95. številka. V LJubljani, v Htm 28. aprila I9Z1. LIV. leto LOVE N SK Izhaja vsak dan popoldne lsnaaasl nadalje la arauUfct* tnaerati i Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—■ Poroke, zaroke 30 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseiatov nai se priloži znamka za odgovor. Cpr^vnlatvo »Slov. Naroda'' in ,, Narodna Tlakama" Knaflova nlica st. 5, pritlično. — Telofon it 304. W 1 I' ~--*TW—t--t—^~m-----j ~|"T" SS— I ■ ■ ..... ■ — i 1 SI I 9,Sio?analtl urod* volj« v Lj ubijam to po poatl i v Jagoilavtllt celoletno naprej plačan . K 300* — polletno. ....«•» 150'— 3 mesečno......„ 75 — 1 „ . . ... 25- Pri more1 Novi naročniki Na samo ms n V laosamatvot celoletno...... K 480*- polletno ..... 4 . f,24(r— .'i mesečno •••••• M120'— .......40 - . povišanju se ima daljša naročnina doplačati. itošijejo v prvič naročnino večino po nakaznici, naročila brez poaiatve denarja se ne moremo ozirat!. Uredništvo „Slov. Naroda" Knallora nllca st. 5, I. nadatropl« Telefon štev. 34. Dopiae »preloma le podplaane in zadostno frankovana. Rokopisov no vrđia. jsamezna številka velia 1*20 K Poštnina plačana v gotovini. Občinske volitve v Ljubljani in v štajerskih avtonomnih mestih. Votifoe o Ljubljani. Pomen kratic: JDS = Jugoslovanska demokratska stranka; Kom. = Komunistična (ali kakor se sedaj zovejo Delavsko-kmečka republikanska) stranka; MSS = Narodno-socijalistična stranka; SLS = Slovenska ljudska stranka; SKS = Samostojna kmetska stranka; JSDS = Jugoslovanska socijaldemokratska stranka. Glede občinskih volitev v Ljub* Ijani podajamo o izidu sledečo sta* tistiko z ozirom na volitve v konsti* tuanto. Številke v oklepajih so re* zultati volitev z 28. novembra 1920 in prirastki oziroma padci volilcev. I. Mestni dom: Število volilcev: 1097. Oddani glasovi: 755 (848) JDS 230 (281, —51), komunisti 73 (97, —24), NSS 155 (117, +38), SLS 242 (271, —29), SKS 5(—, 4-5), in JSDS 50 (82, —32). H. Št. Jakobska šola. A—N. Število volilcev: 767. Oddani gla* sovi: 549 (626). JDS 235 (274. — 39), komunisti 63 (81, —18), NSS 85 (69, +16), SLS 109 (135, —26), SKS 3 (—, +3) in JSDS 54 (67, —13). HI. St Jakobska šola: O—Z: število volilcev: 623. Oddani glaso* vi: 448 (505). JDS 208 (227, —19); komunisti 43 (50, —7); NSS 49 (43, 4-6); SLS 92 (106, —14); SKS 4 (—, 4-4); JSDS 52 (79, —27). IV. Deška šola. Cojzova cesta. 1003. Oddani glasovi: 682 (795) JDS 203 (216, —13); komunisti 91 (134, —43); NSS 101 (96, 4-5); SLS 135 (155, —20); SKS 17 (—, 4-17) in JSDS 135 (194, — 59). V. Obrtna šola: Število volil* cev: 1038. Oddani glasovi: 695. (801). JDS 334 (377, — 43); komuni, sti 40 (72, —32); NSS 128 (130, —2); SLS 107 (130, —13); SKS 14 (—, .+ 14) in JSDS 72 (92, —20). vL Realka: Število voliScev: 1003. Oddani glasovi: 696. (770). JDS 355 (414, — 59); komunisti 34 (55t __21); NSS 141 (103. +38); SLS 92 (119, —27); SKS 8 (—, +8) in JSDS 66 (79, —13). VTL L drž. gimnazija. Število volilcev: 924. Oddanih alasov 615 (684). JDS 252 (265, —13); komuni* sti 81 (127, —46); NSS 108 (108); SLS 91 (98, —7); SKS 9 (-> +9) in JSDS 74 (86, —12). V111. Justična palača, število volilcev 835. Oddani glasovi: 565 (652). JDS 255 (312, —57): komuni* sti 33 (46, —13); NSS 95 (59, +36); SLS 125 (165, —40); SKS 10 (—> + 10) in JSDS 47 (70, —23). IX. Učiteljišče. A—L. Število volilcev: 568. Oddanih glasov 385 (451). JDS 140 (160, —20); komuni, sti 60 (84, —24); NSS 59 (51, +8); SLS 93 (103, —10); SKS 4 (—, +4) in JSDS 29 (53, —24). X. Ledina. M—Z. Število volil* cev 584. Oddani glasovi 400 (466). JDS 142 (164. —22); komunisti 32 (59, —27); NSS 69 (61, +8); SLS 122 (139, —17); SKS 6 (—, +6) in JSDS 29 (43, —14). XI. Mestna ubožnica. (Udmat): Število 6+8. Oddani 476 (540). JDS 116 (122, —6); komunisti 99 (149, —50); NSS 77 (70, +7); SLS 132 (144, —12); SKS 12 (—, +12) in JSDS 40 (55, —15). XII. Barje. Število volilcev 547. Oddani glasovi 373 (452). JDS 128 (167, —39); komunisti 74 (106, —32); NSS 37 (33, +4): SLS 103 (97, +6); SKS 20 (—, +20) in JSDS 11 (49, —38). XHL Šiška. A—K. Število gla* sov 743. Oddani glasovi 520 (600). JDS 114 (114, —); komunisti 158 (220, —62); NSS 102 (111, —9); SLS 54 (50, +4); SKS 14 (—, +14) in JSDS 78 (105, —27). XIV. Šiška M—2. Število gla* sov 778. Oddani 529 (614). JDS 97 (103, —6); komunisti 170 (219, —49); NSS 120 (138, —18); SLS 57 (50, +7); SKS 14 (—, +14) in JSDS 71 (104, —33). Celokupno je bilo oddanih 7688 glasov. Od teh pripade na: JDS 2809; komuniste 1051; NSS 1326; SLS 1554; SKS 140 in JSDS 808. V procentih so dobili: JDS 36.53%; komunisti 13.67, (—3.35 ); NSS 17.24; SLS 20.20 in JSDS 10.50%, (—2.65%). — Iz celokupne volilne statistike posnemamo, da je JDS v bistvu ob* držala svoje postojanke. Poudariti moramo, da so nekateri naši okraji ohranili vzorno disciplino, vodili so sistematičen pregled vsega volil* stva, kar je pripomoglo k uspehom. Zanimiva je slika v Šiški. Tam je demokratska stranka ohranila svoj položaj nedotaknjen. NSS je naza* dovala. Nazadovali so znatno ko* munisti in socijalni demokrati. Ves statistični materijal naj služi našim političnim organizaci* jam za nadaljno podrobno delova* nje. Izvoljeni so v občinski svet na demokratski listi tile go* spodje: 1. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik; 2. Engelbert Franchetti, predsednik Zveze Obrtniških za* drug; 3. dr. Karel Triller, odvetnik; 4. Ivo Jelačin ml., trgovec; 5. dr. Josip Tičar, zdravnik; 6. Fran Črna* goj, nadučitelj na Barju; 7. Viktor Turnšek, inženir; 8. Ivan Frelih, rac. nadsvetnik; 9. dr. Dinko Puc, od* vetnik; 10. Josip Dežman, železni* ški kontrolor; 11. Fran Mam, pi* sarniški oficijal; 12. dr. Pavel Pe* stotnik, profesor; 13. Ivan Benko* vič, sodni nadoficijal; 14. Josip Turk, posestnik: 15. Rudolf Rozrrsin knjigovodja Čekovnega urada; 16. Simon Praprotnik, mizar in posest* nik; 17. Ivan Bajželj, trgovec in 18. Josip Breznik, realčni profesor. Od narodno socijalne stranke so izvoljeni: 1. dr. Tone Jamar, zdravnik; Z Karel Urbančič, poštni nadoficijal: 3 Tone Malgaj pleskar; 4. Ivan Tavčar, uradnik; 5. Fran Rupnik, strojevodja; 6. An* ton Pesek, lastnik tiskarne: 7. Ja* kob Babnik, instalater; 8. Josip Ambrožič, učitelj. Od Jugosl. socijalno de* mokratiČne stranke so izvo* Ijeni: 1. Ivan Kocmur, tajnik bol* niške blagajne; 2. z\nton Komac, vlakovodja v pokoju; 3. dr. Ljude* vit Peric, odvetnik; 4. Ivan Kocjan, uradnik Bolniške blagajne in 5. Ivan Kralj, trgovski poslovodja. Od komunist ič ne stranke, ali kakor se je imenovala od De* lavsko kmetsko reublikanske sku* pine volilcev so bili izvoljeni:. L ju* devit Venca j s, železniški nadrevi* dent; 2. A. Bartulovič, uradnik; 3-Josip Pokovec mizar; 4. Ivan Ma* kuc, premikač; 5. Rajko Osterc, ta* petnik in 6. Fran Cepeljnik, stroje* vodja. Samostojna kmetijska stranka ima enega zastopnika: Fran Melik, posestnik na Barju. Izmed klerikalcev so iz* voljeni tile: 1. Ivan Ogrin, zidarski mojster; 2. Fran Kremžar, urednik; 3. dr. Ivan Stanovnik, odvetniški kandidat; 4. Josip Pire, hišni po= sestnik in načelnik Orlov; 5. Janko Jeglič, nadučitelj; 6. Fran Orehek, posestnik; 7, Ivan Srehot, čevljar; 8. Alojzij Burkeljc. železniški vta# tar; 9. Tobija Pezdir, posestnik in 10. Viktor Adamič, želez, revideat, Volilne d marili:' — Maribor, 26. aprila. Izid ob= činskih volitev je nastopen: Soči; jalni demokrati so dobili 940 gla* sov, narodni socijalci 679, demo« krati 499, klerikalci 469 in komuni* sti 325. Socijalni demokrati torej dobe 13 mandatov, narodni soci* jalci 9, demokrati 7, klerikalci 7 in komunisti 4 mandate. V občinski svet so izvoljeni tile demokrat je: 1. odvetnik dr. Vladimir Sernec; 2. trgovec Vil« ko Weixel: 3. profesor Fran Vodar; 4. knjigovez M. Vahtar; 5. naduči* telj Ivan Tomažič; 6. železniški narevident v pokoju Ivan Kejžar in 7. trgovec šoštarič. Klerikalci: 1. odvetnik dr. Leskovar; 2. uradnik Anton Kre* pek; 3. profesor dr. Karel Verstov* šek; 4. mizar Fran Veronek: 5. rav« natelj Cirilove tiskarne dr. A. Je* rovšek; 6. urednik »Straže« Fran Zebot in 7. Vekoslav Filipič, poštni poduracinik. Izmed socijalnih demo* k r a t o v , ki so bili izvoljeni v ob*) činski svet imenujemo med drugim te!e: učitelj meščanske Šole Vikto* Grčar; zadružni tajnik Alojzij Sla« novec; črkostavec Ivan Druzovič; poštni pristav Rudolf Kolbezen itd. Od volitev dne 28. novembra lanskega leta so komunisti naza* dovali za 85 glasov, in demokrati za 9 glasov: napredovali pa so socijal* ni demokrati za 23 glasov, narodnf socijalci za 89 glasov, klerikalci p«j za 83. Volilnih upravičencev je bile 4183, volilo pa jih je 2939. Volilu z u Celju. — Celje, 26. aprila. Volitev se je udeležilo 813 volilcev. Za demo* kratsko stranko je glasovalo 304, za socijalne demokrate 265, za narod* ne socijaliste 136, za klerikalce pa 108 volilcev. Vseh mandatov je 32. Porazdele se tako*le: demokrati jih dobe 12. socijalni demokrati 10, narodni socijalisti 6 in klerikalci 4. Izmed demokratov so iz* voljeni: 1. ključavničarski mojster Ivan Rebek: 2. odvetnik dr. Kalan; 3. finančni svetnik Sedlar: 4. tr^o* vec Strmecki; 5. odvetnik dr. Bo* žič; 6. krojaški mojster Ivan Bizjak; 7. bolniški upravitelj PrekorŠek; 8« I trgovec Strupi; 9. odvetnik dr. Hra* šovec; 10. profesor Mravljak; U< trgovec Goričar in IZ urednilc »Nove Dobe« Spindler. Narodni socijalisti! 1^ skladiščnik 2abkar: 2. brivec Ko* štomaj; 3. trgovec Kramar; 4. pro* fesor Beranič; 5. knjigovodja Go« bec in 6. sodni oficijal Modic. Klerikalci: 1. odvetnik dr. Ogrizek: 2. posestnik Janič; 3, poštni poduradnik Kuret in 4. rav* natelj zemljiške knjige Silvester Fon. Volilne o Ptuju. — Ptuj, 26. aprila. Izmed 598 volilcev jih je glasovalo 455. Za de* mokratsko listo je glasovalo 123 volilcev; za socijalno demokratsko 212, in za narodno socijalno in kle* rikalno 120 volilcev. Odpadlo je to* rej na socijalne demokrate 11 man* datov, na demokrate 7, in narodne socijaliste in klerikalce skupaj 6 mandatov. Izmed demokratov so bili izvoljeni: odvetnik dr. SenČar; ginu nazijski ravnatelj Vajda; odvetnik dr. Fermevc; zdravnik dr. Stuheo; Fran iMohorič: Ivan Klemenčič in Ignacij Zelenko. Izmed narodnih s o c i j a U cev in klerikalcev so prišli v občinski svet: Vinko Šerona; dr. Ljudevit Jenko; Ciril TuŠek; Si* mon Fiihrer; Bernard Mikuleti{ in Anton Blažek. Alfonz Daudet: 15 Tarf arin na planinah Roman. Prevedel dr. Ivo Šorli. IV, Na parniku. — Dežuje. — Taraskonski junak se pokloni dušam rajnkih junakov. — Resnica o Viljemu Tellu. — Razočaranje. — Tarta* rina iz Taraskona ni bilo nikoli! — Ostriga, Bomparel! Na Rigi*Kulmu je zapustil sneg, spodaj na jezeru je našel spet isti tanki, gosti, neraz* ločni dež — vodeno paro, v kateri so se iz* gubljala v oblike oblakov više in više kipeča daljna gorovja. Z juga je pihal veter in vzvalovljal jezero. Galebi so letali tako nizko, da je bilo, kakor bi jih nosili vodni grebeni sami. Človeku s« je dozdevalo, da je na visokem morju, in Tartarin se je zamislil v tiste čase, ko je od* haj al iz Marselja na svoj lov na leve. Živo se je spominjal tistega svetlega neba brez le ene pege in tistega modrega morja — modrega, kakor bi bila modro pobarvana voda — ki se je v mistralovi sapici k o dr al o in belo posvet* likavalo, kakor da se posvetlikujejo bele so* line. In potem, kako so donele trompete po trdnjavah in peli vsi zvonovi — vse te pij a* nosti, vsega tega veselja in solnca, vsega tega Čara prvega potovanja se jo spomnil spet. Kakšen razloček z mostom na ti ladji, čr* nim od vlage ter skoraj popolnoma zapušČe* nim! Le včasih se skozi to debelo meglo čez njega pomakne kakor za oljnatim papirjem senca kakega pasažirja, oblečenega v dolg cilster ali m ah a dr a v kavčuk; a tam zadaj na ladji za pregrajo stoji nepremičen mož, ves zavit v svoj usnjati plašč, mračen in zagone* ten, pod napisom v treh jezikih nad sebjj: »S krmilarjem je prepovedano govoriti!