljanje terjatev bank. Prijemala za hlodovino Rezalno-cepilni stroj TITAN 40/20 Rezalno-cepilni stroj TITAN 40/20 Novi cepilniki TITANIUM Gozdarski vitli Krožne žage Mehanski in hidravlični platoji GIBON +386 (0)51 647 716 | prodajalna@uniforest.si | www.uniforest.siObiščite nas na spomladanskem sejmu v Komendi od 7. do 9. aprila 2017.Ob nakupu naših strojev vas OBDARIMOnjen največji delničar. To pomeni, da ostalih 40 delni- čarjev, ki so prav tako spre- jeli ponudbo, nima skupaj v lasti niti odstotka vseh delnic. Ponudbe ni sprejela DUTB, ki sicer ni lastnica delnic Term Dobrna, am- pak ima vpisano zastavno pravico na 21,45-odstotnim deležem v lasti Zvona Ena v stečaju. Poleg treh največjih del- ničarjev, to je Sanatusa, Alea inženiringa in Zvona Ena, ter neznanega lastni- ka, ki ima pet odstotkov delnic na fi duciarnem ra- čunu pri zagrebški Addiko Bank, imajo Terme Dobrna še 260 malih delničarjev, ki imajo skupaj 7 odstotkov zdravilišča. DUTB za delnico ponudila več Alea inženiring je prevze- mno ponudbo za delnice Term Dobrna objavila konec januarja. Za delnico je ponu-dila 2,01 evra, a je ceno 14. marca zvišala na 2,40 evra. Kot je takrat pojasnil Du- šan Korošec, je z višjo ceno poleg delničarjev, ki so do takrat že sprejeli ponudbo, želel prepričati tudi tiste, ki še oklevajo. Le en dan po njegovi novi ponudbi je Abanka v ime- nu DUTB delničarjem Term Dobrna poslala obvestilo, da DUTB na Ljubljanski borzi kupuje delnice in da jih namerava kupiti največ 24.673. Delnice bo kupila po tržni ceni, ki bo v vsa- kem primeru nad zvišano ponudbo v prevzemni po- nudbi. Po neuradnih infor- macijah naj bi DUTB za del- nico Term Dobrna ponudila 2,50 evra. Na naše vprašanje, za- kaj so poslali ponudbo za odkup delnic, so v DUTB odgovorili, da se za kaj ta- kšnega odločajo v primerih, ko pričakujejo, da se bo za-radi pridobitve novih delnic povečala vrednost deleža, ki ga v določenem podjetju že imajo. Poleg tega so v slabi banki še zapisali, da name-ravajo v kratkem iz stečajne mase Zvona Ena prevzeti 21,45-odstotni delež v Ter- mah Dobrna. Zakaj se sploh zanimajo za lastništvo v zdravilišču, v slabi banki niso povedali. Če jim bo uspel napovedan odkup delnic, bo slaba ban- ka v Termah Dobrna imela malo več kot 25-odstotni de- lež. To pomeni, da bo Alea inženiring, kljub temu da bo postala večinska lastnica in bo na sejah skupščine lahko preglasovala ostale delni- čarje, morala za statutarne spremembe imeti tudi so- glasje slabe banke. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Riemerjevo vilo kupila DUTB Stečajnemu upravitelju konjiškega podjetja Gradir, ki je bilo v lasti Franca Riemerja, je v tretjem poskusu uspelo prodati vilo v Slovenskih Konjicah. Za 568 tisoč evrov jo je kupila Družba za upravljanje terjatev bank, ki se je tudi edina udeležila dražbe. Na prvi dražbi septembra lani je bila izklicna cena za 774 kvadratnih metrov veliko vilo, ki jo je zgradila plemiška družina Windischgrätz in je spomeniško zaščitena, 823 tisoč evrov. V slabi banki razlogov, zakaj so kupili vilo, ne razkrivajo. Pojasnili so le, da določeno nepremičnino prevzamejo v primeru, ko je njena izhodiščna cena nižja od poštene vrednosti, ali ko sklepajo, da ji lahko zvišajo vrednost. Družba za upravljanje terjatev bank je sicer največja upnica podjetja Gradir, ki se je ukvarjalo s po-sojanjem težke gradbene mehanizacije in je šlo v stečaj novembra 2015. JI 5 Št. 14, 6. april 2017 GOSPODARSTVO Na celjskem sejmišču so od torka, 4. aprila, zbrani najpomembnejši domači in tuji proizvajalci na podro - čju orodjarstva, strojegra- dnje, varjenja in rezanja, materialov in komponent ter naprednih tehnologij. Mednarodni industrijski se- jem, v katerega so se združi - li bienalni sejmi Forma tool, Plagkem, Varjenje in rezanje ter Graf&Pack, je tokrat v Ce- lje privabil največje število razstavljavcev doslej. Na sejmu, ki je bolj kot za širšo zanimiv za strokovno javnost, so letos v ospredju izzivi četrte industrijske re - volucije. Z vsega sveta, tudi z Japonske, s Kitajske in iz Juž- ne Koreje, je prišlo več kot 350 neposrednih razstavljavcev, ki predstavljajo 700 različnih blagovnih znamk. Največ raz - stavljavcev je domačih, med tujimi prevladujejo podjetja iz Italije in Nemčije. Industrijski sejem je med sejmi, ki jih prirejajo v Celju, drugi največji, takoj za Mo-som, in je v zadnjih desetih letih najhitreje rastoč sejem. Razloga za takšno rast sta predvsem dva, pravi izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec. »Dejavno - sti, ki se predstavljajo na sej- mu, so zadnja leta v vzponu in so nosilke gospodarske rasti in izvoza, kar še zlasti velja za orodjarstvo, ki je pomemben partner avtomobilske indu- strije. Poleg tega je sejem tudi edina priložnost za ogled 10 Gorenje med štirimi največjimi Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije se je v zadnjih desetih letih izvoz Slovenije povečal za 8,3 milijarde evrov. Izvoz, ki je pretežno usmerjen na evropske trge, predstavlja kar 78 odstotkov ali 31 milijard evrov slovenskega bruto družbenega pro-izvoda. V podjetjih, ki več kot polovico prihodkov od prodaje ustvarijo na tujih trgih, je zaposlenih 143 tisoč ljudi. Lestvica največjih izvoznikov, ki so jo pripravili v osrednji časopisni hiši, razkriva, da je lani 137 podjetij v tujino prodalo za 11,2 milijarde evrov blaga in storitev. To je za milijardo evrov več kot leta 2015. Med štirimi družbami, ki so lani ustvarile za več kot milijardo evrov izvoza, je tudi Skupina Gorenje, ki je tudi največji iz- voznik v Savinjski statistični regiji. Na osmem mestu v državi in na drugem v regiji so BSH Hišni aparati z 263 milijoni evrov izvoza. Od podjetij iz regije si na slovenski lestvici do 50. mesta sledijo Cinkarna Celje, Unior, Odelo, Novem car, Skupina Bisol, Štore Steel, Kovintrade in KLS Ljubno, ki je lani z izvozom ustvaril 39 milijonov evrov prihodkov. Odelo in Novem car sta 100-odstotna izvoznika. Med podjetji, ki si sledijo od 50. mesta, pa med podjetji iz Savinjske regije več kot 90 odstotkov prihodkov ustvarijo na tujem konjiški Baumüller Dravinja in Is-okon, žalski Omco Feniks, Marovt s Stranic in celjski Vivapen. JI Višje sodišče je ugodilo pritožbi podjetja Voc Ekologija na sklep celj- skega okrožnega sodišča o prodaji kamnoloma v Veliki Pirešici. To naj-verjetneje pomeni, da bo na prodajo največje nepremičnine v stečajnem premoženju CM Celje treba čakati še dolgo. Razlog je tokrat neurejeno stanje med zemljiško knjigo in ka- tastrom. Katastrsko stanje zemljišč, ki se- stavljajo kamnolom, ni usklajeno s stanjem v zemljiški knjigi že od leta 1994, ko je geodetska uprava izvedla parcelacijo. Manjka 47 parcel, ki so jih po odločbi geodetske uprave združili z drugimi zemljišči, vendar v zemlji - ški knjigi sprememb ni. Kot lastnik teh parcel je še vedno vpisan CM Celje, kot ločitveni upnik pa Voc Ekologija. Višje sodišče pojasnjuje, da je treba pri pravnem prometu z nepremičninami upoštevati stanje v zemljiški knjigi. »Pr - vostopenjsko sodišče in upraviteljica zmotno razlagata posledice neusklaje-nosti podatkov zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Zmotno menita, da so z odločbo geodetske uprave združene parcele nehale obstajati in da zato ne morejo biti predmet prodaje,« so v svo - jem sklepu zapisali na višjem sodišču. Med drugim so tudi poudarili, da mora cenitev novega stanja nujno zajemati tudi cenitev parcel, ki so zaradi združi - tve po katastrskem stanju neobstoječe. To je namreč za upnike, ki imajo na teh parcelah ločitveno pravico, pomemben podatek. Do ustavnega sodišča? Stečajna upraviteljica Milena Sisin- ger zdaj čaka, kaj bo odločilo okrožno sodišče. »Vsekakor bo sledilo sklepu višjega sodišča, to pa lahko sproži pri- tožbe ostalih ločitvenih upnikov, če bodo menili, da bodo zaradi upošteva-nje stanja le v zemljiški knjigi oškodo- vani. Sploh se ne bom čudila, če bo vsa zadeva pristala na ustavnem sodišču.« Na prodajo kamnoloma bo torej treba počakati še kar nekaj časa, kar pa ne ustreza niti podjetju Voc Ekologija, ki si že nekaj časa, tudi z odkupi terjatev ostalih ločitvenih upnikov, prizadeva čim lažje in čim ceneje priti do kom - pleksa v Veliki Pirešici. »Na zadnjem srečanju so mi predstavniki Voc Ekolo - gije rekli, da jim je žal zaradi ustavitve prodaje. Napovedali so, da se na nov predlog, če ga bom morala napisati, ne bodo več pritoževali,« je povedala Sisingerjeva. JI Država predlaga odpoklic nadzornika Slovenski državni holding in Kapitalska družba sta sodišču predlagala, naj odpokliče člana nadzornega sveta Cetisa Davorja Vlahka. Po njunem mnenju naj ne bi izpolnjeval kriterija neodvisnosti, ker je zaposlen v družbi MSIN, ki je največja lastnica Cetisa. Davor Vlahek, ki je v družbi MSIN vodja financ, je bil za člana nadzornega sveta Cetisa imenovan na seji skupšči - ne 10. marca. Delničarji so takrat poleg njega imenovali še tri svoje predstavnike v nadzornem svetu. Vsi štirje so poslovanje družbe nadzirali že v prejšnjem manda-tu. Država, ki ima v Cetisu preko Kapitalske družbe in SDH malo več kot 15-odstotni lastniški delež, je na seji skupščine predlagala, da bi namesto Vlahka v nadzorni svet imenovali Goranko Volf, članico uprave Kapitalske družbe. Vendar ostali delničarji takšnega predloga niso podprli. Kapitalska družba in SDH sta zato napovedala izpodbojno tožbo. Zdaj sta se očitno odločila za sodni odpoklic, za svojo predstavnico v nadzornem svetu celjske družbe pa sta ponovno predlagala Goranko Volf. V Cetisu se z njunim predlogom ne strinjajo, saj menijo, da ni razlogov za sodni odpoklic in imenovanje nadomestne članice nad- zornega sveta. Sodišče sklepa še ni sprejelo. JI Novi zapleti pri prodaji kamnolomaNekoč znanstvena fantastika, danes na celjskem sejmuNa Industrijski sejem v Celju, ki bo odprt do petka, 7. aprila, je letos prišlo več kot 350 neposrednih razstavljavcev, ki predstavljajo 700 različnih blagovnih znamk. Poseben gost na otvoritveni slovesnosti je bil robot YuMi, ki so ga izdelali v švicarsko-švedskem koncernu ABB in predstavlja novost na področju robotike. Robot je pomagal prerezati trak izvršnemu direktorju družbe Celjski sejem Robertu Otorepcu (levo) in Jerneju Tovšaku z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. milijonov evrov vrednih in tudi do sto ton težkih strojev, ki jih ni mogoče videti nikjer drugje, saj so narejeni po na-ročilu.« Ob odprtju Industrijskega sejma so podelili tradicio - nalna sejemska priznanja. Posebna strokovna komisi-ja je med 20 prijavljenimi izdelki in storitvami zlato priznanje v kategoriji proi - zvajalcev podelila podjetju Gorenje Orodjarna za orodje za izdelavo velikih sestavnih avtomobilskih delov. Srebrno priznanje je dobila celjska Emo orodjarna za inovativne rešitve pri izdelavi orodja za izdelavo sestavnega dela za avtomobile višjega cenovne-ga razreda, bronasto prizna-nje pa Kovinoplastika Povše iz Šmartnega ob Paki za po-gonski zobnik za aparate, ki jih izdeluje nazarski BSH. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA 6 Št. 14, 6. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV Obrulova še naprej na direktorskem stolčku Čeprav se s tem ne strinjajo vsi – Kaj je pretehtalo pri članih sveta zavoda? CELJE – Svet zavoda Zdravstvenega doma Celje je v ponedeljek za poslovno direktorico ponovno ime- noval Alenko Obrul, ki je to funkcijo opravljala že zadnja štiri leta. Njen protikandidat je bil doc. dr. Branko Gabro- vec iz Nacionalnega inšti- tuta za javno zdravje, sicer nekdaj zaposlen v celjskem zdravstvenem domu. Danes je eden večjih strokovnjakov na področju zdravstvenega varstva v Sloveniji. Vendar podpore članov sveta zavo- da ni dobil. Štirje člani sveta naj bi glasovali za Obrulovo, trije pa za Gabrovca. Slednji je imel podporo predvsem pri zaposlenih. Sicer miren začetek seje se je ob predstavitvi programa Obrulove v nekaterih trenut- kih sprevrgel tudi v obtoževa- nje in nizanje očitkov, česa vse Obrulova v svojem preteklem mandatu ni storila. Očitke je nizala predvsem članica sveta, ki je tudi predstavnica zaposlenih Mojca Jereb Kosi. Med drugim tudi tega, da naj bi direktorica zaposlovala družinske člane svojih ožjih sodelavcev, kar je Obrulova zanikala, češ da ni v komisiji, ki je obravnavala njihove vlo-ge za delo in da pri tem nima česa skrivati. Očitki Nekaj zamere zaposlenih si je Obrulova nabrala predvsem zaradi dogajanj glede poteze Mestne občine Celje, ki je tudi ustanoviteljica zdravstvenega doma, ko je občina zdravstve - nemu domu odvzela več kot milijon evrov iz tržne dejav - nosti. Ker seveda poslovnega direktorja dokončno vedno potrdijo občinski svetniki, je že od prvega dne prvega mandata veljala za »občinski kader«. Zato ji nekateri oči - tajo, da ob takšni odločitvi občine enostavno ni dovolj močno udarila po mizi in se postavila na stran delavcev. S tem denarjem je namreč dom želel zgraditi prizidek in je za gradbeno dokumentacijo že porabil 45 tisoč evrov. Nato je takšna odločitev občine vse postopke ustavila in zdaj, kot je znano, bo zdravstveni dom del svojih dejavnosti moral preseliti v sosednjo stavbo v Gregorčičevi ulici, s čimer se ne strinjajo vsi zaposleni. Obrulova je na ta očitek od - govorila, da je tako sklenila občina, čeprav je sama takoj ob začetku prvega mandata storila vse, da bi zgradili pri - zidek. »Znanstveno- raziskovalnega dela je premalo« Pri tem je bila Jereb Kosije- va, a ni bila edina, navdušena nad programom Branka Ga- brovca. Iz njegove vizije je bilo razvidno, da je izreden pozna- valec osnovnega zdravstva, menedžmenta in vodenja. Ker je delal v Celju in je nato po odhodu ostal v stiku z nekate - rimi, ima zelo dobre informa- cije tudi o slabih medosebnih odnosih in slabi komunikaciji v zdravstvenem domu. Temu je želel, če bi bil izbran, dati velik poudarek. Med predstavitvijo pro - grama je dejal, da se občina denarja iz tržne dejavnosti zdravstvenega doma ne bi smela dotikati, saj gre za de- nar zdravstvene dejavnosti, ki bi moral biti namenjen ra- zvoju zdravstvenega doma. Kot je znano, je oziroma bo občina odvzet denar name - nila nemedicinski dejavnosti. Tudi Gabrovec je imel nekaj kritik vodenja zdravstvenega doma, predvsem na področju, za katerega tudi sami v zdra- vstvenem domu opažajo, da je velika težava: odhajanje zdravnikov oziroma majhno zanimanje za delo v družinski medicini. Cilj tudi boljši odnosi A sveta zavoda njegove be- sede, čeprav tehtne po mne- nju mnogih, niso prepričale. Predsednik sveta zavoda Zdravstvenega doma Celje Brane Nezman pravi, da je po njegovem mnenju pri » … članih sveta zavoda pri od- ločitvi prevladalo dosedanje dobro delo Obrulove. In tudi poznavanje problematike, prav tako tudi začeti projekti na področju osnovnega zdra - vstva, kot je center za krepi- tev zdravja. Nekaj kritik je bilo glede prostorske proble-matike, ki upam, da bo reše-na s selitvijo dela dejavnosti v sosednjo stavbo. Pri slabih medosebnih odnosih v zdra- vstvenem domu pa bo svet zavoda v prihodnje pozoren. Res pa je tudi, da so nekateri zaposleni zadovoljni, nekate- ri ne. Vendar anketa, ki je bila opravljena med njimi, odsto-panj ni pokazala.« Medijsko je bilo te dni že izpostavljeno, a tudi po ho - dnikih zdravstvenega doma je slišati, da je izbira poslov - nega direktorja Zdravstvenega doma Celje politično obarva- na. Toda člani sveta zavoda so svoje glasove oddali tako, kot so jih. Zdaj so na vrsti občin-ski svetniki, ki morajo dodati še piko na i. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Alenka Obrul je na vprašanje, kaj je tisto, kar bi morali v zdravstve- nem domu nujno narediti, odgovo- rila: »Nič. Če bi bilo kaj takšnega, bi me zdaj vprašali, zakaj tega še nismo storili.«Prve raziskovalne izkušnje CELJE – Mladi za Celje je tradicionalna občinska in najstarejša slovenska akcija za spodbujanje raziskovalne dejavnosti osnovnošolcev in dijakov. Letos je bila že 39. zapovrstjo. Konec marca so v Osnovni šoli Hudinja svoje naloge najprej predstavili učenci, pred dnevi še dijaki srednjih šol, ki jih je gostil Šolski center Celje. Tudi letos je izkupiček nalog zelo dober, meni Željko Cigler iz oddelka za družbene dejavnosti MOC, in to ne samo po številu, ampak tudi po zanimivih temah. »Naloge segajo na različna življenjska področja. Značilno je, da se že otroci zavedajo razmer, v katerih živijo, pri čemer so naloge pripravljene tako, da iz njih veje pozitiven duh. Komisiji je v spominu zlasti ostala naloga iz OŠ Hudinja. Učenci so namreč preverjali dostopnost gostinskih lokalov za gibalno ovirane ljudi,« pravi Cigler. Zanimivo je, da se akciji pridru- žuje tudi osem osnovnih šol iz okolice Celja, ker ima občina vse pogoje za izvedbo tega projekta. Osnovnošolskih nalog je bilo letos 61, pri pripravi je sodelovalo 131 raziskovalcev in 56 mentorjev. 122 dijakov je izdelalo 63 nalog s pomočjo 44 mentorjev. Za srednješolske naloge velja, da mnoge nastajajo v so- delovanju s podjetji in da jih spremljajo uporabni izdelki, ki bi lahko takoj našli povpraševalca, meni Cigler in poudarja pomen raziskovalnega dela za nadaljnjo kariero mladih. »Večina nadaljuje študij v smeri, v kateri so razvijali razisko - valne spretnosti. Vsako leto novembra, ko pripravimo skupaj z Regijskim študijskim središčem Dan mladih raziskovalcev, najdemo po svetu številne mlade strokovnjake, ki so prve izkušnje pridobivali v šolah prav pri tem projektu. Škoda je le, da več tega znanja ne ostane doma,« zaključuje Cigler, ki je že vrsto let koordinator akcije. Naloge so s pomočjo Cobissa dostopne na spletu. TC Vrtec dražji VOJNIK – Ekonomske cene programov v javnem vrtcu Mavrica bodo višje. Tako je na zadnji seji odločil občin- ski svet, ki se je s predlogom vrtca strinjal. Ta je prejšnji mesec ekonomske cene preračunal in predlagal njihovo povišanje za prvo in drugo starostno obdobje. Od prvega maja bodo tako nekatere cene v vrtcu nekoliko višje. Starši otrok prvega in drugega starostnega obdobja bodo morali od prihodnjega meseca plačati povprečno se-dem odstotkov več. Glede na plačne razrede, v katere so uvrščeni starši po odločbah centra za socialno delo, bo za prvo starostno obdobje treba plačati od 3 do 23 evrov več, za drugo starostno obdobje pa bo cena višja od 2 do 18 evrov. Ob tem nudi Občina Vojnik staršem popust v višini šest odstotkov, zato bo podražitev dejansko nekoliko nižja. V vrtec Mavrica je trenutno vključenih 388 otrok, ki obi- skujejo 21 oddelkov. Med drugim zaposluje 21 vzgojiteljic in 23 njihovih pomočnic. BJ CELJE – Ministrica za obrambo Andre - ja Katič je v Maistrovi ulici 5 odprla nove prostore Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, ki ima odslej tudi uradno sedež v Celju. Pridobitev prostorov, v katerih bi lahko nemoteno delovali in razvijali sode - lovanje poklicnega in tudi prostovoljnega gasilstva, je bil vsa leta doslej eden glavnih ciljev združenja. Predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev Miran Korošak je ob tem izpostavil zelo dobro sodelovanje z Gasilsko zvezo Slo- venije: »Lani je bilo v Sloveniji 11.500 interven - cij. Vsi poklicni gasilci smo tudi prostovoljni gasilci, zato so naša prizadevanja usmerjena v takšno prenovo Zakona o gasilstvu, ki bo v dobro vseh gasilcev.« Ministrica je povedala, da je varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji urejeno na zavidljivi ravni, zato je vez med poklicnim in prostovoljnim delom treba skrbno negovati naprej. »Naloga ministrstva je, da vzpostavi ustrezno zakonsko podlago tega sodelovanja, pri čemer je treba zagotoviti spodbude za tiste, ki se vključujejo v dejavnosti zaščite in reševanja, kot tudi za delodajalce, ki to omogočajo, medtem ko je financiranje naloga lokalne skupnosti, ministrstvo pa ne - katere projekte lahko sofinancira,« je povedala ministrica. Združenje slovenskih poklicnih gasilcev šteje 900 članov, skupno pa je v Sloveniji 1.200 poklicnih gasilcev. Člani združenja delujejo v štirinajstih javnih gasilskih zavo-dih, trinajstih industrijskih poklicnih eno- tah, treh letaliških gasilskih enotah, štirih prostovoljnih gasilskih društvih s poklic- nim jedrom in v Gasilski šoli Ig. Združenje poklicnim gasilcem med drugim omogoča strokovna izobraževanja in usposabljanja, sodelovanje pri pripravi zakonov, izmenjavo izkušenj in pomoč pri organizaciji gasilske službe. ROBERT GORJANC Foto: Nataša MüllerNovi prostori združenja poklicnih gasilcev Nove prostore v Maistrovi ulici je odprla ministrica za obrambo Andreja Katič.Na razpis za novega poslovnega direk - torja sta se sicer prijavili še dve osebi. Vendar so pri prvi ugotovili, da je vloga napačna, saj se je prijavljala za zdrav - nico, v drugem primeru pa je bila vloga nepopolna. Zdaj morajo Obrulovo potr - diti tudi mestni svetniki. 7 Št. 14, 6. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC – Minuli petek, na predvečer uradnega odprtja, so se ljubitelji piva prvič le- tos dobili pri fontani Zeleno zlato. Obisk žalske fontane je v pr- vem letu presegel pričakova- nja. V prvih dveh mesecih od odprtja so obiskovalci iztočili več kot 36 tisoč vrčkov piva, pri čemer je fontana privabila številne obiskovalce iz drugih slovenskih krajev, nekaj tudi iz tujine. Pred letošnjo sezono je občina poskrbela za neka-tere izboljšave in novosti. Pristojni so v strojnico na- mestili detektor ogljikovega dioksida in posodobili sistem priklopa potisnih plinov, tako da je po novem mogoče vse točilne pipe priključiti na dve vrsti plina (ogljikov dioksid in biogen). Vidna novost na fontani piva je novo točilno mesto, torej šesta pipa, iz katere bo vsak mesec teklo drugo pivo, s čimer bodo slovenski proizvajalci dobili še več priložnosti za predsta- vitev. Pri fontani je na novo postavljen tudi stebriček za izpiranje kozarcev, vse pipe pa so dodatno opremili s po-sebno komoro, kjer se z UV- -žarki sterilizira točilna igla pred vsakokratno uporabo. Vse pipe so po novem opre-Paradni konj Savinjske doline Kjer ima zlato zelene barve največjo vrednost Iz lanskega odprtja fontane mljene s svetlobnim indika- torjem, ki sporoča uporab- niku, ali še ima dobroimetje na čipu oziroma ali je število degustacij že porabil. Občina Žalec je poskrbela tudi za ureditev okolice. Pri- stojni so uredili odvodnjava- nje, zagotovili dodatno razsve- tljavo, sanitarije prestavili ob rob tržnice in uredili parkirna mesta. Več možnosti – višja cena Letos se ni povišalo le števi- lo točilnih pip in s tem število vrst piva, temveč se je zvišala tudi cena za posamezen vr- ček. Za osem evrov bodo lah-ko obiskovalci preizkusili pet vrst piva, v spomin pa bodo domov odnesli vrček, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj. Kot je pojasnil župan Janko Kos, so se na občini za višjo ceno od- ločili po tehtnem premisleku in primerjavi cen turističnih doživetij doma in v tujini. Občina bo presežek denarja od prodanih vrčkov namenila za turistični razvoj občine in za gostince ter ponudnike no- čitev v Žalcu in okolici. »Turist ne ve, kje se konča Žalec in začne Celje. Za to mu je tudi vseeno! Če ne more prespati v Žalcu, naj prespi v Celju – po- membno je, da denar ostane v Sloveniji,« Kos spodbuja vse ponudnike turističnih storitev. »Žalec je središče hmeljarstva!« To zgodbo tudi skušajo pro- dati turistom. Vse dogodke in prireditve v občini, ki bodo trajali od maja do oktobra, bo Zavod za kulturo, šport in tu- rizem Žalec združil v festival Zeleno zlato. Maja bodo pri- pravili svetovni kongres malih pivovarjev, celo poletje bodo na voljo zabavni koncerti, organizirali bodo tudi Pohod po hmeljski poti in kolesarski maraton Zelene doline konec avgusta, kolesarsko dirko po Sloveniji junija ter prikaz roč- nega obiranja hmelja, hmeljar- ski »likof« in Oktoberfest konec poletja. Kulinarično doživetje Dodatek vsem tem priredi- tvam bo občasna Kuhna pri fontani, kjer bodo ponudniki ponujali tradicionalne jedi blagovne znamke Zeleno zla- to. V občini so oblikovali tudi kulinarični zemljevid Žalca. Na njem je predstavljeno kulina-rično območje, združeni so vsi kulinarični ponudniki, gostin-ci, turistične kmetije in ponu- dniki blagovne znamke Zeleno zlato. Novost letošnje sezone je tudi knjižica receptov, na pod- lagi katere so gostinci obogatili svojo kulinarično ponudbo, ki zdaj nudi tipične jedi iz lokal-nega okolja. Blagovna znamka Zele- no zlato označuje izdelke in storitve z območja Savinjske doline. Ustvarjena je za to, da povezuje pridelovalce in proi- zvajalce izdelkov ter ponudni- ke storitev ter tako s pomočjo skupne zgodbe predstavlja kulinarično identiteto in po- dobo Žalca ter Spodnje Savinj- ske doline. Ponudba združuje mešan nabor jedi – od tradici- onalnih, kot je »obirovska juž- ina«, do sodobnih jedi, kot je »hmeljarski burger«. Žalec tako zaokrožuje celo- stno turistično podobo mesta z rdečo nitjo Zeleno zlato. Na- črtov in idej ne manjka. Veliko- potezni načrt je tudi prenova Hmezadove stavbe, za katero občina še išče investitorja. Vse- kakor bodo vsi načrti usmerje- ni v cilj, da bi Fontana Zeleno zlato postala paradni konj turistične ponudbe v Savinj- ski dolini. Na občino si želijo privabiti sto tisoč obiskovalcev ter tako Žalec uvrstiti med pet najbolj obiskanih turističnih destinacij v Sloveniji. EVA POPOVIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Nova zemljišča za nove vlagateljeMladi na škofijskem srečanju CELJE – Na Hudinji je bilo v soboto škofi jsko srečanje mladih Škofi jafe(j)st. Gre za srečanje, ki je v knežjem me- stu vsako leto, odkar je bila ustanovljena Škofi ja Celje. Na kvizu, kjer je sodelovalo petindvajset ekip, je zmagala ena od ekip s Polzele. Kviz je bil na temo družine, zakona in poroke. Sodelovale so tričlanske ekipe, ki so jih sestavljali srednješolci in birmanci. Poleg kviza je organizator pripravil še pogovor z mladima za- koncema, ki sta pripovedovala o svojih pripravah na poroko ter kako živita po njej. V programu škofi jskega srečanja mladih, ki je bilo v salezijanskem mladinskem centru, je bila tudi velika igra, ki je vključevala različne športne in spretnostne igre. Za konec je sledila škofova maša. BJ, foto: GrupA Na kvizu je bilo treba marsikaj vedeti o družini, zakonu in poroki. VELENJE – Podžupan Mestne občine Ve- lenje Peter Dermol in generalni direktor podjetja Rudis Andrej Gorjup sta podpisala pogodbo za izvedbo gradbenih del za projekt Razširitev poslovne cone Stara vas. Mestna občina Velenje je že predlani de- cembra za to območje pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo cestne in komunalne infrastrukture, sledila je izdelava projektov za izvedbo. Zaradi gradnje so se s tega obmo- čja morali umakniti vrtičkarji, občina pa jim je ponudila nadomestne vrtove ponudila ob železnici v bližini trgovskega središča Mer-kur. Občina je novembra lani prejela sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in teh- nologijo Republike Slovenije o odobrenem sofi nanciranju projekta v vrednosti skoraj milijon evrov. Skladno z veljavnim prostorskim aktom je kompleks poslovne cone v glavnini namenjen poslovnim, servisnim, proizvodnim in izobra- ževalnim dejavnostim. Zasnovan je z enotami, ki jih je možno členiti in prilagajati razmeram v prostoru in potrebam investitorjev. Kot je pojasnil podžupan občine, bodo z raz- širitvijo v Stari vasi pridobili približno trinajst tisoč kvadratnih metrov na novo opremljene poslovne cone. Z zagotavljanjem infrastruktu- re želijo omogočiti nadaljnji razvoj podjetništva v občini, saj je bil pogoj javnega razpisa, da bodo podjetja v Poslovni coni Stara vas ustvar-jala nova delovna mesta. Projekt pa naj bi bil končan letos do konca avgusta. Poslovna cona bo nato pripravljena za prodajo, zanimanje vlagateljev za nakup pa je veliko. Podžupan ocenjuje, da bodo zemljišča prodana še v letošnjem letu, če se bo za nakup odločila le polovica vlagateljev, ki se za cono trenutno zanimajo. Sklepa, da je zanimanje veliko tudi zato, ker poslovna cona leži v ne-posredni bližini predvidene 3. razvojne osi. Vrednost podpisane pogodbe znaša pribli- žno 2,2 milijona evrov. EP 8 Št. 14, 6. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV TABOR – Občinski svetniki so na po- nedeljkovi seji po burni razpravi potrdi- li dokument za pešpot Tabor–Ojstriška vas. Čeprav je razprava obrodila spreje- tje sklepa, ni šlo po županovih načrtih pri sprejemanju odloka o prostorskem načrtu Tabor – jug. Občina želi s projektom Pešpot Tabor– Ojstriška vas kandidirati na razpisu Lo- kalne akcijske skupine (LAS) in pridobiti sredstva za sofi nanciranje. Pri omenje- nem projektu gre za obnovo in nadgra-dnjo pešpoti, dolge približno kilometer, ki bo z obnovo postala varna predvsem za šolarje. A ni šlo gladko. Nekateri svetniki so namreč prepričani, da je treba projekt bo- lje zastaviti, saj je razpis LAS zahteven. Tam komisija s točkami ocenjuje projekt, predsednik odbora za prostorsko načrto- vanje in gospodarjenje z nepremičninami Matej Demšar pa je prepričan, da bo ob- čina s takšno prijavo izgubila preveliko točk. Svetniki so sicer na koncu sklep potrdili in se dogovorili za delavnico, na kateri bodo načrt dodelali in se tako kar najbo-lje pripravili na razpis, kjer lahko dobijo povrnjenega tudi do osemdeset odstot- kov denarja za projekt. Prijava na razpis je sicer možna do 5. maja. Svetniki potegnili zavoro Še bolj burno je bilo pri potrjevanju sprememb odloka o občinskem prostor- skem načrtu Tabor – jug. Gre za območje, kjer naj bi stal dom za ostarele, načrti pa so se spremenili, saj država več ne pode- ljuje koncesij. Svetniki se s predlagano rešitvijo, kaj urediti na omenjenem ze- mljišču, niso strinjali. Ker doma za osta- rele v Taboru ne bo, je občina svetnike na petnajsti redni seji seznanila s predlogom investitorja, ki je namesto gradnje doma predvidel osem enostanovanjskih hiš. Če- prav je župan Anton Grobler opomnil, da bodo z nepotrditvijo sprememb le zavlačevali z začetkom gradnje celotne-ga območja, ki predvideva tudi dodatne stavbe, se svetniki s tem niso strinjali. Predsednik odbora za prostorsko načr- tovanje in gospodarjenje z nepremičnina- mi Matej Demšar je celo prepričan, da je podroben prostorski načrt daleč od po- drobnega, in od investitorja pričakuje, da ga pripravi temeljiteje. Skrbi ga namreč, da bo celostna podoba stavb v prostoru dajala videz »Fračjega dola«. Na te očitke se je odzval Ivan Štrlekar, direktor in-vestitorja – podjetja LŠ Projekt. Poudaril je, da so v načrtu določeni veli- kosti maksi-malnih par- cel, gradbene linije, smeri in nakloni slemena ter barve fasa-de: »Grad- beni projekt ne more biti zapisan drugače. Prosim, razložite mi, kaj bi radi imeli več, kaj bi sploh še radi?« Svetniki so se odzvali tudi na očitek župana, da zadržujejo gradnjo, tudi tistih stavb, za katere so vsi dogovori že spre- jeti. Svetniki se s tem niso strinjali. Kot je pojasnil Demšar, ostale stavbe, razen teh »vročih« osmih, lahko izvajalec začne graditi. A župan je vrnil žogico s komu- nalnim načrtom, ki je močno odvisen od števila vseh stavb na določenem obmo- čju, in svetnikom ponovno pojasnil, da se motijo. Kljub izraziti želji župana, da bi sprejeli spremembe odloka o podrob-nem prostorskem načrtu Tabor – jug, so svetniki glasovali proti. Želje, kaj mora investitor do priho- dnjič narediti, so jasno izrazili, žal pa se ne investitor, ne župan, ne predsednica občinske uprave, ne odbor za prostor- sko načrtovanje in gospodarjenje z nepremičninami, ne ostali svetniki še niso zedinili, kako mora tovrsten načrt sploh iz- gledati. EVA POPOVIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)Svetniki niso našli skupne točke z županomOb Pešnici gradijo kolesarsko stezo in pešpot ŠENTJUR – Občina je v sodelovanju z mestno skupno- stjo izvedla postopek za prvi del ureditve pešpoti in kole- sarske steze ob potoku Pešnica. Gre za približno osemsto metrov dolgo traso med novim mostom ob Mestnem trgu pri občinski stavbi na jugu in cesto Na lipico na severu. Sedanjo stezo bodo s poldrugega metra razširili na tri metre in pol širine, pri čemer bosta dodatna dva metra namenjena kolesarjem. »V urejanje urbanih površin in poti v sklopu del sodijo tudi ureditev odvajanja meteornih voda, komunalnih vodov, zasaditev dreves, postavitev klopi, košev za smeti, sto- jal za kolesa ter končno asfaltiranje. S to investicijo bo občina zagotovila večjo prometno varnost in uredila nemotoriziran promet, obenem bo spodbudila prebivalce k pešačenju in h kolesarjenju, kar je eden strateških ciljev Celostne prometne strategije Občine Šentjur, ki je prav zdaj v pripravi,« so v ob- čini zapisali v obvestilu za javnost. Prav omenjena prometna analiza namreč kaže, da bi občani na krajših poteh z veseljem izbrali pešačenje ali kolesarjenje, če bi bili v kraju za to boljši pogoji. Omenjen projekt je eden prvih korakov v tej smeri. Steza namreč povezuje gosto naseljena spalna območja z vrtci, s šolo, knjižnico, z upravno enoto, občino, s pošto in športnim parkom. Občina s tem projektom sledi tudi idejni zasnovi celostne ureditve mestnega središča. Zaradi gradbenih del bo obstoječa pešpot zaprta do sre- dine junija.StO Strategija za mlade VOJNIK – Občina je oblikovala strategijo za mlade za obdobje do leta 2022. Obsežen dokument, ki naj bi omogočil podporno okolje razvoja mladinske politike in mladinske dejavnosti, naj bi prispeval k večjemu vklju- čevanju mladih na različnih področjih življenja. Dela mladih to namreč ne zanima. V dokumentu so podrobno opisana različna področja – od zaposlovanja, izobraževanja, stanovanjskega vprašanja, športa in zdravja do mobilnosti mladih in zdravega načina življenja. Na področju podjetništva med mladimi v vojni- ški občini, kjer je več kot šeststo podjetij, naj bi prišlo med drugim do sodelovanja s Podjetniškim klubom Vojnik. V tej občini je bila lani približno enajstodstotna brezposelnost. Na stanovanjskem področju ureja občina v Novi Cerkvi stavbo, kjer bodo stanovanja za prvo rešitev stanovanjskih težav mladih. Kot je bilo ugotovljeno med občinsko anketo o zadovoljstvu mladih, prebiva šestdeset odstotkov mladih pri starših, v najemniškem stanovanju in lastnem stanovanju pa po osem odstotkov. Z življenjem v občini Vojnik je zelo zadovoljnih sedemnajst odstotkov anketiranih, zadovoljnih je sedeminpetdeset odstotkov, nezadovoljnih dva odstotka, ostali so neopredeljeni. V javno življenje se vključujeta dve tretjini mladih, ena tretjina se ne. Strategijo je sprejel občinski svet na svoji zadnji seji. O ure- sničevanju strategije bo občina vsako leto pripravila poročilo. BJ WWW.SIMBIO.SI Pogodbena pošta ni izpolnila pričakovanj DOBJE – Pogodbena pošta v občini deluje od prvega marca. Občina je Pošti Slovenije ob tem ukrepu izdala negativno mnenje. Kot se je izkazalo, so bili strahovi vodstva občine upravičeni, saj se uporabniki počutijo prikrajšano. »V pogodbeni pošti ni mogoče oddajati nenaslovljene pošte, pošiljati telegramov, plačati položnice nad tisoč evrov, kupiti srečke za loterijo in še bi lahko naštevali,« je povedal župan Franc Leskovšek. »Če pogodbena pošta ni prvi korak k ukinitvi pošte, pa vsekakor predstavlja zelo okrnjeno poslovanje. Pošta kot državno podjetje na eni strani ustvarja dobiček, vendar žal to počne na račun naj-bolj občutljivih in že tako zelo zapostavljenih krajev. To je milo rečeno žalostno.« Ob že tako okrnjenem proračunu se v Dobju niso odlo- čili, da bi pogodbeno pošto prevzeli v občinskem uradu. Nekatere podobne občine namreč poročajo tudi o deset tisoč evrih dodatnih stroškov na leto, ki jih morajo za ta-kšno delovanje pošte zagotoviti iz proračuna. StOMinistrstvo bo držalo obljubo VELENJE – Župan je po- novno pozval ministrstvo za notranje zadeve k spo- štovanju dogovora in dosle- dnem upoštevanju sklepov glede vzpostavitve izposta- ve azilnega doma v Velenju. Sklepe oziroma zahteve je na seji novembra lani po- trdil in sprejel svet Mestne občine Velenje, kasneje pa je ministrstvo predčasno pod- pisalo pogodbo o najemu prostorov za azilni dom z lastnikom stavbe kljub pozi- vom lokalne skupnosti, naj s podpisom počaka, dokler se na sodišču ne razreši spor s civilno iniciativo, ki naspro-tuje sprejetim sklepom. Župan je tako ministrstvo ponovno pozval k spoštova- nju dogovorov. Ministrstvo se je na poziv odzvalo in zagotovilo, da bo dogovore spoštovalo. To pomeni, da zagotavlja, da bo po odloči- tvi glede odprtja izpostave azilnega doma v Velenju vanj nameščenih do največ tride- set prosilcev za mednarodno zaščito, kot je zapisano v sklepih, in ne sto petdeset, kot se pojavljajo napačne informacije. EP Po tisoč evrov VOJNIK – Občina bo pomagala gospo- dinjstvoma, ki sta v zadnjem obdobju utrpeli škodo zaradi požara. Gre za go- spodinjstvi na območju KS Nova Cerkev. V zadnjem času so bili vsega skupaj tri- je požari, vendar eden od treh lastnikov stavb, ki je podjetnik, občine za pomoč ni zaprosil. V KS Nova Cerkev je enemu gospodinj- stvu zgorelo gospodarsko poslopje, dru- gemu je zgorel prizidek hiše. Po odloči- tvi občinskega sveta bo občina namenila vsakemu od njiju pomoč v vrednosti tisoč evrov. Občina Vojnik pomaga občanom po požarih že vrsto let, vendar prizade- ti ne dobijo pomoči v gotovini. Namesto denarne pomoči plača občina račun za material ali izvedbo sanacije. Večino po požarih prizadetih občanov osebno obišče tudi župan. Občina Vojnik je pomagala po požarih več občanom tudi lani. V najhujšem lan- skem primeru, ko je bila hiša na območju KS Vojnik toliko uničena, da so jo morali podreti, je občina namenila družini pomoč v vrednosti pet tisoč evrov. Nova družinska hiša hudo prizadete družine je na srečo že pod streho. BJ 9 Št. 14, 6. april 2017 IZ NAŠIH KRAJEV ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVEURADNE URE PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Jasna Žerak že skoraj ustoličena Velika pridobitev za krajane Trideset let turizma v Vinski GoriŠMARJE PRI JELŠAH – Leto dni stara agonija iskanja direktorja v zdra-vstvenem domu se očitno končuje. V svetu zavoda iz-brana kandidatka Jasna Že- rak je dobila večino glasov tudi med svetniki v Šmarju pri Jelšah. Ti so veljali za zadnjo neznanko v zaple-tenem procesu potrjevanja prihodnjega direktorja. Že pred tem so Žerakovo potrdi- li v Rogaški Slatini, zatem še v Kozjem in Bistrici ob Sotli. Glasovanja o novi direk- torici v Šmarju sprva sploh niso uvrstili na dnevni red. Menda zaradi časovne neu- sklajenosti s svetom zavoda zdravstvenega doma. Jasna Žerak, magistrica poslovnih ved, ki je trenutno še zapo-slena v eni od bank, je dobi- la besedo proti koncu seje. Glede na to, da prihaja iz Ro- gaške Slatine, so svetniki iz-razili bojazen, da bi pod nje-no taktirko tja preselili tudi sedež zavoda oziroma reše- valne službe. »Kaj takšnega brez soglasja vseh občin in pristojnega ministrstva ni mogoče in to niti ni v moji pristojnosti,« jih je zavrnila kandidatka. Glede na to, da dosedanji direktorici Ireni Nunčič nihče ni očital sla- bega dela, je izrazil eden od svetnikov pomislek, da je ve- čina obljubljenega v progra-mu nove direktorice pravza- prav že narejenega. Žerakova je dejala, da je v primerjavi z večino programov podobnih zavodov v državi program šmarskega zdravstvenega doma najmanj ambiciozen in da je predvsem v poveza- vi z digitalizacijo in s spletno komunikacijo prostora za iz- boljšanje še ogromno. Na tajnem glasovanjih jih je med 18 prisotnimi šmar- skimi svetniki za Žerakovo na koncu glasovalo 12, štirje so bili proti, dve glasovnici sta bili neveljavni. Župan Stanko Šket je izrazil za-dovoljstvo, da se agonija končuje. Kot je povedal, so se glede sprejemljivosti to-kratne kandidatke župani uskladili že na kolegiju, iz česar lahko sklepamo, da je potrditev Žerakove še v Podčetrtku in Rogatcu zgolj formalnost. StO Jasna Žerak Odsek Mala Breza–Olešče je s krajani odprl župan Občine Laško Franc Zdolšek. LAŠKO – Poldrugi kilometer dolg asfaltirani odsek, Mala Breza–Olešče (Loke), ki je bil uradno odprt konec minulega tedna, je prebivalcem KS Šentrupert zelo olajšal življenje na tem območju. »To je za krajane velika pridobitev. Gre za medkrajevno cesto, na katero smo čakali šestnajst let. Hkrati gre tudi za obvozno cesto v primeru zaprtja ceste od Bezgovja proti Slatni,« je ob odprtju povedal Miha Gunzek iz Male Breze, eden od pobudnikov za gradnjo te ce- ste. Vesel je tudi, da se je našel denar za celoten odsek, ne le za polovico, kot je bilo nekaj časa načrtovano.Krajevna skupnost Šentrupert in kraji so pri tej investiciji zagotovili sredstva za zemeljsko-gradbeno podlago, Občina Laško pa je za asfaltiranje 1,5 kilometra dolgega odseka zagotovila skupno 55 tisoč evrov. RG Foto: Občina Laško VELENJE – Turistično društvo Vin- ska Gora v tem letu praznuje trideset let delovanja. Toliko let je minilo tudi, odkar so v kraju zgradili večnamenski prostor, ki je v teh letih gostil številne prireditve, ki so kraj postavile na slo-venski zemljevid. Leta 1987 so v krajevni skupnosti Vinska Gora dobili večnamenski dom in Franc Špegel je takrat s svojimi krajani naredil načrt, kako ga bodo z vsebino obogatili. V prvih letih so v njem gostili res odmevne prireditve, med drugim tudi enega zadnjih koncertov legendar- ne narodnozabavne skupine Avsenik. »Dvorano smo razprodali v približno uri. Posneli smo prvih pet novoletnih Video mehov z Borisom Kopitarjem. V živo smo imeli približno trideset oddaj Poglej in zadeni s Stojanom Auerjem in svetovno znanimi glasbenimi gosti. Tudi pri tem smo bili začetniki gostovanj prav mi. Zelo odmevne so bile tudi oddaje Radia Celje in Radia Velenje,« je poveda- la predsednica društva Mateja Učakar. Prvo desetletje delovanja društva je ime Vinske Gore poneslo daleč naokoli. Nato se je ritem delovanja malce umiril in se usmeril v povezovanje turističnih ponudnikov, urejanje turističnih bise- rov in delovanje mladih. Ustanovili so prvi mladinski turističnoinformacijski center. »Ponosni smo na svoj turistični pomladek in velika zahvala gre Anici Drev. Trenutno se ti mladi turistični delavci imenujejo Biserjeva druščina in pripravljajo nove turistične produkte pod vodstvom Ane Žerdonar,« je dodala Mateja Učakar. Pred desetimi leti so začeli pripravljati tradicionalne prireditve, kot so Ob va- škem perišču, Družinski vikend na Tu- ševem, Mlinarska nedelja in spomladan- ski ter jesenski sejem. Vse prireditve je obiskalo veliko ljudu, tudi zadnjo izmed njih. Marca so namreč v večnamenski dvorani v Vinski Gori pripravili 1. revijo zmagovalcev festivalov narodnozabavne glasbe. Nastopilo je deset zmagovalcev lanskih festivalov v Sloveniji. BGO Kako z milijonom evrov narediti čim več? DOBJE – Svetniki so na zadnji seji obravnavali prvi predlog proračuna za leto 2017. Skupno bodo razpolagali z milijonom evrov. Od tega je devetsto tisoč evrov predvidenih prihodkov, za ostalo so predvideli zadolžitev. Kot je povedal župan Franc Leskovšek, bo največji investicij- ski poudarek na obnovi šolske strehe. To bo precejšen zalogaj, a seznam potreb in želja se tu vse prej kot konča. Uredili bi radi čistilno napravo pri šoli in vrtcu, sofi nancirali nakup vozila za potrebe gasilskega društva, preplastili in obnovili nekaj odsekov cest in podobno. Občina je bila uspešna na razpisu Eko sklada in je pridobila eno polnilno mesto za električne avtomobile. To pomeni, da bo morala primerno urediti parkirišče nasproti gostilne ob regio- nalni cesti Šentjur–Planina. Želja, da bi istočasno uredili tudi pločnik od parkirišča do šole, zaenkrat še ne bo uresničljiva. Ob tem so tudi gasilci poudarili, da je sredstev za njihove letošnje obveznosti in načrte premalo, na boljše čase bo morala počakati tudi obnova kulturnega doma. Druga obravnava proračuna za leto 2017 je predvidena v začetku aprila. StOVinarji zelo visoko ŠTORE – Na ocenjevanju vina in salam, ki je bilo v so- boto, so razglasili vinarja in salamarja leta. Vinar leta je postal Mitja Oberžan in sala- mar leta Peter Gradišnik. Oce- njevanje vina je bilo že štiri- najsto leto in salam osmo leto. »Povprečna ocena vseh oce- njenih vin je zavidljivih 18,15 točke, kar uvršča štorske vino- gradnike v sam vrh ocenjevanj v vinorodni deželi Podravje,« je ugotovila Tadeja Vodov-nik Plevnik, specialistka za vinarstvo. »Po razvrstitvi po kakovosti v smislu Zakona o vinu bi bil delež vrhunskih vin 68,42 odstotka in kakovostnih vin 26,32 odstotka,« je dodala specialistka. Šampion rednih trgatev je postal Oberžanov la-ški rizling, ki mu je petčlanska strokovna komisija namenila oceno 18,60. Na ocenjevanje vina, ki ga je pripravilo štorsko vinogra- dniško društvo Polič, so občani prinesli 76 vzorcev in na sala-mijado 24 salam. Prireditev je obiskalo zelo veliko obiskoval- cev, ki so lahko vina in salame tudi poskusili. Štorske gospo- dinje so pripravile razstavo domačega kruha. BJŠENTJUR – Na Mestnem trgu so se v torek občani lahko sprehodili skozi na- pihljiv model debelega črevesa, s kate- rim Nacionalni inštitut za javno zdravje promovira presejalni test programa Svit. Po preizkusu za ugotavljanje telesne zmogljivosti so si obiskovalci lahko pod strokovnim vodstvom odgovorili na vpra- šanje: »Ali sem fi t?« Območno združenje Rdečega križa je predstavilo brezplačno psihosocialno pomoč otrokom, mladostni- kom in odraslim v stiski s povabilom Pridi na pogovor. Podobno pester program so v tednu zdravega mesta pripravljali vse dni. Že v nedeljo je Športna zveza Šentjur povabila na tek, družinski pohod in kolesarjenje na Resevno. Včeraj, v sredo, je Ipavčev kulturni center gostil posvet o pristojnosti inštitucij pri obravnavni medvrstniškega nasilja, v učilnici zdravstvenega doma pa so pripravili delavnico o pripravi zdrave hrane. Danes, v četrtek, bo Mojca Bobnar predavala o tem, ali smo pripravljeni na izzive sodobnega življenja, sledila bo delavnica miselnih vaj za urjenje spomina. Na Planini prav tako danes organizirajo krvodajalsko akcijo, na Prevorju pa vabijo k spoznavanju izgublje-nih plesnih korakov. Jutri, v petek, na sve-tovni dan zdravja, bodo v sejni sobi občine pripravili še okroglo mizo na temo Zdravje v občini Šentjur. Sodelovale bodo doktorice medicine Darja Zupanc, Nuša Konec Juričič, Vesna Pekarović Džakulin in Milena Senica Verbič. Za konec bo v soboto v športnem parku ponovno priložnost za spoznavanje osnov nordijske hoje. StOV Tednu zdravega mesta Vrtec dražji VOJNIK – Ekonomske cene programov v javnem vrtcu Mavrica bodo višje. Tako je na zadnji seji odločil občinski svet, ki se je s predlogom vrtca strinjal. Ta je prejšnji mesec eko- nomske cene preračunal in predlagal njihovo povišanje za prvo in drugo starostno obdobje. Od prvega maja bodo tako nekatere cene v vrtcu nekoliko višje. Starši otrok prvega in drugega starostnega obdobja bodo morali od prihodnjega meseca plačati povprečno sedem odstotkov več. Glede na plačne razrede, v katere so uvrščeni starši po odločbah centra za socialno delo, bo za prvo starostno obdobje treba plačati od 3 do 23 evrov več, za drugo starostno obdobje pa bo cena višja od 2 do 18 evrov. Ob tem nudi Občina Vojnik staršem popust v višini šest odstotkov, zato bo podražitev dejansko nekoliko nižja. V vrtec Mavrica je trenutno vključenih 388 otrok, ki obiskujejo 21 oddelkov. Med drugim zaposluje 21 vzgojiteljic in 23 njihovih pomočnic. BJ 10 Št. 14, 6. april 2017 KULTURA Slovenska literarna ume - tnost je bogatejša za novo pregledno obsežno mono - grafijo. Založnik Fit media je v Narodnem domu pred-stavil monografijo Portreti sodobne slovenske litera- ture (1991–2016), ki je prvi sistematičen in dokumen - tarno celovit pregled so - dobne slovenske literature in literarnih nagradah v samostojni Sloveniji. Monografija Portreti so - dobne slovenske literature (1991–2016) ponuja na 324 straneh opis 143 literatk in li-teratov, ki so v času samostoj- ne Slovenije dobili katero od 14 literarnih nagrad. Da je za-ložnik prestižne monografije ravno Fit media, ni naključje, saj je pobudnik in organiza - tor Veronikine nagrade za naj - boljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. »Poezija in literatura imata posebno mesto v knež-jem mestu. Ko me je Tihomir Pinter, ki že več desetletij fo-tografira slovenske umetnike, vprašal, če bi bili pripravljeni izdati fotomonografijo, sem sprejel idejo, a sem predla - gal takšen koncept, kot ga je mogoče videti zdaj. Se pravi, da so predstavljeni nagrajeni literati v zadnjih petindvajse- Kulturnica pod cvetočo magnolijo Za osrednjim kulturnim zavodom v Šmar - ju pri Jelšah še eno uspešno leto Javni zavod Knjižnica Šmarje pri Jelšah, ki ima pod svojim okriljem še kulturni dom in muzej baroka, ostaja središče kulturnega in družabnega življenja v kraju, pomembno vlogo pa igra tudi na področju izobraževanja odraslih. V preteklem letu je pripravila približno tisoč različnih dogodkov in skupno našteli več kot 130 tisoč obiskovalcev. Pod cvetočo magnolijo ob Kulturnici je direktor Jože Čakš predstavil delo knjižnice, kulturnega doma in muzeja v prete-klem letu ter napovedal pestro dogajanje v letu 2017. Finančno je knjižnica leto zaključila pozitivno, čeprav je za delovanje muzeja baroka občina po mnenju Čakša zagotovila prema - lo sredstev. »Poleg osebnega dohodka tam zaposlene delavke občina zagotavlja še 11 tisoč evrov, kar je za takšen projekt premalo. Upamo, da bomo nekatere vsebinske programe, kot so Rokovo poletje in Četrtkovi kulturni večeri v atriju muzeja, lahko kljub temu izpeljali.« Muzejske dogodke je v preteklem letu obiskalo približno štiri tisoč obiskovalcev, v knjižnico je zavilo približno 50 tisoč obiskovalcev, ostali so se udeležili katere od drugih prireditev. Predvsem muzikali so odmevali po vsej regiji. Cvetje v jeseni je bilo na šmarskem odru razprodano kar desetkrat, obeta se že enajsta ponovitev. V teh dneh bosta v Šmarju gostovali Mamma mia in Alpska saga, jeseni bodo ponudili na ogled nov slovenski muzikal Vesna. Gledališki abonma razgrabljen Prav zdaj se končuje že 35. gledališki abonma, ki je vsa leta razprodan, direktor Čakš pa tudi zaradi tega obžaluje, da pri prenovi dvorane niso mogli pridobiti še več dodatnih sedežev. Za takšen razmah gledališke dejavnosti v Šmarju imajo po eni strani zasluge organizatorji, ki imajo očitno nos za dobre in odmevne aktualne predstave, ter prijetna dvorana, kamor se nastopajoči zelo radi vračajo. Sredi maja bodo spet pripravili FAF – Festival amaterskega filma, 20. aprila bodo gostili 4. med- narodni festival kulture in znanja starejših. Tudi letos bodo zelo verjetno prevzeli vlogo območnega koordinatorja prireditev v Tednu vseživljenjskega učenja. Krožkov, tečajev in predavanj pod okriljem univerze za tretje življenjsko obdobje se na Šmarskem udeležuje kar 223 članov. StOVelenjski pisatelj Peter Rezman je tudi v najnovej- šem romanu Barbara in Krištof našel navdih v Šaleški dolini, ki je po njegovem mnenju kot nekakšen razi-skovalni laboratorij, zaprt sistem, iz katerega se lahko naučimo, kakšno je življenje. »To ni kritika samo enega sistema in enega obdobja, ampak človeške narave na splošno,« pravi pisatelj. Peter Rezman je svoj četrti roman postavil v izmišlje- no vas, ki se zaradi izkopavanja črnega zaklada vedno bolj pogreza in bo sčasoma izginila. Vas je zelo podobna Šaleški dolini. Zgodba, ki se dotakne finančnih mahi - nacij, povezanih z gradnjo šestega bloka šoštanjske ter - moelektrarne, je seveda zelo aktualna. Po Rezmanovem mnenju roman nudi še nekaj več. Od petdesetih let v tej dolini častijo kult osebnosti, kar želi upodobiti tudi Peter Rezman v svojih romanih. »Če so imele komunistično-so - cialistične ideje v svoji osnovi neke pozitivne naboje, se je v praksi izkazalo drugače. Vse prej kot pozitivno. To, kar se dogaja zdaj, je samo stopnjevanje tega pod drugimi imeni in deklaracijo. Govorimo pa ves čas o človeškem pohlepu, o tem, da je ena generacija, to je moja generacija, hotela pobrati vse, kar je našla in imela zase,« je dodal Peter Rezman. Glavna junaka Krištof in Barbara imata imeni po istoi- menskih svetnikih. »Sveta Barbara je zavetnica rudarjev. Krištof je nastal po svetem Krištofu iz podobe prenovljene cerkve v Šaleški dolini. Nekomu se je namreč uspelo tako likovno izpovedati, da je na podobo sv. Krištofa narisal tudi Termoelektrarno Šoštanj. Ko sem to sliko videl, je bil to zadnji impulz in dokončna odločitev, da sem napisal ta roman.« Različen pogled na isto težavo Ob vpletanju Rimskokatoliške cerkve v Termoelektrar - no Šoštanj se porodi vprašanje, ali je zaradi kritičnosti dobil kakšen neprijeten klic. »Nisem dobil. Mnenja so precej deljena. Moje knjige so v glavnem všeč tukajšnjim prebivalcem. Če gledamo institucionalno, je bila moja literarna bera zelo lepo sprejeta v Premogovniku Velenje, saj me imajo za malce svojega pisatelja. Nesporno pa je, da se vsebina romana ne sklada s podobo, ki jo sodobne ›piarovske‹ službe sporočajo o Šaleški dolini. Jaz, ki sem se tukaj rodil, odraščal in bom verjetno tukaj tudi umrl, Nov spomenik slovenski literaturi Celovit pregled nagrajene sodobne slovenske literature Na predstavitvi monografije v Narodnem domu tih letih. Prvič v Sloveniji smo dobili celovit in sistematičen pregled sodobne slovenske li-terature,« je povedal urednik monografije Jože Volfand. Refleksija o sodobni literaturi V knjigi je na koncu infor - mativni dodatek, v katerem so predstavljene vse najpo -membnejše literarne nagra- de. V knjigi so na seznamu vsi nagrajenci za literaturo v povojnem času z vsemi deli in letnicami, kdaj so dela izšla. »Mislim, da je mono - grafija dragocen prispevek k slovenski literarni zgodo - vini,« je še dodal Volfand, ki upa in si želi, da bi repre- zentančno knjigo kupilo čim več ljudi ter predvsem šolske knjižnice. »Kljub temu da je reprezentančna knjiga, jo bodo potrebovali v šolah in knjižnicah. Prepričan sem, da bo monografija vabila k branju in da bo tistemu, ki jo bo vzel v roke, nudila zelo zanimiv vpogled in refleksijo o sodobni slovenski literatu-ri.« Vsega je kriv človeški pohlep Nov roman Petra RezmanaMladi dišeči cvetovi V ekipi, ki je pripravila za- pise o nagrajencih, je sode- lovalo 15 avtoric in avtorjev. Poseben dodatek knjigi je uvodni esej Petra Kolška, v katerem razmišlja, da je slo- venska literatura v zadnjih petindvajsetih letih izgubila ugled in da so pisatelji osta-li brez družbene vloge. Prav tako tudi omeni paradoks, da se je povečalo število izdanih del, na leto izide od 120 do 140 romanov, a imajo knjige veliko manj pozornosti medijev kot tudi bralcev. A kljub vsemu osta- ja optimističen, saj se število dobrih mladih ustvarjalcev povečuje. »V zgodovini slo- venske literarne kulture se še ni zgodilo, da bi se število mladih pišočih ustvarjalcev tako povečalo. Kdor bere re-sne literarne revije, se lahko samo čudi in uživa, kako sto cvetov vsak zase cveti in diši,« je dodal Peter Kolšek, sourednik monografije. Predstavitve monografije se je udeležil tudi minister za kulturo Anton Peršak, ki je poudaril, da je knjiga spomenik slovenski litera-turi. »Poleg tega so kakovost te knjige portreti Tihomirja Pinterja, ki prikazujejo lite- rarni značaj avtorjev, zaradi česar ti niso samo navadne fizične osebe.« Praznik za ustvarjalce Predstavitev knjige je poslušalo precej v knjigi predstavljenih nagrajencev. Za eno najpomembnejših ustvarjalk sodobne mla - dinske književnosti Bino Štampe Žmavc je izid takšne knjige praznik za ustvarjal- ce. »To je praznik za nas, sploh v času, ko je literatu - ra odrinjena na stranski tir. Ko nima več vloge, kot jo je imela, in sta zmagali slika ter vizualnost. Žal beseda nima več svojega svetopisemskega pomena.« Knjiga je velik knjigotrški dosežek in samo želimo si, da bi monografija, ki je pro- mocija slovenske besede, bila redni literarni sopotnik slovenskih bralcev. »Želim si, da bi monografijo imeli na policah politiki in da bi jo predvsem brali,« je zaklju- čila celjska pisateljica. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA pa vidim dolino malce drugače, kot jo vidijo oblastne strukture, ki težko priznajo, da marsikaj ni tako, kot bi moralo biti. Če bodo kritiko sprejeli dobronamerno, ker imamo vsi radi našo kotlino, bomo na isti valovni dolžini.« Naslovnico za roman je prispeval Aleksander Kavčnik, ki je podobno kot Rezman »knapovc« po duši in srcu, ilustracije in risbe na veznih listih pa je delo Roka Polesa. BARBARA GRADIČ OSET 11 Št. 14, 6. april 2017 KULTURA Muzej Velenje letos pra- znuje šestdeset let delova- nja. Različne prireditve ob visokem jubileju bodo tra- jale vse do novembra, ko bo osrednja prireditev. Prejšnji teden so v središču Velenja v galeriji na prostem odpr - li razstavo TEH 6 desetletij Muzeja Velenje, ki je prva v nizu praznovanj. Letos se v Muzeju Velenje vse vrti okoli številke šest. Na manjši razstavi v središču mesta se muzej na šestih pa- nojih predstavlja s svojo de - javnostjo. »Predstavljamo tri skupine po šest predmetov. Šest smo jih izbrali na Velenj - skem gradu, kjer je sedež mu- zeja, šest smo jih poiskali v muzejskem depoju, šest smo jih izbrali na svojih drugih lokacijah in pri ustanovah, s katerimi sodelujemo,« je povedala direktorica Muze- ja Velenje Mojca Ževart. Na razstavi je tako mogoče vide- ti mastadontov zob, kovaški meh, usnjarski nož, posodo za molžo, ki je narejena iz riz - bitin letala, ki je med drugo svetovno vojno strmoglavilo nad Smrekovcem, ametist iz Uragvaja in še trinajst drugih. TEH 6 ali Teš 6? Da nosi tokratna razstava naslov TEH 6, ki ga takoj Na prvem spomladanskem koncertu komornega cikla Vesperae Musicae, ki nasta-ja v produkciji Hiše kulture Celje, je nastopila celjska pi-anistka Robin Vodeb. Marčevski koncert v abo - nmaju Vespere Musicae je že klasično namenjen mladim izvajalcem, tistim, ki so na državnem tekmovanju mla-dih glasbenikov posegli po najvišjih nagradah. V Hiši kul - ture Celje, ki je organizatorka cikla glasbenih večerov, se trudijo, da na celjskem odru predstavijo predvsem doma- če nadarjene glasbenike. Na odru Narodnega doma se je predstavila mlada nadarjena pianistka Robin Vodeb, dija- kinja drugega letnika Gimna- DOBJE – Kulturno dru- štvo Dobje je bilo od ustano - vitve eno najbolj aktivnih društev v kraju. Poleg gle- dališke, pevske in folklorne vsebine že 45 let pripravlja prireditev Pokaži, kaj znaš. Dušo in srce prireditve ter tudi celotnega društva sta dolga leta predstavljala za-konca Franci in Jožica Sa-lobir. Po več kot tridesetih letih je Jožico Salobir na mestu predsednika zdaj nasledil Peter Frece. »Jožica Salobir ostaja naša častna članica in brez njenih nasvetov si vodenja društva vsaj v začetku ne predsta -vljam,« je povedal Frece. Upa tudi, da bo Salobirjeva še naprej vodila tamburaško skupino, ki je v Dobju ak - tivna že leta. V prihodnje bi Frece skupaj s sodelavci rad oživil najboljše čase dobjan- ske kulture, ko so v kraju cvetele gledališka, folklorna in pevska dejavnost. Tudi prireditev Pokaži, kaj znaš je v 45 letih doživela marsikate - ro prelomnico in v najtežjih časih preživela prav zaradi zavzetosti zakoncev Salobir. »Brez dvoma jo bomo ohra- nili, o določenih organiza - cijskih spremembah pa raz- mišljamo že dlje časa. Prve Šest je letos ključna številka v Muzeju Velenje Kulturno društvo bo vodil Peter Frece Peter Frece aktivnosti bodo na področju gledališke dejavnosti. Pono-vili bomo zadnjo predstavo, ki je požela velik uspeh, v pripravi pa so že nova bese-dila. Tudi bližnjih gostovanj se ne bomo branili. Zdi se, da je med ljudmi nostalgija po takšnih domačih dramskih uprizoritvah velika,« pravi Frece. V proračunu občine za društveno dejavnost si - cer denarja ni na pretek, a kot pravi novi predsednik dobjanskih kulturnikov, so razpoložljiva sredstva znali vedno dobro oplemenititi predvsem s sodelovanjem med društvi, a tudi z zavze-tim prostovoljnim delom. StOMlada nadarjena pianistka Robin Vodeb je nastopila v Narodnem domu. Mlada pianistka z zahtevnim programom Z razstavo želi muzej javnosti približati svojo dejavnost in osemnajst izbranih muzejskih premetov. (Foto: arhiv Muzeja Velenje) povežemo s kratico Teš 6, ni naključje. »Na ta način sku- šamo opozoriti, da se v Ša- leški dolini dogaja marsikaj zanimivega, a usoda dobrih novic je, da niso nikoli tako odmevne kot tiste, ki jim pripišemo negativen pred - znak,« je še dodala Mojca Ževart.Razstava bo postavljena približno do sredine septem- bra, do praznika Mestne obči- ne Velenje, ko bodo sodelavci muzeja pripravili naslednjo razstavo. Ta bo posvečena tridesetletnici velikega oko- ljevarstvenega shoda na Ti- tovem trgu v Velenju. BGOIlustracije navihanih muc V konjiškem klubu Patriot razstavlja mlada akademska slikarka Tina Konec, ki že deset let riše za enega od lo- kalnih medijev. Na razstavi je predstavljen izbor zadnjih dveh let, ko je malce spreme - nila tehniko risanja. Ilustracije so risbe, pri ka- terih je kombinirala svinčnik in tuš ter jih nato računalni- zije Celje – Center in umetni- ške gimnazije glasbene smeri na I. gimnaziji v Celju. Kljub mladosti je mlada pianistka med tistimi glasbenimi ge - niji, ki navdušujejo kritiko z izjemno dovršenimi izvedba-mi. Je učenka v razredu pia- nista mag. Primoža Mavriča. Pohvali se lahko s številnimi uspehi na slovenskih in tujih tekmovanjih – kot solistka in kot članica komornih za - sedb. Celjskemu občinstvu se je predstavila s koncertni-mi mojstrovinami Bacha, Be-ethovna in Chopina. BGO, foto: GrupAško obdelala. Barve so pre - udarno izbrane in tematsko ustrezajo različnim letnim časom. Ilustracije izražajo igrivost in spretnost Mace in Maca. Tina se vsako leto udeležuje različnih skupin- skih razstav in sodeluje na likovnih kolonijah tako na lokalni kot regionalni ravni. Tina Konec rada riše ilustra- cije, zato si želi, da bi z njimi nekoč opremila otroško sli - kanico. Čeprav ilustracije po -gosto povezujemo z otroško literaturo, po mnenju mlade slikarke to še ne pomeni, da je to enostavno delo. »Ilu- stracija sploh ni enostavno delo, ima svojo filozofijo. Za dobro ilustracijo je treba imeti znanje in v delo vložiti veliko truda,« meni mla-da ustvarjalka. Realistične zgodbe mladih muc so raz - stavljene v manjšem ležečem podolgovatem formatu. BGO 12 Št. 14, 6. april 2017 NAŠA TEMA Ker se v praksi dogaja, da nekateri ljudje prihajajo tudi v urgentni center zaradi od- stranjevanja klopov oziroma ostankov klopa v koži, so nam iz Splo- šne bolnišnice Celje odgovorili, da odstranjevanje klopa nikakor ni urgentna zdravstvena storitev, zato na urgenco ne spada. Zdra-vstvena zavarovalnica namreč takšne storitve ne plača. Nekateri izvajalci Nujne medicinske pomoči po Sloveniji pa jo izvajajo kot samoplačniško storitev. Cene pri njih so od 10 do 15 evrov.RAVNE NA KOROŠKEM NOVO MESTOKRANJCELJE NOVA GORICAMURSKASOBOTAKo klop popolnoma spremeni življenje Majhni, a tako zelo nevarni. Spremenijo življenje. Povzročajo bolečine, celo invalidnost in smrt. Klopi. Kljub števil- nim opozorilom o ustre-zni zaščiti in cepljenju ljudje še vedno mislijo: »Ah, saj ne bo nič.« Toda še zdaleč ni tako. Dolgotrajno ali doživljenjsko zdravljenje, stro- ški, težave doma in v službi, spre-memba življenja zaradi stalnih bolečin – vse to lahko povzroči vbod enega samega klopa. Zato bodite skrajno previdni! »Domači recepti« pri odstranjevanju klopa niso priporočljivi! Epidemiologinja o nevarnosti klopov, cepljenju in teorijah zarote o njem Virus lymske borelioze, klopnega menin- goencefalitisa in tako imenovane humane granulocitne anaplazmoze lahko v človeka vnesejo klopi, če so okuženi. In s trenutkom vnosa teh virusov v telo se začne za človeka življenjska sprememba. Zanj nikoli ni nič več enako kot pred okužbo. To dobro ve vodja celj-ske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje epidemiologinja prim. dr. Alenka Trop Skaza, ki poudarja pomen cepljenja proti klopnemu meningoencefalisu. Proti boreliji in humani granulocitni anaplazmozi namreč cepljenja ni. Tu je najbolj pomembna osnovna ustrezna zaščita telesa s pravilnimi oblačili. »Konkretno »Cepivo proti klopnem meningoencefalitisu ima najboljši varnostni učinek. Nekaj neželenih posledic je, a le lokalnih, torej vnetja v predelu cepljenja. V letu 2015 je bilo na primer v Sloveniji 406 takšnih prijav. Veliko teh neželenih učinkov je pričakovanih ali so v časovnem sosledju. Ko nekdo pride na cepljenje in nato zaradi stresa izgubi zavest, moramo to prijaviti kot resen neželen dogodek po cepljenju, čeprav dogodka nimata vzročne povezave.« »Ne mine dan brez bolečin« Vili Štimulak že dvajset let bije bitko zaradi okužbe s klopom – Že dve leti v bolniškem staležu Kako neiz- prosna je lahko lym- ska bore-lioza, ve petdesetle- tni Vili Šti- mulak z Do- brne. Dolga leta je zaposlen v policiji, a zadnji dve leti je v bolniškem sta- ležu. Pravi, da ne mine dan, da v telesu ne bi čutil bole- čine: »Ni več normalnega ži- vljenja, ves čas sem utrujen, bolečine so neznosne.«Lymska borelioza je v Sloveniji najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjena je po vsej državi. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. Le-tno je v Sloveniji več kot šest tisoč novih primerov bolezni in glede na pojav je Slo- venija najbolj ogrožena država v svetu. Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Pov- zročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Z ustreznim načinom življenja, s primerno za- ščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo. Bolezen se običajno pokaže z rdečino, ki se pojavi ne-kaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali v prvih mese- cih zatem se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lym- sko boreliozo zdravijo z an- tibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno, če bolezen odkrijejo zgodaj, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, vendar so te redke. Klopni menigoencefalitis je resno viru- sno vnetje osrednjega živčevja, ki se pre- naša z vbodom okuženega klopa. Prva faza bolezni se pokaže približno teden po vbo- du klopa s slabim počutjem, z bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ko se pojavijo visoka telesna temperatura, močan glavobol, sla-bost, bruhanje, tresenje rok in jezika, vča-sih tudi motnje zavesti in zbranosti. Pri petih do desetih odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno odstotek obole-lih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, mo- tnje sluha, zmanjšana sposobnost zbranosti, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja. Slovenija sodi med endemska območja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so raz- širjeni skoraj po vsej Sloveniji, največ jih je na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Cepljenje je zaenkrat najbolj učinkovit ukrep za zaščito. Priporočljivo je, da se cepimo še pred aktivnostjo klopov, torej pred začet- kom toplejšega obdobja. Drugi odmerek osnovnega cepljenja sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek čez pet oziroma devet do dvanajst mese- cev. V času, ko so klopi že aktivni, so lahko razmiki med prvim in drugim odmerkom krajši. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, kasneje na pet let, da se ohrani ustrezna raven zaščite. Z virusom klopnega meningoencefaliti- sa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Te živali sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa oku- žena žival izloča virus z mlekom. Tako se lahko z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov okužimo tudi ljudje.Proti klopnem meningoencefali- tisu ne smejo cepiti tistih, ki prebo- levajo akutno vročinsko bolezen. V tem primeru cepljenje preložijo. Cepljenje ni priporočljivo, če bi lahko vodilo v poslabša- nje osnovnih bolezenskih stanj ali v pojav anafi laktičnega šoka.Humana anaplazmoza: manj znana, a nevarna Njegova zgodba je pravza- prav tipičen primer prepozne ugotovitve, da gre za boreliozo. A ne po njegovi krivdi. Dvajset let je hodil k zdravnikom in tožil zaradi glavobolov ter tudi zaradi bolečin v mišicah in sklepih, a zdravniki so to povezovali z an-ginami, s prehladi, celo s tem, da se pretvarja, da ima bolečine. Nato se je zdravstveno stanje slabšalo, pojavljati so se začele motnje zbranosti in spomina. Spominske luknje Leta 2015 je bil pri zdrav- niku infektologu Branku Ši- Ker se v praksi dogaja, da nekateri ljudje Lymska borelioza: Slovenija najbolj ogrožena na svetu! Klopni menigoencefalitis: zaradi klopa tudi invalidnostGlede na zadnja leta se lymska borelioza najpogosteje pojavlja v teh predelih Slovenije. Najpogostejša žarišča klopov, okuženih s klopnim meningoen-cefalitisom, predstavljajo Ravne na Koroškem, Kranj in Celje. Humana granulocitna anaplazmoza je redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas. Bolezenske težave so podobne tistim v zgo- dnjem obdobju klopnega meningoencefalitisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol in hude bolečine v sklepih ter mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem. Zdravimo jo z antibiotikom. Lani je bilo na Celjskem sedem primerov klopnega meningoen- cefalitisa, kar je najmanj v zadnjih desetih letih.Zaradi lymske borelize je lani na Celjskem zbolelo približno štiristo ljudi. 