« Kako nepotrebno priporočilo! Zakaj na krovu »Winkelrieda« nihče ne govori; niti ne na mostiču, niti po natlačenih salonih prvega in drugega razreda, kjer mračni potniki med razstreseno ročno prtljago po klopen spe, či* tajo, se izprehajajo, toda ne govore. Tako ne* kako si človek misli odgon izgnancev po ka* kem ponesrečenem prevratu. Od časa do časa naznani votlo tuljenje parne piščalke novo postajo. Potem na mosti* šČu za hip šum korakov in prtljage. Iz megle se dviga obrežje in se bliža. Že razločiš mrač* no zelena pobočja, zibajoče se vile med po* plavi j enimi obzidji in vrste topolov kraj blatnih cest, vzdolž katerih stoje drug poleg drugega sijajni hoteli z zlatimi napisi na pročeljih: »Hotel Meyer«, »Hotel Muller«, »Hotel ob jezeru«, za njih cedečimi se okni pa se pokažejo zehajoče glave. Evo, pristana! Ljudje Izstopajo in vsto* pajo vsi enako zamazani, premočeni, nemi. Ves majhni pristan mrgoli dežnikov in naglo odhajajočih omnibusov. Potem začnejo velika parnikova kolesa spet otepati in s svojimi lo* patami peniti vodo, obrežje spet beži in se umika v nerazločno ozadje skupaj s hotelom »Meyer«, s hotelom »Muller« in s hotelom »ob jezeru«, kjer so se bile za hip odprla okna in maha z vseh nadstropji nešteto robcev in iz= tegnjenih rok, kakor da kličejo in rote: »Po* magajte, usmilite se, rešite nas!... O, če bi vi vedeli!...« Včasih sreča »Winkelried« na svojem potu drug parnik s črnim napisom na belem ozadju: »Germanija«, »Viljem Teli«. Na njem isto mračno mostišče, isti mokro se blesteči plašči iz kavčuka, ista turobna vožnja, isti obupni pogledi krova na krov, pa naj spč brod v to ali ono smer. A vsi ti ljudje potujejo za svojo zabavo! In vsi ti jetniki hotela Ob jezeru, Mever in Muller se puščajo za svojo zabavo celo za* pirati! Bog naj to razume! Kakor na Rigi*Kulmiu, je tudi tu Tarta« rina davilo, tiščalo k tlom in ga zeblo še bolj od tega ledenega dežja in črnega neba toda ni imel s kom govoriti. Sicer je res našel tu doli nekaj že znanih obrazov: poleg nekaterih drugih recimo člana Yockey*kluba z nečaki* njo (hm, hm!...), potem akademika Astier* Rehuja in profesorja Schwanthalerja. ta ne-spravljiva sovražnika, ki sta bila obsojena, da preživita, vprežena s Cookovim potovalnim načrtom v isti jarem, ves mesec drug ob dru* gem. Toda vsak teh odličnih češpljevcev se je delal, kakor da Taraskonca nikoli še videl ni, čeprav se je s svojim ovratnikom, svojimi železnimi naveski in svojimi vrvmi čez kri j razločeval in odlikoval od vseh drugih ljudi, da ga ni bilo mogoče zamenjati. Da vseh je bilo videti sram včerajšnjega plesa in neraz* umljivega zanešenja, v katero jih je bil spra* vil s svojo vzhičenosrjo ta novi debeluhar. Samo debelušna vila gospa SchwanthaIcT* jeva s tem rožnatim obrazkom in prijaznim nasmehom se je približala svojemu plesalcu* Prijela je z dvema prstoma svoje krilo, kako* da bi hotela zaplesati manuet in rekla: »Ple* sati... tancati... o jaz tako rgada ...« Ali je hotela s tem samo obujati spomine ali ga celo zvabiti, da se spet zavrtita v krogu? Vsekakor mu ni dala več miru, in Tarta« rin se je vrnil nazaj na krov, le da ji uido: rajši do kože moker nego smešen! In lilo je dalje z umazanega neba. In da bo še bolj žalostno, so pobrali v Beckenriedu celo čredo članic »Sveta vojska«, — deset dolgih devic z bedastim izrazom, v modrih oblekah iz mornariškega sukna in z greena* vvavskimi klobuki na glavi — pa so začele ne* srečne ženske pod tremi ogromnimi rdečimi dežniki stoječ prepevati kitico za kitico Iz psalmov, a spremljal jih je na harmoniko, namesto kralja Davida dolg. suh človek z blaznimi očmi. In ti ostri, uveli, neubrani glasovi, podobni kričanju golebov, so se poganjali In vlekli skozi dež in črni dim iz parnika, ki ga je pritiskal veter k tlom. Tartarin še nikoli nI slišal kaj tako obupno žalostnega. Občinske volitve v slovenskih avtonomnih mestih niso prinesle nobeni stranki večine. To je bilo pričakovati. Ako izvzamemo Ljub« Ijano, kjer so se vršile že leta 1911 občinske volitve po proporcu, so se po vseh ostalih mestih to pot izvedle volitve prvič po proporcijo« na In em sistemu. Do veljave so to« rej morale priti pri volitvah vse stranke, ki so vložile volilne liste. Klerikalci so pričakovali ali bolje rečeno kričali v svet, da bodo te volitve vsemu svetu pokazale, kako silno zaslombo ima njihova stranka tudi v slovenskih mestih. Izid volitev je dokazal, da je bil ta krik samo pesek v oči in da imajo klerikalci v slovenskih mestih na« ravnost neznatno zaslombo. V Ljubljani so si izvojevali 10, v M a* ribom 7. v Celju 4 mandate, v Ptu« ju pa vobče niso mogli samostojno nastopiti in so se morali vezati celo z narodnimi socijalci, da so prišli do veljave v občinskem odboru. Da pa so v Ljubljani in v Mariboru do* bili razmeroma več mandatov, ka* kor v drugih mestih, je predvsem pripisovati dejstvu, da je Ljublja* na center ljubljanske, Maribor pa center lavantinske škofije, kjer imajo svoj sedež škofijski ordinari* jati in duhovniška semenišča, kjer so nastanjeni kanoniški kapitlji in kjer se nahajajo samostani vseh vrst in kategorij. Edino ta središča duhovniške hierarhije in cerkvene organizacije so pripomogla kleri* kalcem tako v Ljubljani kakor v Mariboru, da so pridobili 3 do 4 mandate več, kakor bi jim pripadli no številu posvetnih njihovih vo* Hlcev. Koliko izda to osredotoče* nje duhovniškega življa, kaže v Ljubljani najbolje I. (polianski) okraj, kjer so edino duhovniški vo* lilci dali klerikalni stranki relativno večino. Demokratska stranka je lahko t izidom volitev v vseh naših avto* nomnih mestih vobče zadovoljna, saj si je povsod, zlasti v Ljubljani in v Celju, priborila dovoli jako Zastopstvo, da bo lahko odločeval* no vplivala na komunalno politiko. V vseh mestih se je pokazalo, da ima demokratska stranka močno zaslombo v najboljših slojih našega naroda, ki stoje slej kot prej ne* omajno na njeni strani. Dasi niso bile povsod kandidatne liste baš najsrečnejše izbrane, vendar je Veliko zmago praznuje jugoslo-venski narod. Na Reki so pri volitvah oropali laški nacionalisti in njih patroni zloglasni fašisti. Nad vse pomembna je ta zmaga, ker dosežena je kljub brezprimernemu nasilju in navzlic najostudnejši strahovladi fašistov. Zato pomeni zmaga reških avtonomistov neomajno voljo reškega prebivalstva, da hoče z nami sporazum, da hoče z nami prijateljstvo in naj mu grozi tudi smrt. Reška volilna zmaga pa je dalje dosežena v boju, Čegar ozadje je odkrito tvorilo vprašanje, ali naj bo Reka kolonija Italije, to ie integralen del italijanskega kraljestva, ali pa naj bo v resnic! svobodno mesto, ki ie pristanišče svojega zaledja, to je Jugoslavije. S tem pa zadobe reške volitve naravnost plebiscitaran pomen, ker v tem boju je obvladalo volilce samo eno geslo, za ali proti Italiji, za ali proti Jugoslaviji. In v volilnih žarah je napisan odgovor jasno in prepričevalno, da je Reka, kakor pri plebiscitu, glasovala za nas in proti ItaJHi. Vse zaman, če skušajo to Italijani ntajiti, ker je voditeli avtonofnfstov Zanella Italijan. Cisto vsejedno je tudi, da je reška avtonomistična stranka oficielno italijanska stranka. Ker s tem, da so celo Italijani glasovali proti Italiji, je s posebno silo povdarieno, da so ifospodarski oziri Reke, ko tudi spomin na D* Annunziievo strahovlado tako silni, da dajejo celo Italiiani prednost Jugoslaviji pred Italijo. S tem pa it naša zmaga še posebno slavno dokumentirana. Sijajen pomen reških volitev pa jso končno dokazali tudi fašisti sami. Če bi ne bile volitve tako važne, ali bi Z bližajočim se 1. majnikom, ko Imajo nastopiti sankcije proti Nemčiji, da bi jo prisilile, izpolniti mirovno pogodbo, naraščajo tudi vesti, zlasti v li-erih v Nemčiji, o pripravah čehoslova-Ške republike za soudeležbo. Dejansko se vlada doslej še ni odločila, ali se udeleži ententnih sankcii proti Nemčiji. Ni se pa čuditi, ako odlaša s odločitvijo tako dalokosežnega pomena, ki bi mogla pri tesnem eoeećUtvu z Nemčijo slasti na gospodarskem polju naši republiki Škodovati. Najbrže bo na povabilo entente vlada vendar primorana do neke mere udeležiti se sankcij. To slutijo tudi Nemci med nami in radi tega se opaža med njimi v zadnjem času rszdraženoet. Te dni so izzvali v praški inženirski zbornici konflikt v zadevi razpravnega jezika, za Moravo in Šlesko so si ustanovili svoj narodni svet, x Prag* izvajajo privatno šteti* vse pomisleke zmagala v vrstah de« mokratskih volilcev stara discipli* niranost ter potisnila v ozadje vsa* ko nezadovoljnost. Toda v bodoče bo tudi naša stranka morala bolj, kakor doslej, upoštevati želje širo* kih volilskih vrst, ako bo hotela uspešno konkurirati z ostalimi strankami, ako bo hotela ne samo obvarovati svoje pozicije, marveč tudi napredovati. Pri tem predvsem ne bo smela omalovaževati narod* no socijalnega gibanja, ki se — le bodimo odkritosrčni — vedno bolj uveljavlja v našem javnem življe* nju. Abotno ali pa vsaj malb srečno bi bilo, ako bi hoteli v tem oziru igrati vlogo ptiča noja ter delati politiko, ki bi ne računala z dejan« skim položajem. Najbolj razveseljiv fakt na teh volitvah je, da je komunistična struja na celi črti začela rapidno padati. To je dokaz, da cvetka, presajena k nam iz Rusije in tudi iz Nemčije, ni našla pri nas ugod* nih tal, vsled česar je posvečena počasni sicer, a sigurni smrti. Naravnost presenetljiv pojav pri teh volitvah je padanje socijal* no demokratskih glasov. Pred volit* vami so bile kombinacije drugačne: računali so s silnim ojačenjem soc* dem. stranke. Zgodilo se je na* sprotno. Bili so torej pogrešni oni računi, ki so stavljali v našo poli* tično bilanco socijalno demokratič* no stranko kot stranko sigurne bo* dočnosti. Zdi se, da so se široke mase našega ljudstva jele odvračati od mednarodnega evangelija in da pridobiva polagoma, a vedno več pristašev blago vest je zdrave na* rodne ideje. Morda je to naravni razvoj. Iz francoske revolucije je stoprv vznikla narodna ideja, mor* da bo tudi sedanja svetovna revo* lucija imela za eno svojih posledic — silno ojačenje nacionalizma. Ču* je se to sicer paradoksno, izkliuče* no pa to ni, saj je stara stvar, da se zgodovina ponavlja. Zato smo mne* nja, da bi bilo zgrešeno, ako bi so* sebno mi Slovenci iz samega na* vdušenja do nekaterih nesporno dobrih socialističnih doktrin hoteli postavljati v kot ali pa celo pred prag narodno idejo, ki je bila v preteklosti za nas edino spasonosna in ki bo tudi v bodočnosti še igrala, o tem ni nikakega dvoma, veliko, morda celo odločilno vlogo v našem javnem življenju. odgovorili fašisti na poraz s tem. da so v zasmeh vsej pravici proglasili vojaško diktaturo? Fašisti pač čutijo da je pri volitvah govorilo ljudstvo, da je vse reško prebivalstvo obsodilo njih idejo da je vsa Reka proti Italiji, da le izgubila Italija plebiscit Iz izgubljenega plebiscita Da ni druzega izhoda, ko ali priznati plebiscit aH pa z diktaturo iti preko plebiscita na dnevni red. Fašisti ne bi bili iašisti, če si ne bi izbrali druge poti in tako je njih vojaška diktatura le priznanje pravilnosti plebiscita, ker drugače ne bi segli po sili. Kakor je naravno, da se fašisti branijo pripoznati plebiscit, tako pa ie tudi nujno, da moramo poskrbeti mi, da je dobljen plebiscit tudi v l.ašo korist. Ni v tem oziru nobenega komptf-misa in za nas je samo ena re.vtev, da mora biti volja reškega prebivalstva tudi uveljavljena. Reka