13 Št. 14, 6. april 2017 NAŠA TEMA Kaj pa cena cepljenja? Cepilna mesta (proti klopnemu menin- gitisu) so poleg na območnih enotah Nacionalnega inštituta RS za javno zdravje, praviloma tudi v vseh zdravstvenih domo-vih. Cene za en odmerek so od 30 do 34 evrov, potrebni pa so trije odmerki. Za otro-ke je cepljenje je za okoli 10 evrov cenejše. Nekateri zdravstveni domovi so tudi na Celjskem ponujali akcijsko ceno (20 evrov), vendar so v večini primerov zdaj akcije že končane in veljajo redne cene. Praviloma ima tudi vsak zdravstveni dom na spletni strani obvestila o tem, ki so pomembna, saj se je v nekaterih krajih potrebno tudi predhodno naročiti. »Domači recepti« pri odstranjevanju klopa niso priporočljivi! Epidemiologinja o nevarnosti klopov, cepljenju in teorijah zarote o njem »Klop v koži ali njegov ostanek v telesu nista urgentno stanje, zato ni potreben obisk urgence. Če oseba stopi na ježevo konico, si pomaga najprej sama. Enako je pri vbodu klopa.« »Humana granulocitna anaplazmoza je v Sloveniji najbolj redka glede pojavnosti, na drugem mestu je klopni meningoencefalitis, absolutno najpogostejša pa je lymska bore- lioza. Vsaka od teh bolezni ima lahko težke klinične zaplete,« pravi. Klopi so že tu. Je zdaj pravi čas za poo- streno skrb? Vedno je primeren čas za poostreno skrb za zdravje. A res je, da so klopi aktivni takoj, ko je nekoliko višja temperatura. Pred časom sem bila presenečena, ko je sredi zime prišla k nam gospa in dejala, da ima klopa in da jo je verjetno vbodel v zimskem vrtu, ki je dobro toplotno izoliran, ima nizko vegetacijo in so tam zato temperature višje. Če imaš takšen kotiček, kjer so pogoji ustrezni za aktivnost klopov, čeprav jih tam praviloma ne bi smelo biti, je očitno tudi to lahko nevarnost. Se ljudje zavedajo nevarnosti klopov? Ljudje se na naše osveščanje o preventivi in cepljenju odzovejo predvsem, ko so klopi že aktivni, čeprav prej o nevarnostih poslušajo že mesece. Treba je uživati v naravi, a se moramo zavedati, kaj pomeni ustrezna zaščita pred klo-pi: dolge hlače, dolgi rokavi in oblačila, ki ščitijo vratni del in dele telesa pri sklepih. Razumem, da je nekoliko težje biti tako oblečen pri tridesetih stopinjah, toda zaščita je najpomembnejša. Če lahko, naj obleke pokrijejo čim več kože. Dobro je, da je tkanina gladka, ker se klop po takšni površini težje plazi, in da je obleka svetle barve, saj človek takrat klopa prej opazi. Po vrnitvi iz narave se je treba sleči, stuširati in pregledati telo. Je za nevarnost okužbe pomembno, kako dolgo je klop prisesan? Mnogi sploh ne vedo, kako dolgo imajo klopa na telesu, ko ga opazijo. Včasih so v praksi veljala tako imenovana var- nostna obdobja v urah, češ, da če je klop prisesan šest ur, do okužbe še ne pride, vendar je danes to težko verjeti. Načeloma ni varnega časa za ka- terega bi v teoriji lahko rekli, da prisesani klop ni bil nevaren, da nas ni okužil. Vedeti je treba, da ima okužen klop virus klopne-ga meningoencefalitisa v svojih izvodilih v predelu glave in vi- rus lymske borelioze v predelu drobovja. Torej človeka klop prej okuži s klopnim menin- goencefalitisom kot z borelijo, saj je zaradi lokacije virusa pot prenosa povzročitelja krajša. Pri tem ni »varnih ur«.. Cepljenje proti klopnemu meningitisu ni brezplačno … … točno sem vedela, kaj me boste vprašali. Veliko se namreč govori o cenah in pogosto slišim: »Ja, kdaj bo brezplačno?« Naj povem, da Slovenija zaenkrat še nima te možnosti, razen za poklicno izpostavljene, za katere cepljenje plača delodajalec, ali za srednješol- ske in visokošolske programe. Če imajo mladi vaje na terenu, je obvezno cepljenje pokrito iz sredstev zdravstvenega zavarovanja. Za ostale je ta storitev samoplačniška. Že leta si prizadevamo, da bi bilo cepljenje za določene kategorije ljudi v nacionalnem pro- gramu cepljenja. Morda bi se to lahko zgodilo prihodnje leto, saj je ta projekt v pripravi, torej da bi cepili posamezne starostne skupine in otroke. Gre za osnovno cepljenje, trije odmerki v bazični shemi. A želim poudariti primerjavo s cepljenjem proti HPV. Gre za najdražje cepi-vo v cepilnem programu. Vemo, da preprečuje predrakave in rakave spremembe ne samo pri deklicah, ampak tudi pri mladih moških. Kakšen je odziv? Manj kot petdesetod- stoten! Poudariti želim, da nekaj, kar je brezplačno in kar lahko ljudje izkoristijo, ne po- meni, da bodo to tudi izkoristili oziroma uporabili. Enako je pri cepljenju proti pnevmokoknim okužbam za otroke, rojene po letu 2014. Odziv? Od petdeset do šestdeset odstoten. So stroški zaradi zdravlje- nja bolezni, ki jih prinašajo okuženi klopi, visoki? Da. Toda stroški so različ- ni glede na klinično sliko. Na primer, če se s klopnim meningoencefalitisom okuži otrok, je potek bolezni v akutni fazi manj hud kot pri starejših. Vendar ima trideset odstotkov ljudi po prebolelem klopnem meningoencefalitisu bolj ali manj hude težave, motnje zbranosti, spomi- na, orientacije, ki so lahko trajne. Torej če nekdo zboli pri petih letih in vemo, da je pričakovana življenjska doba v povprečju osemdeset let, bo ta oseba imela nadaljnjih petinsedemdeset let težave, ki bodo povezane s to prebolelo bole- znijo v otroški dobi. Je strah ljudi pred cepljenjem odveč? V Sloveniji ne verjamemo več nikomur. Pri nas je kriza vrednot, kar se pozna tudi na tem podro-čju. Ljudje ne verjamejo v sistem in znanje. Kaj naj vam povem kot strokovnjakinja, ki je sama cepljena? Poleg tega je cepljena tudi vsa moja družina. Če parafraziram: ko bo imel otrok po cepljenju vročino, bo sledil zaključek, da ima to zaradi cepljenja, a če bo shodil, ne bo nihče mislil tako. Splet ima pač svoje pluse in minuse. Študij Vodja celjske območne enote Naci- onalnega inštituta za javno zdravje epidemiologinja prim. dr. Alenka Trop Skazamedicine traja šest let in nekdo, ki vidi stvari na spletu, ne more o neželenih učinkih cepljenja vedeti več kot nekdo, ki je študiral medicino. Je varnostni sistem cepiv oziroma zdravil dober? Zelo dober. Cepiva so del podskupine zdravil in potrebna so dovoljenja za uporabo. Preden se takšno dovoljenje pridobi, je treba v praksi izvesti tri faze kliničnih raziskav, s katerimi ugo- tavljajo varnost, učinkovitost in imunogenost cepiva. Ko je cepivo v uporabi, v medicini pre-verjajo njegovo varnost oziroma varnostni pro-fi l. Ta varnostni mehanizem je urejen na ravni Evropske unije. Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke za vsako serijo zdravil, ki jih Slovenija pridobi, opravi še svoj nadzor v naši državi. Torej je to dvojni varnostni meha-nizem. Ko je zdravilo ali cepivo v uporabi, je tu še t. i. farmakovigilanca, sistem ugotavljanja in zbiranja neželenih učinkov. Ampak teorije zarote so močne tudi pri cepljenju proti okužbi s klopi. Vsak uporabnik, ki v lekarni kupi zdravilo – ker cepiva so samo na cepilnih mestih – ima v škatlici navodila, kjer so navedeni možni neželeni učin- ki. Koliko se ljudje poglabljajo v to pri aspirinu, lekadolu, analginu? Ali primerjajo kdaj te nežele- ne učinke z neželenimi učinki cepiv? Se pri tem kdaj kdo pogovarja o teoriji zarote? Pred časom je bila na cepljenje naročena celotna družina, a je spregledala datum in prišla, ko je bila ambulan-ta zaprta, kar pomeni, da članov družine nisem mogla cepiti. Ko se je družina peljala domov, je otrok prvič doživel epileptični napad. Kaj mislite, kakšna bi bila razlaga, če bi bil uro prej cepljen? SIMONA ŠOLINIČ Zakaj domači recepti ter dodatki, kot so kosem vate, olje, bencin ali petrolej za odstranjevanje niso priporočljivi?Ker klopa dušijo.Klopa je treba prijeti s pinceto čim bliže njegovi glavi in ga odstraniti. »Ne mine dan brez bolečin«Vedno samo s pinceto! Specialna pinceta ima krožni navoj. Zavrtimo jo v smeri urinega kazala. Sicer pa s pinceto klopa primemo čim bliže glavici in potegnemo.»Okužen klop ima virus klopnega meningoencefalitisa v svojih izvodilih v predelu glave in virus lymske borelioze v predelu drobovja. Klop je živo bitje. Ko se duši, hlasta in bruha, torej lahko v tej fazi izloči virus v telo človeka. Zato dušenje klopa ni priporočljivo. Za odstranjevanje so idealne pincete s krožnimi navoji, s katerimi je možno odstraniti klopa v celoti. Če v koži še vedno ostane glava, ta za telo predstavlja dražeč tujek. V tem primeru je treba tudi glavo odstraniti, ker se lahko pojavijo lokalna vnetja.« »Imunski sistem je oslabljen, ponoči ne spim, saj me boli po vsem telesu. Občutek je takšen, kot da se bolečina seli po vsem organizmu.«bancu v celjski bolnišnici. »Edini je bil, ki je verjel, da trpim zaradi hudih bolečin. Preiskave, ki jih je odredil, so pokazale nevroborelio-zo,« dodaja. Huda bolezen mu je spremenila življenje. »Imunski sistem je oslabljen, ponoči ne spim, saj me boli po vsem telesu. Občutek je takšen, kot da se bolečina seli po vsem organizmu. Ker ne morem spati, se to pozna. Podnevi sem utrujen, nepre- span. Nič več ni tako, kot je bilo včasih. Imam določene spominske luknje. Počasi se skušam spomniti nekaterih stvari, toda ne uspe mi ve- dno,« pravi. Vbodov klopov je imel v svojem življenju kar nekaj, a kateri je bil okužen, ne ve. »Moralo se je zgoditi pred dvajsetimi leti. Ker tako dolgo trajajo moje težave. A takrat se o teh boleznih ni veliko govorilo,« razloži. Za-Vili Štimulak. Lymska borelioza mu je popolnoma spremenila življenje.Ne pozabite na pršila! Ena izmed uspešnih zaščit pred klopi so tudi pršila oziroma repelen- ti, kemična sredstva, ki odganjajo mrčes. Vsebujejo eterična olja, največkrat olje citronele, sivke ali klinčka, pa tudi rastlinske izvlečke, ki imajo dobro insekticidno delovanje. So pa v repelen- tih tudi sintetične snovi. Zaščita z repelenti je pri- poročljiva, a je hkrati možno slišati tudi opozorila pred Na trgu prodajalci in lekarnarji ponujajo tudi elek- tronske odganjalce klopov. Ti delujejo na podlagi odda- janja signalov visoke frekvence, ki so neslišni za človeka, a zelo moteči za klope. Njihova cena je od 15 do 20 evrov. Sicer pa je cena repelentov različna, od 6 do 20 evrov.Repelent deluje nekaj ur. Če se človek poti ali če je vetrovno, je čas njegovega delovanja krajši.škodljivostjo takšnih kemič-nih pripravkov za človeka, saj naj bi dražili kožo, oči in sluznico, zato se je pred izbiro pravega pršila pred klopi tudi dobro pozanimati o sestavinah. Predvsem je pomembno, da se o uporabi pravega repelenta pozanimajo nosečnice, ker nekatera pršila zanje niso priporočljiva. Ljudje repelente na trgu najdejo tudi v obliki mazil, gelov, losjonov in obližev. Zaščito moramo nanesti na razkrito kožo ali pa jih razpršiti na vso obleko. Nikakor pa se jih ne sme nanašati na sluznico ali na kožo, ki je poškodovana. Kar je zelo pomembno in na kar pozablja ogromno ljudi, pa je to, da moramo praviloma repelent vedno nanašati čez zaščitne kreme proti soncu, saj uporaba repelen-tov ni vedno 100 odstotno učinkovita. enkrat jemlje protibolečinske tablete, stroškov zdravil, ki bi mu pomagala, zdravstvena zavarovalnica ne krije. Nekaj časa si jih je kupoval, a je to pomenilo približno dvesto evrov na mesec. Simpatičen sogovornik, ki se mu vidi, da je bil svojemu policij- skemu delu predan in da ga pogreša sporoča vsem: »Saj ni treba biti panik in imeti strahu pred naravo ter pred klopi. Le ustrezna zaščita je pomembna. In previdnost. Na to naj ljudje ne pozabijo. Borelioza je resnično huda bolezen.«Zaradi nevarnosti okuženih klopov je na Celjskem najbolj ogroženo območje Mozirja. 14 Št. 14, 6. april 2017 KRONIKA Na sodišče tokrat Ročnik Na Okrožnem sodišču v Celju je bil konec prete- klega tedna predobravnavni narok za velenjskega podjetnika in lastnika celjskega Klasja Tomaža Roč - nika. Obtožnica mu očita kaznivi dejanji zlorabe položaja ali pravic in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za kar mu grozi od enega do osem let zapora. Enakih očitkov je deležna tudi drugoobtožena Dra- gica Veršič, ki je nekdanja direktorica Klasja. Toda so- dnica bo predobravnavni narok zanjo izvedla drugič, ker je obtožena za to prosila. Zaradi več spornih poslov prodaje premičnega in nepremičnega premoženja, pri katerih naj bi prišlo do oškodovanja Klasja v višini več kot 11,5 milijona evrov, so bile leta 2013 izvedene kri- minalistične preiskave. Na drugi strani naj bi se Ročni - kova družba Millcom pri tem okoristila za več kot 7,7 milijona evrov. Ročnik krivde ni priznal. Omenil je, da gre za neresnične in neutemeljene očitke. S svojim odvetnikom je na naroku predlagal dokaze – predvsem dokumentacijo o poslovnih povezavah med Klasjem in Millcomom – in tudi številne priče, ki naj bi jih zaslišali na nadaljnjih obravnavah. V zapor za tri leta Na Okrožnem sodišču v Celju so minuli teden izrekli sodbo Franciju Mavharju, ki so mu očitali kaznivo dejanje poskus uboja. Mavhar je predlani v Verpetah pri Frankolovem med prepirom zabodel svojega znan - ca. Kaznivo dejanje se je zgodilo v času, ko sta bila oba močno vinjena. Sodišče je obtoženemu izreklo tri leta zapora. Mavhar je na začetku sojenja dejal, da krivde ne pri- zna. Kaznivo dejanje se je zgodilo med pivskim druže-njem v Mavharjevi hiši, nakar je med znancema prišlo do prepira. Obtoženi naj bi takrat vzel v roke nož in z njim znanca zabodel v prsni koš. Poškodovani je pomoč poiskal pri sosednji hiši, v kateri živi Mavharjev brat. Ta ga je tudi odpeljal v bolnišnico, kjer je poškodovani ostal na zdravljenju. Storilca so sicer po dogodku pridržali, vendar v priporu ni ostal, ampak so ga izpustili na pro-stost. V kazenskem postopku se je kar veliko govorilo o storilčevi prištevnosti, saj naj bi bil močno alkoholiziran, ves čas pa je bilo vprašanje, koliko se obtoženi in tudi poškodovani zaradi opitosti dogodka sploh spominjata. Oškodovanec je na sodišču pričal, da je storilcu oprostil, ta mu je izplačal tudi odškodnino, danes prijateljujeta naprej. Sodnica Marjana Topolovec Dolinšek je Mavharju iz - rekla triletno zaporno kazen. Pri določitvi višine kazni je upoštevala tudi omilitvene okoliščine primera. Tudi to, da je Mavhar oškodovancu izplačal odškodnino. Ka- znivo dejanje je storil ob bistveno zmanjšani prištevnosti oziroma zmožnosti razumevanja svojega dejanja. Mavhar še danes trdi, da prijatelja ni želel ubiti. Toda oteževalna okoliščina je bila visoka stopnja alkoholiziranosti storilca v času dejanja. Sodba še ni pravnomočna. Je očeta v tragedijo pognala stiska? Preiskava okoliščin umora in samomora še ni končana Nekaj minut pred 20. uro v nedeljo je v Opera - tivnokomunikacijski cen-ter Celje poklical eden od najemnikov v sicer idilič- ni stanovanjski hišici v Gostinci nad Virštanjem. V njej je našel dve trupli: 50-letnega moškega in njegovega 13-letnega sina. Oba naj bi umrla že zgo - daj popolne. Oče naj bi po neuradnih podatkih roko nad sina dvignil zaradi težkih socialnih razmer, v katerih sta živela. To naj bi bilo razvidno tudi iz poslovilnega pisma, ki ga je pustil v hiši.Na policiji so glede po - datkov dokaj skopi, a kot pravijo, zgolj iz razloga, ker vseh informacij, predvsem o točnem vzroku očetovega početja, še vedno nimajo. Vso noč na ponedeljek so bili v Gostinci kriminalisti, dežurni tožilec in preisko - valna sodnica. Slednja čaka še rezultat sodne obdukcije, ki bi morda o okoliščinah umora odkrila še kakšno podrobnost. Mati je v tujini Šele v ponedeljek so uspeli navezati stik s 13-letnikovo materjo, ki naj bi bila po ne-katerih podatkih zdaj v Itali - ji. Od 50-letnika se je ločila že pred leti, nato je odšla od doma. Bila naj bi Moldavka. Ker naj bi bilo kar nekaj te- žav zaradi njenega bivanja v tujini, ko je sodišče odločalo o skrbništvu, so ga dodelili očetu. Ta naj bi za sina dobro skrbel, dokler se niso poja - vile finančne težave. Zaradi teh in tudi zaradi pomoči očetu pri vzgoji otroka na področju izobraževanja se je v reševanje zadev pred leti vključil tudi Center za soci-alno delo Šmarje pri Jelšah. Nekaj težav je bilo namreč tudi, ker oče ni sodeloval s šolo, ki bi jo moral sin obi-skovati. 13-letnik je bil otrok s po- sebnimi potrebami, zaradi česar so mu omogočili pre- šolanje v šolo s prilagojenim programom, kjer v zadnjem času težav ni imel. Čeprav naj bi oče celo v poslovil - nem pismu zapisal, da mu država ni omogočila dodatne pomoči pri skrbi za otroka, to naj ne bi držalo. Vendar uradne ustanove zaradi varstva osebnih podatkov več podrobnosti ne morejo podati javno. Je pa več kot očitno jasno, da je bil oče v izjemni stiski. Šmarski cen- V travniškem požaru, ki je v petek zajel območje med Škalami pri Velenju in Hrastovcem, je nastalo za približno 25 tisoč evrov škode. Z ognjem se je mi- nuli petek popoldne več ur borilo skoraj 190 gasilcev. Med gašenjem se je zelo hudo poškodoval 41-letni gasilec iz Šoštanja, na ka-terega je padlo drevo in so ga morali s helikopterjem pripeljati na zdravljenje v UKC Maribor. Njegovo sta- nje je zdaj stabilno, čeprav je najprej kazalo, da je v smrtni nevarnosti. Kriminalisti so po preiska - vi okoliščin požara zaradi utemeljenega suma povzro- čitve splošne nevarnosti ova- dili 68-letnega povzročitelja, ki naj bi kuril odpadlo ve - jevje, pri čemer mu je ogenj ušel izpod nadzora. Zagore- lo naj bi namreč na travniku, nato se je ogenj zaradi vetra razširil v gozd strmega pobo - čja od Škal proti Hrastovcu. V popoldanskih in poznih petkovih večernih urah so zgoreli trije kvadratni kilo - Preiskujejo sum požiga V noči na nedeljo je zagorela brunarica Ribiškega kluba Žalec. Kot so sporočili iz kluba, so ogenj opazili okoliški krajani in obvestili gasilce ter policijo. Požar je popolnoma uničil brunarico, a tudi opremo, ki so jo ribiči imeli shranjeno v notranjosti. »Objekt ni priklopljen na električno omrežje niti ni imel akumulatorskega napajanja. Mobilni agregat je bil izklopljen od 12. ure v soboto. Sveč, oljenk ali petrolejk nismo uporabljali,« so ribiči zapisali v izjavi za javnost, s katero izražajo ogorčenje nad dogodkom. Na policiji so nam povedali, da obstaja utemeljen sum požiga, vendar še ugotavljajo, ali je šlo za namerno kaznivo dejanje ali za malomarnost. Storilca še niso izsledili. Več bo znano v prihodnjih dneh.Eden večjih požarov na Velenjskem Požar so gasili gasilci iz vseh prostovoljnih gasilskih društev iz tistega območja. Pri posredovanju je pomagal tudi helikopter Slovenske vojske. Foto: PGD Pesje metri gozdne površine. Rav - no v soboto je Uprava RS za zaščito in reševanje Sloveni- je razglasila tudi veliko po - žarno ogroženost naravnega okolja. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti je v naravnem okolju poleg tega, da je prepovedano po- žiganje in odmetavanje go- rečih ali drugih predmetov in snovi, ki lahko povzroči- jo požar, prepovedano tudi kurjenje. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in poli- cija bosta v času razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja izvajala tudi poostren nadzor. SŠolGasilo ga je 190 gasilcev – Policisti ovadili 68-letnikaKo smo se v ponedeljek ustavili pri hiši, kjer se je zgodila tragedija, je bilo v njej kar nekaj ljudi. Molče so pred novinarji zaprli vrata. »Tu se je zgodilo,« je dejal eden od moških zamolklo in vidno pretresen. Gostinca je hribovit kraj nad Virštanjem. Nekateri sosedje so se čudili, kako oče zmore voziti vsak dan sina tako daleč v Celje, kjer je obiskoval šolo s prilagojenim programom. Prevrnil se je s traktorjem V ponedeljek okoli poldneva se je v Ličenci pri Slo- venskih Konjicah zgodila huda prometna nesreča. 67-letni traktorist, ki se je umikal nasproti vozečemu vozilu, je zapeljal preblizu desnega roba vozišča in se prevrnil po hribu. V nesreči se je hudo poškodoval, zaradi česar se zdravi v celjski bolnišnici. 15 Št. 14, 6. april 2017 KRONIKA Celjski kriminalisti bodo zaradi povzro - čitve splošne nevarnosti ovadili moškega, čigar stanovanje je natančno pred tednom zagorelo v Iršičevi ulici v Celju. Moški naj bi po neuradnih podatkih v najemniškem stanovanju zaspal s prižgano cigareto, za- radi česar je zatlelo, nato se je požar raz- širil na celotno stanovanje. Dogodek se je zgodil v popoldanskih urah. V nevarnosti je bil ves blok, saj je ogenj po- škodoval več stanovanj, predvsem pa imajo skoraj vsi lastniki stanovanj zdaj težave zaradi odpravljanja posledic. Ogenj je v celoti uničil stanovanje in del fasade, tako da je nastala škoda za približno 61 tisoč evrov. Reševalci so morali pomagati trinajstim stanovalcem, ki so se nadihali dima in pri tem utrpeli laž- je poškodbe. Kazensko ovaden je 34-letnik, sicer najemnik v stanovanju. Tega so isti dan oskrbeli v celjski bolnišnici, od koder naj bi zvečer celo pobegnil, a so ga policisti izsledili. SŠol, foto: SHERPAPodrle varnostnika V enem od trgovskih središč na Mariborski cesti v Celju se je pred dnevi zgodila roparska tatvina. Dve ženski sta namreč v eni od trgovin ukradli očala, nakar ju je izsledil in dohitel varnostnik. V tem času sta za njim prišli še drugi dve storilki. Skupaj so se nato spra - vile nanj, ga podrle na tla, pri čemer je dobil lažje telesne poškodbe. Je pa na kraju uspel zadržati eno od storilk, ostale so zbežale. Policija naj bi jih že izsledila in ovadila. Je očeta v tragedijo pognala stiska? Preiskava okoliščin umora in samomora še ni končana ter je očeta in sina spremljal tudi v zadnjem času, a prijav, da bi se v družini dogajalo karkoli spornega, nikoli ni dobil. Niti iz šole niti iz so-seščine, kjer sta živela. Niso ju dobro poznali Po do zdaj znanih podat - kih je otrok umrl zaradi za- dušitve na nasilen način, oče je umrl zaradi samomora, prav tako zaradi zadušitve. Na kraju namreč niso našli nobenega orožja, na mizi v hiši naj bi oče pustil vse ključne dokumente in de - narnico. V ponedeljek zju-traj je bila zaradi tragedije šokirana vsa Slovenija. To je eden redkih umorov otroka, če ne edini v zadnjih dese - tletjih na našem območju. Sosedje pokojnih so bili v ponedeljek redkobesedni. Družine 50-letnika niso tako dobro poznali, oče naj bi se z otrokom kdaj pa kdaj sprehajal po naselju, vendar naj bi se držala bolj kot ne doma. V hiši, ki jo je pred de - setimi leti kupil v Gostinci, hriboviti vasici, je imel dva podnajemnika. »Vedno sem se spraševal, kako to, da se je preselil v te kraje, če pa ga nikoli nisem videl obde -lovati zemlje na vrtu ali vsaj nekje zunaj,« je dejal eden od sosedov. »Slišal sem, da je dober oče, le da teže skrbi za otroka s posebnimi potrebami ni zdržal. Vem, da ni nasprotoval temu, da bi nekdanja partnerka lahko z otrokom v stik stopila ka-darkoli. Kako pa so se slišali ali videli, mi ni znano,« nam je povedal eden od sosedov. Večina se jih v ponedeljek novinarskim kameram in fotoaparatom ni želela izpo-stavljati. Več kriminalistov in polici - stov na terenu še vedno zbi- ra informacije in vzpostavlja stik s sorodniki umrlih, ki bi morda lahko dali kakšno informacijo, ki bi bila ključ-nega pomena, da bi policija prišla do vzroka za tako tra- gično dejanje. Našli so tudi brata pokojnega 50-letnika. Kot pravijo na policiji, do zdaj nikoli niso obravnavali 50-letnika zaradi kakršne - gakoli nasilja. »Pred leti je policija sicer enkrat posredo - vala na tem naslovu, vendar suma kaznivega dejanja ni bilo,« je dejal vodja Sektorja kriminalistične policije Poli-cijske uprave Celje Damijan Turk. SIMONA ŠOLINIČ Zaradi požara so morali evakuirati več stanovalcev. Ognjeni zublji in dim so poškodovali več stanovanj. Lastniki posledice odpravljajo še danes.Ogenj in dim poškodovala več stanovanj Zaspal s prižgano cigaretoOvadba zaradi kabla V Medlogu je konec preteklega tedna delavec med opravljanjem gradbenih del z delovnim strojem poško - doval podzemni kabel transformatorske postaje. S tem je storil za približno tri tisoč evrov škode. Policija še zbira podatke o dogodku, najverjetneje pa bodo delavca policisti ovadili zaradi kaznivega dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja.Gostinca je hribovit kraj nad Virštanjem. Nekateri sosedje so se čudili, kako oče zmore voziti vsak dan sina tako daleč v Celje, kjer je obiskoval šolo s prilagojenim programom. V dneh po tragediji se je vas zavila v tišino. Redkokje je bilo mogoče opaziti mimoidočega.V avtu sta vozila droge Celjski kriminalisti bodo zaradi neupravičene proi- zvodnje in prodaje drog ovadili 30-letnega moškega z našega območja. Policisti so namreč pred dnevi v avto - mobilu pri nadzoru cestnega prometa našli in zasegli kokain in amfetamin. Med nadzorom so policisti v vozilu zaznali vonj po konoplji, zato so voznika in sopotnika pozvali, naj jim drogo izročita. Ker sta oba zatrjevala, da droge nimata pri sebi, so policisti opravili vizualni pregled vozila in konopljo tudi našli. Zaradi suma, da sta v sumljivi škatli v vozilu prevažala še večjo količino droge, se je v preiskavo vključil tudi policist vodnik službenega psa. Pes je nato v avtomobilu nakazal prisotnost prepoveda - nih drog, zaradi česar so jima vozilo zasegli in v njem našli še sto gramov kokaina in kilogram amefetamina. Oba osumljena so sprva pridržali, a sta že na prostosti. Zaradi prekupčevanja z drogo so ovadili le 30-letnega sopotnika. 16 Št. 14, 6. april 2017 AKTUALNA PONUDBA PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1. V soboto, 8. aprila, bodo na Zlatem griču v Slovenskih Konji- cah pripravili dan odprtih vrat. Ves dan bodo ponujali vodene oglede kleti. Posebej zanimiv bo ogled vinske kleti pod vodstvom enologa Saša Topolška, ki bo obiskovalce ob brezplačni vodeni pokušnji vin iz prestižne linije popeljal po razstavi, ki predstavlja 25 let delovanja Zla- tega griča. Pomemben del podjetja predsta- vlja tudi trgovina z agrotehničnim materialom, ki bo ta dan svojim kupcem ponudila popust in delovni čas podaljšala do 14. ure. Golf igri- šče bo ta dan ponujalo 50-odstotni popust za igranje v čudovitem oko- lju vinogradov. V trgovini bodo vsa buteljčna vina in penine na voljo s 25-odstotnim popustom Osrednja tema letošnjega do- godka bo poroka med vinogradi, saj želijo, da bi Zlati grič postal prepoznaven ne samo kot vinska, temveč tudi kot poročna destinaci- ja. Na poroki mora biti poskrbljeno za vse podrobnosti, ki zagotovijo, da dogodek ostane vsem udeležen- cem v trajnem spominu. Na dnevu odprtih vrat vam bodo omogočili, da pogledate v zakulisje takšnega dogodka. V degustacijski dvorani se bodo predstavili vsi, ki sodelujejo pri izvedbi poroke in demonstrirali ka-kšno podrobnost. Promocijsko besediloDan odprtih vrat Zlatega griča Celoten dogodek se bo odvijal ob veliko dobre glasbe, in to od 10. do 16. ure, za malico pa bo poskrbela gostilna Grič. Za več informacij o do- godku: www.zlati-gric.si ali na FB. Vljudno vabljeni! 17 Št. 14, 6. april 2017 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA MojeDelo.co m Kontroler – prodajalec m/ž (Ljubljana) Ste pravi za nas? Iščemo okrepitev za svoj tim in to na področju prodaje in tudi pripravljanja poslovnih po- ročil. Kontaktirali boste potencialne stranke in jim predstavljali naše sto - ritve. Skupaj z nami boste vzposta- vljali sisteme poročanja pri novih strankah in samostojno pripravljali poslovna poročila za njih. Buds, Pot sodarjev 31b, 1000 Ljubljana. Prija- ve zbiramo do 27. 4. 2017. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Telefonski prodajni agent m/ž (Celje) Ste naveličani dela na terenu? Je tudi vaš delavnik odvisen od volje strank? Morate tudi vi delati ob koncu tedna in praznikih? Želite končno delati v varnem in prijetnem delovnem okolju, kjer dobite vso podporo? Telemarketing, d. o. o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 2. 5. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji v livarni m/ž (Štore) Za svojega naročnika, uspešno slovensko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo ulitkov iz sive in nodularne litine, v Štorah iščemo delavca za delo v proizvodnji v li- varni m/ž. HSG Kariera, Vošnjako - va ulica 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.Prodajalec/ka (Celje) Opis vašega dela: svetovanje strankam in prodaja tekstilnih izdelkov, delo na blagajni, reše - vanje reklamacij, skrb za ureje - nost delovnega prostora. Ordislo, d. o. o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 4. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Referent prodaje m/ž (Celje) Pričakujemo končano najmanj V. stopnjo izobrazbe; vsaj 1 leto delovnih izkušenj, zaželeno na področju prodaje in dela s stran- kami; delo s produkti Microsoft; zaželen strokovni izpit iz uprav - nega postopka (če izbran kandidat strokovnega izpita nima, ga mora opraviti v 3 mesecih od dneva za- poslitve); zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika. Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prija - ve zbiramo do 8. 4. 2017. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. SAP-/ABAP-razvijalec (m/ž) (celotna Slovenija) Znanja, izkušnje in kvalifikaci- je: predhodna poglobljena znanja s področja ABAP-programiranja in SAP-modulov, poznavanje SAP - -sistemov, kot so FI/CO in RMCA, poznavanje ERP, ASAP, ABAP raz - hroščevalnik, SAP-script, DDIC … Garex, d. o. o., Špindlerjeva ulica 22, 2250 Ptuj. Prijave zbiramo do Pet napak, ki se jim pri prvi zaposlitvi raje izognite Prvi vtis je vreden več kot deset nasle - dnjih. In tega se verjetno tudi zavedate, ko se zvečer pred prvim delovnim dnem pri- pravljate doma in razmišljate, kaj morate nesti s seboj in kaj morate obleči, da boste izpadli primerno. Metuljčke imate v trebu- hu, tako kot ste jih čutili prvi dan osnovne šole. Mislite si: »Kaj, če zafrknem? Kaj, če rečem nekaj, kar drugim ne bo pogodu? S kom bom šel na kosilo?« Živčno stanje je popolnoma normalno. Vzemite si minuto in zadihajte. Super bo - ste! Kar vas mora skrbeti, je, ali boste nare-dili takšen prvi vtis, da vas bodo spoštovali tako nadrejeni kot sodelavci. Kako in čemu se morate izogniti, da ne boste pogoreli na celi črti že prvi dan? 1. Ne zamujajte. Vsaj prvih nekaj tednov se potrudite, da ne boste zamujali. V pot do službe vračunaj - te promet, morebitno gnečo na cesti, to, da boste morda pozabili, katero nadstropje in katera vrata so prava, da boste lahko vstopili na delovno mesto … Točnost je lepa čednost in za začetek je super ravno to, da vas bodo imeli za osebo, ki ne zamuja in ki rada pride pravočasno ter mirno in produktivno ureja prve jutranje delovne naloge. Ne dovolite si, da si vas že prvi teden zapomnijo po tem, da redno zamujate. Ni potrjeno, ali je to bolj odveč nadrejenemu ali sodelavcem … 2. Izogibajte se »navadnim« oblekam. Velikokrat boste v dvomih, kaj obleči, a če gre za vašo prvo zaposlitev in ne poznate dobro situacije v podjetju, sta strah in dvom še toliko bolj prisotna. Svetujemo vam, da se vsaj prvi te - den izogibate sproščenemu slogu oblačenja in pridete raje bolj formalno oblečeni. Verjetno si ne želite, da bi vas iz kadrovske službe poslali 29. 4. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Planer proizvodnje m/ž (Šmartno ob Paki) MPT, d. o. o., je družinsko pod- jetje z več kot 30-letno tradicijo. Glavno dejavnost podjetja predsta - vljata predelava in brizganje pla- stičnih mas. Proizvajajo predvsem tehnično visoko zahtevne izdelke velikih serij na tujem in domačem trgu. Pričakujejo osebo z energijo in željo po doseganju zastavljenih ciljev ter z željo po dodatnem izo- braževanju. Trgotur, d. o. o., Lju- bljanska cesta 13/b, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 16. 4. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec v klicnem centru m/ž (Slovenske Konjice) Vas ljudje poznajo kot odgovor - no, zelo komunikativno in dru - žabno osebo? Sta vaša pozitivna energija in vsakdanji nasmešek na obrazu tako nalezljiva, da ju za- znajo tudi na drugi strani telefona? Iščemo namreč vse, ki imate radi telefonske pogovore, ste pripra - vljeni sprejemati kompromise in s svojo vztrajnostjo znate »premikati gore«. AD Vita, d. o. o., Tovarniška cesta 7b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 15. 4. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Strateški vodja telemarketinga m/ž (Ljubljana in Slovenske Konjice) Rastemo. Se razvijamo. Hitro. Zato vabimo k sodelovanju stro- kovnjaka z izkušnjami na področju telemarketinga. Pridružite se uspe- šni, visoko motivirani in dinamični ekipi. AD Vita, d. o. o., Tovarniška cesta 7b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 10. 4. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec za komuniciranje s strokovno javnostjo m/ž (Slovenija) Delujemo na področju prodaje in marketinga v farmacevtiki. V eki - po vabimo strokovnega sodelavca (m/ž) za komuniciranje s strokov - no javnostjo, to je z zdravniki in farmacevti na območju celotne Slovenije. Aetas, d. o. o., Redelon- ghijeva ulica 28, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 4. 2017. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec I m/ž (Laško) Iščemo kandidate za delovno vzdrževalec I (m/ž). Od kandi - datov pričakujemo izobrazbo za strojnega tehnika ali elektroteh- nika in vsaj 1 leto delovnih izku- šenj. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbi-ramo do 15. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar m/ž (Laško) Iščemo kandidate za delovno mesto kuhar (m/ž). Od kandi - datov pričakujemo izobrazbo za gostinskega tehnika oziroma ku- harja in vsaj 1 leto delovnih izku - šenj. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbi-ramo do 15. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar m/ž (Laško) Iščemo kandidate za delovno mesto natakar (m/ž). Od kandi - datov pričakujemo izobrazbo za gostinskega tehnika oziroma nata- karja in vsaj 1 leto delovnih izku- šenj. Thermana, d. d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Prijave zbira-mo do 15. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar m/ž (Dobrna) Hotel Triglav na Dobrni je bil zgrajen že leta 1932, leta 2014 je bil v celoti obnovljen in je po mnogih letih ponovno odprl vrata. Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Prijave zbira - mo do 27. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varilec m/ž (Zreče) Opis del in nalog: poklicna šola strojne smeri, obvladovanje postopkov navarjanja in varjenja orodnih jekel s postopki MIG, MAG, elektro in TIG, delo v hru- pu, nočno delo, okulistični pre - gled. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 10. 4. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni razvijalec programskih rešitev (m/ž) (Celje) Pričakujemo vsaj VI. stopnjo iz - obrazbe računalništvo, elektroni - ka, elektrotehnika oziroma druge primerljive smeri, dobro znanje angleškega jezika – pisno in go- vorno, zaželene delovne izkušnje pri podobnih nalogah, izpit B-ka- tegorije. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 27. 4. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.NE PREZRITE Težave novincev na prvem delovnem mestu domov, ker niste primerno oblečeni, kajne? V prvem tednu boste opazovali sodelavce in si ustvarili sliko o tem, kaj v novem podjetju ce- nijo in kaj pričakujejo od zaposlenih. Superge odpadejo, prav tako kavbojke, a verjetno vaša omara premore pet različnih uradnih oblačil za prvih pet dni v sili. Ko opazite, da bodo zaloge počasi pošle, je mogoče čas za nakupovanje novih resnejših oblek. 3. Misliti pomeni nič vedeti. Sprašujte! Popolnoma logično je, da se v prvih tednih še lovite in da ne morete vedeti vsega, še posebej pa so vam španska vas nov sistem dela v podjetju in pravila, ki jih mo - rate upoštevati. Če boste spraševali, se boste izognili nepotrebnim napakam in posledič -no znižani samopodobi, saj bi morda dobili občutek, da ste nesposobni in manjvredni, za kar zagotovo ni čas pri uvajanju v novo službo. Če ne veste, kdo je primerna oseba za vaše vprašanje, vprašajte sodelavca v pisarni in ta vas bo napotil do pravega zaposlenega. Ver - jemite, da je vedno bolje, da dvome razčistite takoj na začetku, kot da neko banalno zade- vo rešujete čez leto, ko se bodo vsi sodelavci spraševali: »Kako je pa to reševal do zdaj?!« 4. Izogibajte se prekomerni uporabi telefona. Ali ste vedeli, da je ameriški Forbes opravil raziskavo in ugotovil, da uporaba telefonov in socialnih medijev v delovnem času ame-riško ekonomijo »udari« za 650 milijard do- larjev letno? Ne boste verjeli, ampak minuta na Facebooku, minuta na LinkedInu, minuta na Instagramu … hitro nanesejo kar nekaj neproduktivnih ur. Ameriške raziskave prav tako kažejo, da nove generacije zaposlenih porabijo ogro-mno časa na telefonih in socialnih omrež- jih, namesto da bi se osredotočile na delov - ne projekte in skrajne roke. Strokovnjaki novopečenim zaposlenim svetujejo, naj si mobitel nastavijo na »airplane mode« oziro - ma na »način letenja«, kar zmanjša možnost motilcev – od sporočil, zasebnih klicev, že-lje po pregledovanju socialnih omrežij … 5. Ne pošiljajte sporočil nadrejenim. Poskusite se izogibati pošiljanju sporočil in se navadite klicanja, čeprav se sliši skrajno nemoderno. Če vprašate starše, vam bodo povedali, da so v primeru, da so kdaj zamu- dili v službo, takoj poklicali v podjetje in to javili odgovorni osebi. V moderni dobi smo navajeni poslati kratko sporočilce: »Zamu- jam. Gneča.« To nikakor ne kaže, da osebo, ki ji pošiljate obvestilo, spoštujete. Na začetku bo težko in tega se morate zavedati. Že tako bo pred vami ogromno novih informacij, ki jih boste morali vsr - kati v spomin, zato menimo, da ni časa niti energije, da bi se ukvarjali še z nepo-trebnimi napakami. Zdaj, ko veste, katere so tiste najpogostejše, se jim raje izognite. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com 18 Št. 14, 6. april 2017 ŠPORT 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Mercator je tudi letos izvajal kampanjo Skočite v Mercator, podprite skakalce. Ob njenem zaključku je slovesno predal sredstva za podporo skakalnemu športu tako naši izbrani skakalni vrsti kot podmladku v skakalnih klubih. V akciji so sodelovali tudi potrošniki z nakupom iz- delkov Radi imamo domače. Od vsakega prodanega izdelka Radi imamo domače je Mercator 30 centov namenil v poseben sklad. Naši skakalni reprezentanci je Mercator podelil 89 tisoč evrov, šestim skakalnim klubom, ki so prejeli največ glasov kupcev, pa je razdelil skupaj 21 tisoč evrov in kombi Ford. Prvega mesta in novega kombija so se razveselili v Smučarskoskakalnem klubu Ilirija, kjer tradicijo smu- čarskih skokov negujejo že od leta 1970 dalje. Dru- gouvrščeni klub je Smučarskoskakalno društvo Stol Žirovnica, v katerem bodo sredstva namenili za novo zaletno stezo na 20-metrski skakalnici in za nove smuči. Tretjega mesta so se razveselili v Smučarskem društvu Vizore, ki je prejelo pet tisoč evrov denarne nagrade. Denarnih nagrad iz akcije Skočite v Mercator, podprite skakalce so se razveselili še Smučarsko društvo Za-brdje, Skakalni klub Predmeja-Otlica-Kovk in Nordijski smučarski klub Tržič. Radi imamo domače, navijamo za naše Mercator je akcijo za podporo skakalcem letos po- vezal z izdelki manjših lokalnih proizvajalcev, ki jih najdemo na policah Radi imamo domače. Lokalnih izdelkov pa ni dovolj le postaviti na police, kot tudi mladi skakalci ne začnejo kar v Planici. Potrebne so skrbne priprave, veliko dela, strokovne, celovite rešitve in/uni00A0… naša podpora. »S sloganom Radi imamo doma-če v Mercatorju ne promoviramo le manjših domačih proizvajalcev in njihovih izdelkov, ampak hkrati sporo- čamo, da imamo poseben odnos do našega lokalnega okolja, da cenimo pestrost domačih okusov, zaupamo domači ponudbi, občudujemo vrhunske dosežke in spodbujamo drug drugega,« pravijo v Mercatorju. Mer- catorjeva podpora našim orlom in skakalnim klubom je izjemnega pomena za razvoj smučarskega skakanja pri nas, saj brez dobrega podmladka tudi v športu ni prihodnosti. Promocijsko besedilo Mercator za prihodnost smučarjev skakalcev Nov veter za naše orleV prvi slovenski nogometni ligi so moštva odigrala tekme 27. kroga. Do konca sezone jih ostaja še devet. Velenjski Rudar je s tremi goli Johna Maryja in s po enim Stjepana Babića ter Dominika Glavine slavil osmo zmago, ko je s 5:1 zmagal na gostovanju pri Ra - domljah. Celjani so tokrat v domači Areni pred tristo gle- dalci z 1:1 remizirali proti Domžalam. Celje je na lestvici na pe - tem mestu. Za četrto Gorico zaostaja za dve točki. Rudar je sedmi. Vodilni Maribor ima pred Domžalami in Olimpijo 13 točk prednosti. V celjskem nogometnem klubu so izpeljali 14. redni zbor članov NK Celje. Skup - ščina kluba je bila tokrat prava burleska. V prvem delu so prisotni glasovali o spremembah pra-vil društva. Med temi je bila tudi točka, pri kateri se je glasovalo o novem upravnem odboru kluba, obenem tudi o razrešitvi dosedanje uprave na čelu s predsednikom Ste - vanom Đorđevićem. Devet jih je bilo proti sprejetju ta- kšnega sklepa, štirje za, med - tem ko sta se dva vzdržala. Pri članih prvega moštva se je več kot očitno videlo, da niso vedeli, o čem se glasuje oziro - ma kaj morajo narediti, zato niso glasovali. A kljub temu je bil sklep sprejet. Ob koncu je dosedanji predsednik Ste-van Đorđević od župana Bo- jana Šrota izvedel, da je bil skupaj z upravnim odborom prav ob tej točki, ko se ni toč-no vedelo, kaj se dogaja, raz- rešen. Đorđević je razumljivo pobesnel, saj so mu ljudje v klubu dobesedno nastavili past. Nedopustna poteza, ki bo zagotovo še dolgo časa dvigovala prah. Na skupščini celjskega kluba je bilo slišati tudi to, da vodstvo kluba ni doseglo novega dogovora s Cinkarno Celje, kar pomeni, da podje- tje v prihodnosti ne bo več finančno podpiralo kluba. Zagotovo velik, a pričakovan udarec za celjski klub, ki v zadnjem obdobju na žalost znova tava v temi.Izvoljen pa je bil nov upravni odbor, ki ga zdaj sestavljajo Aljoša Džum- hur, Izidor Krivec, Miloš Rovšnik ter ukrajinski dvo - jec Ihor Dedyshyn – An - drii Krupenko. O novem predsedniku bo na na-slednji skupščini odločal nov upravni odbor. V tem trenutku smo lahko torej nad dogajanjem v celjskem nogometnem prvoligašu zaskrbljeni. Vse več je ne - razumljivih potez. Po neu- radnih informacijah ukra - jinski vlagatelji v klub niso vložili niti evra. Čeprav je bilo pred časom v javnosti jasno rečeno, da se je to že zgodilo. MITJA KNEZ Foto: GrupA Velenjčani so se proti Radomljam razveselili osme letošnje zmage. Ob žogi je branilec velenjskega moštva David Kašnik.»Petarda« Velenjčanov V Celju tretji polčas Rešitelj Džinić Trener Domžal Simon Rožman je tekmo v Celju odigral z igralci, ki sicer v njegovem moštvu igrajo manj. Standardnim članom je ponudil malce počitka, saj imajo Domžale v tem obdo-bju natrpan ritem tekmova-nja. »Rezervisti« Domžal so bili v Celju na pragu zma - ge. Gostje so povedli v 56. minuti. Enajstmetrovko je uspešno realiziral nekdanji nogometaš Celja Ivan Firer. Gostitelji so srečno izena - čili v 91. minuti. Gostujočo mrežo je po pravi zmešnjavi pred golom zatresel Elvedin Džinić. Zaradi ugovarjanja sodniškim odločitvam je trener Celja Igor Jovičević moral na tribuno. Disciplin- ski sodnik Nogometne zve- ze Slovenije Roman Rogelj mu je prepovedal vodenje ekipe na naslednji tekmi. V nedeljo bo v Celju gostova - la Olimpija. Celjski klub bo moral v blagajno NZS zaradi štirih rumenih kartonov in protestov glavnega trenerja plačati še 300 evrov. Celjsko moštvo še naprej stremi k četrtemu mestu, ki je jasen cilj v letošnji sezoni. A boj za omenjeno mesto bo, kot kaže, v zadnjih devetih kro-gih izjemen. Zanj se potegu-jejo Gorica, Celje in Koper. Kaj se dogaja v Celju? Okrog celjskega nogome- tnega prvoligaša je v za - dnjem obdobju spet vedno več negativne energije. To - krat se je v lepem vreme- nu na glavni tribuni Arene zbralo le približno tristo gledalcev. Pestro pa je bilo dogajanje po srečanju. Do - besedno tretji polčas. Tudi tokrat predstavniki medijev nismo smeli posneti izjav z želenimi nogometaši doma- čega moštva, saj sta bila spet določena le dva, ki lahko po tekmi stopita pred novinarje. Ponorel je novinar nacional-ne televizije, ki je pri tiskov - nem predstavniku Nogome-tne zveze Slovenije Matjažu Krajniku takoj preveril, ali si klub sme dopustiti takšne poteze. Več kot pričakovano je bil odgovor, da ne. V Celju Izigrali predsednika Đorđevićasi torej služba za odnose z javnostjo dovoljuje posta - vljati svoja pravila in s tem širiti še več negativne ener - gije ter nespoštovanja. Po novinarski konferenci je bilo mogoče slišati, da številni v prihodnje celjskemu klubu v svojih poročilih po tekmah ne bodo več namenjali pro- stora. Pika na i je prišla pov - sem na koncu, ko je z nami ena od uslužbenk domačega kluba obračunala z žaljivimi besedami. In potem se lah - ko samo vprašamo: »Kaj se dogaja v celjskem klubu, ki je bil še nedolgo nazaj tako cenjen in vsem dostopen?« MITJA KNEZ Foto: GrupA Razrešen upravni odbor, v prihodnje brez Cinkarne Celje Še februarja je bil dosedanji predsednik NK Celje Stevan Đorđević (levo) ob ukrajinskem vlagatelju Ihorju Dedyshynu (v sredini) in županu Mestne Občine Celje Bojanu Šrotu nasmejan. Zagotovo se mu ni sanjalo, kaj se bo zgodilo dva meseca kasneje. 19 Št. 14, 6. april 2017 ŠPORT V polfinalu letošnje evrop- ske lige prvakinj so kegljav - ke Celja na Slovaškem s 7:1 izgubile z nemško Victorio iz Bamberga. S tem so ostale brez finala in boja za evrop- ski naslov. A brez medalje se v Celje niso vrnile. Varo- vanke trenerja Lada Gobca so slavile na tekmi za tretje mesto. Celjanke so v Podbrezovi prepričljivo opravile z Mlako z Reke. Bilo je 7:1. Lado Gobec, čestitke za novo medaljo. Kako je bilo na Slovaškem? Hvala za čestitke, zadovolj- ni smo. Že pred odhodom na Slovaško sem dejal, da naj bi se za tretje mesto potegovali mi in ekipa Mlake, kar se je tudi zgodilo. Mi smo s tretjim mesto zelo zadovoljni to je treba poudariti, saj je to lep dosežek. Že trinajstič smo bili na sklepnem turnirju in nikoli nismo ostali brez me-dalje. Polfinalni poraz proti Bambergu je bil visok, a re- zultat ni bil pravi pokazatelj dogajanja, mar ne? Res je. Na koncu je kaza- lo na gladko zmago naspro-tnic, a ni bilo tako. Po prvi skupini so vodile z 2:1, v zadnji skupini pa se je vse skupaj tako odvijalo, da je še trideset metov pred kon-cem kazalo na to, da bi lah-ko zmagali. Če bi vse naše Naj športniki občine Velenje V Velenju so minulo sredo podelili priznanja najboljšim športnikom minulega leta. V občini so prvi takšen naziv podelili že leta 1971. Športna zveza Velenje je na podlagi razpisa za izbor naj špor - tnika v letu 2016 prejela predloge klubov in društev, ki delujejo v mestni občini Velenje. Predloge je pregledala posebna komisija. Športnik minulega leta je postal Tim Kevin Ravnjak, član Kluba deskanja na snegu Deska Velenje, ki se je s svetovno konkuren - co pomeril na elitni tekmi X Games v norveškem Oslu in tam v disciplini snežni žleb osvojil 11. mesto. Športnica leta je postala Janja Garnbret, članica Šaleškega alpinističnega odseka, ki je na svetovnem prvenstvu v Parizu postala svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju. V svetovnem pokalu je večkrat stopila na najvišjo stopničko in sezono končala na prvem mestu v skupnem seštevku težavnostnega plezanja in prvim mestom v skupnem seštevku kombinacije. Ekipa leta so postali rokome-taši Gorenja Velenja, ki so v državnem prvenstvu kazali dobre predstave in sezono zaključili na drugem mestu. Naj športnik invalid je postal Franček Gorazd Tiršek, član Strelskega društva Mrož in stalen član slovenske reprezentan- ce v streljanju z zračno puško. Športnica invalidka je postala Maruša Golčer iz Plavalnega kluba Velenje, ki je na prvenstvu Slovenije za invalide v Radovljici osvojila 1. mesto na 50 m hrbtno in na 100 m hrbtno ter 2. mesto na 50 m prsno. EPNogometašice ostale brez naslova S povratno tekmo v Voličini se je zaključila letošnja sezona v ženski futsal ligi. Do prvega naslova je prišla ekipa Slovenskih goric, ki je tudi na povratnem srečanju premagala Celje. Bilo je 7:3, na prvi tekmi v Celju 5:3 v prid gostujočih nogometašic. Celjanke so kljub porazu na prvi tekmi še upale na preo- brat ter morebiten naslov državnih prvakinj. Na drugi tekmi so z golom Tjaše Špoljarič povedle v 11. minuti, ko je kazalo na to, da se lahko v Voličini zgodi marsikaj. Vendar se je potem tekma odvijala po željah gostiteljic, ki so preobrnile rezultat in povedle s 5:1. Zatem sta Gaja Srnec in Tamara Andrejčič zmanjšali zaostanek na 5:3, več pa zasedbi Uro - ša Ločnikarja ni uspelo. Kljub porazu so bile ob podelitvi medalj za drugo mesto zadovoljne, želja po prvem mestu pa bo ostala vse do prihodnje sezone. MITJA KNEZNA KRATKO Po Plaskanu Babić Velenje: Rokometni klub Gorenje iz Velenja je javnost presenetil z novico, da bo jutri predstavil novega trenerja članske ekipe, ki bo sicer moštvo prevzel po koncu letošnje sezone. Kot kaže, vodstvo kluba po izteku aktualne sezone ne bo več računalo na usluge dosedanjega trenerja Boruta Plaskana. Prvo ekipo Gorenja naj bi prevzel dosedanji selek - tor hrvaške reprezentance Željko Babić, s katerim je hrvaška rokometna zveza prekinila sodelovanje po porazu v tekmi za tretje mesto s Slovenijo na letošnjem svetovnem prvenstvu v Franciji. S klubom bo podpisal dvoletno pogodbo.V 3. krogu košarkarske lige za prvaka so bili uspe- šni košarkarji Zlatoroga in Rogaške. Laščani so v domačih Treh lilijah z 81:74 premagali favorizira- no Krko iz Novega mesta. Slatinčani so bili s 76:62 uspešni na gostovanju pri Hopsih na Polzeli. Rogaška je edina, ki je na treh tekmah dosegla tri zma- ge. Union Olimpija, Krka in Zlatorog so zabeležili po dve, medtem ko so Hopsi in Heli- os še brez zmage. Sinoči so Laščani gostili Union Olimpi-jo, Slatinčani so gostovali pri Krki, Polzelani pa pri Heliosu.Bolje pripravljeni Laški košarkarji so po pora - zu v uvodnem krogu lige za prvaka nanizali dve zmagi. Sprva so bili uspešni v Dom- žalah, potem še doma proti Krki. Predvsem obračun z No- vomeščani je jasno pokazal, da so varovanci trenerja Aleša Pipana bolje pripravljeni in so lahko obenem pred nadaljeva - njem sezone znova nekoliko bolj sproščeni. »Čestitam fan- tom za zmago, saj so resnično dali vse od sebe, da so si prii-grali to zmago. Za razliko od nekaterih tekem so v ključnih trenutkih pokazali veliko zre-losti in odigrali pametno. Lah - ko se veselimo te zmage, z njo smo si povrnili tisto, kar smo izgubili s porazom na uvodni tekmi proti Rogaški,« je po drugi zmagi dejal trener Aleš Pipan. V dresu Zlatoroga sta Igor Tratnik in Jan Špan do - segla po 23 točk. Brez težav Rogaška je na Polzeli do zmage prišla na dokaj lahek način, saj je vseskozi brez večjih težav nadzorovala srečanje. Slatinčani so ligo za prvaka pričakali dobro pripravljeni in maksimalno motivirani, kar kažejo iz tekmo v tekmo. Za Hopse je Dejan Ćup dosegel 15 točk, na drugi strani Darwin Davis 30. »Rogaška je po dveh zma - gah prišla na Polzelo povsem sproščena, na kar sem svoje igralce tudi opozarjal. V obrambi bi morali odigrati ostro in agresivno, vendar tega nismo storili. Rogaška je v prvem polčasu zadela skoraj vse. Današnjo tekmo smo izgubili v obrambi,« je po tretjem porazu na tretji tekmi dejal domači trener Boštjan Kuhar, gostujoči Da - mjan Novakovič je bil razu-mljivo povsem drugačne vo- lje. »Odigrali smo perfektno drugo četrtino, v kateri smo zadeli praktično vse mete in se že pred polčasom oddaljili na dvajset točk prednosti. V drugem delu smo imeli dve manjši krizi, vendar tekmo brez večjih težav pripeljali do nove zmage. Znova bi se rad zahvalil navijačem, ki so nas v zares velikem številu podpirali na gostovanju na Polzeli.« Podčetrtčani z vse manj možnostmi 3. krog so odigrala tudi moštva v ligi za obstanek. Tajfun je z 89:62 v domači dvorani premagal škofjelo-ški LTH. Šentjurčani imajo pred nadaljevanjem devet zmag in štiri poraze. Enak izkupiček kot Šenčur. Vodil- na Primorska ima dve zmagi več. Četrte so Terme Olimia, ki imajo jasen cilj, da se iz-ognejo izpadu v drugo ligo, za Šenčurjem in Tajfunom zaostajajo že za tri zmage, kar pomeni, da imajo vse manj možnosti za »prežive-tje«. Terme Olimia so tokrat pred domačimi gledalci vi - soko premagale Portorož s 100:57. Šentjurčani so sinoči gostovali v Šenčurju, Podče-trtčani pa v Škofji Loki. MITJA KNEZ Hokejisti Jesenic so tudi v drugi tekmi polfinala konč- nice državnega prvenstva premagali ECE Celje. Obra- čun v dvorani v mestnem parku v Celju se je končal z 8:2 v prid gostov. Za domače sta zadela Davor Rakanovič in Aljaž Ogrizek. Jesenice se bodo v finalu merile z Olim- pijo, medtem ko varovance trenerja Roka Rojška tako kot v prejšnji sezoni tudi letos v boju za tretje mesto čaka obračun s Slavijo. Le ena tekma bo zdaj od - ločala o končnem tretjem mestu, ki si ga v Celju zelo želijo. Obenem si zelo želijo, da bi na nedeljskem obraču- nu s Slavijo napolnili dvorano ter tako na najboljši možen način zaključili letošnjo sezo -no. Slavija je v lanski sezoni Celjane premagala v tekmi za končno tretje mesto, zato bo zdaj želja po uspehu še toliko večja. Gostje bodo v Celje pri- potovali s številnimi navijači. »Kot trenutno kaže, bo nedeljska tekma zelo dobro obiskana. Ker je to zadnja tekma sezone, smo se v klu- bu odločili, da bo vstop brez - plačen. Vabim vse naše navi - jače, da se nam pridružijo in nas podprejo. Želimo zma- gati, želimo si tretje mesto,« je dejal Vid Valenčak, pod-predsednik celjskega kluba. »Celjski klub je tretje mesto v državi nazadnje osvojil v se-zoni 1993/1994. Od igralcev oziroma strokovnega štaba sta ostala le zdajšnji trener Rok Rojšek, ki je takrat igral za celjski klub, in tudi vratar Robert Jeram, naša legenda. Sam sem takrat deloval kot zdravnik,« je malce po spo- minu pobrskal predsednik kluba Milan Rajtmajer. Po nedeljski tekmi, ki se bo začela ob 18. uri, bo HK ECE Celje vse misli usmeril k torkovi prijateljski tekmi reprezentanc Slovenije in Madžarske, ki jo bo gostilo prav Celje. To bo lepa prilo- žnost za vse ljubitelje hokeja in tudi ostale, da si pridejo pogledati tudi izbrano vrsto. Na tej tekmi bo dvorana brž - kone povsem polna, saj je v prodaji le še nekaj vstopnic. Bogat bo tudi spremljevalni program. Torkova tekma se bo začela ob 19. uri. MITJA KNEZKrka usahnila v Laškem V pričakovanju dveh spektaklovNovinarsko konferenco pred nedeljsko in torkovo tekmo je HK ECE Celje pripravil na ledeni ploskvi. Pohvale vredna poteza. Nekaj nevsakdanjega in zelo zanimivega.Celjanke s Slovaške z bronom zmagovalke te mete dobile, bi se lahko uvrstili v finale, a se ni izšlo. Končni rezul- tat kaže na gladko zmago, mi pa smo se morali potem osredotočiti na tekmo za tretje mesto. V tekmi za tretje mesto so vaše varovanke pokazale vso kakovost in zasluženo zmagale. Tekma za končno tretje me - sto je bila zelo zgodaj. Že ob osmi uri, kar je zelo neugoden čas za tekmovanje. Še treni - ramo ne tako zgodaj. Tekmo- valke so bile prepričljive in končni rezultat v primerjavi s polfinalno tekmo je bil za sto kegljev boljši, kar pomeni, da znajo odigrati še bolje in da so sposobne še več. Zmaga ni bila v nobenem trenutku vprašljiva. In kako naprej, kaj vas še čaka? Pred nami je državno pr - venstvo za posameznice, potem bomo misli usmerili le v intenzivne priprave na sve- tovno prvenstvo, ki nas čaka v maju. Med dvanajstimi repre - zentantkami pričakujem vsaj štiri članice celjskega kluba. Sredi junija bo sledil konec sezone. V tem trenutku smo po vseh napornih vožnjah in tekmah utrujeni. Potrebujemo počitek. MITJA KNEZ 20 Št. 14, 6. april 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 – 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od - stotnim popustom na Radiu Celju – izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naroč - niki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC 1 XXXX Št. 13, 30. marec 2017 V Hotelu Prebold dajemo v najem prostore za mini pivovarno Vse informacije na telefon 031 628 442 GSH, d. o. o., Graščinska cesta 9, 3312 Prebold Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Naš naročnik sta Kovis, d. o. o., in Kovis Livarna, d. o. o., ki proizvajata in tržita kakovostne, človeku in okolju prijazne ulitke iz nodularne in sive litine (delov zavornega sistema za železniška in cestna vozila). Za svojo proizvodnjo v Štorah iščeta večje število izkušenih: CNC-OPERATERJEV DELAVCEV V PROIZVODNJI (livarna) To delovno mesto je prava priložnost za vse, ki izpolnjujete naslednje pogoje: - imate izobrazbo strojno-kovinarske smeri, - imate delovne izkušnje pri delu na CNC-strojih oziroma v kovinski/metalurški proizvodnji, - ste tehnično naravnani, samostojni pri delu, natančni, delovni. Ponujamo vam takojšnjo zaposlitev za določen čas s poskusnim delom z možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve delovnega razmerja na nedoločen čas. Če ste pripravljeni sprejeti izziv, se prijavite. Podrobno predstavitev z življenjepisom pošljite na zaposlitev@trgotur.si ali na naslov Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3220 Velenje s pripisom »za Kovis«. Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli v osmih dneh od objave oglasa. Kot zunanja kadrovska služba za številna uspešna podjetja vam nudimo direktno zaposlitev v številnih uglednih podjetjih. Več o nas najdete na www.trgotur.si MOTORNA VOZILA PRODAM HYUNDAI accent 1,3, tehnični pregled 18. 10. 2017, odlično ohranjen, pro - dam po ugodni ceni. Telefon 031 837- 492. 683 KUPIM OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.  Š123 STROJI PRODAM KOSILNICO Bcs diesel, veliko, širina 127 cm, prvi lastnik, motor Lamborghini, v odličnem stanju, prodam. Telefon 031 866-924.  641 KOSILNICO Alpina in obračalnik Sip 220 prodam. Telefon 041 710-193.  362 NOVO dvodelno brano, enobrazdni plug za TV, plato – »kiblater« in frezo, 110 cm, prodam. Telefon 070 993-922.  680 KUPIM TRAKTOR, prikolico, mulčar, frezo, koso, motokultivator, priključke in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407- 130. 671POSEST PRODAM NA mirni, sončni lokaciji, 10 km iz Šentjur - ja prodam nedograjen bivalni vikend, približno 135 m², s sadovnjakom, z vrtom, nekaj gozda, voda, elektrika. Telefon 051 619-093 ali 041 736-147.  378 PISARNO v Celju, Razvojni center, velikost 30 m², ločene sanitarije, prodam za 13.900 EUR. Telefon 070 499-499.  605 TREMERJE pri Celju. Samostojno hišo, 90 m², 983 m² zemljišča, v objemu narave, letnik 1956, delno obnovljeno 2011, prevzem možen takoj, prodamo za 57.750 EUR. EI: E. Telefon 041 429-977; www.tanal.si, Tanal, d. o. o., Ljubljanska cesta 1, Domžale. n V BLIŽINI Celja ugodno prodam manjšo parcelo z manjšo bivalno stavbo. Tele-fon 041 255-280.  649 ENOSTANOVANJSKO moderno zasnovano dobro vzdrževano hišo na lepi, mirni lokaciji prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424.  667 STANOVANJSKI vikend s hišno številko, v Dramljah – Svetelka 20 a, velikost parcele 1.000 m², s 300 trsi in nekaj sadnega drevja, v vikendu se nahaja mestna voda, centralna na olje, elek - trika, parkirni prostor, prodam. Telefon (03) 5733-081, 041 815-087.  675ODDAM OGRAJEN vrt – zelenico oddam družini za preživljanje prostega časa. Telefon 031 610-387.  657 STANOVANJE ODDAM OPREMLJENO enosobno stanovanje od- dam v pritličju v Vojkovi ulici v Celju. Telefon (03) 5414-209 ali 041 213- 601. 669 DVOSOBNO stanovanje (pritličje) in sobo za eno osebo oddam. Telefon 041 650- 737. 672 OPREMA PRODAM OSEM novih plastičnih vrtnih stolov pro- dam za 20 EUR. Telefon 031 611-745.  663 HIŠO na Polani pri Jurkloštru prodam ali oddam. Hiša je opremljena, bivalne površine je 50 m². Pripadajoče zemlji- šče je v velikosti 700 m². Hiša je na lepi, sončni lokaciji, 80 m od glavne ceste. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041 413-368.  676AKUSTIKA PRODAM KLAVIRSKO harmoniko, 80-basno, ima 3 registre, malo rabljeno, kot novo, s kovčkom, prodam za 250 EUR. Telefon 070 263-987.  622 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk podarimo petelina. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščan- ci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03) 5471- 244.p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. nPRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hra- na in možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476.  568 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DVE telički, težki 200 kg, prodam. Telefon 041 922-486.  618 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, mesni tip, prodamo za 1,50 EUR/kg žive teže. Možna tudi dostava. Telefon 041 455-732.  639 PRAŠIČE, težke od 40 do 130 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 634-641. p DVE telički limuzin, eko reja, vajeni paše, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 520-588.  651 PRIPUŠČENO kozo prodam. Telefon 051 606-903.  653 DVE breji ovci prodam. Telefon 041 290- 091. 652 TRI telice simentalke, breje 6 mesecev, pašne, prodam. Telefon 041 577-067.  Š128 BIKA simentalca, težkega 300 kg, prodam za 770 EUR. Telefon 070 402-762.  656 TELICO simentalko, za nadaljnjo rejo, težko 600 kg, prodam. Telefon 070 882-415.  659400 kg težkega bika simentalca, za na- daljnjo rejo ali zakol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 582-1738, 031 330-859.  661 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, pro- dam. Telefon 041 797-052.  660 PAŠNO telico, rjave pasme, brejo sedem mesecev in pol, iz reje proste BVD, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348.  666 TELIČKI, težki 120 kg, vajeni električnega pastirja, mesni tip, eko reja, prodam. Telefon 031 426-389, 5774-639. 669 VEČ telet ls/čb, starih 10 dni, prodam. Telefon 031 703-799.  668 DVE pašni telici simentalki, težki približno 330 kg, prodam. Telefon 041 625- 304. 674 BIKA, težkega 470 kg, prodam. Telefon 041 763-755.  673 KUPIM PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. pDEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286.  Š150 VSE vrste jalovih krav nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p ČEBELE na pet ali sedem AŽ satih kupim. Telefon 070 796-656, Boris.  664 OSTALO PRODAM JARKICE pred nesnostjo, rjave, bele leghorn, susex, črne lahke in težke pasme, sive, grahaste, prodajamo vsak delovni dan na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. V prodaji vse vrste perutnin- ske krme in dnevno sveža jajca z rjavo in belo lupino. Telefon (03) 700-1446.  529 HRASTOVA drva, razžagana in razcepana, z dostavo, prodam po ugodni ceni. Te-lefon 040 211-346. p FIŽOLOVKE »prekle«, kostanjeve kole in orehe prodam. Telefon 070 744-487. p OPREMO za motor, jakno in hlače, iz ne- propustnega materiala, večja velikost 3 xl, ugodno prodam. Telefon 031 866-924.  641 ROMANE ugodno prodam. Telefon 040 412-452.  65420 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do-govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650-737. 2471KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele-fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591-992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461-158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840-282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. pKUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 21 Št. 14, 6. april 2017 MALI OGLASI / INFORMACIJE »Prišel sem s polnimi žepi in vse sem razdelil, vse sem dal in zdaj odhajam … Samo ljubezen in nič drugega!« (R. Tagore) ZAHVALA IVAN PETROVEC iz Prebolda Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje ter darova - ne sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi pV 76. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, ata, tast in brat Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Po težki in kratki bolezni nas je zapustil JOŽE JANČIČ iz Podgrada 31, Šentjur (1969 – 2017) V lepem pomladanskem dnevu smo se poslovili od dragega sodelavca in prijatelja ter ga pospre - mili na mnogo prerano zadnjo pot na šentjurskem pokopališču. Sodelavci Avtohiše Mlakar, Grobelno n Vse teče, teče in se stiša v tišino. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in tasta JOŽETA LORBEKA iz Dobriše vasi (25. 1. 1930 – 26. 3. 2017) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam s svojo pri- sotnostjo, stiskom roke in z izrečenimi sožalji v času slovesa stali ob strani. Iskrena hvala za darovane sveče, cvetje in sveto mašo. Hvala patru Ivanu Arzenšku za pogrebni obred, pev - cem skupine Eros, PGD Drešinja vas in PGD Petrovče – Dobriša vas, Zvezi borcev Petrovče, Klimi Celje, d. d. in pogrebnima službama Morana Žalec in JKP Žalec. Posebej se zahvaljujemo dr. Petru Strouhalu in patro - nažni sestri Idi Kolšek iz ZD Žalec. Žalujoči: žena Jožica, sin Jože z Valerijo, hči Tatjana, hči Polona z Igorjem, vnukinje Laura, Jana in Ana ter pravnuki David, Oto in Maja 658Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN Mineva pet let žalosti, kar nas je zapustila draga žena, mama, babi in tašča HEDVIKA KNEZ iz Malih Grahovš (14. 10. 1944 – 6. 4. 2012) Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni domači L 62 Poroke LaškoPoročila sta se: Tina BLA - TNIK iz Jagnjenice in Simon TOMEC iz Črnomlja.let, Martin KLEPEJ iz Laške-ga, 87 let. Šentjur pri CeljuUmrli so: Jože PLEMENI- TAŠ iz Krivice, 56 let, Pavla FENDRE iz Brezja ob Slomu, 94 let, Franc TOVORNIK iz Šentjanža nad Štorami, 69 let, Jože JANČIČ iz Podgra - da, 47 let. ŽalecUmrli so: Franc GOSTIN- ČAR iz Griž, 77 let, Srečko Feliks POLŠAK iz Hrastja, 85 let, Viktor DROLC iz Črnega Vrha, 85 let, Karolina CEN - CEN iz Griž, 89 let, Barbara BERIČNIK iz Spodnje Reči- ce, 84 let, Marija NOVAK z Vranskega, 71 let, Ljudmila JEVNIKAR iz Kaple, 95 let, Vladimir VERDEV iz Pongra- ca, 68 let. Mozirje Umrli so: Janez ČERČEK iz Solčave, 73 let, Mirko Ja- nez SILVESTER iz Nazarij, 91 let, Jozefa ŽUNTAR iz Zgor - njih Pobrežij, 83 let. Velenje Umrli so: Valerija JEVNI- ŠEK iz Velenja, 48 let, Stani- slav PLEŠNIK iz Šoštanja, 86 let, Rafael BATIČ iz Velenja, 77 let, Jožefa JELEN iz Vele- nja, 83 let, Jožefa CERJAK iz Velenja, 90 let.Smrti CeljeUmrli so: Justina VIZOVI- ŠEK iz Ložnice pri Žalcu, 89 let, Marija KOŽUH iz Celja, 74 let, Ljudmila KORUN iz Prebolda, 85 let, Dominik CI - GELŠEK st. iz Rožnega Vrha, 84 let, Andrej URBANCL iz Celja, 65 let, Hinko JORDAN iz Celja, 83 let, Aleš ŠEGA iz Celja, 55 let, Jožefa VIDMAR iz Celja, 78 let, Vera MAGO- LIČ iz Ljubljane, 91 let, Franc KELHAR iz Celja, 77 let, Zlat - ko KOLMAN iz Celja, 57 let. LaškoUmrla sta: Franc LAPOR - NIK iz Velikih Grahovš, 83 www.zav-sava.si Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo vsi. ZAHVALA 21. marca nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil dragi sin, brat, svak in stric IVAN BORNŠEK z Male Gore 3, Stranice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose - dom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala za podarjene sveče in svete maše. Hvala gospodu Dušanu Korošcu za ganljive besede slovesa, gospodu župniku Petru Leskovarju za mašo in pogrebni obred in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Zahvala podjetjema Seku in Alpeks ter pogrebnima službama Špes in Primožič za organizacijo pogreba. Ohranjajte ga v lepem spominu! Žalujoči: mama, sestra Jožica, svak Mirko, nečak Miha in ostalo sorodstvo 678 Življenje teče dalje, čeprav tebe več med nami ni, a v srcu ostala je praznina, ki nihče je ne nadomesti. V SPOMIN 6. aprila je minilo deset let, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata ANTON BELEJ iz Vezovja pri Kalobju Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu v spomin prižigate sveče. Vsi njegovi 684AKTIVNO ozvočenje Alto, 2 x 350 rms, sre- dnje visoki toni, 2 x 500 rms woofer, rabljeno dve sezoni, prodam. Telefon 031 866-924. 640 JAGENJČKE, vino jurka in žganje prodam. Telefon 051 350-286. 655 KRMNI krompir, luščeno koruzo in cisterne na paletah prodam. Telefon 041 663-137. 677SUHA bukova drva, okolica Šentjurja, prodam. Informacije po telefonu 041 318-144. 126 KLIP plošče, 50 × 50 cm, iz trpežnega PVC materiala, za polaganje v baldahinu ali za poti, ugodno prodam. Telefon 041 277-376. 679 ZAPOSLITEV IŠČEM delo: pomoč na kmetiji ali različna druga dela. Telefon 070 654-625. 617 ZAPOSLIMO monterja – serviserja klimat- skih naprav. Gastro klimatske naprave, d. o. o., telefon l 041 651-270; kli- ma@gastro-tn.si. n MLAJŠA upokojenka išče honorarno delo. Telefon 068 165-328. 