hoče živeti z nami v prijateljstvu in ta volja Reke je za nas zakon. Kdor se dotikne teza zakona, proti temu moramo nastopiti z vso odločnostjo in tudi z vso brezobzirnostjo. Konec mora biti naše mehkobe in tudi naše popustljivosti — ali pa tužna nam majka. Reška zmaga je prvi naša zmaga v jadranskem vprašanju. Kdor ne dela za uveljavi j en je te zmage, ta dela za nas* poraz na Jadranu, t dela za flašo smrt. Jugoslaveni pomnite to, ker drugače bo onečaščen vas spomin v zgodovini. Reške volitve so odločile, da ie Reka za nas — naša naloga je, da to uveljavimo. Tn če to storimo, potem smo tudi oddolžili ReČanom m poplačali njih zvestobo In zaslužili, da je za nas dobljen plebiscit 22. aprila 1921, svojih pripadnikov itd. Vrhunec njihove aroganee pa jo to, da so odklonili povabilo prežidenta Masarvka k posvetovanjem. Kakor smo že povedali, so se vršili pri prezidentn pogovori voditeljev posameznih političnih strank. Zastopniki čeških strank so se bili odzvali vabila, namaka parlamentarna zveta pa jo odgovorila, da na vidi nobenega vzroka za daljša posvetovanja in prosi p rezidenta, dm bi opustil na-daljne avdijenoe. Ta surova odklonitev je očitna zahvala Nemcev za vso naklonjenost in obzirnost do njih od prevrata dalje. Ob taki situaciji se je razpravljajo o sklicanju poletnega zasedanja poslanske zbornice, ki se ja imela sestati Že 27. t m. Ali po konferencah v senatu in poslanski zbornici te je videlo, da je ta termin prezgodnji in take se salde parlament najbrž sela 19. mala. y srok aa to odložitev je deloma ne» doetatak materijala za plenum, ker treba razpravljanja v odsekih, ki aa bo vršilo v prvi polovici maja, petem pa tudi obsuf na nejasno zunanjo situacijo, o kateri se upa, da se do te dobe razjasni, v glavnem kar ee tiče razmerja med Francijo in Nemčijo O delovnem prograurm se posvetuje >Petka< v kateri imajo zastopniki proračunska stranke vaČmo. Dela ea aa rešitev raznih davčalh predlog. Z rešitvijo finančnega in prehranjevalnega nn. rta združujejo socijalisti rešitev zakonov o tvorniških svetih, o socijalizaciji pre-mogokopov itd. V Olomucu ee vrsi shod delegatov obnosio vaške cerkve iz cele Moravo in Sleske, na katori je prišel tudi srbski biskup Dositoj. K,opravlja se o vprašanju spojitve čeiioslovaske cerkve s pravoslavno srbsko cerkvijo. Po referatu biskupa Dosiieja in živahni debati se je konstatiralo, da v čehoslovas-ki cerkvi ni nikakega spora, kar se tiče združitve s pravoslavno srbsko cerkvijo na podlagi slovanske vzajem-sti in ćirilometodskih tradicij. Na Vinogradskera mestnem gledališču je nastopila 19. t. m. kot gost gospa Zlata Markovac, Članica Zagrebškega Narodnega gledališča, v naslovni vlogi Strindbergove >GosprKHčne Julije«. Prask« gledališka kritika laskavo ocenjuje njene umetniške vrline, povdarjajoč vspeh vloge zlasti s psihologije strani Kritik dr. Fischer v >Narodnih Listih* izvaja, da je bil njen nastop jeden najlepših večerov v Vinogradskera gledališču. Društveni klub mlade generacije čehoslovaške narodne demokracijo je prirejal v letošnji sezoni >Slovanske večere<, katerih tretji se je vršil dne 20. t m. v Smetan o vi dvorani Občinskega doma v korist baš osnovane > Čehoslovaško - Jugoslovansko Di-gec in beguncev iz Krima pod protektoratom poslanika kraljestva SHS Iv. Hribarja in dr. K nimfa. Umetniški del programa je obskrbela češka filharmonija in članica Narodnega Divadla gdč. Morfova. Večer z veliko udeležbo iz diploma tičnih, političnih, umetniških krogov je jasno pokazal, kako se poglablja pri na« stremljenje po etikih z Jugoslovani, kar je povdarjal posebno senator Sokol v svojem nagovoru. Spominjal nas ie, da smo si pred tremi leti bas v tej dvorani na besedo Alojzija Jiraska prisegali zvestobo z Jugoslo-veni in je bilo prvič razglašeno po Kramaru goslo >Zvestoba za zvestobo«! Naša ljubezen do Jugoslovenov je rasla cela desetletja, o čemer pričajo tudi pojavi v naši literaturi in umetnosti. Jugoslovanski junaki, ki so nam bili vedno svetel vzor, so si zgradili svojo državo, s katero nas veže so jamstvo, ker že nismo mogli doseči skupne meje in ne koridora, veže nas skupno delo, ki naj bo vedno uspešno potom >eehoslovaJ*ka - nigoslovanske Lige<. Vzajemna naša ljubezen, utrjena z boji in posvečena s skupnim trpljenjem, naj traja na veke veke. Krasne besede govornikove so izvale med poslušalci burno navdušenje. L K. S. PoHflCne uestl. = Ureditev uradniških plač. Beograd, 26. aprila, Na seji ministrskega sveta dne 28. t. m. so razpravljali o uredbi glede izenačenja uradniških plač. Seja se je nadaljevala danes predpoldne. Plače za uradnike so določene za XI. razred na 1000 dinarjev, za X. razred od 2000 do 2500. za IX. razred od 2800 do 3400. za VIII. razred 3500 do 4200, za VII. razred od 4500 do 5100. za VI. razred od 5500 do 6300, za V. razred 7000, za IV. razred 8500, za III. razred 9500. za II. razred 16.500, za I. razred 12.600 dinarjev. Manipulanti dobijo 1300, pod-uradniki 1000 dinarjev. Uredba stopi v veljavo dne 1. maja t l. = Pogajanja med vladnim blokom in Koroscevim klubom. Beograd, 26. aprila, V parlamentarnih krogih so govori, da bi moglo priti do pogajanj med Koroščevim klubom in vladnim blokom v svrho zbližanja osnovnih stališč z ozirom na administrativno razdelitev države as Predsednik konstituante na potovanju. Beograd, 26. aprila. Predsednik ustavotvorne skupščine g. R i -bar odpotuje jutri v Pjakovo. kjer ostane por dni. Nato potuje v Niš, Pi-rot in druga obmejna mesta, kjer ostane do S. maja. = Vlada In makedonski muslimani. Po Informacijah »Narodne Politike« je Pašič izjavil muslimanom iz južne Srbije, da bo vlada v agrarnem vprašanju v južni Srbiji postopala po istih načelih, kakor v Bosni in Hercegovini. Muslimani bodo kot poseben klub podpirali vlado. =r Protesti i« neodreiene domovine. Beograd, 26. aprila. Odkar so se pričela trgovska pogajanja z Italijo, prihajajo v Beograd neprestano protesti iz Primorja radi fašistovskega terorja in posebno radi zadnjih dogodkov v Istri in Trstu. Dočim je Italija ie anektirala osemlje, Id jI je pripadlo po rapallski pogodbi, zavlačuje evakuacijo Dalmacije in ostalega jugoslovanskega ozemlja es Odstop resice vlade. Po Izidu volitev v zakonodajno skupino je pro-viffOrična reska vlada odstopila, Ustanoviti skulajo vlado, v katero bi mogli vstopiti tudi zmerni elementi avtono-misticno stranke. te T zrni« jene vesd Beograd, 2f3. aprila, Z ozirom na vesti inozemskih listov o amavtaki vstaji se uradno poreče, da so vse te vesti isroia-BŠMi =: Dr. Trum bife v gever v konstitii-anti. Bivši nas zunanji minister Ar. Trumbič ja kot dalmatineiu posianeo končno eiopil Iz svoje rezerve ter imel v konetitoanti velik govor o ustavnih načrtih. Njegove velike zaslugo za osnovauja Jegoslavije med vojno tRijeć<: plSe: Zdaj. po govoru, moramo povedati, da nas je ta govor razočaral prav v tem, da je preveč negativen, a premalo pozitiven. Želeli bi, da bi g. Trumbič poleg kritike znanih ustavnih načrtov tudi predložil svoj lastni načrt. Toda g. Trumbič tega ni storil. Izjavil se je proti ustavnemu načrtu Narodnega kluba in proti onemu klerikalnega Jugosloveiiskoga kluba. Govoril je proti federaciji in političnim avtonomijam, ali govoril je tudi proti vladnemu načrtu ustave. Tega mu ne zamerimo in ne trdimo, da je vladni načrt ustave dovršen in da nima nedoitatkov. Vsako Človeško delo je polno pogreško v. a kako naj bo dovršen ustavni načrt, na katerem jo sodelovalo mnogo ljudi z nairazlične Si mi pogibli v ustavnem odbora. Ni dvoma, da je nedostatek ustavnega nacrta, ker ne daje državi enega imena in da n. pr. članek o tisku ni napreden. A Trumbič ni povedal svojega mišljenja v pozitivni obliki. Tudi on ni znal problema rešiti zadovojivo za vse, tako da — d Beograd, 26. aprila. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine ie otvori! predsednik dr. Ribar ob 10. Po opravljenih formalnostih in Čitanju nekaterih interpelacij je dobil besedo musliman Bal ič. Takoj v početku svojega govora je izjavi!, da bo njegov klub glasoval za vladni načrt Nato je dobil besedo demokrat Grgo Angelino-vič, ki je rekel, da smo doživeli eno največjih dob, ko je naša država prevzela vse Srbe, vse Hrvate in vse Slovence. O ustavi pravi, da je v njej konsekventno izveden princip narodnega in državnega edinstva. V njej so razloženi vsi temeljni principi, ki garantiral enakopravnost vseh plemen fn državljanov. Kritizira ustavni načrt Narodnega in Jugoslovanskega kluba. Želeti je, da se ustava sprejme na čim širši bazi sporazuma, toda ne sporazuma med plemeni, temveč med narodom in strankami. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Na koncu izjavi, da bo glasoval za ustavni načrt. Seja je bila zakllučena ob 12.30 ter se bo nadaljevala ob 16. —d Beograd, 26. aprila. Popoldanska seja. Prvi govori zemljoradnik bi bila zadovoljna večina Srbov, Hrvatov in Hovenrov. Rekel ie samo. da bi *i storite praktično in pametnv u 6" bi BO O b 1 a ? U zaprovizoruo dobo |flpiraU okult štirih src-dinč: Beeaada, Zagreba. Ljubljano in Sarajeva. To je toro? mninio g. IVum-bica sa orovizorij, ali v definitivno rt-sitev nu^ega problema se ni spustil. A to je velik aedoatatalL Morda bo povedal g. Trumi pri ep«'i' !ni de ti točneje svoje i lialjenfe ter oo n konkretne prodlogo o upravni decentralizaciji, ker upamo, da jo g. Trunv lič politik konstruktivnega duha. — LtiŽl Lakoga časopi«la. Komaj so naše obla.-ti prevzele upravo nekaterih novih delov naše domovine, /,'a-t\i dalmatinskih otokov, se lažejo lan bki o noiih oblastih in nn^(*m na- rodu. ZI^-Bti se teze. ker se laske obitelji solijo iz J u gosi v;1i je v Zador in Pulj. A no povedo, zakaj bežo! Oe bi bile to obitelji živele z našim narodom v miru in če bi vo imelo na vesti raz-nih fcrivicr in nasilstev, bi se jim nikamor ne mudilo in bi lahke ostale. Zato iih zdaj nihče ne goni, a rudi ne zndržuje. Iznird Hrvatov beže p&2 le izdajice in radičevski hui»kači proti državi, vojski in Srbom. — Anglija in trianensta poirodba. Iz Liondona poročajo: Poslanska zbornica jo v tretjem &iianju: soglasno sprejela trianonsko mirovno pogodbo. Ivan benin, ki izvaja med drugim: Stranke, ki hočejo iti naprej, bi morale poizkusiti vsemi srcd>rvi, da se pride do sporazuma. Storiti se mora vse, da se pride do sporazuma, pri ki -terem se pa nc sme sklicevati na plemenske razlike, temveč samo na gospodarsko podlago. Pravi, da le Vojvodina že s sklepom vojvodinskega sabora zavrgla vse plemenske razlojre in postala sestavni del Srbije. V Vojvodini se sedaj ne more govoriti o kaki dccentraiistični tendenci, temveč samo o samoupravi, ki mora imeti namen, opirati se na gospodarsko jedinstvo. — Za tii i m ie govoril po 5; I. Ivan Mermolia (SKS). ki je v svojem govoru kriti!-/val delo ljudske stranke v Sloveniji ter govoril za vladni ustavni načrt. — Nato je govoril posl. Ivan Črnković (radikalec) o razmerah v Vojvodini ter dokazoval, da v \V, -dinji ni razpoloženja za pokrajinsko avtonomijo. V Vojvodini ie glavno vprašanje agrarno ln glavni pogoi za odpravo nezadovoljnost ie ureditev gospodarskih razmer. Končno se te izrekel za vladni ustavni načrt. Prihod« nja seja jutri ob 9. Telefonski in brzefaona poročila* Plebiscit za držauao ime. Spfit, 26. aprila. Ju goslo v. akad. klub in organizacija jngoslov. nacionalne napredne omladine sta sklicala za 24. t m. manifestacijo za Jugoslavijo. Zahteva se jedinstvo naroda in drža- ve. Resolucija se fzreka za državno ime Jugoslavija, za katero so se po vsej Dalmaciji izrekla razna društva in korporacije. Rimska konte?enca. — d Rim, 25. aprila. V več po* sebnih komite iih konference na= sledstvenih