643RAZNO IZVAJAMO posek in spravilo lesa ter odkup lesa na panju. Sima les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za central- no ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 616 22 Št. 14, 6. april 2017 KINO VELENJENAPOVEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE90.6 95.1 95.9 100.3 MHzKino CINEPLEXX Po slovensko s KatrcoTUJA LESTVICA 1. CHAINSMOKERS & COLDPLAY - SOMETHING JUST LIKE THIS (3) 2. CALVIN HARRIS FT. FRANK OCEAN & MIGOS – SLIDE (4) 3. RIHANNA - LOVE ON THE BRAIN (2) 4. STARGATE FEAT. P!NK & SIA – WATERFALL (3) 5. KYGO & SELENA GOMEZ - IT AIN’T ME (4) 6. MEGHAN TRAINOR - I’M A LADY (5) 7. LORDE - GREEN LIGHT (1) 8. LINKIN PARK - HEAVY (5) 9. JENNIFER HUDSON - REMEMBER ME (2) 10. AMY LEE - SPEAK TO ME (1) DOMAČA LESTVICA 1. RAIVEN – ZAŽARIM (4) 2. OMAR NABER - ON MY WAY (5) 3. BQL - HEART OF GOLD (4) 4. MANOUCHE - RANDEVU (1) 5. NIKA ZORJAN – FSE (5) 6. NUŠKA DRAŠČEK - FLOWER IN THE SNOW (2) 7. NIPKE & TRKAJ FEAT. ARTIFEX - VSI SMO NA ISTEM (3) 8. ŽIGA RUSTJA - RABIM SAMO TEBE (1) 9. SELL OUT - NI PANIKE (3) 10. LAMAI - PROTI VETRU (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TAKE THAT - GIANTS ELLE KING - WILD LOVE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ALYA - HALO MISTERMARSH - LUPINA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.20 vročih Radia Celje 1. Potep: Kdo te bo ljubil 2. Šok kvintet: So najlepše pesmi že napisane 3. Navihani muzikanti: Fontana Zeleno zlato 4. Topliška pomlad: Domov 5. Mladi godci: Pri pravih vratih ČETRTEK, 6. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodi- ji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij- ske novice, 14.10 Kalejdo- skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev – pono- vitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop – ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 7. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (sloven-ska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslu- šali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Re- gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Po- glejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljub- nega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Sloven- ske gorice) SOBOTA, 8. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija te- dna, 6.00 Novice in poro- čilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (sloven-ska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovi- tev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regij-ske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji te- dna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 9. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodi- ji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Milan Brglez, 11.15 Tedenski osir – pono- vitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Mur- ski val) PONEDELJEK, 10. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodi- ji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 No- vice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Re- gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Milan Brglez, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 11. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodi- ji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novi- ce, 12.15 Male živali, veli- ke ljubezni, 13.00 Kultur- ni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kro- nika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 12. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodi- ji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhaj- mo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mo- šnjička, 13.00 Kulturni mo- zaik, 13.20 Mali O – pošta, 13.30 Mali O – klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Pou- darjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko pla-tno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (sloven- ska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)Kulturne prireditve ČETRTEK, 6. 4. 16.00 Kulturni dom Štore Javni nastop dislociranega oddelka Glasbene šole Celje v občini Štore 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pojoči Smetkonjami gledališka predstava v izvedbi Miškinega gledališča 17.00 Osnovna šola Vojnik Pozdrav pomladi 19.00 Kulturni center Laško Sanjevečer plesa I. gimnazije v Celju 19.00 Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur Družinski nastop glasbene šole 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Godalni in simfonični orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec koncert 19.30 Glasbena šola Velenje Sozvočja tonov in harmonijkoncert orgelske in komorne glasbe 20.30 Max klub Velenje Žan Tetičkovič trio – Port of lifekoncert; Max klub jazz festival PETEK, 7. 4. 8.30 Kulturni dom Štore Gledališke vizijeregijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin celjske in dolenjske regije, Bele krajine in Posavja 19.00 Likovni salon Celje Sanela Jahićodprtje samostojne razstave 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje Jože Ciuha: Dolga pot odprtje slikarske razstaveSpored od 6. 4. do 12. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe pro- grama. Duh v školjki – akcijski, fanta- zijskičetrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek, sreda: 18.00, 20.10 petek, sobota: 18.00, 20.10, 22.35Duh v školjki – akcijski, fanta-zijski, 3Dod četrtka do torka:19.10, 21.20 sreda: 21.10 Hitri in drzni 8 – akcijski, kri-minalkasreda: 20.00Junak našega časa – baletnedelja: 17.00 Koliba – drama četrtek, petek, sobota, ponede-ljek, torek: 17.10, 20.00nedelja: 14.10, 20.15sreda: 17.10, 19.45 Kong: Otok lobanj – pustolo- vski, fantazijskiod čewtrtka do torka: 21.10 Lepotica in zver – fantazijski, muzikalčetrtek, petek, nedelja, ponede-ljek, torek, sreda: 16.10, 20.30sobota: 14.40, 16.10, 20.30 Lepotica in zver – fantazijski, muzikal, 3D četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 18.40sobota, nedelja: 13.40, 18.40 Logan: Wolverine – akcijski, fantazijskipetek, sobota: 22.20 Maša in Medved – animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.20sobota, nedelja: 14.50, 16.20Moj zmenek na slepo – kome- dija od četrtka do srede: 16.40, 20.40 Nepričakovano očka – komedi-ja, dramasobota, nedelja: 14.20Petdeset odtenkov teme – dra- ma, erotični od četrtka do srede: 18.10Power Rangers – akcijski, fan-tazijskiod četrtka do srede: 17.50 Sledi življenja – fantazijski, trilerod četrtka do srede: 20.50Smrkci: Skrita vas – animirani, sinh četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.30, 18.20 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.20Smrkci: Skrita vas – animirani, sinh, 3D četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 15.30, 17.20 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.20 Snežna kraljica 3: Ogenj in led – animirani, sinh.sobota, nedelja: 13.50Upokojitev v stilu – komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.50, 20.20 petek, sobota: 15.50, 18.50, 20.20, 22.15 Vrabček Richard – animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, to- rek, sreda: 16.00sobota, nedelja: 14.00, 16.00 ČETRTEK 19.00 Upokojitev v stilu – ko- medija PETEK 18.00 Upokojitev v stilu – ko- medija 20.00 Tiha strast – biografska dramaSOBOTA16.00 Smrkci: Skrita vas – ani- mirana komedija 18.00 Tiha strast – biografska drama 20.15 Upokojitev v stilu – ko- medijaNEDELJA 18.00 Upokojitev v stilu – ko- medija20.00 Tiha strast – biografska drama TOREK 19.00 Popolna blaženost – dra- maSREDA19.00 Popolna blaženost – dra- ma PETEK 18.00 Upokojitev v stilu – ko- medija 18.15 Roki gre v ring – animira- na komična avantura; sinh. 20.00 Duh v školjki – akcijski, fantazijski 22.00 Sledi življenja – triler, grozljivkaSOBOTA18.00 Mesečina – drama18.15 Roki gre v ring – animira- na komična avantura; sinh. 20.00 Upokojitev v stilu – ko- medija 20.15 Trgovski potnik – triler, drama 22.00 Duh v školjki – akcijski, fantazijski, 3DNEDELJA16.00 Smrkci: Skrita vas – ani- mirana komična avantura, sinh., 3D17.00 Roki gre v ring – animira- na komična avantura; sinh. 18.00 Sledi življenja – triler, grozljivka 19.00 Trgovski potnik – triler, drama20.00 Mesečina – dramaPONEDELJEK 18.00 Duh v školjki – akcijski, fantazijski, 3D 20.00 Tiha strast – biografska drama19.00 Galerija Nazarje Retrovizor odprtje razstave akademskega slikarja Tomaža Perka 19.30 Kulturni dom Bistrica ob Sotli Gospel pevski zbor Bee Geesuskoncert 19.30 Dom kulture Velenje Evgenpremiera gledališke predstave, KD Gledališče Velenje 20.00 Branibor club Celje Stand up večerbrezplačna doza smeha in pozitivne energije 20.00 AQ galerija Celje Sen slikeodprtje slikarske razstave Bena Artnaka 20.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Finale 22. festivala slovenska polka in valček SOBOTA, 8. 4. 10.00 Kinodvorana Kozje Balon velikannastop Andreja Rozmana Roze ob prazniku občine Kozje – zaključek Zmajčkovega abonmaja 16.00 in 19.00 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi območna revija odraslih pevskih zborov Šaleške doline 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Srečanje otroških tamburaških skupin in orkestrov 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Srečanje tamburašev in mandolistov Slovenije 20.00 Fbunker, podhod pri Vili Bianci Velenje Aphra Tesla Operating System 2017/ Anatomija Prostora Hrupaodprtje razstave 20.00 Večnamenska dvorana Frankolovo Moška copata komedija 21.00 Plesni forum Celje Vlado Kreslin & Mali bogovikoncert NEDELJA, 9. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje celjskijavno vodstvo po razstavi 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Alpska saga muzikal, Špas teater 18.00 Dom kulture Velenje Evgengledališka predstava KD Gledališče Velenje 18.00 Kulturni dom Vojnik Mešani komorni pevski zbor Društva upokojencev Vojnikkoncert PONEDELJEK, 10. 4. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Znameniti Teharčaniodprtje razstave Mateja Ocvirka ob prazniku Mestne občine Celje, nato predavanje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Celje za Celje odprtje občasne razstave grafi k na temo arhitekture in zgodovine Celja 23 Št. 14, 6. april 2017 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni- ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot AužnerNaročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med pro-izvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl LesjakNamestnica odg. ur.: Tatjana CvirnOblikovanje: Minja BajagičRačunalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja BaljaFotografija: SHERPA , GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.siE-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.siRADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana AvguštinčičNamestnik odg. ur.: Robert GorjancE-mail: radio@nt-rc.siE-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean ŠusterTajnica uredništva: Tea PodpečanLektorica: Tanja DrolecAGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 17.00 Glasbena šola Velenje Mladi ustvarjalci nastop učencev in dijakov Glasbene šole Velenje s predstavitvijo njihovih lastnih skladb 18.00 Glasbena šola Velenje Kitarski orkester Glasbene šole Velenje z gostikoncert 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Rokova modrina gledališka zgodba o Roku Petroviču, SMG Ljubljana; drama za ponedeljkov abonma in izven TOREK, 11. 4. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Promenada odprtje razstave ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan 18.00 Velenjski grad Novi arheološki paberki iz Šaleške dolinepredavanje Danijele Brišnik 19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Kitarski orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec in Musica Alegriakoncert; vstop prost19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Rokova modrina drama, SMG Ljubljana, za torkov abonma in izven SREDA, 12. 4. 11.00 in 18.00 Zgodovinski arhiv Celje Dekade: Osemdeseta@ Celje 1980–1989 brezplačno vodstvo po razstavi 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka trobila in tolkal: naši tekmovalci 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Odprtje razstave avtorskih umetniških stolov 19.00 Narodni dom Celje Klavirski obred igre 1.17: Poklon velikanomkoncert učencev in dijakov iz razreda asist. mag. Primoža Mavriča 19.00 Dvorana Krajevne skupnosti Aljažev hrib Recital: Celje v besedi in slikiv počastitev praznika Mestne občine Celje; izvajata Ljubiteljsko gledališče Teharje in pesnica, skladateljica in pevka Jana Kvas19.19 Mestna knjižnica Velenje V iskanju prave vrednosti predstavitev knjige Robija Zupana 19.30 Dom kulture Velenje Moški so z Marsa, ženske so z Venere komedija Špas teatra Ostale prireditve ČETRTEK, 6. 4. 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Rastimo s knjigo pravljična doživetja ob mednarodnem dnevu knjig za predšolske otroke in osnovnošolce od 1. do 2. razreda; tudi v petek, torek in sredo ob istem času 13.30 Mestna knjižnica Velenje Branje je potovanjebralni krožek bosta vodili Edita Prah Šincek in Andreja Kac 16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Zaprašeni hmelj srečanje knjižnično- bralnega kluba 17.00 Osrednja knjižnica Celje Koža – ogledalo zdravja predava plastični kirurg Matic Fabjan; vstop prost 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Stripburger v gibanju projekcija animiranega fi lma, ki je nastal na osnovi osmih stripov in pogovor z animatorjem Matejem Lavrenčičem; pogovor bo vodil Igor Prassel 19.00 Celjski dom Pomoč in izcelitve po duhovni potiinformativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Anksioznost, panični napadi in njihova psihoterapevtska obravnava v luči krščanske duhovnostipredavatelj: doc. dr. Janez Mlakar, teolog in klinični psiholog 19.19 Mestna knjižnica Velenje Kuba po Fidelovi smrtipotopisno predavanje Ervina Strmčnika PETEK, 7. 4. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Predstavitev poklica: vodovodar 9.00 do 14.00 Narodni dom Celje Dan zdravja: Strokovni posvet depresija skozi življenjska obdobja – prepoznavanje, obravnava in obvladovanje 17.00 Pri cerkvi v Bistrici ob Sotli Izdelovanje in postavljanje butare 17.00 Grad Podsreda Slavnostna seja občinskega sveta občine Kozjekulturni program in svečana podelitev občinskih priznanj18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga pogovor bo vodila Andreja Kac 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Severna Koreja potopisno predavanje Tine Pogorelčnik 19.00 Jernejev dom Vojnik Pirhi in pisanice – simbol življenjaodprtje razstave pirhov – pisanic, grafi k in velikonočnih voščilnic avtorjev Jelke in Jožeta Žlaus 19.30 Ljudska univerza Celje Spomladanska čajanka sproščen klepet ob skodelici čaja 19.30 Dvorec Novo Celje Kavarniški večer, GLD Aletheia 20.00 Branibor club Celje Stand up večer SOBOTA, 8. 4. 9.00 do 12.00 Krekov trg Dan zdravjaprireditev z zdravstveno, športno in kulturno vsebino 9.30 Dom sv. Jožefa Celje Delavnica izdelovanja butaricdelavnica je namenjena otrokom in družinam 10.00 Gasilski dom Drešinja vas Izdelava butar delavnica za otroke in starše 16.00 Pred gasilskim domom Kozje Pletenje butare velikanke 18.00 Dom kulture Velenje 12 odtenkov mladosti prireditev ob 12. obletnici bošnjaškega mladinskega kulturnega društva 19.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in razglasitvijo najboljših salamarjev in vinarjev NEDELJA, 9. 4. 8.45 Pri cerkvi sv. Miklavža v Polju ob Sotli Postavljanje butare 11.00 Citycenter Celje Na zelenjavnem vrtičku pravljica v otroškem parku Džungla PONEDELJEK, 10. 4. 16.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jezikunamenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Maruška Škoda 17.00 Knjižnica Vojnik Pravljična urica z ustvarjanjemnamenjena predšolskim otrokom in otrokom od 1. do 3. razreda 17.00 Mestna knjižnica Velenje Velikonočna ustvarjalna delavnica za otrokedelavnico bo vodila Admira Robin18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica pravljično-ustvarjalno-družabno delavnico bo vodila Darinka Bizjak TOREK, 11. 4. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Koža – ogledalo zdravjapredava dr. med. Slobodan Vujasinović 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jezikunamenjena otrokom starejšim od petih let; pripovedovala bo Romana Bonno 19.00 Celjski mladinski center K talibanom in piratompotopisno predavanje in predstavitev knjige avtorja Boštjana Šifrarja SREDA, 12. 4. 11.00 Celjski dom O nadzoru nevropatske bolečinepredava: Mateja Vouk, mag. farm. 16.00 Kozjanski park Podsreda Krašenje pirhovvelikonočna delavnica 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Knjižnica Dobrna Pravljične dogodivščine 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Velikonočna delavnica z Nado Mlinarevič 17.00 Mestna knjižnica Velenje Rega, rega, kvak! ura pravljic je namenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Okrog sveta do srca potopisno predavanje družine Grubar Dobrodelne prireditve SOBOTA, 8. 4. 9.00 do 12.00 Mestno središče Na zvezdi Pomladanska stojnica Linos kluba Celje Mozaik zbrana sredstva bodo namenjena za nakup vozila za prevoz donirane hrane, ki je namenjena socialno ogroženim družinam Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the da- mned, zvočna instalacija Ga-šperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del – fragmentacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do na- daljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: Osemdeseta@Celje 1980-1989; do preklicaGalerija sodobne umetnosti Celje: razstava Slovenski strip 2003–2016; do 7. 5. Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: razstava ume- tniške fotografi je Jureta Krava- nje; do 30. 4. Celjska kulturnica: fotograf- ska razstava Vanje Tajnšek; do 28. 4. Osrednja knjižnica Celje: razstava o delu in življenju Jo- hanna Gabriela Seidla; do 30. 4., razstava Literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev in srednješolcev v okviru Roševih dnevov; do 22. 4. Citycenter Celje: razstava Društva fotografov Svit; do 15. 4. Avla Splošne bolnišnice Ce- lje: razstava Svetovni dan mladih prostovoljcev in Svetovni dan zdravja; gradivo dijakov Srednje Zdravstvene šole Celje; do 30. 4. Galerija Volk Celje: prodaj- na razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 29. 4. Anina galerija Rogaška Sla- tina: razstava Umetniške pove- zave; do 8. 4. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: foto- grafska razstava Nikogaršnja ze- mlja avtorice Ines Krivec; do 3. 5. Galerija Velenje: razstava Zmaga Lenárdiča, »Don't think art! /Ne misli: Umetnost!«; do 8. 4. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo- vinska razstava, Od gotike do hi- storicizma po korakih (prilago-jeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje – Knežji dvorec Celeia – mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav- ca – življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šen- tjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjan- sko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na obmo- čju Žusma Muzej Laško: Laško – potova- nje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdravi- liški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdra- vstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pe- likana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Po- krajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti 24 Št. 14, 6. april 2017 ZANIMIVOSTI Foto: GrupAFOTO TEDNAIgrajva se pomlad!Laščani praznujejo letos pomembne obletnice. Med njimi sta 90-letnica mestnih pravic in 90-letnica odkritja edinstvenih marijagraških fresk. »S svojo zapleteno ikonografijo in prikrito simboliko zastavljajo pre-nekatero uganko, vredno odgovora,« poudarja Mari- na Bezgovšek, ki je v zavo-du Stik Laško med drugim strokovna delavka za podro - čje kulturne dediščine. Pisalo se je leto 1927, ko se je pod beležem cerkve na Marija Gradcu prikazal čudovit prizor. Umetnostni zgodovinar prof. dr. France Stele, ki je začetnik sloven- skega spomeniškega varstva, je bil navdušen. »Ob odkritju fresk je zapisal, da predsta-vljajo dogodek prve vrste za domačo umetnostno zgodo-vino, cerkev kot celoto pa je zaradi njih opredelil kot bi- ser slovenskega prostora,« je ponosna Bezgovškova. »Marijagraške freske pred- stavljajo zavidljivo celoto našega stenskega slikarstva in izjemen dosežek prve tre-tjine 16. stoletja. Nastale so v času, ko je zlata doba gotske- ga slikarstva že pojenjala,« je o njih povedal Aleš Stopar, kustos Pokrajinskega muzeja Celje. »Sistem poslikave je še gotski, vendar kompozicije in posamezne sodobno obleče- ne figure že kažejo renesanč - ni duh. To je mešanje dveh slogov, srednjeveškega, ki odhaja, in renesančnega, ki že napoveduje novo dobo,« je dodal Stopar. Stele ocenjuje marijagraške freske celo kot najpomembnejši renesančni spomenik na Slovenskem. Na njih so med drugim pred- stavljeni trije kralji, Mariji-na smrt, snemanje s križa, Adam in Eva … Pred propadom Danes si je težko zamisliti, da je tako imeniten kulturni spomenik pred nekaj desetle- tji skoraj propadel. Po odkri- tju je freske na Steletovo željo v spodnjem delu delno odkri - val rezbar Hohnjec iz Celja. Med drugo svetovno vojno je na vlaku tik pod marijagraško cerkvijo eksplodirala munici - ja, kar je streho cerkve sko - raj razkrilo. V prvih povojnih letih cerkva niso popravljali, zato je marijagraško več let zalivala deževnica. »Njene freske sem prvič vi- del leta 1961. Ob pogledu na- nje sem si mislil, da bo tisti, ki jih bo odkrival, nastradal,« se spominja Viktor Povše, aka - demski konservator specialist iz Celja. »Nato sem bil to rav - Freske, ki jim ni para Leto laških obletnic – Reševanje marijagraških fresk je bilo izjemen podvig no jaz,« se spominja časa, ko se je celjski zavod za spome- niško varstvo odločil za rešitev marijagraških fresk. »Vsakega dela se lotim z energijo, s pri- zadevnostjo in z natančnostjo in tako sem se lotil tudi tega,« se spominja Povše reševanja izjemnega kulturnega spo- menika. Začel je na steni in nadaljeval na stropu. »Delo je trajalo štiri sezone in je bilo avgusta 1968 končano. Dr. Stele me je tam večkrat obi - skal in spremljal moje delo,« se spominja Povše velikega konservatorskega podviga. Med njegovimi velikimi deli je tudi reševanje ogromne oltarne freske v celjski Mari - jini cerkvi, ki jo je močno po- škodovala eksplozija plinske bombe v sosednji stavbi, in kapele Žalostne Matere božje v današnji celjski stolnici. Ta je bila med drugo svetovno vojno poškodovana med za - vezniškim bombardiranjem. Znajo ceniti Laščani očitno znajo ceni- ti to, kar imajo po umetniški plati. »V Laškem smo se v tem jubilejnem letu pove- zali različni akterji, da bi z različnimi dogodki v širši javnosti okrepili zavest o po- menu marijagraške cerkve in njenih fresk,« omenja di-rektor Knjižnice Laško Ma- tej Jazbinšek. Ob 90-letnici marijagraških fresk se bo tako zvrstilo več dogodkov. Uvodni je bil konec marca, ko so številni udeleženci prisluhnili Povšetovemu predavanju o stanju fresk pred konserviranjem in po njihovem reševanju. Med zamakanjem se je namreč nanje naselila plesen, ki je z micelijem ločila vez med barvno plastjo in ometom. Vestnemu in natančnemu Povšetu, ki je na predava - nju med drugim predstavil nekdanje slikarske tehnike, je veliko težavo na srečo uspelo rešiti. Poleg Povšetovega pre - davanja načrtujejo Laščani med Dnevi evropske kultur - ne dediščine še razstavo o konserviranju marijagraških fresk in tematski koncert. BRANE JERANKO Marijagraške freske je uspel reši- ti Viktor Povše iz Celja.Sveti trije kralji in križanje po laško Rešen poslikan strešni obok marijagraške cerkve Št. 14 / Leto 72 / Celje, 6. april 2017 Foto: GrupANa 22. velikonočnem mitingu slavili plavalci domačega Neptuna str. 40 Zeleni zaklad na južnem robu mestaMladi za mlade: projekcija iluzij str. 30-31 str. 39 str. 45 Ste za kaj novega na vrtu? 26 Št. 14, 6. april 2017 INTERVJU Ciril Komotar je avtomobilski novinar že trinajst let. Veliko let se je izpopolnjeval na spletnem portalu Siol.net, zdaj svoje zna- nje vsakodnevno deli na YouTube kanalu Komotar minuta. Pohvali se lahko, da so videoposnetki v skoraj letu dobili več kot 1,2 milijona ogledov. Podajanje vsebine na svež način je njegova dobitna kombinacija. »Izredno vesel sem, da lahko delam to, kar me veseli. Ponosen sem, da lahko vsak dan izključno s telefonom posnamem vsebino, ki jo gledajo tisoči. Komatar minuta je logična posle- dica trinajstletnega srkanja vsebin s področja avtomobilizma, fotografi je, snemanj, monta- že. V teh nekaj minut prelijem vse znanje, ki sem ga vpijal. Vesel sem, da je ljudem všeč, ker to delam zanje. Veliko mi jih reče: ›Mene avtomobili ne zanimajo, a z veseljem pogle- dam Komotar minuto, ker to pokažeš na čisto drugačen način‹. Novinarski poklic dojemam iz čisto druge perspektive, iz novega medija.« Na mojo in sodelavčevo veliko željo – oba sva redna spremljevalca Cirilovega »vloga«, to je bloga z video vsebino – smo ga povabili, da se na dnevni poti Ljubljana–Maribor ustavi v knežjem mestu. Zadnji tedni so v znamenju avtomobil- skih salonov. S čim vas je najbolj presenetil letošnji v Ženevi? Kakšen poseben avtomobilistični presežek me res ni, so me pa dame. Prvič v novinarski karieri se mi je zgodilo, da pred Lamborgi-nijevimi avtomobili ni bilo lepotic, ki so bile V Sloveniji ima avto višji status kot drugod po Evropi Novinar Ciril Komotar meni, da avtomobili niso samo prevozno sredstvo znane po tem, da so bile izredno lepe. O tem so prvi dan govorili vsi novinarji. Ženevski salon ni prinesel »štrlečih« novosti. Mogoče je naslednje zanimivo za slovenski trg: Opel je pripeljal novo insignio, Ford novo fi esto, Toyota je pripeljala prenovljenega yarisa. Če je Ženeva v preteklosti ponudila kakšno res bombastično novost, je letos ni. Po enajstih letih smo imeli avtomobilski salon spet v Sloveniji. Zadnji pred leti je bil v Celju. Kaj to pomeni za Slovenijo? Na Celje imam lepe spomine, ker sem tam začenjal novinarsko pot na spletnem portalu Siol.net. Da se je avtomobilski salon vrnil v Slovenijo, je dober pokazatelj, da se stvari na našem trgu popravljajo. A je tudi res, da je to velik strošek za avtomobilske znamke, vendar ne vem, če bodo lahko vse unovčile ta strošek. A tudi na takšnih salonih gradi- jo svoj sloves. Slovenski trg ima še vedno majhno kupno moč, četudi se stvari popra-vljajo. Avtomobilski salon je bil letos dobro obiskan, ker si ljudje želijo biti v stiku z mo- dnimi smernicami. Ali bo organizatorjem uspelo zadržati letošnji draž, ne vem. Res pa je, da je salon avtomobilski praznik, ker menim, da avtomobili niso samo prevozno sredstvo, ampak so všteti v številne pore ži-vljenja Slovencev. V avtomobilski panogi je zaposlenih veliko ljudi. Volkswagen je kot kaže dobro gradil svo- jo zgodbo v Evropi, saj ga afera o izpuhih ogljikovega dioksida ni prizadela. Če samo pogledamo zadnje podatke o prodaja- nih avtomobilih, Volkswagen ostaja med najbolj prodajanimi. Afera ga je malce prizadela, a res ne veliko. Volkswagen nima ugleda samo v Sloveniji, ampak tudi drugje. S tem ne pod- piram tega, kar se je zgodilo, to je škandal, ki ga obsojam. A vedeti moramo, da je to znamka, ki dela zelo dobre avtomobile in s tehnološkimi novostmi poganja naprej vso avtomobilsko industrijo. Hyundai in Kia veliko gradita na znamki in v zadnjih letih se jima to po-zna tudi pri prodaji. Hyundai in Kia sta zelo uspešna, ker de- lata dobre avtomobile. Do dobre prodaje sta prišla s kakovostjo in z dobrim marke-tingom. Če je bil pred desetimi leti opazen razmah med korejskimi in evropskimi av- tomobili, je danes ta razlika zelo majhna. Logično je, da uspeh znamk raste. Clio ostaja od osamosvojitve Slovenije najbolje prodajan avto. Ker je to slovenski avto. Renault s cliom in meganom gradi zelo dobro zgodbo, ki je v Sloveniji še toliko močnejša zaradi Novega mesta. Zadnje clie že namreč delajo v Sloveni- ji. Čeprav avto tehnološko ne izstopa, recimo glede varnosti, je kot celoten paket vse tisto, kar si ljudje želijo. Poudarjam, da Slovenci nismo neumni in ne kupujemo avtomobilov samo zaradi navezanosti, a clio je odličen majhen avto. »Skupni imenovalec avtomobilov, ki jih prodajajo za milijon in več, so v teh časih ekstremna športnost, ekskluzivnost in prestiž. Prodajajo jih lahko, ker so na svetu ekstremni bogataši, ki jih kupijo tudi kot naložbe. Takšen avto bo čez 25 let stal 3 milijone.« 27 Št. 14, 6. april 2017 INTERVJU »Nič nenavadnega ni, če si avtomobilski novinar v Nemčiji kupi novega porscheja. V Sloveniji ne poznam novinarja, ki bi zaslužil dovolj, da bi si takšen avto lahko privoščil. Da moraš dati vsej enajst tisoč evrov za majhen avto s spodobno opremo, ni v redu, a to je realnost, s katero se ubada slovenski kupec.« znaš predstaviti množici, je velika težava. Te znamke lepo peljejo svojo zgodbo. To so dobri avtomobili, res je, da slabih avtomobilov sko- raj ni več. Mogoče kakšna znamka s Kitajske, ki ne skrbi za varnost. Če spremljamo cene avtomobilov skozi leta, so se opazno povišale. Za deset tisoč evrov je skoraj nemogoče dobiti avtomobil z osnovno opremo. Tako je. Za višje cene je kriva infl acija, a z leti so se nam povišale tudi plače. Avti so v Sloveniji v primerjavi z drugimi trgi še vedno cenejši. Tragedija je, da je naša kupna moč zelo majhna. Nič nenavadnega ni, če si avtomobil-ski novinar v Nemčiji kupi novega porscheja. V Sloveniji ne poznam novinarja, ki bi zaslužil dovolj, da bi si takšen avto lahko privoščil. Da moraš dati vsej enajst tisoč evrov za majhen avto s spodobno opremo, ni v redu, a to je re-alnost, s katero se ubada slovenski kupec.Je avto, ki ga izdelajo za Slovence, enak kot za Francoze?A s takšnim avtomobilom nimaš kaj po- četi v Sloveniji! Ni res. Slovenska cestna infrastruktura je res zelo pomanjkljiva, a če imaš dober športni avto in če želiš najti ovinke, jih boš našel. Če bom imel avto za milijon, bom našel cesto, na kateri bom užival brez slabe vesti. Težava je bolj, ali si ga lahko privoščim. S trditvijo, da športni av- tomobili v Slovenijo ne sodijo, se ne strinjam. A z dobrim športnim avtomobilom je treba vzgojiti tudi dobrega voznika. Dober športni avtomobil je kot dober fo- toaparat. Prepričan sem, da če dam nepo- znavalcu dober aparat v roke, ne bo naredil dobre fotografi je. Tako sem prepričan, da bo nekdo, ki ni vešč športne vožnje, vozil golfa GTI ali clia RS z 200 konjskimi močmi, veliko bolje, kot bi vozil avto s petkrat večjo močjo motorja. S samimi zmogljivostmi avtomobila se vozno znanje voznika ne izboljša. Mislim, da je manjši odstotek tistih, ki znajo takšen avto voziti od tistih, ki ga ne znajo. Zato pri-de pogosto do nesreč. Kakšni vozniki smo Slovenci? Smo res tako slabi? Kakšna je slovenska prometna kultura? Mislim, da je vedno boljša. Slovenija v av- tomobilskem smislu raste podobno kot njena razvojna pot. Z osamosvojitvijo smo začeli od- raščati in naenkrat smo imeli možnost kupiti vse avtomobile. Kot če daš otroku kup igrač in ob takšni izbiri kar malce »ponori«. Mi smo za Nemčijo in podobnimi državi kar nekaj deset let. Kultura slovenskih voznikov se počasi iz- boljšuje tudi zaradi izobraževanj. To ni samo obisk poligona varne vožnje, ampak je na splo- šno spoštovanje zakonov na cesti. Situacija ni alarmantna, to lahko potrdim, ker sem vsak dan na cesti. Povsod pa srečaš »idiote«. Stanje na cesti je tudi odraz stanja v družbi. Če smo vsi živčni v službah, kaj veliko drugačni ne moremo biti, ko sede-mo v avto. Absolutno. Stres v službi ne izgine, ko sedeš v avto. Čeprav je zame vožnja velika sprostitev. Ljudje bi morali stres pustiti izven avtomobila. Ni najbolje, če se ta nervoza kaže pri tempu oziroma agresivnem načinu vožnje. Kaj vse počnete v avtu in česa ne? Trudim se, da ne pišem SMS-sporočil. Priznam, da se trudim, da bi to navado po- polnoma izničil. Pogledovanje proti telefonu je enako nevarno, kot bi vozili pod vplivom alkohola. Naša pozornost ni več usmerjena na cesto. Izkoriščam glasovno izbiro v av- tomobilu. Ne vem, zakaj imajo ljudje avto za veliko denarja in držijo telefon pri ušesu. Kakšen status ima avto v slovenski kul- turi? Višji kot drugod. Verjamem, da je vsak, ki si avto kupi samo za vožnjo od točke a do točke b, prepričan, da je avto precenjen. Zame avtomobili niso precenjeni, saj od njih živim. Četudi ne bi bil novinar tega kova, bi mi avto veliko pomenil. Udobna limuzina ali športen avto lahko človeku dasta zelo veliko. Avto ni vreden toliko, kot je vsota njegovih delov. A težko se vrednotijo stvari, ki jih ne vidiš, am-pak jih samo čutiš. Mislila sem bolj na to, da imamo v Slo- veniji slabšo kupno moč kot na zahodu, a avti na naših cestah tega ne odražajo. Da, avti presegajo našo kupno moč. Želja po tem, da voziš znamko, je velika. Prepričan sem, da bo ta želja splahnela v naslednjih tri- desetih letih. To je del odraščanja. Ko sem bil »mulc«, sem nujno želel imeti Armanijev pulover in sem dal zanj tudi veliko denarja. Ko odraščaš in če nisi preveč materialističen tip človeka, se tvoje prednosti preusmerijo. Veliko igrata tudi manjvrednostni kompleksi in želja po postavljanju. To je neke vrste večna zgodba moški-ženske. Moški se, ko osvajamo, postavljamo pred ženskami. Nimamo kra- snega repa s peresi, da bi se pokazali z njim, imamo pa lep avto. A da poudarim, nočem obsojati. Nekomu, tako kot recimo meni, srce bije za športni avto. Uživam v vožnji z njim. Zato ne morem soditi. Zdi se mi, da če je bruto slovenska pov- prečna plača približno 1.500 evrov, avti na naših cestah krepko presegajo ta denarni limit. Lizing marsikaj reši. Če avta ne morem ku- piti danes, ga bom pač odplačeval sedem let. Vse za trenutek slave v nedeljo zjutraj pred sosedom. Včasih se sprašujem, kaj ljudje de- lajo, da si lahko privoščijo takšno »mrcino«. A kot sem rekel, soditi je nehvaležno. Zanimivo je tudi, da je na poti od Celja do Šentjurja toliko prodajalcev avtomobi- lov, da vedno znova pomislim, ali imajo vsi zaslužek … Ne morem biti kredibilen, ker tudi mene bega. Morate upoštevati, da je Celje z okolico prostor, kjer prodaja avtomobilov cveti. Vsi govorijo, da je v Celju denar. Tudi mene za-nima, kako lahko rastejo kot gobe po dežju. A zagotovo je matematika zadaj. Imate na voljo recimo dvajset tisoč evrov. Ali boste kupili nov avto ali rabljen? Dobro vprašanje. Nisem prepričan. Za dvajset tisoč evrov bi dobil že sorazmerno dober avto z velikim prtljažnikom in dobro opremo. Za petnajst tisoč evrov bi kupil ra-bljen avto, za dvajset tisoč bi kupil karavana z nekaj opreme. Ali vas s takšnimi vprašanji obsipavajo tudi kolegi? Na dan dobim precej sporočil, od katerih je polovica takšnih, kot ste mi ga zastavili: »Kakšen avto si naj kupim za določeno ceno?« Če nekdo hoče, da mu svetujem za nakup vozila, je, kot bi prišel k zdravniku in rekel: »Pozdravite me.