držav so se nadaljevali razgovori o redakciji splošnega na* črta pogodbe, Ta načrt naj bi se predložil obema komisijama v Izgon fastsfoo z Reke. odobritev, nakar bi ti dve svofa zaključna izvajanja predložili r>lc* numu kenfererec. Kakor poročajo listi, se po zakitučku konference v Rimu takoj skliče konferenca v Portorose. — d Bakar, 26. aprila. Zanella je odpotoval v Rim. Istotako je odšel z Reke francoski konzul, da intervenira pri francoski vladi. Redna vojska je. pregnala fašiste in zavzela vsa javna poslopja. Splošna stanka na Južnem Tirolskem. — d Innsbruck, 26. aprila. »Alpenland« javlja: Z Južno Tirol* sko je promet popolnoma pretrgan. Z Brennerske meie dospele zaseb* ne vesti trdijo, da ie izbruhnila v Južni Tirolski splošna stavka, ka^ tere se udeležuje vse nemško delava stvo. Od oseb, ki so bile v nedeljo v Boznu ranjene, jih je še nekaj umrlo. Nemška Zveza na Južnem Tirolskem, v kateri so vsi Nemci brez razlike strank še tesneie zdru* ženi kakor doslej, se je takoj obr* nila na italijansko vlado, da dobi zadoščenje za dogodke in da sc zagotovi nemškim državljanom varstvo« ttaUlansko poroSllo o dogodkih na TSrolskera. — d Rim, 25. aprila. Govorice, da je bilo v ozemlju Gornje A diže proglašeno vojno stanje, so brez podlage. V ponedeljek je vladal v ( Boznu mir. Na nekem zborovanju so govorili zastopniki vseh strank, ki so obžalovali včerajšnje dogod- ke. Vzorčni sejem je bil zaprt. Ge* neralni komisar je priobčil oklic, v katerem £raia dogodke in izjavlja, da se je ukrenilo vse potrebno zn ohranitev miru. Dva voditelja fa* šistov sta bila aretirana. Plebiscit glede IlemSfjg Tirolskem. —d InnRbruek. 26. aprila. Izid gla- [ 1791 ne-, praznih ali nevclj&vnib glo,-kem je ta: 144.342 dn, sovnic jo bilo o32. sevanja na Tirol&kem Failsfi na delo. —d Turln, 26. aprila. Zaradi umora nekega fašista po komunistu so dn-nes dopoldne fašisti zažgali delavsko zbornico. Pri tera se je jelo streljati; dvn fašista sta mrtva. Požar so pogasili. Tnrikl pohod se nadaljnje. — d Carigrad, 25. aprila. Tur* ški pohod se nadaljuje. Turki so zasedli Sultanhissar in dolino Men* deres. Sedaj pričakujejo novih ojo* čenj, da nadaljujejo ofenzivo. Ifpraianle nemlkega zlatega zs&lada. —- d Pariz, 25. aprila. Obno* vitveni odsek je v svoji današnji seji z obžalovanjem vzel na znanje sporočilo nemške vlade od 22. t. m.f s katerim ta odklanja prenos ko* vinskega zaklada državne banke v Koln ali Koblenz. Odsek obžaluje, da nemška vlada ni razumela, Ja je vodila zahteve po prenosu zlata v zasedeno ozemlje skrb, spraviti v aklad določbe mirovne oogodbe z možnimi potrebami nemškega meničnega tečaja. Naj si bo že ka* kor hoče, se smatra obnovitveni odsek primoran, spričo neizpolnjen vanj a obveznosti, ki jih določa ml* rovna pogodba, poseči po poobla* stilih, ki jih dovoljuje mirovna po* godba, in zahtevati, da Nemčija najkasneje do 30. t. m. izroči Fran* coski banki milijardo mark v zlatu. Oobljgn plebiscit. Pismo Iz Prage. Iz iistanotuorae 95. štev. .SLOVC1ST5K1 NAROD-, dhe 28 aprila 19/1. j. sirar? 411 . L I II ■ ■! —d Pariz, 26. aprila. Briand na* merava v petek popoldne odpoto* vati v London. Končnoveljavna po* Rajanja se bodo vršila že v soboto dopoldne. Ako bodo nemški pred* logi sprejemljivi, bo trajala konfe* renca le nekaj dni. V nasprotnem Konferenca o Londona. slučaju, ki pa ni verjeten, bi bi! po# treben en teden, da se znova pro* uce možni temelji za pogajanja iz« vzemši gornješlezko vprašanje, ako se bo zdelo ameriški vladi umestno, izročiti nove nemške predloge za« veznikom. Spomenica HngleSfee delaoske stranke. London, 26. aprila. Dela v* ska stranka priobcuje povodom 1. maja spomenico, katero so pod« pisali Thomas, Henderson, Hy* mans in drugi delavski voditelji, v kateri se zahteva vzpostavitev trgo* vinske svobode med narodi, osvo* boditev političnih ujetnikov, od* prava vsakršnega militarizma, so« cializiranje produktivnih sredstev in nadomestitev kapitalizma skupnim svetovnim delom. Držaunl proračun o HngllJL —d London, 26. aprila. V po« slanski zbornici je predložil finan* čni minister Chamberlain proračjn in pri tem izvajal: Dohodki v zad* njem proračunu so znašali 1400 mi« lijonov funtov šterlingov. Presežek dohodkov napram izdatkom ie zna« šal 230 milijonov funtov Šterlingov. Notranji dolg se je zmanjšal za 128, zunanji pa 117 milijonov funtov šterlingov. Stavka o Ameriki. —d Novi Jork, 26. aprila. Strojniki trgovske mornarice so sklenili, da začno L maja stavkati. Pri tej stavki bi bilo prizadetih nad 100.000 kurj&cev in drugega strojnega osobja. iz naše kraljevine. — Slovesna predaja otoka Krka našim oblastim. 25. t. m. je z veliko slovesnostjo in med velikanskim navdušenjem prebivalstva prišla naša vojska, orožnistvo in finančna straža na otok Krk. Predaja otoka se je vršila v mestu Krku. Na bregu je čakala četa ka» rabinjeriev in italijanske finančne straže, da bi se vkrcali na italijansko tor-pedovke, ki so bjle pripravljene na odhod. Tamkaj je stala tudi kopica Italijo nov, katere so Italijani iz ladij hrabrili, naj ne klonijo. Nas narod je v velikanskem številu mirno čakal pred škofovo palačo, kjer se je vršila predaja. Nato se je izkrcalo naše orožništvo, ki so zavzeli mestno upravo od kara-binjerjev. Italijanska vojska jo tedaj izkazala čast, katero je naša vojska odvrnila. Med obema vojskama je bila postavljena miza, na kateri se je podpisal akt predajo in to na italijanski strani po majorju Marionettiju, na naši strani pa po podporočniku Egonu Lovičiču. Kot italijanski diplomatični zastopnik je bil navzoč tudi Angeli, v imenu naše vlade pa dr. ZuričiČ. Ko ie bil akt previtan, sta si vojski izkazali čast in Italijani so odšli na svoje torpedovke. Tedaj se je začulo s Punto pokanje topičev in po mestu so jeli raz- obesati jugoslovenske zastave. Nato je