« Zagotovo bi me vprašal ve- liko stvari, da bi lahko diagnosticiral bolezen. Tako moram tudi jaz pristopiti. Povedati mi morajo, kaj počnejo, kakšen je način življenja, ali imajo družino, koliko se bodo vozili. Ver-jetno me sprašujejo zato, ker sem dostopen, ker nisem pod vplivom določenih znamk, ker povem brez olepševanj. Veliko lažje se poisto- vetijo z mano, ki imam izkušnje z različnimi avtomobili, in se na podlagi tega lažje odlo-čijo. Če greš k prodajalcu, te vsak seveda želi prepričati v svojo smer. To je tudi namen avtomobilskih medijev, da ste neodvisni. Treba je ustvariti vsebino, povezano z av- tomobili, hkrati pa osveščati kupce, kaj je v redu in kaj ni. Trudim se biti popolnoma enako verodostojen, ko testiram kakšen maj- hen avto in športen avtomobil za nekaj deset tisoč evrov. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA»Kultura slovenskih voznikov se počasi izboljšuje tudi zaradi izobraževanj. Situacija ni alarmantna, to lahko potrdim, ker sem vsak dan na cesti. Povsod pa srečaš ›idiote‹.«Volkswagen, Renault in Škoda so tri bla- govne znamke, ki so že nekaj let najbolj prodajane v Sloveniji. Kako je v Evropi? V Evropi Renault kotira malo nižje, ker so kupne navade drugih trgov malo drugačne, v Franciji sta PSA-koncern in Renault pri vrhu, medtem ko se Volkswagnu uspe na vseh tr-gih prebiti blizu vrha, kar je logično. Znam- ke, ki ste jih omenili, so sposobne ponuditi za razmeroma spreje- mljiv denar veli- ko tehnologije in udobja. To znajo pod- preti tudi marketin- ško. Lah- ko imaš odličen produkt, a če ga ne Da in to trdim brez pomislekov. Avtomobilske znamke se druga- če prilagajajo različnim trgom, s svojim podznamkami. Renault je naredil Dacio, da bi jo prodajal v državah vzhodne Evrope in v Ro- muniji. Čisto po nesreči je avto postal hit tudi v ostali Evropi, ker je robusten in preprost. Ljudje potrebujejo tudi takšne avtomobile. To so avtomobili s slabšo plastiko, starejšo teh- nologijo. Da bi BMW naredil slabši avto za Slovenijo, se mu niti ne splača. Kupec presti- žnega ali običajnega avto- mobila dobi v Sloveniji enak avto, kot bi ga kupil recimo v Nemčiji ali Franciji. V Sloveniji najdražje avtomobile prodajajo za tristo tisoč evrov, kar je precej denarja. Kaj imajo avtomobili, ki so vredni dva milijona evrov? Skupni imenovalec avto- mobilov, ki jih prodajajo za milijon in več, so v teh ča- sih ekstremna športnost, ekskluzivnost in prestiž. Prodajajo jih lahko, ker so na svetu ekstremni bogataši, ki jih kupijo tudi kot naložbe. Takšen avto bo čez 25 let stal 3 milijone. To so butični primeri, to so avti, ki imajo 1.500 konjskih moči. Ko pelješ takšen avto, imaš občutek, da letiš. Vsa zgodba je v čustvih in konjih. Občinski praznik je vedno pri- ložnost za pogled nazaj, za obra- čun opravljenega dela. In pred - vsem za pogled naprej, za nove projektne izzive. To je bila rdeča nit našega prazničnega pogovora z županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom. Kako bi celovito ocenili leto od preteklega do novega občinskega praznika? Je bilo za Mestno obči - no Celje uspešno? Preteklo obdobje ocenjujem kot solidno, bila so že boljša, a tudi slab - ša. Predvsem smo več pričakovali od financiranja z evropskimi sred- stvi v tej finančni perspektivi. V tem času je bilo za razliko od prejšnjih let manj velikih projektov in več manjših, ki so tudi pomembni za kakovost življenja v mestu. Med ve - čjimi dosežki je zagotovo postavitev paviljona arheologije s turistično- informacijskim centrom v središču mesta. Upali smo, da bomo tudi že končali prenovo Muzejskega trga, a so se stvari zavlekle zaradi obsežnih arheoloških raziskav. Glede evropskega denarja se vendarle nekaj premika in sred- stva bodo na voljo. Na kolikšen znesek lahko računate in s ka - kšnimi projekti? Črpanje evropskih sredstev se zapleta predvsem na ravni držav - ne birokracije. Še najbolj je za črpanje pripravljeno področje t. i. CTN-mehanizmov (celostne traj- nostne naložbe). Teoretično lah - ko v MOC računamo na približno dvanajst milijonov evrov. Sredstva iz prvega poziva bomo namenili za obnovo starejših stanovanj in za nakup novih. Načrtujemo gra - dnjo šestih stavb s približno 166 stanovanji. Nekaj »CTN-denarja« bo šlo še za projekt Generator v stavbi nekdanjega Teka. Gre za podjetniški inkubator, co-working center in industrijsko-znanstveni park. Del denarja bo namenjenega še trajnostni mobilnosti, načrtuje- mo gradnjo Park&Ride sistema in gradnjo kolesarskih stez, sistem izposoje koles … Kdaj je mogoče pričakovati začetek gradnje protipoplavne - Predor za manj prometa skozi mesto Župan Bojan Šrot pred Narodnim domom, ki letos praznuje 120-letnico odprtja. »Med župani mestnih občin imam res najdaljši staž. Teh 19 let je kar hitro minilo, bila so razgibana leta in po moji oceni tudi dokaj uspešna. Celje je v tem času naredilo velike razvojne korake, to nam priznavajo predvsem tisti od drugod. Uspešno ali pa dobro smo izkoristili možnosti, ki so se ponujale v prejšnjih finančnih perspektivah za uresničevanje posameznih projektov s sofinanciranjem z evropskim denarjem. Izzivov za prihodnost je dovolj in resno razmišljam, da bom kandidiral vsaj še enkrat,« je Bojan Šroti odgovoril na naše vprašanje, ali morda že kaj pogleduje tudi proti volitvam prihodnje leto.Z županom Bojanom Šrotom ob prazniku Mestne občine Celje ga nasipa v Medlogu kot enega zadnjih v okviru obsežnih pro - tipoplavnih ukrepov v porečju Savinje? Z investitorjem, državo oziro- ma Arsom, ter projektanti smo se precej usklajevali, da bi bilo v prostoru narejene čim manj okolj - ske škode, da bi bili posegi čim manj radikalni, a še vedno učin- koviti. Upam, da bo javna razgrni - tev projekta še pred poletjem, kar ne bo prepozno. Pričakujem, da bo večina ukrepov na tem obmo- čju izvedena jeseni, po končani vegetaciji.Sanacija starih okoljskih bre- men je ključna za vse širokopo- teznejše razvojne načrte: to lahko opazimo tudi pri obnovi železni-ške proge Zidani Most–Celje … Kadar je investitor občina ali kdo drug iz Celja in okolice, ve, kaj je mogoče pričakovati na ob- močju gradnje. Pri tem projektu je investitorica država in očitno je, da je to problematiko spregledala. Stara ekološka bremena so težava, ki jo bomo reševali še dolga leta, če ne desetletja. Reševanje zahteva zelo veliko denarja, v tej finančni perspektivi pa za te projekte ni predviden. Država temu vprašanju ne namenja ustrezne pozornosti, razen da nas kdaj kaznuje. Mesto samo tega finančnega bremena ne zmore, čeprav smo že pri sanaci- ji onesnažene zemljine pri Stari cinkarni dokazali, da znamo in zmoremo in da imamo ustrezne tehnologije. Kar zadeva novo prometno ure - ditev v MOC, je lahko velik motiv za njeno uresničitev že to, da je Celje mesto, ki je v zadnjih me - secih imelo največ dni s prekora-čeno dopustno vrednostjo delcev PM 10 v Sloveniji …Med največje prometne težave Celja spada to, da nima ustrezne transportne ceste v smeri sever– jug, ves tranzit gre skozi naše staro mestno jedro. Z državno direkcijo za infrastrukturo se je občina zače - la pogovarjati o gradnji obvoznice. Zagovarjamo rešitev s tunelsko po - vezavo od Tehnopolisa do konca Skalne kleti, s prometom po levem bregu Savinje z novim mostom pri bivšem kamnolomu na koncu Po- lul. To bi lahko bila dobra in cenov - no sprejemljiva rešitev. ROBERT GORJANC Foto: GrupA 29 Št. 14, 6. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU Večina prejemnikov s področja kulture Celjske grbe bodo nagrajenci prejeli na slovesnosti 11. aprila v Narodnem domu Župan Bojan Šrot bo na osrednji prireditvi ob prazniku Mestne občine Celje 11. aprila v Narodnem domu po-delil zlati celjski grb, dva srebrna, tri bronaste in dva kristalna celjska grba. Osrednja knjižnica Celje bo pre- jela zlati celjski grb za sedemdeset let uspešnega delovanja na področju knjižničarstva v Celju, za spodbujanje bralne kulture in medgeneracijskega povezovanja. Dobitnika srebrnih celjskih grbov sta Ladislav Gobec za izjemno predanost pri razvijanju celjskega kegljaškega športa in mednarodne prepoznavnosti ter za delo z mladimi in Andreja Za- konjšek Krt za dosežke v operni ume-tnosti v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru. Bronaste celjske grbe bodo prejeli Društvo za glasbeno gledališče Slove- nije za produkcijo muzikala Veronika Deseniška in promocijo celjske ustvar- jalnosti, Milan Ninić za velik prispe- vek na področju humanitarnega dela in pomoč ljudem v stiski in Franc Meža za vztrajnost in odločnost pri premago- vanju ovir na uspešni podjetniški poti. Diplomanta Vaska Pejić in diplo- mant Leon Firšt bosta za odličnost v celotnem študijskem obdobju in za spodbudo prejela kristalna celjska grba. Pejićeva je diplomantka fakultete za lo- gistiko, Firšt je uspešno končal Akade-mijo za glasbo v Ljubljani. RG Foto: GrupA Zlati celjski grb bo letos prejela Osredja knjižnica Celje za sedemdsetletno uspešno delovanje. Na fotografiji zaposleni v knjižnici. 30 Št. 14, 6. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU 0A5A25A75A95A100A tek ob savinji_plakat_2017_print_s popravki 27. marec 2017 11:18:14Zeleni zaklad na južnem robu mesta Mestni gozd za Celje med največjimi pridobitvami po osamosvojitvi V času celjskega občin- skega praznika po dolgem zimskem spanju začne- jo zeleneti in cveteti tudi drevesa in drugo rastje, s čimer mestni gozd v Celju dobiva značilno kuliso. Po- mladno prebujanje še bolj kot sicer privablja v mestni gozd, ki ga v zadnjih letih obišče vedno več prebival- cev Celja in okolice, med drugim izvemo od mag. Roberta Hostnika, vodje celjske krajevne enote Za- voda za gozdove Slovenije. Urejen mestni gozd je nedvomno ena največjih pridobitev knežjega mesta v zadnjih letih, včasih po krivici prezrta ob pregledu dosežkov v razvoju Celja po osamosvojitvi. Morda tudi zato, ker se nam zdi nekaj samoumevnega, da lahko hodimo po urejenih goz-dnih poteh, se poučimo o drevesnih vrstah in drugih zanimivih pojavih v gozdu. Skrb za pljuča mesta A pot do današnjega sta- nja, ko lahko uživamo v čudoviti naravi ob južnem robu mesta, do katerega je od betonskih naselij le ne- kaj minut, ni plod naklju- čja. »Tradicija in kultura ure- janja mestnih gozdov, ki so namenjeni meščanom za oddih in sprostitev v narav-nem okolju, je v Celju dolga že več kot stoletje. Med leti 1885 in 1892 je takratna me- stna občina odkupila prve gozdove nad mestnim par- kom in v njih uredila spre- hajalne poti, opremljene s klopmi in paviljoni,« je po- vedal Robert Hostnik. Me- stni park in okoliški gozdovi so bili ustrezno vzdrževani do šestdesetih let prejšnjega stoletja, potem sta boljša mo- bilnost prebivalcev in indu-strializacija povzročili upad zanimanja za to območje in posledično opustitev redne- ga gospodarjenja. Nov razvojni ciklus v devetdesetih Ponovno prepoznavanje vloge gozdov kot dragoce- nega naravnega okolja v neposredni bližini mesta je pomenilo nov zagon za razvoj mestnega gozda v začetku devetdesetih let. Študija o stanju in pomenu gozdov v urbanem obmo- čju Celja in naraščajoča nasprotja med zasebnimi in javnimi interesi so spod-budili izdelavo dolgoročne strategije upravljanja z me-stnim gozdom. Projekt Mestni gozd Ce- lje je bil zasnovan leta 1996 na pobudo celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije. S ciljem, da bi bili ti gozdovi s pomočjo lokalne skupnosti ohranjeni in upra- vljani na način, ki zagotavlja trajnost delovanja njihovih ekoloških in socialnih funk-cij. Mestna občina Celje je vzpostavitev in razvoj mestnega gozda zastavila kot enega ključnih nara- vovarstvenih in ekoloških projektov, hkrati pa tudi kot pomemben socialno- -zdravstveni in rekreativni projekt za kakovost bivanja prebivalcev Celja. Strategi- ja, ki jo je leta 1996 sprejel mestni svet, je določila pet osnovnih usmeritev: zava- rovanje gozdov s pravnim aktom (občinskim odlo-kom), povečevanje javnih gozdnih površin z odkupo- vanjem zasebnih gozdov, razvoj rekreacijskih in izo- braževalnih možnosti, oza-veščanje prebivalcev mesta o pomenu urbanih gozdov in zagotovitev stalnega vira fi nanciranja za upravljanje in razvoj. Leto pozneje je mestni svet sprejel občinski odlok o mestnem gozdu, ki je bil prvi tovrstni prostorski akt v Sloveniji. Letos torej Celje obeležuje še en jubilej, to je dvajsetletnico uradnega, in sicer na pravni osnovi do- ločenega razvoja mestnega gozda. Gozd kot filter delcev v zraku »Žal se o gozdu v zadnjih letih vse preveč govori zgolj v povezavi z lesom in izvo- zom hlodovine v Avstrijo ter v zvezi z razmnoževanjem podlubnikov in s škodo, ki jo povzročajo, z žledolo- Mag. Robert Hostnik prav te dni sodeluje na mednarodni konferenci v Orvietu v Italiji, ki je največji strokovni dogodek na temo urbanih gozdov v zadnjem desetletju. »Pri razvoju mestnega gozda v preteklih dveh desetletjih gre za skupno delo s kolegi gozdarji iz celjske krajev- ne enote Zavoda za gozdove Slovenije. V zadnjih letih je pri tem še posebno dejaven kolega Boštjan Hren. Kot revirni gozdar in izobražen gozdni pedagog pokriva predvsem področje dela s šolami in vrtci in vodi številne izobraževalne dejavnosti, kot so sprehodi, ekskurzije in nara- voslovni dnevi v Mestnem gozdu Celje,« je poudaril naš sogovornik. 31 Št. 14, 6. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU Z VAMI ŽE OD LETA 1990 SVETUJEMO, IZDELUJEMO IN MONTIRAMO: - Stanovanjsko opremo - Stopnišča- Opremo poslovnih prostorov- Izdelke iz max plošč in kerroka- Stavbno pohištvo *NOVO: Energijsko učinkovita okna – - Možnost pridobitve subvencije Eko sklada mom … Ostale namemb- nost gozda, ki so morda še pomembnejše, kot so na pri- mer rekreacija, naravoslovno izobraževanje, ekologija, so preveč v ozadju,« je opozoril Hostnik. Pri tem je še posebej pou- daril protierozijsko vlogo – gozdna tla delujejo kot neke vrste spužva, ki pri večjih nalivih sprejme veliko vode in jo potem počasi spušča v pokrajino. Brez gozda bi bile težave ob nalivih še mnogo hujše. Celje ima velike težave s prašnimi delci PM 10 (največ prekoračitev mejnih vredno- sti v minuli jeseni in zimi je bilo prav v Celju) in prome- tno je zelo obremenjeno me- sto. »Kakšne bi bile razmere, če Celje ne bi imelo tako raz- širjenega mestnega gozda?« sem na poti proti Drevesni hiši vprašal sogovornika. »Zagotovo bi bile težave še večje brez takšnega gozda in mestnih dreves. Gozd, ki je tako blizu mestu, deluje kot fi lter teh zračnih delcev. Drevesa s svojo ogromno površino listov prestrezajo trdne delce oziroma omogo- čajo, da ›sedejo‹ nanje. Dež sicer te trdne delce spere. Vloga gozda pri zmanjševa-nju onesnaževanja je velika in je tako tudi opredeljena v Zakonu o gozdovih.« A ob tem je Robert Hostnik tudi poudaril, da to ne pome- ni, da lahko gozd reši težave s trdnimi delci. Lahko jih samo ublaži. ROBERT GORJANC Foto: GrupAGozdni prostor nudi prebivalcem mesta naravno okolje za rekreacijo v neposredni bližini njihovih bivališč. Mir in posebna mikroklima v gozdu pozitivno vplivata na človekovo fizično in psihično počutje. S svojim ravnotež-jem in stabilnostjo gozd lahko blagodejno vpliva na notranje, duhovno stanje človeka, mu vrača mir in daje navdih. Mestni gozd je bil sicer z izobraževalnimi tablami opremljen v okviru evropskega projekta Green4Grey. S svojo prisotnostjo v bližini mesta gozd zmanjšuje škodljive in nadležne vplive emisij, zlasti hrupa, prahu, aerosolov plinov in žarčenja. Gozd to vlogo opravlja v omejenem obsegu saj mu prevelike koncentracije škodljivih snovi zmanjšujejo vitalnost in ogrožajo njegovo zdravstveno stanje. Arhitekturna poslastica: Drevesna hiša je nekakšna »jagoda na torti« me- stnega gozda. Je unikat za slovenske razmere, ko gre za urbane gozdove, zato privablja strokovnjake in ogleda željne iz vse Slovenije in tudi tujine. 32 Št. 14, 6. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Ob občinskem prazniku Mestne občine Celje vsem občankam in občanom iskreno čestitamo!32 Št. 14, 7. april 2016 NA PRAZNIČNEM OBISKU Kdo bo prejel letošnje celjske grbe? Naziv častni meščan Rudi Čajavec Za življenjsko delo v medi- cini dela, prometa in športa, prispevek k izobraževanju mnogih generacij zdravni- kov specializantov ter za dolgoletno delo kot klubski in reprezentančni zdravnik.Zlati celjski grb I. osnovna šola Celje Za 140-letno predanost vzgoji in izobraževanju številnih generacij in vključenost v širše družbeno okolje.Tone Goršič Za pomemben prispevek k razvoju celjskega roko- meta in širjenje njegove prepoznavnosti v Sloveniji.Foto: GREGOR KATIČ Srebrni celjski grb Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije Za 400-letno delovanje kapucinskega reda, širjenje samostanske dejavnosti in nenehno prizadevanje za du-hovno rast prebivalcev župnije. 33 Št. 14, 6. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Obveščamo vas, da je izšel Javni razpis za izbor uporabnikov programa socialnih in zdravstvenih kolonij v Celjskem domu v Baški (otok Krk, Hrvaška). Program v celoti ali delno so/f_i nancirata Mestna občina Celje in ZZZS. Program bo izveden v Celjskem domu v Baški (otok Krk, Hrva- ška) v času med 30. junijem in 29. avgustom 2017. Čas trajanja posamezne kolonije je 10 dni. Posamezne socialne in zdravstvene kolonije bodo predvidoma v naslednjih terminih:Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za vzgojno-pedagoško osebje v Baški, morajo zadostiti naslednjim kriterijem: - polnoletnost, - zaželena izobrazba pedagoške smeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oz. absolventi), - izkušnje z delom z otroki, - organizacijske in animacijske sposobnosti. Kandidati morajo izpolniti prijavni obrazec, ki je objavljen na spletni strani www.celeia.si in priložiti naslednjo dokumentacijo: - program animacijskih in drugih vsebin, - splošne osebne podatke (kopija osebnega dokumenta),- dokazila o izobrazbi (potrdilo o vpisu),- opis dosedanjih izkušenj na področju dela z otroki (navedite reference), - dokazila o opravljenih dodatnih izobraževanj (vaditelj ali uči- telj plavanja/uni00A0…). Vloge pošljite na naslov:CELEIA, d. o. o., PE Celje Kosovelova ulica 143000 Celje ROK ZA ODDAJO VLOG: 5./uni00A06./uni00A02017Vsi kandidati bodo o izboru obveščeni po elektronski pošti. Informacije: 03 49 25 886, info@celeia.si, www.celeia.siSOCIALNA IN ZDRAVSTVENA KOLONIJA ZA PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE OTROKE IZ MESTNE OBČINE CELJE *Termin 19.–29./uni00A08./uni00A02017 bo organiziran takrat, ko bodo ob zadostnemu številu prijav zapolnjeni vsi predhodni termini. Na razpis se lahko prijavijo otroci oz. učenci, ki:- imajo stalno prebivališče v Mestni občini Celje, - predložijo veljavno odločbo CSD o otroškem dodatku za leto 2017 za določitev višine so/f_i nanciranja, - predložijo zdravnikovo potrdilo o zdravstveni indikaciji. PRIJAVNICE SO NA VOLJO - v svetovalni službi osnovne šole,- v šolskem dispanzerju Zdravstvenega doma Celje,a) 30. 6. – 10. 7. 2017 b) 10. 7. – 20. 7. 2017c) 20. 7. – 30. 7. 2017d) 30. 7. – 9. 8. 2017e) 9. 8. – 19. 8. 2017f) 19. 8. – 29. 8. 2017 * - v pisarni družbe Celeia, d. o. o., Kosovelova 14, 3000 Celje (I. OŠ Celje, 2. nadstropje), - na spletni strani Mestne občine Celje in družbe Celeia, d. o. o. ROK ZA ODDAJO VLOG Vlogo pošljite po pošti na naslov: Celeia, d. o. o, PE Celje, Koso- velova ulica 14, 3000 Celje, ali jo prinesite osebno na sedež družbe najkasneje do 16./uni00A05./uni00A02017. Pred odhodom na letovanje bo organiziran obvezni skupni sestanek otrok, staršev in spremljevalcev, kjer bodo podana vsa navodila za uspešno izvedbo letovanja otrok. Celotna razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani www.moc-celje.si in www.celeia.si Dodatne informacije: Celeia, d. o. o., PE Celje; tel.: 03 49 25 886, e-mail: info@celeia.si RAZPIS ZA PRIJAVO VZGOJITELJEV OTROK v programih socialne in zdravstvene kolonije karta šestmesečna • neomejen obisk fitnesa • skupinske vadbe • funkcionalna dvorana akcija od 10. do 24. aprila Poslikave Celja v raz- ličnih motivih na velikih plakatih so že stalnica pri obeleževanju občinskega praznika in še ena poseb- nost v slovenskem prosto- ru. Še poseben čar tega projekta, ki letos šteje že enaindvajseti rojstni dan, je, da ga pripravljajo mladi, učenci in dijaki celjskih šol. Tokrat so mladi za velike plakate, ki ustvarijo simpatič- no praznično kuliso mesta, upodabljali Narodni dom, ki letos praznuje častitljiv jubi- lej, 120-letnico obstoja. Načrt za stavbo v neorenesančnem slogu je pripravil češki arhi- tekt Jana Vladimir Hrasky, ki je zasnoval tudi stavbo SNG Opera in balet Ljubljana. Narodni dom še vedno velja za najlepšo zgradbo v Celju, ki je v minulih sto dvajse- tih letih doživela tudi nekaj preobrazb. Na zunaj najbolj radikalno v času nemške oku- pacije med drugo svetovno vojno, ko je bila osiromašena za večino svojih arhitekturnih čarov. Njegova gradnja v času hudih mednacionalnih trenj ob koncu 19. stoletja je spod-budila nemško skupnost, da je slovenski, ki si je zgradila tako imeniten »spomenik«, poskušala desetletje kasneje zadati protiudarec z Nemško hišo, stavbo v neogotskem slogu, ki je danes Celjski dom. RG Foto: GrupAJubilejnik v galeriji na prostem Narodni dom upodobljen na »jumbo« plakatih Osnutek panoja, za katerega so Narodni dom upodobili učenci Osnovne šole Lava. novice iz 33 občinV Novem tedniku 34 Št. 14, 6. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU Ljudska univerza Celje je odprla Ljudska univerza Celje je na Dobrni izvedla prvi tečaj računalniškega opismenjevanja odraslih leta 2009. Sledili so tečaji tujih jezikov, računalniško digitalno opismenjevanje, program usposabljanja za življenjsko uspešnost - Izzivi podeželja, študijski kr ožki itd. Zavod izvaja svojo dejavnost po načelih vseživljenjskega učenja, zagotavlja dostopnost izobraževanja pod enakimi pogoji za vse ljudi ter skrbi za strokovno in etično odgovornost predavateljev in drugih strokovnih delavcev. Tako je Svet zavoda LU Celje potrdil predlog, da se na Dobrni tudi formalno odpre Točka vseživljenjskega učenja. Slavnostna otvoritev je bila 14. marca 2017, udeležili pa so se je župan Dobrne, g. Martin Brecl, pooblaščenka župana za družbene dejavnosti, ga. Branka Gal, ravnatel j OŠ Dobrna, g. Marko Šteger, ter številni drugi krajani. Dobro sodelovanje z Dobrno, ki ima bogato kulturno in naravno dediščino, temelji na gostoljubnosti krajanov in kakovostnih izvajanjih aktivnosti, ki jih krajani potrebujejo za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc ter osebnostne rasti. Bistvo vseh programov pa je zagotovo druženje, aktivnost ljudi ter smeh in veselje. Na točki bo delovalo Društvo vseživljenjskega učenja Dobrna, v sklopu katerega bodo potekali različni programi, ki bodo za kra jane brezplačni. j j j p Točko vseživljenjskega učenja na Dobrni. 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 RASR, d. o. o., ne čaka samo na sredstva ra- zvoja regij (OP), ampak se vključuje v medna- rodno sodelovanje, kjer so že na voljo razpisi in sredstva za so/f_i nanciranje regijsko pomembnih projektov. Tako vam predstavljamo uspešno pri- javljen petletni projekt, ki se je začel letos. Razvojna agencija Savinjske regije, RASR, d. o. o., se je prejšnji konec tedna (30. in 31. marca) v Neaplju udeležila začetnega srečanja projekta Clean, ki ga so/f_i nancira program Interreg Europe. S projektom Clean – Čisto želijo vključene evropske regije pove- čati energetsko učinkovitost v stavbah z nadgra- dnjo inštrumentov nizkoogljične politike na osnovi aktivnejšega sodelovanja med javnimi organi, dr- žavljani, raziskovalnimi organizacijami in podjetji. Za poseben izziv so si partnerji projekta na prvem srečanju zastavili, da bodo z akcijskimi regijskimi načrti oziroma rezultat projekta na podlagi izmenja- ve izkušenj in dobrih praks za pristojna ministrstva pripravili uporabne inštrumente energetske učin- kovitosti vseh vrst stavb, ki bodo dali želen učinek z manjšimi /f_i nančnimi vložki. http://www.energymed.it/ http://www.interregeurope.eu/clean/ Za večjo energetsko učinkovitost V tem času je bil v Neaplju prav tako sejem Ener- gyMed, kjer so bili partnerji soudeleženi na dogod- ku Ukrepi in dobre prakse za promocijo energetske učinkovitosti v stavbah. Francesco Gagliardi, predse- dnik Agencije za energijo in varovanje okolja Neapelj (ANEA), gostiteljice začetnega srečanja partnerjev Clean in organizatorke sejma, je poudaril, da bo področje energetske učinkovitosti v prihodnje po-ganjalo gospodarstvo in ustvarjalo delovna mesta. Govorniki iz različnih sektorjev so predstavili dobre prakse energetske učinkovitosti stavb. Ob tem so poudarili, da enotne formule za energetsko učin- kovito stavbo ni zaradi različnih podnebnih razmer in naravnih danosti v evropskih regijah. Tako je na primer moralna obveza sredozemskih držav izkori- ščanje sončne energije. Prav tako je bila pomembna ugotovitev, da zasebni sektor nima ustrezne podpo- re za tehnološke izboljšave za energetsko učinkovi-tost. Zaradi pomembnosti nizkoogljične družbe se bodo morala ministrstva s svojimi ukrepi in spod- budami bolj vključevati v vsa področja v javnem in zasebnem sektorju. Izzivi nizkoogljične družbe v prihodnosti so zelene stavbe s skoraj nič vplivi na okolje, merjenje energetske porabe, tehnološke iz- boljšave za energetsko učinkovitost, optimizacija prevozov na primer z urejenimi logističnimi centri in lokalnim oskrbovanjem.Direktorica RASR Iva Zorenč 35 Št. 14, 6. april 2017 NA PRAZNIČNEM OBISKU 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure- Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi-ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017- Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017- Knjižna tržnica od 9. do 12. ure harry potter knjižni klub DAN ODPRTI H VRAT 13.APRI L 2017 Mariborska c esta 54, Celje posivit a.celje@gmail.com www .harr ypotter-bookcl ub.com 33 Št. 14, 7. april 2016 NA PRAZNIČNEM OBISKU 10 CELJE PRAZNUJE Št. 14, 9. april 2015 Leto hitro mine in nikoli nam v dvanajstih mesecih ne uspe narediti vsega, kar smo želimo. Enako velja za vodstvo Mestne občine Ce- lje (MOC). A so, sodeč po besedah župana Bojana Šrota in podžupanje Dar - je Turk, v zadnjem letu v knežjem mestu vendarle precej postorili. »Na veliko stvari smo lahko ponosni,« pravita. Na novinarski konferenci ob prihajajočem občinskem prazniku je podžupanja MOC Darja Turk predsta- vila najpomembnejše pro- jekte, ki jih je občina izve- dla v letu dni. V občini so izjemno veseli in ponosni, da jim je uspelo končati projekt prenove starega me - stnega jedra, ki se je začel v letu 2013. »Pri prenovi ni šlo le za zunanji moderni- zacijo, ampak smo sočasno uredili tudi vsa komunalna infrastruktura,« je poudari - la Turkova. Celoten projekt je bil vreden 7,6 milijona evrov, od tega je bilo 4,4 milijona evrov evropskega denarja. Leto 2014 si bodo zagoto- vo zapolnili tudi najmlajši, predvsem pa njihovi starši. Vrata je namreč odprl nov vrtec na Hudinji. Skupna vrednost investicije je bila ocenjena na 2,2 milijona evrov, od tega je občina pri- spevala milijon evrov, osta - la sredstva je pridobila na evropskem razpisu. Novih vrtčevskih prostorov so se razveselili tudi na Ljubečni. Za potrebe predšolske vzgo- je so uredili prostore v tam- kajšnji osnovni šoli, za kar je občina odštela približno 460 tisoč evrov. Bolj varni pred poplavami Izjemno pomemben pro- jekt, ki še ni končan in je za MOC izjemno pomemben, je gradnja protipoplavnih nasipov. Čeprav je naročnik in investitor projekta drža- va, se izvedba omenjenega projekta še kako tiče prav Celjank in Celjanov. Kot je povedala Turkova, naj bi se dela končala do poletja, že zdaj pa je knežje me - sto zaradi protipoplavnih ukrepov doživelo kar nekaj sprememb: »V Celju imamo novo Splavarsko brv, ki po-vezuje staro mestno jedro s parkom. Dokončno je ure- jeno tudi nabrežje Savinje, ob sprehajalni poti pa je postavljeno novo urbano SKLENI IN PRIHRANI. PRIPOROČAJ IN PRIdobI . 160 EUR do* www.as.si 080 11 10- Ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dve leti pridobite popust do 80 EUR za AS zavarovanja (avto, dom). Poleg tega boste upravičeni do brezplačnega zavarovanja prehodne oskrbe zaradi nezgode vse do 31. 3. 2018. - Če na podlagi vašega priporočila AS zavarovanja sklenejo tudi drugi, pridobite še vrednostno kartico za nakup pri izbranem trgovcu v znesku do 80 EUR. * Pogoji koriščenja ugodnosti so objavljeni na www.as.si.Od aprila do aprila pohištvo.« Končana so tudi dela ob Ložnici, medtem ko delavci še vedno urejajo rečne bregove ob Voglajni in Hudinji. Župan Bojan Šrot je pre- pričan, da je Celje danes poplavno bolj varno. »Še vedno nas bo skrbelo. Lo - kalni protipoplavni ukrepi, ki so že bili izvedeni, zago- tavljajo poplavno varnost stoletnih povratnih voda. Vedno lahko pridejo tudi dvesto-, tristoletne ali še hujše. Takrat bomo imeli katastrofalno stanje. Am- pak strokovnjaki pravijo, da Savinja leta 2007 ne bi poplavila, če bi bili ti ukrepi izvedeni že leta 1990. Vsaj ne v takšnem obsegu,« je povedal župan. Mladim prijazna občina MOC je lani kot peta slo- venska občina prejela certifi- kat Mladim prijazna občina, ki ga podeljuje Mladinski svet Ajdovščina v sodelova- nju s Skupnostjo občin Slo- venije in pod častnim pokro - viteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. Priznanje podeljujejo lokalnim sku- pnostim, ki jih strokovna ko - misija na podlagi prijave na poziv prepozna kot mladim prijazne, ker so v minulih le - tih uspešno izvajale ukrepe s področja lokalnih mladin-skih politik. MOC je v letu 2014 že spre - jela odlok o mladini, ki pred - videva pripravo in sprejem Na javnih površinah je občina naročila zasaditev 130 novih dreves in grmovnic, največ med blokovskimi naselji in v okolici vrtcev ter šol. »Nov drevored je bil zasajen tudi na južni strani mestnega pokopališča,« je povedala podžupanja Darja Turk in zatrdila, da se bodo aktivnosti za ozelenitev mesta nadaljevale tudi letos. Enako velja za projekt sofinanciranja obnov fasad v starem mestnem jedru, za kar je v tem letu namenjenih sto tisoč evrov.Pred časom so na enem od delovišč ob Hudinji dela usta - vili, saj naj bi izvajalec del, celjsko podjetje Nivo Eko, pri gradnji protipoplavnih nasipov uporabljal onesnaženo ze - mljino in jo celo prevažal na druga delovišča. Ministrstvo za okolje in prostor je kot naročnik projekta takoj naročilo dodatne analize zemljine. Rezultati za zdaj še niso znani.45 Št. 13, 28. februar 2013 GRADIMO Podjetje Matjaž kot generalni zastopnik znamke Hörmann za Slovenijo je prisotno na vseh področjih ponudbe vrat v Sloveniji, zelo širok spekter pa lahko ponudijo na področju garažnih in vhodnih vrat. S podjetjem Matjaž ste brez skrbi – s kreativnimi rešitvami, vrhunskimi izdelki in profesionalnimi storitvami zagotavlja najprijetnejše poglede na bivalne in poslovne objekte. Podjetje Matjaž vam lahko ponudi vse od svetovanja za najprimernejše rešitve, meritev pri vas doma, do kakovostne montaže in kar je za življenjsko dobo vrat še posebej pomembno – servis in vzdrževanje vrat. Za vas so v letošnjem letu pripravili ugodno akcijsko ponudbo in novosti. Obiščite jih na sejmu DOM v Ljubljani, hala A1, od 12. - 17. marca ali v njihovem razstavnem salonu v Petrovčah in Ljubljani! SERVIS IN VZDRŽEVANJE MONTAŽA IZMERE SVETOVANJESTORITEV od A do Ž:Matjaž d.o.o.|03/71 20 600 www.matjaz.si Gradnja je ena najstarej- ših človekovih dejavnosti, ki se skozi stoletja neprestano spreminja, dopolnjuje in prilagaja človekovim potre - bam in razvoju družbe. Najstarejši zapis o tej de - javnosti (gradbeništvu – ar - hitekturi) je v knjigi Deset knjig o arhitekturi zapisal rimski arhitekt Vitruvij (ži - vel je v prvem stoletju pr. n. št. v dobi Julija Cezarja in Avgusta), kjer pravi, da je vsaka stavba zasnovana na skladnosti in ravnotežju treh načel: trdnosti (firmi-tas), uporabnosti (utilitas) in lepote (venustas). Ta tri preprosta, temeljna načela dobre gradnje so najpogoste- je citirana, a so žal velikokrat premalo upoštevana. Razmah gradnje v socializmu V obdobju zadnjih 50 let je prihajalo do različnih spre- memb pri gradnji (stanovanj - skih) objektov. Čas socializma je zaznamoval velik razmah gradenj. Številna velika, dobro organizirana in opremljena gradbena podjetja so imela svoje projektivne biroje, obra - te za proizvodnjo gradbenih izdelkov in polizdelkov, raz- vijala so nove tehnologije, ki so temeljile na betonski oz. armiranobetonski gradnji. Veliko pozornosti so po-Gradnja nekoč in danes O spremembah pri materialu, kakovosti in načinu gradnje svečali detajlom, oblikova - nju konstrukcije in fasad. Bi - stveno manj pozornosti se je posvečalo energetski porabi zgradb. O okoljskih vidikih rabe fosilnih goriv takrat še niso razmišljali, zato objektov skoraj niso izolirali. Zgradbe so ogrevali z enocevnim ali dvocevnim centralnim radi- atorskim sistemom, energent je bil kurilno olje. Gradbeništvo in arhitektu - ra sta v tem obdobju zago - tovo doživela velik razcvet – preporod, ki je naplavil šte - vilne arhitekturno zanimive – ikonične objekte. Kakovost na račun zaslužka Obdobje zadnjih 20 let sta zaznamovala velik ekonom- ski in potrošniški porast, ki sta se žal drastično odslikala tudi v gradnji. Gradilo se je zelo veliko, neorganizirano, mimo urbanističnih zapo - vedi. Kakovost gradnje in uporaba materialov (zlasti v večstanovanjskih objek - tih) sta bila prepogosto za- nemarjena na račun manjše naložbe in večjega zaslužka. To obdobje je zaznamovalo tudi veliko novih materialov: velik razmah se je pojavil pri uporabi mavčno-kartonskih izdelkov (stene, stropovi …), PVC-stavbnem pohištvu in številnih drugih.Najpogostejši konstruk - cijski sistem v stanovanjski gradnji je bila v tem času še vedno nosilna AB-konstruk - cija z vmesnimi zidovi, graje - nimi iz opečnih ali betonskih zidakov – votlakov. Vmesne predelne stene so narejene tudi iz siporeksa (porobeto - na) ali montažne mavčno-kartonske. Fasadni ovoj je izoliran s približno 10 cm toplotne izolacije, prav tako so bivalna podstrešja dobro izolirana. V tem obdobju se kot energent najpogosteje uporablja plin. Radiatorsko ogrevanje se počasi opušča, večje steklene površine zah - tevajo konvektorsko gretje ali tudi danes bolj razširjeno talno ogrevanje. Neizbežen označevalec – »oslabševalec« obdobja je najbolj razširjena in najcenej- ša Demit fasada v pestrem ma - vričnem barvnem spektru. Novi modeli gradnje Kot kaže, se je največji pre - mik na področju gradnje v za - dnjem obdobju zgodil ravno z zavedanjem, da se obdobje zalog fosilnih goriv bliža kon- cu. Neskončno dvigovanje cen energentov ter vsesplo - šno pozivanje k ekološkim in trajnostno naravnanim aktiv - nostim na vseh področjih se je v gradbeništvu odrazilo v novem modelu gradnje, ki ga imenujemo trajnostna gra- dnja, objekte pa bioklimatske zgradbe. Bioklimatski model vključuje prilagajanje stav - be določenim vremenskim pogojem in ustvarjanje kar največjega bivalnega udobja s čim manjšo uporabo doda-tnih energetskih virov. Bioklimatskih zgradb je več vrst. V glavnem se razlikujejo glede na količino porabljene energije oz. proizvedene ener - gije ter glede na samo zasno - vo delovanja. Tako poznamo nizkoenergijske, pasivne, ničenergijske, energijsko sa- mozadostne hiše ter plusener - gijske ali aktivne hiše. Zahteven projekt Energetsko varčna gradnja je kompleksen, zahteven projekt, ki mora upoštevati veliko dejavnikov. Najprej je pomembna sama postavitev objekta v prostor, orientacija glede na optimalni izkoristek sončne energije. Tehnologija gradnje je lahko lesena, montažna, lahko je opečna ali iz poro - betona, zelo pomembna je debelina toplotne izolaci-je. Pomembna so pravilno vgrajena in dobro izolativ - na okna in vrata, vgradnja prezračevalnega sistema, izvedba zrakotesnih stikov gradbenih elementov …Večni problemi optimalne toplotne izolacije za zmanjša - nje toplotnih izgub, odpravo toplotnih mostov, zagotavlja-nje modularne gradnje, proti - potresni standardi in podobno so povezali izkušnje preteklo - sti in spoznanja sedanjosti v nove možnosti. Gradnja pa- sivne ali nizkoenergijske hiše, katere cilj je optimalna konč - na energetska učinkovitost, zahteva načrtovanje številnih vzporednih sistemov, ki zago- tavljajo uresničitev tega cilja. Izzivi za gradnjo danes in v prihodnosti so veliki. No -vogradnje bodo v prihodnje izključno nizkoenergijske (pasivnem …). Še več nalog v prihodnosti pa se zago - tovo nanaša na energetsko sanacijo velikega obstoječe-ga stavbnega fonda. Želimo energetske arhi-kulturne prenove, ki ne bodo pokva- rile osnovne arhitekture objekta, torej prenove, ki bo upoštevala zgoraj omenjena tri načela. TANJA BARLE, u.d.i.a. Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Krona so zadovoljni kupci Podjetje Seba je bilo ustanovljeno z zasebnim kapitalom kot družba z omejeno odgovor- nostjo leta 1990. Sedež ima na Lavi 9a v Celju, v stavbi, kjer je tudi trgovina. V trgovini je na voljo material za suho gradnjo mansard, stropov in sten. Kupcem nudijo mavčne plošče, izolacije, vijake, orodje, okrasne letvice, bandažirne in izravnalne mase … Naše podjetje s 25-letno tradicijo in znanjem, ki smo ga v tem času pridobili, poskrbi za izvedbo objektov v celoti, vključno z načrtovanjem in s projektiranjem, gradnjo in finalizacijo v skladu z vašimi željami. Projekti so lahko stanovanjski, poslovni ali industrijski. V celjskem podjetju Seba si prizadevamo za uravnoteženo rast in razvoj ob hkratnem zadovolj- stvu zaposlenih. Krona vsega so za nas zadovoljni kupci. Promocijsko besedilolokalnega programa za mla- dino. Program bo vseboval predlog konkretnih ukrepov, ki bodo mladim zagotavlja- li dobre pogoje za kakovo-stno bivanje in prihodnost v Celju. V zadnjih 12 letih je mladinski center v Celju s svojim delom in podporo mladinskih projektov pripo-mogel k velikemu razvoju na mladinskem področju. LK Foto: arhiv NT (SHERPA)SPOMLADANSKA PONUDBA Vabimo vas, da nas obiščete v naših kmetijskih apotekah, ki se nahajajo v Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri: SREDSTEV ZA VARSTV O RASTLIN, GNOJIL in SEMEN, ZEMLJE ter SUBSTRA TOV in drugih proizvodov s področja vrtičkarstva in kmetovanja. ODPIRALNI ČAS: od ponedeljka do petka: 8.00 do 17.00 in v soboto: 8.00 do 13.00 Račah, Mariboru, Slov. Bistrici in Celju. AROPI - Moja kmetijska a potekaAROPI d.o.o., Grajski trg 21, RačeBronasti celjski grb Kristalni celjski grb Prejmejo ga diploman- ti za odličnost v celo- tnem študijskem obdo- bju, uspehe na različnih področjih ter kot spod- budo za nadaljnje delo. Jernej Mirt (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljublja- ni – UL) Matej Huš (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnolo- gijo, UL)Adela Požežnik (Ekonom- ska fakulteta, UL)Ana Mladenović (Fakul- teta za družbene vede, UL)Marija Malgaj (Medicin- ska fakulteta, UL)Ema, d. o. o. Za inovativne razvojne dosežke na področju industrijskega označevanja izdelkov in embalaže, sledljivosti blaga v vseh poslovnih procesih in sledenja premičnin v pomorstvu.Katarina Hohnjec, Hobby les Za uspešno nadaljevanje tradicije proizvodnje pohi- štva v družinskem podjetju in aktivno delovanje v raz- ličnih obrtniških in podje- tniških skupinah. Kinološko društvo reševalnih psov CeljeZa nudenje pomoči pri naravnih nesrečah in iskanju pogrešanih oseb ter izjemne dosežke na različnih tekmovanjih doma in po svetu. Celje 3.0 – projekti za vsebinsko živahnejše mesto V začetku devetdesetih let je Celje ob razpadu nekda - nje države in izgubi trgov še kako občutilo gospodarske posledice prelomnih osamo- svojitvenih dogajanj. S števil- nimi stečaji, z zatonom in - dustrije in razpadom starih poslovnih modelov je moralo skozi boleč proces tranzicije. Sredi devetdesetih let, vse do svetovne gospodarske krize leta 2008, so spet živahnejši poslovni utrip Celja nareko- vali razgibana trgovska in gradbena dejavnost, srednje in malo gospodarstvo ter ve-liki sistemi, kolikor jih je še ostalo. Celje 1.0. Ob tem se je mesto z do - brimi projekti in s črpa - njem evropskih sredstev in- frastrukturno razvijalo na mnogih področjih: komu- nalnem (Regionalni center za ravnanje z odpadki, to - plarna, čistilna naprava v Tremerjah), kulturnem (ob - nova Knežjega dvorca, Sta- rega gradu, nova Osrednja knjižnica Celje), športnem (dvorana Zlatorog, Arena Petrol), rekreativnem (me- stni gozd, dohodne in obho- dne poti ob Šmartinskem je - zeru). Če k temu prištejemo še celovito obnovo starega mestnega jedra in kot naj - novejšo pridobitev paviljon arheologije z novim Ticem ter obsežne več desetmilijon- ske protipoplavne ukrepe, ki jih je financirala država, potem je jasno, da je knežje mesto precej spremenilo svo - jo podobo v zadnjih letih. Ne smemo pozabiti tudi na skorajšnjo izgradnjo sodob-ne telovadnice pri I. osnovi šoli in dolgo pričakovano telovadnico I. gimnazije v Celju, kjer je sicer investito-rica država.Knežje mesto sicer še ni povsem dokončalo svoje infrastrukturne prenove v mestnem jedru, čakamo še na ureditev Muzejskega trga, kjer so se dela nekoliko zavlekla zaradi arheoloških odkritij. Predvidoma naj bi bila končana junija letos. Ureditev Muzejskega trga po obnovi bo začrtala tudi nove bivanjske standarde, ki naj bi postali model za prihodnja leta v razvoju me - sta. Na tem mestu ne bo več prometa (razen za dostavo), ekološki otoki bodo pod ze-mljo, predvidena je zasadi-tev novih dreves. Celje 2.0. Omejevanje in zapiranje prometa v ožjih mestnih središčih je svetovni trend, zakaj bi bilo Celje izjema? V skladu s trajnostno mobilno in prometno strategijo, za kar je Evropa pripravljena nameniti denar, pričakuje - mo v prihodnje zaprtje zdaj prometno kaotične Prešerno - ve ulice, morda tudi Gospo-ske, po kateri se je bilo tako lepo sprehajati ob obisku poljskega predsednika. Če si želimo, da bi mestno središče zapiralo dostop za vozila, si po drugi strani že-limo, da bi v njem svoja vrat spet odprlo čim več zaprtih poslovnih prostorov. Občina je glede nakupov in določa-nja nove namembnosti zelo aktivna, vedno bolj tudi za-sebniki. Upamo, da bosta v dogovoru z državo, ki je (še) lastnica teh prostorov, novo vsebino dobila tudi nekda- nja Ekonomska šola in Kaju - hov dom. In še kakšna stav - ba v mestu. Za Generator pa si želimo, da bo res na novo »generiral« utrip mestnega središča. Če bo država po- magala še pri sanaciji sta - rih ekoloških bremen, če bo oživelo degradirano obmo- čje vrtnarstva in se bo našel investitor, ki se bo spopadel s Petričkom, ko bodo obno- vljena ali zgrajena stano - vanja in ko se bomo lahko celo po »ziplinu« spustili od Celjske koče do Grmade, bo Celje čez nekaj let res zelo vabljivo mesto, iz katerega mladi ne bodo samo odha - jali, marveč bodo vanj tudi prihajali. Celje 3.0. Kako je in bo živeti v Ce- lju? Vsem pomislekom in bremenom navkljub – lepo. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA 36 Št. 14, 6. april 2017 AKCIJA V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: 15. Gal Rednak 4. Č, GCC16. Laura Marcen 4. Č, GCC17. Matej Fajs 4. H, GCC18. Žiga Pinter 4 A, GL20. Ines Pusovnik 4. I, GCC21. Matevž Metulj 4. J, GCC14. Katja Žerjav 4. B, GCC 29. Aleksandra Borovnik 4. C, SZŠC30. Žiga Voga 4. D, SZŠC31. Mojca Podkrajšek 4. D, SZŠC32. Anže Čmak 4. E, SZŠC2. Matija Cvikl 4. C, I. GC3. Ana Gošnjak 4. C, I. GC4. Nino Anderluh 4. Č, I. GC2. Matija Cvikl 1. Timotej Šket 5. Zala Županič 4. Č, I. GC3. Ana Gošnjak 1. Timotej Šket 4. B, I. GC6. Rene Grdadolnik 4. F, I. GC7. Urša Krajnc 4. F, I. GC 22. Janja Skarlovnik 4. J, GCC 36. Anita Mernik 4. KTB, SZŠC33. Tinkara Kozovinc 4. E, SZŠC34. Ana Ajdnik 4. KTA, SZŠC35. Valentina Škorjanc 4. KTA, SZŠC37. Nives Šalomon 4. KTB, SZŠCI. GIMNAZIJE V CELJU (I. GC) GIMNAZIJE CELJE – CENTER (GCC)SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE (SZŠC)Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kan- didata, ki je predstavljen s portretno fotografi jo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografi ji v maturantski opravi (glede na objavljeni vrstni red kandidatov). Tista maturanta, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v fi nalni majski krog tekmovanja.Prvima dvema fi nalistoma sta se pridružila še dva, aprila boste izbirali še zadnja dva. Vseh šest se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že šestič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski fi nale. Zmagovalca fi nalnega dela se bosta za privlačni nagradi – skuter Suzuki in pametni telefon iPhone – pomerila v začetku junija.Sto točk učiteljev 19. Samantha Brecl 4. H, GCCFoto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja 4. Nino Anderluh 5. Zala Županič 37 Št. 14, 6. april 2017 AKCIJA 23. Amadej Canjuga 4. I, GCC 42. Matic Fideršek 2. PTI, SZŠC6. Rene Grdadolnik 43. Nina Borinc 2. PTI, SZŠC7. Urša Krajnc 8. David Dmitrašinović 4. G, I. GC 22. Janja Skarlovnik 4. J, GCC28. Mitja Petek 4. C, SZŠC9. Alja Urbanček 4. G, I. GC 27. Lucija Loger 4. B, SZŠC 38. Sašo Bobik 3. FB, SZŠC13. Valerija Špoljar 4. A, GCC11. Eva Drenik 4. H, I. GC 24. Peter Lesjak 4. A, SZŠC 37. Nives Šalomon 4. KTB, SZŠC12. Matija Ocvirk 4. A, GCC10. Nejc Aristovnik 4. H, I. GC 41. Adrijana Popović 3. GB, SZŠC39. Iris Novak 3. FB, SZŠC25. Neja Doberšek 4. A, SZŠC 40. Gašper Zupanc 3. GB, SZŠC26. Andraž Romih 4. B, SZŠCGlasujte za svojega Glasujte za svojega Glasujte kandidata! Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki so ta mesec RUMENE barve in nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. NAGRADE Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Letos se bo sodelovanje v akciji še posebej izplačalo, saj bosta glavni nagradi res privlačni, to sta skuter Suzuki in pametni telefon iPhone!8. David Dmitrašinović 9. Alja Urbanček 5. Zala Županič Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil hišno nagrado. Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 3. maja, do 1 1. ure. Zmagovalca marčevskega kroga glasovanja bomo objavili 4. maja. 38 Št. 14, 6. april 2017 Foto: Nataša Müller, oblikovanje Andreja Balja Foto: Nata ša Müller, oblikovanje Andreja Balja AKCIJA / PODLISTEK Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celjewww.kamra.siNekoč je bilo jezero (3) V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je turistični sloves Velenjskega jezera še naraščal. Po poročanju časopisov je bilo parkirišče pred restavracijo v tipični poletni sezoni zasedeno, polni so bili počitniške hišice in kamp, obrežje jezera je bilo pravo mravljišče. Kamp ob Velenjskem jezeru leta 1974. Foto: Pajk Terasa restavracije Jezero. Foto: Kompas Ljubljanagostom, pri čemer lahko s ponudbo zadovoljijo tudi zahtevnejše goste. Kot je povedala, k njim ne priha- jajo le prehodni turisti, ki so sicer namenjeni na poči- tnice na morju, saj se večina gostov vrača v Velenje, kjer preživljajo dopust. Direktor gostinskega podjetja Paka Mitja Lap je dejal, da bi bilo tujih gostov še več, če bi bila pravočasno asfaltirana cesta od Slovenj Gradca do Velenja. Restavracijo ob jezeru so temeljito obnovili, za kopal- ce so postavili garderobne omare, del obale so preu-redili v betonsko plažo, na jezeru so postavili vodomet, del ponudbe pa je bil tudi čoln. Bleščečo medijsko po- dobo jezera je skalilo nekaj prispevkov in pisem bralcev v Večeru, ki so opozarjali, da je v dvanajstih letih od odprtja kopališča jezero vzelo osem-najst žrtev. V njem je končal vsako leto vsaj en utopljenec, nekaj let je bilo celo takšnih, ko je bilo utopljencev več. Zaradi konkurence pole- tnega bazena je v sedem-desetih letih začel upadati obisk, dokončno pa je bila usoda turističnega jezera zapečatena, ko so pod njim ponovno začeli izkopavati premog. Zaradi ugrezanja tal so tej usodi v začetku osemdesetih let sledili tudi preostali objekti, porušili so zgradbo restavracije, kopa- lišče, naprave za mini golf, pred tem pa so demontirali počitniške hišice. SILVO GRMOVŠEK, Knjižnica VelenjePrevladovali so tuji gostje, predvsem Avstrijci in Nemci, precej je bilo tudi Francozov. Poslovodkinja restavracije ob jezeru Milena Kovač je v iz- javi za Večer povedala, da v restavraciji in na vrtu lahko postrežejo petsto do šeststo Šestdeseta leta prejšnjega stoletjasta marčevska fi nalista Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado. Tokrat smo izžrebaliZdravko Zupanc iz Celja, ki bo prejela našo hišno nagrado.Lana in Primož sta marčevska fi nalista Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado. Tokrat smo izžrebali , ki bo prejela našo hišno nagrado. Lana in Primož sta marčevska fi nalista Vsak mesec bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado. Tokrat smo izžrebali , ki bo prejela našo hišno nagrado. Lana in Primož Lana Kuzman iz Gimnazije Lava in Primož Ravnak iz Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC sta marčevska zmagovalca akcije. Lana je zbrala 214 glasov, Primož pa 273, oba sta do- bila sto glasov na račun podpore učiteljev. S tem sta se uvrstila v majski fi nalni krog akcije. 39 Št. 14, 6. april 2017 VRTNARIMO Če ste se naveličali gojiti zgolj korenček, peteršilj, solato in nekaj plodovk, imajo v Vrtnariji Toplak letos za vas kar nekaj novosti, ki jih lahko posadite tudi na svojem vrtu.Ste za nekaj novega? Na svojem vrtu preizkusite nekaj posebnosti letošnjega poletja Trda zemlja Že dedki in babice so go- vorili, da je kmečki kruh rezultat trdega dela. Na ta rek pomislim vedno, ko pogledam ozko gredico ob terasi. Res ji ni namenjeno, da bi mi olajšala delo in mi bila v vrtnarski ponos. Tr- dota zbite prsti, ki bi jo prej kot z motiko razrahljala s krampom, res ni v navdih za vrtnarsko delo. Ko smo to gredico prvič uredili, je mož presejal zemljo in jo nasul v rahel naklon, tako da se teren spušča približno pol metra s terase proti travi. Predsta- vljala sem si, da bo tam žametna preproga nizkih pokrovnih cvetlic različnih barv. Vijolična naj bi se pre- takala v rumeno, ta v belo, roza, zeleno … Da bi bilo točno tako, kot je v najlep-ših katalogih, mi ni uspelo povsem. In to ne samo zato, ker sem tja sadila tudi tiste rastline, ki nikakor niso nizke. Recimo potoniko, ki je pritegnila moje vrtnarsko oko v eni od trgovin. Ali druge naključno izbrane in kupljene trajnice. Po prvih nekaj letih se je namreč med moje cvetlično veselje kljub vztrajnemu pletju po gredi prebujno raz- rasel slak. To je edini plevel, ki ga res ne maram. Zlasti zato, ker se ga nikakor ni mogoče »rešiti«. Poleg tega je tudi prst na gredi posta- la zbita kot beton. Zato sem svojo boljšo polovico prosila, da ponovno vza- me lopato v roke in gre »v akcijo«. Potrpežljivo je zno-va prekopal in presejal vso trdo ilovnato zemljo, ob tem pa odstranil korenine buj- no rastočega slaka. A tudi rezultat te akcije je zdržal zgolj nekaj let. Trda in zbita zemlja, iz katere spet »tolče« moj »pri- jatelj« slak, mi greni pogled na sicer še cvetočo gredico. Če ta ne bi bila prav tam, kjer popoldne radi posedi- mo, bi jo še skušala odmi-sliti. Tako pa vedno najprej zagledam to »žalost«. To- krat bo treba najbrž resno razmisliti o popolni preu- reditvi te grede. Da mi ne bo več vsiljevala simbolike o trdem kmečkem kruhu, ampak raje o prijetnem sre- dozemskem kotičku. Z eno res trajno zastriko.Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priroč- nika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne- skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.Čas za presajanje je do 17. ob 15. uri. 6. ČE plod 7. P E -----, od 16. ure plod 8. SO plod 9. NE korenina 10. PO korenina 11. TO korenina 12. SR koreninaV Vrtnariji Toplak za letošnjo sezono ponujajo še nekaj zani-mivih novosti: andske jagode (Physalis preciosa), melonasto hruško (Solanum muricatum Pepino), mehiško kumarico (Melothia scarba Solana) in afriško bučko (Cucumis metuli- ferus Kiwano). Oca (Oxalis Tuberosum Oca) »Gre za vrsto deteljice, ki jo v svetu gojijo predvsem zara- di gomoljev. Ti so pisanih barv, rdeči in rumeni, ra- stlina pa jih intenzivneje tvori, ko je dan krajši od devet ur. Za dober pride-lek je pomembna dolga in topla jesen ali pa rastlino ob neugodnih razmerah zaščiti- mo, saj ne prenese zmrzali,« o gojenju oce pripoveduje Tomi Toplak. Gomolje ku- hamo, pečemo ali uporabi- mo sveže. Po obiranju jih približno teden pustimo na svetlem, da izgubijo kislost in pridobijo sladkobo. Liste oce uporabljamo celo leto v različnih solatah, prav tako so užitna stebelca, ki so ra-hlo kiselkastega okusa. Foto: Vrtnarija Toplak Če ste se naveličali gojiti zgolj korenček, peteršilj, solato in nekaj plodovk, imajo v Vrtnariji Toplak letos za vas kar nekaj Na svojem vrtu preizkusite nekaj posebnosti letošnjega poletja Navadni osočnik Navodila za vzgojo: • Temperatura: najmanj 10 stopinj Celzija • Zalivanje: zmerno • Izpostavljenost soncu: sončna lega • Substrat: ne premoker in dobro odceden • Razvoj: stebelca lahko začnemo nabirati, ko doseže- jo deset do petnajst centimetrov. Na rastlini pustimo pet centimetrov stebla, da se ponovno obraste. Priprava: Pomembno je, da nabiramo mlade poganjke, ki so še brez stržena. Nalomimo jih kar surove v različne solate. Če osočnik kuhamo, naj vre največ deset do petnajst minut, da se preveč ne zmehča. Lahko ga skuhamo v sopari. Če ga pripravimo kot samostojno jed, ga poljub-no začinimo, okisamo. Solimo ga vsekakor ne.Navadni osočnik (Salicornia Europea) »Že latinsko ime ›sali‹ pove, da gre za nekaj slanega. Uživamo ga surovega, na hitro popečenega, kuhanega na pari. Ta rastlina z visokim deležem beljakovin je izvrsten dodatek solatam, juham ali ribam in morskim sadežem,« o uporabi pripoveduje vrtnarski mojster Tomi Toplak. Njeno naravno rastišče je obalni pas, kjer se menjavata plima in oseka. Z žlahtnje- njem so razvili rastlino, ki jo lahko gojimo tudi v domačih vrtovih na gredah ali v rastli- njaku. Zraste do trideset centimetrov visoko. »Osočnik zalivamo z navadno vodo ali rahlo slano vodo. Da dosežemo končni slan okus, moramo dodati polno žličko morske soli na vsak liter vode za zalivanje – s slanico zalivamo dva tedna pred pobiranjem.« Če boste osočnik posadili v lonec, naj raste samostojno. 40 Št. 14, 6. april 2017 REPORTAŽA Velikonočni miting v znamenju domačega Neptuna Odlična organizacija domačega kluba Na bazenu Golovec je bil v organizaciji Plavalnega klu- ba Neptun Celje že 22. Velikonočni miting. Tekmovanja se je tokrat udeležilo 351 plavalcev iz šestnajstih klubov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Miting je bil zelo uspešen za domače tekmovalce, ki so osvojili kar 70 medalj. nazadnje z obiskom tekmo - valcev. Organizacija je bila brezhibna. Brez zamude, kar je še posebej pomembno. Ve- seli smo tudi zaradi rezulta - tov domačih tekmovalcev, kar nam daje potrditev, da dobro delamo. Energije za naslednje tekme nam ne manjka,« je črto pod uspešno izpeljanim mitingom potegnil predsednik PK Neptun Celje Mitja Ruči- gaj. Trener mlajših selekcij Ro - bert Kekec je pristavil: »Naši tekmovalci so bili tokrat zelo borbeni in odločni. Vse to je odraz rednega obiska trenin- gov in dobrega, predanega treniranja. Zadovoljen sem.« MITJA KNEZ, foto: GrupARobert Kekec je pri PK Neptun Celje trener mlajših selekcij, za katerimi je zelo uspešen zimski del sezone. Tudi za poletni del so želje velike.Gre za 31 zlatih, 28 srebr - nih, 11 bronastih medalj in tudi 39 diplom za osvojena prva tri mesta v mlajšem letni-ku. Skupna zmagovalca mitin - ga po seštevku štirih najboljši rezultatov po Fina točkah sta postala domača tekmoval-Vsi tekmovalci so imeli zagotovljene odlične pogoje. V Celju jim ni prav nič manjkalo, saj je bilo poskrbljeno za vsako podrobnost. Najmlajši tekmovalci so pokazali veliko mero borbenosti in predvsem znanja. Celjski plavalci in plavalke že nestrpno čakajo na odprtje letnega bazena, kjer bodo lahko trenirali na prostem. Z obiskom so bili v celjskem klubu pričakovano zelo zadovoljni. Glavna tribuna, ki je ta dan pokala po šivih, je bila ves dan popolnoma zasedena.ka Anemari Košak in plavalec PK Velenje Kristjan Meža. Naju - spešnejša v celjskem taboru sta bila Izabela Pakiž Rumpf in Sebastjan Jug, in sicer vsak s po peti - mi zlatimi medaljami. Med domačimi člani so se medalj razveselili tudi Lena Bornšek, Zala Bornšek, Filip Bratina, Nuša Brodej, Rok Cene, Luka Cvikl, Jan Gerčer, Taja Gerčer, Mitja Horvat, Staša Jezovšek Špiljar, Laura Knez, Leon Ljubec Zajko, Katja Petrič, Gašper Pevec, Hana Podbre - gar, Saška Podpečan, Iza Sliv - nikar Ocvirk, Iza Vodenik, Jan Vodenik in Aja Wesenschegg. »Resnično smo lahko zelo zadovoljni z mitingom in ne- Skupna zmagovalca mitinga po seštevku štirih najboljši rezultatov po Fina točkah sta članica PK Neptun Celje Anemari Košak in plavalec PK Velenje Kristjan Meža.Medalje in priznanja je podeljeval tudi Mitja Ručigaj, predsednik pla-valnega kluba Neptun, ki je bil organizator velikonočnega mitinga. 41 Št. 14, 6. april 2017 REPORTAŽA Srednja zdravstvena šola Celje je mi- nulo soboto gostila 4. državno tekmo- vanje s področja kozmetike Z znanjem do lepote. Za naziv najboljših se je po- tegovalo 176 tekmovalk in modelov iz sedmih šol po Sloveniji. V celjski šoli so svoje spretnosti dokazovale srednješol- ke iz Izole, Ljubljane, Murske Sobote, Maribora, Celja in Novega mesta, od ko- der so se tekmovanja udeležile tudi štu- dentke višješol- skega programa kozmetika. Tekmovalke so prikazale znanje s po- dročja narav- ne mani- kire, Zrcalce, zrcalce, na steni povej … … katera dekleta so se najbolje odrezala na 4. državnem tekmovanju Z znanjem do lepoteSrednjeveška glasba je spremljala revijo modelov celostne podobe. (Foto: Srednja zdravstvena šola Celje)Na področju celostne podobe so tekmovale predvsem dijakinje, ki imajo razvit čut za estetiko in so pripravljene delati več: »Tukaj so tekmovala dekleta, ki so v svoje znanje pripravljene veliko vlaga- ti. Takšno tekmovanje iz učenk »potegne« inovativne in drugačne ideje,« je o delu deklet povedala mentorica Marija Bec. Modele so si tekmovalke priskrbele same. Za manikiro je moral model zadostiti določenim kriterijem, kot so oblika nohtov, dolžina prstov … Ocenjevanje ni bilo pristransko. Kjer je bilo mogoče, je bilo anonimno. Barbara Celjska tako … … in drugače Odločale so malenkosti Odločale so malenkosti udeležile tudi štu- dentke višješol- skega programa kozmetika. Tekmovalke so prikazale znanje s po- dročja narav- ne mani- kire, Odločale so malenkosti permanentnega lakiranja, nail arta, ličenja in celostne podobe. Čeprav so omenjene kategorije enako- vredne, so v kategoriji celostne podobe tekmovalke morale pokazati znanje z vseh področij, je pojasnila Marija Bec, profe- sorica in mentorica v celjski zdravstveni šole, ki poučuje v programu Kozme- tični tehnik. Tema ustvarjanja je bila letos Barbara Celjska, dekleta pa so v pičlih treh urah zašila oblačila, uredila pričesko in nohte ter poskrbela za tematsko ličenje. Domačinke odlične Predstavnice celj- ske srednje zdravstve- ne šole so se na tekmo- vanju odrezale odlično. ske šole, in sicer Maja Kumberger pod mentorstvom Karmen Pavrič Konušek in Špele Fajdiga. Prvo mesto s področja nail arta je prav tako zasedla dijakinja celjske srednje šole, in sicer Patricia Kukec Hraščički pod mentorstvom Sonje Cesar in Špele Fajdiga. V isti kategoriji se je na tre- tje mesto povzpela še Tinkara Pečnik pod mentorstvom Marije Bec in Špele Fajdiga. Na področju ličenja je celjska šola zasedla tretje mesto. Tega si je priborila Ana Fijavž pod mentor- stvom Sonje Cesar in Špele Fajdiga. Na področju celostne podobe je Srednja zdra- vstvena šola Celje zasedla tretje mesto. S svojimi sposobnostmi so se dokazale Manuela Bezovnik, Eva Kotnik, Maša Zakonjšek in Lara Oj- steršek pod mentor-stvom Špe- le Fajdiga in Marije Bec. EVA POPOVIČ Foto: SHERPAKiara Tomažič Šeligo je pod mentorstvom pro- fesoric Karmen Pavrič Konušek in Sonje Cesar na področju naravne manikire osvo- jila prvo mesto. Tudi tretje mesto je zasedla dija- kinja celj- 42 Št. 14, 6. april 2017 BRALCI POROČEVALCI KUPONJe vaπ hladilnik prazen? Napolnite ga brezplaËno! V akciji Do polnega voziËka brez moπnjiËka vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleæenec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail:NaroËniπka πtevilka Novega tednika (Ëe ste naroËnik):©tevilka TU© KLUBA (Ëe ste Ëlan):LastnoroËni podpis: Kupon poπljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preπernova 19, 3000 Celje. Pred dnevi se je začela težko priča- kovana pomlad, za marsikoga najlepši letni čas, saj po dolgi sivi zimi narava oživi in se spet odene v čudovite bar- ve. V ta namen so učenci in učenke OŠ Frana Roša pripravili nepozaben gle- dališki večer, Rošev pozdrav pomladi. V četrtek, 16. marca, ob 18. uri je bil v prostorih velike dvorane v I. osnovni šoli Celje (dislocirana enota) gledališki večer. Pod mentorstvom Maje Skakić in Tanje Dremšak je 76 učencev treh gledaliških skupin pripravilo tri fantastične uprizo-ritve in nas ta večer popeljalo v čudovit svet pravljic. Sapramiško, pravljico Svetlane Ma- karovič, so prepričljivo in hudomušno odigrali učenci 4.a-razreda in dobro na- smejali občinstvo. Kdo ne pozna Sapramiške, priljubljene zgodbe o simpatični miški, ki je dobila tri slastne lešnike, a do okusnega jedrca žal ni mogla, saj si je zlomila zob? Občinstvo je Sapramiški pomagalo iskati prijatelje, da bi ji strli lešnik, a je žal miška imela pri tem smolo in ostala brez lešnikov. Seveda se ji je na koncu nasmehnila sreča, saj sta jo strahca obdarila s čarobnimi lešni-ki večnega leskovega grma in postala je najsrečnejša miš na svetu. V čudovit svet čebelic so nas popeljali učenci od drugega do osmega razreda. Se sprašujete, zakaj tako veliko otrok? Od- govor je preprost. Tudi roj čebelic ni maj- hen, kajne? V predstavi Čebelice, čimbl in čimbalo avtorice Jolande Rogouc izvemo vse o veselem življenju čebelje družine Zzzum, ki živi v sožitju s prijaznim če- belarjem Poldetom. Priča smo rojstvu čebelic in njihovemu prvemu letu, ne manjkata niti zaplet s sršeni in skoraj izgubljena borba z grozovitim dimom. Na koncu pravljice seveda poči lonec in čebelice čaka srečen konec. Tik preden smo obiskovalcem zakli- cali lahko noč, so nas s pravljico avtorja Jana Pirnata Spim lahko tudi jutri učenci sedmega razreda skušali prepričati, da je spanje izguba dragocenega časa, saj medtem ko spimo, zamudimo marsikaj. Deček Brin se odloči, da ne bo šel spat. To zelo skrbi njegovo sestrico, ki v sobo po-vabi vse prijatelje, ki otrokom pomagajo spati, a Brin vse po vrsti napodi. Zasmili se mu le črna ovčka, ki jo povabi k sebi. Ko se pogovarjata, Brin spremeni svojo odločitev in sladko zaspi. Da nimajo srečnega konca le pravljice, je po prireditvi pričalo srečno in nasme-jano občinstvo. S svojim bučnim aplav- zom je nagradilo trdo delo vseh otrok in seveda obeh mentoric. V svojem govoru se jim je zahvalila tudi ravnateljica Mojca Kolin ter s košaro sladkih dobrot nagra-dila vse nastopajoče. Učenci in učenke OŠ Frana Roša se veselimo pomladi, veselimo pa se tudi novega in izzivov polnega konca šolske-ga leta. Se sprašujete, kaj novega že pri-pravljamo? Tudi to boste izvedeli kmalu. Vabljeni! Osnovna šola Frana RošaRošev pozdrav pomladiVražje zgodbe zakletega mesta Turistični krožek Osnovne šole Primoža Trubarja Laško je za Vražje zgodbe zakletega mesta prejel zlato priznanje na 31. festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega festivala, ki ga je razpisala Turistična zve- za Slovenije, je bila Potujem, torej sem. V tem okviru smo pripravili turistični produkt za mlade Vražje zgodbe zakle- tega mesta. Ob znanih legendah v Laškem jih popeljemo od Nepomuka skozi mestno jedro na grad in do Blaževe skale, Žegnan’ga studenca, zdravilišča ter na koncu v šolo. Ob poti jih čakajo različne naloge, v šoli pa zaključni kviz z nagra-dami in delavnice, kjer si vsak za spomin izdela hudička ali rožico, kakršno je hotel nesrečno zaljubljen Blaž podariti dekletu, ki ni maralo zanj. Pri pripravi in predstavitvi turističnega produkta smo so- delovali Gaja Lapornik, Neja Lapornik, Zarja Nemec, Katja Pajk, Tilen Pasarič, Jakob Pirš, Rok Planko, Nina Šipek, Luka Šrgan, Tajda Velikonja, Eva Vujasinović ter mentorice Anita Drnovšek, Mojca Povše in Slavica Šmerc. Kot prejemniki zlatega priznanja se bomo udeležili še zaključnega tekmovanja, ki bo 20. aprila v Mariboru. SLAVICA ŠMERC, foto: JAKOB PIRŠ Bilo nas je veliko, kar se je videlo na Šmohorju, sicer pa smo hodili posamič, uživali v hoji in lepem pogledu na oko- lico. Če je pohod tradicionalen, so postali tradicionalni udele-ženci tudi naši najmlajši člani – klinčki, ki jih je kar mrgolelo po poti in v koči ter ob njej. Bilo jih je pravo zadovoljstvo pogledati in seveda so vnesli še več živahnosti v sicer živahno vzdušje na Šmohorju. Najbolj zvestim pohodnikom je dru- štvo izročilo posebna darila, tradicionalno se je Jožetov in Jožic spomnila oskrbnica He- lena. V kulturnem programu smo gostili Knapovski oktet, ki deluje pri Rudarsko-etno-loškem društvu Huda Jama-Brezno in se ni izkazal le z dobrim petjem, temveč nam je pokazal tudi občudovanja vredne rudarske uniforme. Vse je bilo v znamenju 95-letnice, ki jo Planinsko društvo Laško praznuje letos. ZDENKA PEŠEC, predsednica PD LaškoTradicionalno na Šmohor Vonj po pomladi, jožefovo in lepo jutro ter obet za lep dan – na takšen dan smo odšli na že 32. Marčevski pohod na Šmohor, ki ga organizira Planinsko društvo Laško. 43 Št. 14, 6. april 2017 BRALCI POROČEVALCI Zastopa in prodaja za Slovenijo.Duplosan KV poraba vode 250 l/ha,• temperatura10-12 • stopinj C, sončen dan, vsaj 6 ur brez dežja, velikost plevelov min.• 10 cm,škropljenje posameznih • rastlin 0,1 L/10 L vode z nahrbtno škropilnico. karenca 28 dni.• Dobro zatira naslednje plevele: ščavje (Rumex spp.) zlatice (Ranuncullus spp.)regrat (Taraxacum off .) 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)Uspešni na slovenskem tekmovanju Ob prihodu pomladi se je končalo že 46. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig, ki je v tem letu gostilo najboljše glasbenike v disciplinah troben- ta, rog, pozavna, bas pozavna, tuba, evfonij, tolkala, harmonika, tamburica, kitarski duo, klavirski duo, komorne skupine z godali in s klavirjem ter džez solo. Tekmovanja v vseh starostnih disciplinah se je udeležilo kar 582 tekmovalcev. Na tekmovanju je sodelovalo tudi 41 mladih glasbenikov Glasbene šole Celje in I. gimnazija v Celju, oddelek umetniške gimnazije. V solo disciplinah (33) in komornih disciplinah (3) so dosegli izjemne rezultate: 12 zlatih plaket, od teh kar šest prvih nagrad, pet drugih na - grad in tri tretje nagrade; 13 srebrnih plaket, od tega eno drugo nagrado, 9 bronastih plaket in 4 priznanja za udeležbo. V petih kategorijah so tekmovalci osvojili tudi posebna priznanja. 46. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije se je končalo v četrtek, 23. marca, ko je bil slavnostni koncert na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Zlato plaketo, prvo nagrado in posebno pri- znanje za najboljšo interpretacijo skladbe med komornimi skupinami z godali in s klavirjem I. b sta prejeli Ana in Katarina Viher, ki sesta- vljata Duo Viher, njuna mentorica je Alenka Firšt. Zlato plaketo, prvo nagrado in posebno priznanje najbolj obetavnemu tekmovalcu v najnižji kategoriji klavirski duo I. a sta preje-la Jurij Svečak in Jakob Zimšek, mentorica je Katarina Arlič Leban. To nagrado je prejel tudi Matjaž Sivka na evfoniju s korepetitorjem Mi-lanom Stanisavljevićem pod mentorskim vod- stvom Lovra Žgajnerja. Živa Žohar je za igranje na trobento prejela zlato plaketo, prvo nagra-do in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Korepetitor je bil Benjamin Govže, mentor pa Miran Majcen. Zlato plaketo in prvo nagrado med komornimi skupinami z godali in s klavirjem je prejel trio Poco a poco (Lara Kramer, Ana Krošl in Bor Mihelak), men - torja sta Alenka in Miha Firšt. Matija Mervič je za igranje na evfonij prejel zlato plaketo in prvo nagrado (mentor Uroš Košir). Zlato plaketo in drugo nagrado so osvojili Žiga Pilih z evfonijem (mentor Jure Krajnc), Erik Brezovšek s trobento (mentor Miran Majcen) in Peter Jeretina na tolkalih (mentor Damir Korošec). Domen Lampret (mentor Lo- vro Žgajner) in Nina Tajč (mentor Uroš Košir) sta za igraje na evfonij prejela zlato plaketo in tretjo nagrado, srebrno plaketo in posebno priznanje najbolj obetavnemu tekmovalcu v najnižji kategoriji pa je dobil Anej Žikovšek za igranje na trobento (mentor Dejan Podbregar). MLDoprinos posameznika k miru v svetu Nagrajenci revije Likovni svet ponovno v Turčiji V začetku marca so v Samsunu (1,5 milijona prebivalcev) ob Črnem morju v Turčiji v okviru olimpijade gluhonemih, ki bo letos v tem mestu, odprli razstavo iz Celja. Gre za nagra - jena likovna dela na mednarodnem razpisu revije Likovni svet iz Celja na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda. Tokrat so v mestnem muzeju Samsun razstavljena likovna dela mladih iz 40 držav, najboljših mladih (do 20 let) likovnih ustvarjalcev z vseh celin. Razstava iz Celja ima v Samsunu velik odmev, saj so na otvoritev prišli številni predstavniki uprave ter ministrstva za kulturo in šolstva. To je bila 241. razstava v 33 državah in tretja v Samsunu iz arhiva mednarodnih razpisov revije Likovni svet iz Celja. Na odprtju razstave je bil na povabilo organizatorjev prisoten tudi ustanovitelj in vodja mednarodnega razpisa Mihailo Lišanin. Ob tej priložnosti je v znak spoštovanja od organizatorjev v darilo prejel kopijo ladje, s katero je Kemal Paša Ataturk leta1919 prvič priplul v osvobojeni Samsun. Me- sto Samsun tudi velja kot pradomovina Amazonk, saj so po izročilih tukaj živele pred tri tisoč leti in jim je posvečen velik spominski kompleks. Po odprtju razstave je Mihailo Lišanin odpotoval v Gaziantep, kjer bo vodil mednarodno žirijo med-narodnega razpisa Mizyal Karabiber museum. Gre za mesto v bližini Egejskega morja. Mesto je pobrateno s Celjem, Mizyal Karabiber Nacaroglu pa je častni konzul Republike Slovenije v Turčiji. LM Mir je tematika, za katero se zdi, da nam v Sloveniji ne dela težav. Živimo v urejeni državi, ki se uvršča med deset najbolj mirnih držav na svetu, in sicer poleg Kanade in Finske. Mir Slovenci pogosto jemljemo kot nekaj, kar nam je podarjeno. Ker šele ob izgubi neče-sa znamo ceniti nekaj, kar smo imeli, se je ekipa Teozofske knjižnice in bral- nice Alme M. Karlin Celje odločila, da organizira srečanje z naslovom Dopri - nos posameznika k miru na svetu. Primeren prostor za srečanje je prija- zno ponudila Gimnazija Celje – Center, saj je mir tematika, s katero želijo biti tudi na šoli povezani in k temu aktivno prispevati. Tako se je v ponedeljek, 20. marca, kar 80 dijakov in dijakinj iz sedmih celjskih srednjih šol zbralo v veliki učilnici Gim-nazije Celje – Center, kjer sta sodelavki Združenih narodov in mirovni aktivistki dr. Alicia Cabezudo, sodelavka Unesca, profesorica Univerze v Rosario, in dr. Nina Meyerhof, predsednica organiza - cije Children of the Earth, imeli nav - dihujoče predavanje, v katerem sta na podlagi resničnih zgodb in življenskih primerov dokazali, da se je za mir ve - dno vredno truditi in da lahko čisto vsak od nas prispeva k malo večjemu miru v svetu. Čeprav se še tako klišejsko sliši. Srečanje je povezoval in moderiral vodja Teozofske knjižnice in bralnice Alme M. Karlin Celje Domen Kočevar. Veliko dijakov, ki jih je predavanje navdihnilo, se je zanimalo za nadaljnje sodelovanje v projektu Dajte nam mir. To je projekt, ki ga bo v letu 2017 v sode - lovanju z dijaki celjskih srednjih šol izve - dla ekipa Teozofska knjižnice in bralnice Alme M. Karlin Celje. Tako bomo v Celju dodali še en kamenček v mozaik k aktiv - nostim za boljši in lepši jutri. TINA TRSTENJAK Matjaža Sivka je osvojil zlato plaketo in prvo me- sto v disciplini evfonij I. a ter posebno priznanje za najbolj obetavnega tekmovalca v najnižji kategoriji. 44 Št. 14, 6. april 2017 PISMA BRALCEV Pepelin WG Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinski trti, pečkarjih, koščičarjih, ozimnih in jarih žitih, bučnicah, plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. Zavarovalnica TriglavZ vami že več kot 115 letin. Zagotovljena višinazavarovalnepremijeza izbranojamstvo.Posevki in plodov i tiskan_oglas_kmetijstvo_klas_128x180_stajerski_tednik.indd 1 31. 03. 17 15:44Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nespora - zumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVOV starosti 55 let je v torek, 27. marca, umrl Aleš Šega. Celjani se ga spominjajo kot prvega upravnika Kl(j) uba, širši javnosti pa je znan kot direktor fotogra - fije, snemalec in režiser. V omenjenih vlogah je sode- loval pri več kot sto projek - tih različnih producentov (dokumentarni filmi, TV- reklame, promocijski in namenski filmi, TV-serije in reportaže). Bil je stalni zunanji sodelavec TV Slove - nija, ukvarjal pa se je tudi z lastno produkcijo. Režiral je V spomin Aleš Šegarektor fotografije in produ- cent: kot direktor fotografije pri igranem televizijskem filmu Igra s pari, v katerem so nastopili Polona Juh, Matjaž Tribušon, Karin Ko- mljanec in Jure Henigman. Kot producent in direktor fotografije pa je sodeloval pri dokumentarnih filmih Moj prijatelj Mujo (2012) in Aufbiks! (2006). Največ pa je sodeloval z vrstnikom in že tudi pokoj - nim režiserjem Branetom Bitencem, s katerim sta posnela tri igrane filme za nacionalno televizijo: Že- lim vse (2004), Trpljenje mladega Igorja (2006) in Gverilci (2006). NTK, foto: Slovenski filmski centerPrejeli smo Regijsko študijsko središče Celje – kako naprej? Hvaležen sem dr. Emilu Rojcu za odkrito razmišlja - nje, ki je bilo pod omenjenim naslovom v Pismih bralcev v Novem tedniku objavljeno 23. marca letos. Kot nekdanji predsednik strokovnega sveta zavoda RŠS, v katerem sva z dr. Rojcem dolga leta aktivno sodelovala, in kot predsednik prvega upravnega odbora za- voda RŠS z vsebino njegovega razmišljanja soglašam v celoti. O slepi ulici, v kateri se je RŠS znašlo, smo člani strokov - nega sveta na ločenih in tudi na skupnih sejah z upravnim odborom zavoda razpravljali večkrat. Opozarjali smo na mnogotere težave, do katerih je v zasebnih visokošolskih zavodih prišlo zaradi nepo- deljevanja koncesij, na vedno več pripomb iz gospodarstva o izoliranosti RŠS do njegovih potreb po ustrezno izobraže- nih kadrih, o nujni uvedbi spremembe financiranja za- voda, ki je bilo ves čas skoraj v celoti odvisno od občin usta- noviteljic, predvsem od me - stnih občin Celje in Velenje. Na žalost člani strokovnega sveta s pripombami vodstva RŠS nismo uspeli prepričati. Dr. Rojc v prispevku navaja, da je neslavno propadel pro - jekt ustanovitve akademije za glasbo, za katerega je Mestna občina Velenje v dogovoru z Univerzo Maribor pri Regij - skem študijskem središču na-ročila in plačala izdelavo zah- tevanih elaboratov. Akademija naj bi v Velenju delovala kot enota Univerze Maribor. Ura- dni vzrok za neuspeh projekta so bili nerealno visoki stroški izvajanja študijskih progra- mov, resničen razlog pa je bila »neprava« lokacija akademije. Zgodba bi se končala drugače, če bi bila nosilec elaboratov neodvisna ustanova, ne RŠS. Mestna občina Velenje še ve- dno od RŠS ni prejela naro - čenih in plačanih elaboratov ter tudi ne poročila o porabi sredstev. Vse to so razlogi, zakaj je Mestna občina Velenje iz vrst ustanoviteljev RŠS izsto- pila in ustanovila Center za razvoj terciarnega izobraže- vanja Saša. Izstopov občin iz vrst ustanoviteljev RŠS je bilo v preteklih letih kar nekaj, ne spomnim pa se, da bi razloge zanje v organih zavoda poglo - bljeno analizirali. Delo v Centru za razvoj ter - ciarnega izobraževanja Saša poteka projektno. Polovico sredstev zavod pridobiva od edine ustanoviteljice Mestne občine Velenje, drugo polovi-co pridobiva na trgu, in sicer s ponudbo produktov svojega dela. Stroški za delovanje za- voda so se v primerjavi z letno obveznostjo, ki jo je Mestna občina Velenje imela do RŠS, prepolovili. V letu 2017 se je projektni svet zavoda CRTI odločil izve - sti raziskovalno nalogo Prilo- žnosti za delo in življenje mla- dih v Saša regiji do leta 2030. Rezultati raziskave bodo v okviru organiziranih razprav predstavljeni zainteresirani javnosti, mladim prebivalcem območja Saša, gospodarskim družbam in lokalnim skupno- stim. Na podlagi sklepnih ugo - tovitev bo začrtano nadaljnje delo zavoda. V območju Saša ne name - ravamo ustanavljati nove uni- verze, ne nameravamo usta - navljati novih visokošolskih dokumentarne oddaje V sve - tu lutk (1994), Kaj se skriva pod klobukom (1998), Figaro za vse čase (2003) ter doku- mentarne filme Azerbajdjan (2005), Flosarji 2000 (2001), Živeti v Celju (2003) in Ka - mnarska hiša (2004). Z režiserjem Miranom Zu- paničem je sodeloval kot di - zavodov, ker jih je v Sloveniji več kot dovolj. Želimo dobro sodelovati s slovenskimi in tujimi univerzami ter visoko-šolskimi zavodi z namenom, da skupaj z gospodarstvom pridemo do želenih ciljev. Glede odprave nesoglasij in vzpostavitve nadaljnjega sodelovanja, na katerega tudi opozarja dr. Rojc, je možno odgovoriti zelo na kratko. MOV je podala kar nekaj pobud za srečanje, sam sem predsedniku upravnega odbo- ra posredoval povabilo, ki ga je le ta kategorično odklonil, željo za sodelovanje z RŠS sem pisno izrazil tudi direk - torici RŠS, a se na ponudbo ni odzvala. Ni se mogoče znebiti vtisa, da izstop MOV iz RŠS vodstvu zavoda ustreza oziroma ga je želelo, saj se je na ta način znebilo opozicije in kritičnih pripomb glede poslovne politike zavoda, ki smo jih člani iz Velenja v or - ganih RŠS pogosto in v nekaj zadnjih letih žal neuspešno izražali. Povabilo za srečanje in raz- govor glede nadaljnjega sode-lovanja še vedno velja. Doc. dr. FRANC ŽERDIN, Velenje Prejeli smo V 12. številki časnika Novi tednik (23. marec 2017) je bil objavljen članek z naslovom Ustreljen namesto sojetnika. V prispevku je opisana tragična življenjska usoda Izidorja Zavr -šnika, duhovnika iz Savinjske doline. Bil je Slovenec, izobraženec, kar je bilo dovolj, da ga je na- cistična soldateska s pomagači zaprla in ga na koncu ustrelila kot talca. V članku opisana žrtev, ki se je končala z Zavr - šnikovo namesto sojetnikovo smrtjo, je dejanje vredno naj-večjega spoštovanja in časti. Zveza borcev za vrednote NOB pozdravlja in podpira pobude državnih in civilnih združenj za pravično in hva - ležno priznanje vsem, ki so tr - peli, bili ustreljeni, izgnani ali so padli v oboroženem uporu proti okupatorju na Štajerskem in v Sloveniji. LUDVIK STEPANČIČ, za ZB za vrednote NOB Celje 45 Št. 14, 6. april 2017 MLADI ZA MLADE Projekcija iluzij Projekcija iluzij Prvo mesto na 25. državnem tekmovanju Slika je simbolična.www.lego.comTekmovanje z roboti Lego Stran Mladi za mlade so pripravili di- jaki Elektro in računalniške šole VelenjeV šolskem letu 2016/17 deluje v Elektro in računal- niški šoli Velenje (ERŠ) v okviru programa Tehnik računalništva krožek Pro- jekcijsko mapiranje. Projekcijsko mapiranje je metoda vizualne rekon- strukcije, pri kateri s klasič- no projekcijsko tehnologijo fi zični objekt v prostoru spremenimo v projekcijsko površino. Dijaki tretjega in četrtega letnika, ki so vključeni v krožek, so soočeni s tran- sdisciplinarnim učenjem, katerega cilj je projiciranje krajše zgodbe na pročelje Doma kulture Velenje v okviru dogodka Center mla- dosti, ki bo 19. maja letos. Učni program vsebuje elemente arhitekture, zgo- dovine, sociologije, 3D- in 2D-oblikovanja ter modeli- ranja, animacije, različnih tehnik snemanja, pripovedništva, režije, videomontaže in kompozicije spe-cialnih učinkov. Delavnice, ki so v prostorih ERŠ in Inkubatorja Saša trikrat tedensko, so zelo intenziv- ne. Dijaki se bodo ob praktičnem delu naučili uporabe in učinkovite-ga povezovanja Adobe paketa (Photoshop, Illustrator, Premiere, Fuse in After Effects) z različnimi 3D-programi (3DS Max, Cinema 4D …) ter v konč-ni fazi programske opreme za mapiranje Resolume Arena. Me- tode izobraževanja, ki jih uporabljamo, nam približajo intenzivnost in pe- strost realnega delovnega okolja, ki je primerljivo z moderno digitalno agencijo kjerkoli v svetu.Krožek vodiva Miha Cojhter in Erik Kapfer, strokovnjaka z večle- tnimi mednarodnimi izkušnjami na področju kreativnih vizualiza-cij. Vabljeni na projekcijski spektakel, ki bo 19. maja ob 21. uri pred Do- mom kulture Velenje. MATIC JESENIČNIK, ERIK KAPFERIZJAVE (dijakov) Projekcija iluzij je priložnost za poglobitev v moj konjiček multimedijske vsebine. (Domen Šincek Nedeljković) Učimo se delati z zelenim ozadjem, posneli smo več prizorov, kjer bomo uporabili tehniko cromakey in druge učinke, s katerimi bomo prikazali zgodovinski pregled me- sta Velenje. Čeprav je zelo resno delo, se pri njem zabavam. (Matic Jeseničnik) Pri projektu se učimo dela v skupini, komunikacije in dela s specializiranimi orodji za obdelavo videa ter ostalih grafi čnih vsebin, ki se dandanes uporabljajo v vseh večjih produkcijskih hišah po svetu. (Boris Pirečnik) Projektu sem se pridružil, da bi se naučil delati v skupini in uporabljati računalniška orodja, s kateremi »manipuli-ramo« 3D-prostor. (Dino Garič) Najbolj me je pritegnil prvi video, saj se mi je zdelo nekaj novega, drugačnega, želel sem spoznati nove programe. (Andraž Debelak) V Ravnah na Koroškem je bilo 21. marca tradicional-no, 25. državno tekmova- nje elektrošol in 7. državno tekmovanje računalniških šol Republike Slovenije. Organizator letošnjega tek- movanja je bil Šolski center Ravne na Koroškem. Dijaki so se pomerili v reševanju problemov z različnih po- dročij elektrotehnike in ra- čunalništva. Zaradi dolgoletnih izkušenj Elektro in računalniške šole Velenje pri organizaciji po- dobnih dogodkov je bila naša šola letos v vlogi soorganiza- torke tekmovanja. Naši nalogi sta bili izdelava tekmovalnih nalog za področja elektrikar, elektrotehnik računalničar in računalniški tehnik ter pomoč pri izpeljavi tekmovanja. Na področju elektrotehni- ke je bila določena naloga s področja t. i. »pametnih« ali »inteligentnih« inštalacij. Pri- prave na tekmovanje smo kot soorganizatorji vzeli resno. Tekmovalci so imeli na voljo tri ure, vendar so prvi dijaki končali delo že po štiridesetih minutah. Kar štiri šole so na tekmovanju dosegle stoodsto- ten rezultat, tako da je zmago- valca določil čas izdelave na- loge. Od trinajstih udeleženih šol na tekmovanju s področja elektrotehnike sta dijaka Leon Ocepek in Jaka Vavdi dosegla tretje mesto. V okviru računalništva sta nastopajoča dijaka morala namestiti spletni strežnik in izdelati spletno aplikacijo, ki je omogočala registracijo novih uporabnikov ter vnos in prikaz podatkov iz podat- kovne baze. Poleg tega sta morala za delo s strežnikom izdelati kable UTB in se z usmerjevalnikom povezati v obstoječe omrežje. Tek-movalca Jan Liber in Andrej Kronovšek sta dosegla peto mesto. Naloga za elektrikarje je bila s področja priklopov elek- tromotorjev – krmiljenje tran-sportne linije. Na tekmovanje so se pripravljali trije dijaki, ki so pridno vadili montažo ele-mentov, vezavo, parametrira-nje frekvenčnega pretvornika po priloženi elektrodokumen- taciji in seveda tudi teorijo ter predstavitev naloge ocenje-valni komisiji. Na tekmova- nju sta nas zastopala Anže Repas in Žan Štimulak in od devetih ekip dose- gla največ točk ter osvojila prvo mesto. SANDI PEČEČNIK Sva Vito Drolec in Kamil Kosi, dijaka Elektro in računalniške šole Velenje. Obiskujeva drugi letnik programa Tehnik meha- tronike. Ker sva oba že imela iz- kušnje z roboti Lego Mindstorms, naju je učitelj povabil na tekmo- vanje iz programiranja Lego ro- botov. Tekmovanje je bilo v Prijedorju v Bosni in Hercegovini. Tja sva se z mentorjema odpravila v ponede- ljek, 24. oktobra 2016. Pot je trajala pet ur, med njo smo prečkali Hrva- ško. Po prihodu smo se nastanili v hotelu Prijedor. Po večerji smo od organizatorjev dobili še zadnje napotke za tekmovanje.V torek zjutraj sva odšla na zajtrk in potem na tekmovanje, ki je bilo sestavljeno iz treh izzivov. Pri prvi nalogi je bilo treba narisati določen lik z robotom. Lik je bil v velikosti papirja A1. Skupina, ki ga je nari- sala čim bolj natančno in brez od-stopanj, je dobila več točk. Naloga nama je uspela brez odstopanj, zato sva dobila vse možne točke. Po na-logi je sledilo kosilo. Druga naloga je bila še istega dne. Najin drugi cilj je bil, da robot čim hitreje prevozi labirint. Tudi ta del nama je uspel in sva dobila skoraj vse točke. S to nalogo je bilo konec dru- gega dne v Prijedorju. Zvečer je sledilo srečanje ekip ob večerji. Po večerji sva odhitela nazaj v najino sobo, ker sva se želela pripraviti na zadnjo in hkrati najtežjo nalogo. V hotelski sobi sva sestavila ogrod-je in roko novega robota, ker sva izvedela, da bo naloga zahtevala prenašanje kock. Na zadnji dan je sledil zadnji izziv. Naloga je zahtevala iskanje kock in njiho- vo prenašanje na določeno mesto. Bila je tež- ka, ker zaradi drugačne sve- tlobe senzorji niso delovali tako, kot bi morali. Kljub temu nama je uspelo presta- viti eno kocko, s čimer sva pridobila nekaj točk. Tek- ma je bila napeta, ampak nama je na koncu uspelo zmagati. Po tekmovanju sta sle- dila fotografi ranje in podelitev priznanj. Dobila sva priznanje za osvojeno prvo me- sto na tekmovanju. Domov smo prišli v poznih večernih urah in tako je bilo najinega tekmova- nja konec. KAMIL KOSI, VITO DROLEC 46 Št. 14, 6. april 2017 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. REŠITEV SUDOKU 250Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografi je iz pre- teklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več … Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografi jo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografi je in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Telefoniranje Žena kliče moža: »Halo, lahko govoriš?«»Lahko!«»Potem pa poslušaj!« Na sodišču Sodnik vpraša policista: »Kako ste vedeli, da je obto-ženi pijan?« »Stal je sredi ceste.« »Zaradi tega ni nujno, da je pijan.« »Poskušal je dvigniti belo črto …« Programerji Zakaj so računalniški pro- gramerji večinoma moški? Ker se ženske bojijo mišk!Šalo nam je poslal Nan- de Jakopič iz Laškega. Vrtnarji Štefan se sprehaja po parku in vidi dva delav- ca. Eden izkoplje jamo, drugi pa jo zasuje. Tako ponovita še drugič in tre- tjič. Štefan se ojunači in vpraša, zakaj to počneta. »Šef je razporedil tri za to delo, a je tisti, ki bi moral saditi, zbolel,« mu poja- snita. V postelji Dekle pravi fantu:»Veliko sem slišala o tem, kakšen si v postelji.« On skromno: »To pa res ni nič posebnega.« »Da, to sem slišala.« Kašelj Bolnik pride k zdravniku in vpraša: »Gospod doktor, ali imate kaj proti kašlju?« Zdravnik: »Seveda ne, vi kar kašljajte.« Milijonar Francelj se prijavi za so- delovanje v kvizu in dobi vprašanje za milijon evrov. Vprašanje se glasi: Katera ptica nima gnezda? Izbira lahko med odgovori vrabec, lastovka ali kukavica. Ker ne ve odgovora, zahteva po- moč prijatelja. Pokliče Jože- ta. Po krajšem razmisleku Jože odgovori: »Kukavica!« Francelj dobi milijon in nal- sednji dan povabi Jožeta v gostilno, da ga pogosti. »Kako pa si vedel, kakšen je pravi odgovora?« ga vpraša Francelj. »Enostavno,« pravi Jože. »Mislil sem si, da ta že ne more imeti gnezda, če živi v uri.«Ah, ti rojstni dnevi Kmalu bom imel rojstni dan … Spet bom leto starejši. Kje so tisti najstniški časi, ko sem bil še kako ponosen, da imam leto več? Danes je vse drugače, saj bi si bolj želel za rojstni dan leto manj. Leta pa se neusmiljeno nabirajo, kopi- čijo, hitijo … Nekaterim pomenijo rojstni dnevi zelo veliko, drugim ve-liko manj. Meni od nekdaj ne pomenijo veliko in imam o njih posebno mnenje. Kaj pa je sploh mogoče praznovati za rojstni dan, razmišljam? To, da si leto starejši? Ne, hvala. Po moji osebni »fi lozofi ji« je seveda mogoče praznovati, ko se zaželen otrok rodi, ko nekdo maturira, diplomira ali celo doktorira … Rojstni dnevi pa so zame neka novo-dobna navlaka, ki jo je prine- slo dvajseto stoletje. V starih časih ljudje rojstnih dni sploh niso praznovali, praznovali so le godove, ko so se spominjali svojih tako imenovanih patro- nov, nebeških zavetnikov. Časi so se spremenili in za godove komaj še vemo, da sploh ob- stajajo. Praznujejo jih pred- vsem najstarejši ljudje, a še to le najpogostejši Jožeti, Marije, Ane … Jaz, ki nimam ravno svetniškega osebnega imena ter tudi drugače nisem ravno svetnik, niti ne vem zaneslji- vo, kdaj naj bi sploh godoval. In kaj je sploh po mojem na- činu razmišljanja rojstni dan? No, saj je po svoje lepo, da te pričaka, ko se zbudiš, na roj-stni dan šopek cvetja od koga od najbližjih, ki jih imaš rad. Šopek, povezan s poljubom in z voščilom ljubljene osebe. Na dan, ki ga razumem kot čas za nekakšno osebno inventuro o svojem življenju, za premislek. Za premislek o tem, kaj je bilo od zadnjega rojstnega dne do-brega, kaj je bilo slabega, kaj bi lahko bilo bolje, kaj še slab- še … In kot čas za premislek za načrte, kaj bo treba storiti za večjo kakovost življenja, za večjo osebno srečo in za srečo najbližjih. Ampak za to je naj- bolj pravi čas ob novem letu, ko smo v službah večinoma prosti in je več časa. Za bližnji rojstni dan pa že vem, da se bom vrnil domov po deseti uri zvečer in si bom želel bolj kot kakšnih velikopoteznih ter poglobljenih razmišljanj ljube- ga miru in počitka. In tako je skoraj vsako leto. Nekateri ljudje obešajo svo- je rojstne dneve na velik zvon, drugi smo nad takšnim »zvo- njenjem« manj navdušeni … Ne predstavljam si recimo, da bi pred svojo hišo videl prome- tni znak s številko 40, 50, 60, 70 ali katero drugo okroglo številko. Nemudoma bi ga od- stranil. In vi? Nekateri ljudje so ekstrovertirani, drugi smo introvertirani … Rojstni dan razumem predvsem kot zelo intimen osebni dogodek. Že v študentskem domu mi je šlo na živce, ko so mi prihajali če- stitat vsi po vrsti, čeprav doma nismo imeli ravno dobrega vina … In ker imam rojstni dan na razvpit zgodovinski dogodek, se je tistega dne ve-soljni svet spomnil, da imam osebni praznik. »Za »najširšo javnost« bi ga bil seveda naj-raje zamolčal. ROJSTNODNEVNIKTelovadba »Kdaj si nazadnje delal trebušnjake?« »Ko sem kašljal.«Prava čokolada Prava čokolada je tista, ki tehta vsaj 300 gramov.Ostalo so samo testerčki. Pošasti Ko zrastemo, se pre- verjanje pošasti pod posteljo spremeni v preverjanje stanja na našem bančnem raču- nu. Oboje je enako gro- zljivo.Dvigalo »Miha, kupi si že enkrat stanovanje v prvem nadstropju. Od teh stopnic me bo pobralo.« »Bedak, zakaj pa nisi šel z dvigalom!« »Na dvigalu piše, da je za štiri. Kje pa naj najdem še tri?«Ponedeljek zjutraj Nekateri ljudje zjutraj JazVse slikovne šale vir: splet 47 Št. 14, 6. april 2017 RAZVEDRILO Nagradna križanka Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.Ime in priimek: Naslov:Kontaktna telefonska številka:Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednikaKUPON ZBORNIK NAVPIČNIC ATURŠKI VELIKAŠZEVSO VE HČERENAJVIŠJI VRH KARA - VANKHEK TO- METERSIPI PODO- BEN GLA VO- NOŽE CŠPOR TNI NAPITEKNEKD ANJA POŠT A PREDUJEMZRAK (ZAS TAR.) SEVERNO- AMERIŠKI INDIJ ANE C PRIS TAŠ LE - GITIMIZMA VRTNI ŠKODLJIVE CPRIP ADNIK GOTOV OKENSKA NAVOJNIC A ARABSKI ŽREBE CMES TO V GVATEMALI INDIJSKA ZAČIMBAVPREŽNI DROG KME ČKEG A VOZA GRŠKA BOGINJ A ZMA GERAČUN V KNJIGO VOD- STVU PRIPRA VA NA STREHI IZRAELSKA LUKA ANGLEŠKI IGRALE C (MICHAEL)GRAFIČNO ZNAMENJE DRŽA VA V JV AZIJI RENIJ SMUČARKA ŠTUHE C 3kTVORNIK PREDPISIŽGALEC, PRODAJA- LEC APN ATANT AL RUBEN RADIC AIRSKI IGRALE C NEESON AM. T V-NAD- ALJEV ANKATITAN PEVE C FERFOLJ A NERED, NEUREJE- NOS TAM. IGRAL. (TATUM) SEVERNO- AMERIŠKI PLAZILE C TANČIC A, PAJČOLANNEKD . AR AB. EMIRA T NAJMOČ. KITA ČL OV. TELES AKATARIN A SREB OTNIK AZIJSKA DRŽA VA (ANG .)ANTIČNO RAČUN ALO RAS TLINSKA BODIC AKNJIŽN A POLIC A GORIC ABRENKAL O S ŠES TIMI STRUNAMI JUŠN A ZELENJ AVA RAZVIT A, ODRASLA ŽUŽELKAMEDMET OBŽAL O- VANJATRENUTEKKARL OVEC ROSALYN YALOWŠROT BOJAN BARV A IGRALNIH KAR T ITALIJ ANSK O MES TO OB ADIŽIVIOLINIS T OZIM RAZSVET - LJENE CŠVED. IND. KONCERN ZREZEK IZ STEGN A SPAJKATEŽA VNA IZBIRA MED DVEMA MO- ŽNOS TMAHIM ALAJSKA KOZALITUR GIČNO OBLAČIL OPREBIV ALEC APAČ PROLOGDEL V OJ. OR - GANIZA CIJE PISATELJIC A KODRIČ PRIS TA- NIŠČE ZA JAHTECES TNO VOZILOPRIČA - KOVANJE MAJHEN R T IVANKA KRAŠEVE CAPO TEKA PERN ATA ŽIVAL NEKD ANJI BRIT ANSKI DIRKAČ MANSELLVTIKAL O SONJ A LOKAR ATOMIKA PLADENJ (POG .)PREBIV ALEC LOKE20 9 8 14 15 1 2 6 137 10 16 19 3 5 17 18 11 12 4 12 34 56 78 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 17 Vzemite si čas za sprostitev od vsakdanjih tegob www.trik.si Pobarvanka za odrasle Vzemite si čas za sprostitev od vsakdanjih tegob Vzemite si čas za sprostitev od vsakdanjih tegob Čestitke vsem ovnom in ov - nicam, ki boste v tem tednu praznovali svoj rojstni dan. Veselo bo, še zlasti v nedeljo. Vitalnosti in moči vam ne bo manjkalo, zato boste pri delu uspešni. V času pred polno luno, ki bo v torek, bodite zelo previdni na področju odnosov. Tudi Venera bo zahtevala, da uskladite vsa nasprotja in nesoglasja. Da boste pri tem uspešni, se boste morali vrniti tudi v preteklost. Po zaslugi Marsa, ki bo v va- šem znaku, boste imeli ogro - mno moči, energičnosti in vo - lje, da boste izpeljali vse, kar ste si zadali. Vendar pustite, naj tudi drugi v vaši okolici dihajo po svoje. Glede novosti raje po- čakajte, kajti vladar pisane in ustne besede Merkur bo menjal svojo smer devetega v mesecu. Teden je kot naročen, da raz- rešite stare situacije in opravite zaostalo delo. Še zlasti v času polne lune v torek bodite pripra- vljeni na kompromise. Življenje bo v tem tednu do- bilo zelo pospešen tempo, kar vam bo ugajalo. Zaradi menja - ve položaja vašega vladarja, planeta Merkurja, bo treba po- ostriti previdnost, saj stvari ne bodo takšne, kot se bodo zdele na prvi pogled. Informacije bo treba dvakrat preveriti in tudi paziti na povedano. To velja še zlasti za čas polne lune v torek. V tem tednu lahko pride tudi do nepredvidenih stroškov. Luna, vaša vladarica, bo v tem tednu v fazi ščipa, kar bo prinašalo določene napetosti. Mogoče vas bo strah razmišljati o spremembah, vendar bodo te v tem tednu še kako aktualne. Imeli boste občutek, da se film vrti nazaj. Imeli boste tudi lepo priložnost, da sprejmete nova stališča. Ta bodo vsekakor veli-ko bolj uporabna za naprej. Če se boste v ponedeljek, dan pred polno luno, odločili za post, bo - ste naredili telesu veliko uslugo. V teh pomladanskih dneh bo- ste uživali v marsičem, še zla- sti v mnogih stikih z različnimi ljudmi. Družabni, zabavni in zelo zaželeni boste, kar vam bo ugajalo. Pri delu se boste dobro odrezali, vaša ustvarjalnost bo naraščala. V ljubezni boste pri- pravljeni pokazati veliko več čustev, česar bo seveda najbolj vesela vaša druga polovica. V dneh pred polno luno ne bodite egocentrični, saj vas lahko to drago stane. Počutje bo v petek, soboto in nedeljo dopoldne zaradi Lune v vašem znaku odlično, dobro vas bo podpiral tudi Mars. Imeli boste veliko energije, pri- dni, delovni in predani boste, ogromno boste lahko naredili. Ne boste pozabili tudi na bolj prijetne plati življenja, odlično in zelo zabavno bo v nedeljo po - poldne. Pred polno luno boste nekoliko bolj kritično razpolo- ženi. Ne bodite si sovražnik, ampak ljubite najprej sebe.Napredujete bolj počasi, kar ni čudno, saj vaša vlada- rica Venera ubira zadenjsko pot. Ukvarjanje s čustveno platjo življenja bo še vedno tema številka ena. Bolj kot se bodo dnevi bližali polni Luni, bolj bo napltost naraščala. Dobro boste morali vedeti, kaj hočete doseči, saj pretijo zapleti. Za nameček bo polna luna v vašem znaku, kar bo od vas zahtevalo sodelovanje z okolico. Za vse si boste vzeli čas in se dobro poglobili v malen- kosti, preden se boste za kaj odločili. Neka zadeva vam ne da miru in ne boste odneha- li, dokler je ne boste razrešili. Verjetno bo to zahtevalo svoj čas, ampak s tem se pač ne boste obremenjevali. V čustve - nem pogledu bo temperatura naraščala, če ne boste previ- dni, pretijo celo nesoglasja. Polna luna bo razburkala tudi vaš čustven svet, bodite pripravljeni na to. Pred vami so dnevi, ko bo- ste polno zaposleni, obkroženi z ljudmi. Kljub temu da niste samotarske narave, boste ne- zavedno iskali mir in odmik od množice. Le tako si boste nabrali novih moči za nov ci- klus delovanja. Že pred časom ste začeli razmišljati o neki ideji, za uresničitev katere niste imeli pogojev. Ta zami- sel se bo ponovno aktivirala in ugotavljali boste, da do nje vodi več poti. Saturnov obrat vas bo spet vrnil na začetek in spraševali se boste, kaj ste sploh dosegli. Seveda ste, o tem ni dvoma, vendar bo potrditev prišla ka- sneje. Ne dvomite, ne bodite črnogledi, še zlasti ne v dneh pred polno luno. Vaš recept delovanja iz preteklosti je bil vedno odličen, zato ga upora-bite tudi v sedanjosti. Iz neke zagate vas bo rešil odličen smi - sel za humor. Čutili boste, da ste na pra- gu nečesa večjega, prebudila se bo vaša raziskovalna žilica. Poslušajte intuicijo, sledite občutkom, pravilno vas bodo usmerjali. Potreben bo tudi izlet v preteklost, kajti mejnik za to, kar boste hoteli doseči, bo treba rahlo prilagoditi. Izre- dno družabni in odprti boste, veselo bo v vaši družbi. Polna luna prinaša nekoliko napeto energijo, a boste z dobro voljo vsemu kos. Obveznosti in delo si modro razporedite, saj vam bo kronič - no primanjkovalo časa. Retro-gradna Venera v vašem znaku bo postavljala veliko stvari v čustvenem življenju pod vpra- šanj. Dvomili boste tudi o ti- stem, o čemer ste bili še pred dnevi prepričani. Bližajoča polna luna bo povzročila še do - daten pritisk, saj se boste zelo težko čustveno umirili. Vse je v glavi, zato se osredotočite na bistvene stvari. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 62 33 (cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na na- slov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 11. aprila. Geslo iz številke 13: Naj vas ne potegnejo za nos. Izid žrebanja 1. nagrado, bon za celostno Denas terapijo podjetja Zdrav in pika, Mariborska cesta 86, 3000 Celje, prejme Monika Colnerič iz Podplata. 2. nagrado, bon za Denas refleksoterapijo podjetja Zdrav in pika, Mariborska cesta 86, 3000 Celje, prejme Vincenc Romih iz Štor. 3. nagrado, bon za Denas refleksoterapijo podjetja Zdrav in pika, Mariborska cesta 86, 3000 Celje, prejme Vinko To-povšek z Gomilskega. Nagrajencem čestitamo. Potrdilo o nagradi jim bomo poslali po pošti.1. nagrada: dve otroški solni terapiji 2. in 3. nagrada: ena otroška solna terapijaNagrade podarja Orgosol, d. o. o., p. e. S.altera Nagradni razpisKrekov trg 1, 3000 Celje 48 Št. 14, 6. april 2017 RUMENA STRAN Ko zapoje direktorica Da, tudi nekateri danes pomembni ljudje so nekoč obi- skovali vrtce. Vrtec v Nazarjah, ki je praznoval 40-letnico postavitve svoje zgradbe, je obiskovala tudi direktorica Osrednje knjižnice Celje, nekdanja Zgornjesavinjčanka Polona Rifelj. Bila je v eni prvih generacij otrok nazar- skega vrtca. Še več, na prireditvi v po- častitev 40-letnice je v petek na odru veselo prepevala o cicibanih, ki bi vsi radi v zboru peli, in o naši četici, ki koraka strumno in vese- lo. Seveda ne sama, ampak v zborčku nekdanjih otrok iz vrtca, ki so po štirih de-setletjih znova nastopili. Na fotografi ji je še en član priložnostnega zbora prvih generacij obiskovalcev vrtca, prav tako kulturnemu podro-V znamenju kulture Ko v Zgornji Savinjski do- lini pomisliš na kulturo, je zelo kmalu na vrsti Ivana Žvipelj, ki je sicer koroške gore list. Na proslavi 40-le- tnice postavitve stavbe na- zarskega vrtca je dirigirala zborčku danes odraslih članov, ki so pred štirimi desetletji prepevali v prvem zboru omenjenega vrtca. Ko je bila pred štirimi dese- tletji vzgojiteljica prvih genera- cij tamkajšnjega vrtca, je zanje ustanovila zborček, ki takrat ni bil nekdaj vsakdanjega. Po nadaljnjem študiju je postala knjižničarka in vodja zgornje- savinjske zveze kulturnih or- ganizacij, nato je do upokojitve vodila mozirsko območno iz- postavo javnega sklada za kul- turne dejavnosti. Po upokojitvi je ustanovila KUD Stopinje, ki med drugim povezuje literate z različnih koncev našega ob- močja in pripravlja že drugi zbornik. Na proslavi 40-letni- ce nazarskega vrtca se je zelo razveselila šopka, s katerim so jo počastili. Foto: GrupAčju predan Sebastjan Žvi- pelj. Ta je med drugim član Godbe Zgornje Savinjske doline, ki je uspešna celo na državni ravni, in nazarskega mešanega pevskega zbora. S svojo harmoniko je spremljal pevce zborčka uspešni zgor- njesavinjski glasbenik Darko Atelšek, ki je lani praznoval 50-letnico aktivne glasbene poti. Občinstvo na petkovi proslavi je bilo seveda nav- dušeno.Za obletnico občinsko darilo »Nisem imel priložnosti, da bi obiskoval vrtec,« je na prireditvi ob 40-letnici postavitve nazarskega vrtca pove- dal domači župan Matej Pečovnik. Veselil se je številnih udeležencev proslave v počastitev obletnice, saj je bil dom kulture poln do zadnjega kotička.Sodobne montažne stavbe – kot je nazarski vrtec – seveda žal niso tako zelo vzdržljive, kot so močno in skrbno zidane šole iz časa cesarja Franca Jo-žefa. Ob obletnici nazarskega vrtca je župan med drugim spomnil na zadnjo prenovo pred tremi leti. Zgodovina mlade montažne stavbe je po tehnični plati kar bogata, saj je v vrtcu pred približno dese- tletjem počila vodovodna cev, kar je povzročilo uničenje tal, pohištva in še česa. Prevladu- jejo seveda lepi spomini. Tudi s prireditve, ko je prvi mož obči- ne vrtec razveselil s tristo evrov vrednim bonom. Predal ga je vodji vrtca Veroniki Atelšek. Svetniške skrbi in veselje Na sejah celjskega mestnega sveta se ob različnih temah spreminjajo izrazi na obrazih svetnic in svetnikov. Zakaj sta v nekem trenutku na zadnji, marčevski seji bila tako zamišljena Anita Ovčar (SMC) in Matija Kovač (ZL), ne vemo. Fotogra-Vzrok za skupno veselje svetnikov (na sredini sta Srečko Erjavec in Marko Zidanšek, SLS), podprto s širokim nasme-hom, pa je jasno: končala se je še ena letošnja hitra seja me-stnega sveta. Naslednja bo slavnostna, ob prazniku občine, potem pa jih bo do volitev in do konca mandata le še nekaj, če upoštevamo, da so vmes počitnice in prazniki. Ob misli na konec mandata pa se pri svetnikih najbrž lahko znova pojavijo manj veseli izrazi na obrazih. Foto: GrupAfi ja morda tudi nekoliko zavaja, saj se zdi, da gre svetnikoma tudi na malo na smeh. Vsaj svetnik iz Društva za glasbeno gledališče Slovenije, ki je letošnji prejemnik bronastega celj-skega grba, ne bi smel imeti razlogov za skrb. Tudi zato ne, ker bo maja v občinski delegaciji, ki bo obiskala partnersko rusko mesto Ščjolkovo.Vznemirljiva lepota Za scenarij, poezijo in moderiranje dogodka je poskrbela Glorjana Veber, ki smo jo pred tem srečevali kot vodjo celjskega mladinskega centra. Srednjeveški stolp pri hotelu Evropa v Celju je bil pred kratkim prizorišče modno-lepotnega dogodka. Direktori- ca studia Alter Ego in umetnica ličenja Mateja Pozeb je ob peti obletnica studia odprla vrata Lepotnega inkubatorja, ki je nastal v njeni želji po spreminjanju stereotipnega razumevanja ličenja in lepote. »Ta nas bo vedno vznemir- jala,« meni, »iščemo jo v vseh vejah umetnosti, v ljudeh in na obrazih.« Program je vseboval preplet glasbe, baleta, poezije, čarodejstva, fotografi je in klepeta z gostiteljico. Foto: MATJAŽ OČKOMateja Pozeb in mladi čarodej Aleksander Štucl, znan pod imenom Magic Aleksander, ki je med drugimi popestril ve- čer. Ali je s čarovnijo poskrbel, da je bila katera od udele- ženk še lepša, pa ni znano.