prebivalstvo obsuio nase vojaštvo s cvetjem, nakar jo v imenu mesta imel pozdraviti nagovor lekarnar Brovet, ki je pozdravil vojsko v imenu vsega ju-goslovenskega prebivalstva na otoku. Govorila je tudi majhna deklica ter nek gimnazijec, ki je ponudil naši vojski kruha in soli. Govoril je tudi župnik, ki je velical zgodovinski dan, ko je otok pripadel ujedinjeni domovini in ko se Jugosloveni na Krku morejo oddahniti v svoji lastni državi. Dr. ZuričiČ se je vsakemu posebej zahvalil, na* rod pa je navdušeno vzklikal kralju, regentu in jugoslovenski vojski. Krinki Italijani so se poskrili po hišah. Italijani, katerim je bila dotlej poverjena uprava občine, se niso pokazali in zatorej je bila uprava nanovo poverjena lekarnarju Brovetu, ki je bil vedno navdušen Jugosloven. Naše ladje so nato odšle še v Punto, kjer ie tudi pričakovalo vojsko mnogobrojno občinstvo, ki je navdušeno vzklikalo regentu in vojski. — Zahteve dri. uslužbencev. Zveza državnih uradnikov in uslužbencev je merodajnim faktorjem predložila predstavko glede ureditve uradnih ur od 8. do 14. neodresena domovina. — Kandidati Jugoslovenske narodne stranke. Centralni volilni odbor (odbor političnega društva »Edinost«) naznanja, da so se določile za volitve v parlament nastopne liste kandidatov Jugoslovenske narodne stranke: Za Goriško: dr. Josip \Vilfan v Trstu, Virgilij Šček v Trstu, dr. Kari Podgor-nik v Gorici, Josip Lavrenčič v Po- stojni, Franc Poljanec v Idriji. Za Istro: dr. Josip VVilfan, dr. Uliks Stan-ger na Voloskem, Ivan Stari v Puli, dr. Stojan Brajša v Gorici, Franc Fle-go v Buzetu, Tomo Herak v Vrsaru. Za Trst: dr. Edvard Slavik v Trstu, Matej Josip Zlobec, Ivan Kjuder v Trstu, Hinko Pertot v Barkovijah. —-Znak stranke je lipova vejica. Dneune uesii. V Ljubljani. 27. aprila 1921. '•mm »Pokoln poraz centralistov.« >Slovenoc< namreč govori danes o popolnem porazu centralistov. demokratke so povsodi v svojih edinih trdnjavah v velikanski manjšini. To natveza svojim bravcem. ho teč prikriti neuape-ho SLS v mestih. Sanjali so, da dosežejo mnogo, dosegli pa so v resnici malo. Resnica je ta, da je v slovenskih mestih Jngoslovenska demokratska stranka najmočnejša, ker je dobila 44 mandatov. To pomeni po >Sloven6evi< matematiki >popoln poraz centralistov<. >Slovenecc se je s pametjo skregal. — Klerikalna matematika. Današnji >Slovenec« piše: >Slovenska ljudska stranka je v Ljubljani ohranila kljub za 207 glasov manjši udeležbi v primeri s splošnim izidom ravnotežje z malim napredkom,« Pristaši stranke morajo verjeli, da SLS v Ljubljani silno napreduje in ako izostane 207 volilcev, ne pomeni to nazadovanje, ampak i>mal napredek«. Kar tako dalje naj napredujejo ! • — Na Maribor so se bib* vrgli klerikalci z vso svojo silo. To je bilo kričanja, zabavljanja, groženj, pa lepo do-nečih obljub, postavjanja s stranko in menim modernim programom, pa vse ni nič pomagalo. Niti od daleč se niso približali v Maribora uspehu, ki so ga pričakovali. Poraz v Mariboru je vodstvo SLS v Ljubljani hudo spekel. Tolažijo se s tem, da so dosegli število demokratov. Pred volitvami pa so ošabno trdili, da jih bodo zelo prekosili. V Ptuju so so klerikalci morali svezati z narodnimi socijalisti, v Celju dobili le 4 mandate. Med seboj c o klerikalni voditelji precej potrti in govore o neuspehih, v >Slovencu< pa se davijo s trditvijo, da SLS gre naprej in da kmalu ne bo nikjer več nobenega demokrat«. Kdor zna pa zna. Pristaši naj jim le lepo vse verjamejo! — »Kdor drugemu jamo koplje*— Socijalnodemokratična stranka se je za volitve prav neokusno po svojih lepakih in dopisnicah z risbami, naperjenimi proti JDS, izpostavljala. Smešiti je hotela JDS, pa ie osmešila samo sebe in si včeraj g pripravila skoro svoj pogreb, [spolnjuje se nad njo narodna prislovica: kdor drugemu iamo kopUe* sam vanjo oadeL — Stanislav Jastrzebski u mrt. Na posledicah nfuza je v Osijeku umrl bivši operni in operetni tenor Jastrzebski. Pred 13. leti je bil pol sezone tenor ljubljanske opere ter je potem celih 12 let na zagrebškem odru pel skoraj vse velike tenorske partije in tudi Trenka v Albinijevi opereti. Bil je izredno priljubljen, dober igralec in pevec. Kot Poljak je imel sila živahen temperament ter bil vedno dobre volje. Rojen L 1879. v Lvovu, je pel v Lvovu, Varšavi, Berlinu, v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Osijeku ter bil popularen po vsej Jugoslaviji. Pokojnik m* bil sicer velik umetnik, toda steber repertoarja, vztrajen do skrajnosti in simpatičen vsem slojem. Tudi v Ljubljani je pel mnogokrat ter je ostavil za seboj spomin dobrodušneža, ki ima mehko dušo in živo domišljijo. — Udruženje graditeljev kraljevine SHS ima svojo I. glavno skupščino v Ljubii'ani dne 1. maja ob 9. dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Južna železnica je dovolila udeležni-kom tega kongresa na svojih progah polovično vožnjo in sicer na podlagi legitimacij, katere je dobiti v društveni pisarni: Slomškova ulica 19. Ljub- ! Ijanska sekcija priredi na čast gostom v soboto, dne 30. aprila ob 20. uri prijateljski večer v restavraciji Narodne- ; ga doma. Vsi gg. stavbeniki in stavbni tehniki so tem potom vabljeni! Udeležbo na kongresu so do danes prijavile sekcije: Zagreb, Sarajevo, Osijek m Split. Podpisana sekcija si šteje v svojo dolžnost gg. stavbenike in viso-ko-stavbne tehnike širom Slovenije na to velevažno skupščino opozoriti v nadi, da tudi mi pokažemo smisel za | skupno delovanje v zaščito naših stanovskih interesov. Naša udeležba je torej — dolžnost! Sekcija LJubljana. — Samomorilni pojavi med mladino. Tekom zadnjih dni beleži mestna kronika več samomorov in samomorilnih poskusov. Mlad — idealen, med vojno politično preganjani akademik si ie skušal na vsak način končati življenje. Ob Ljubljanici stoječ je pozno v noč skušal skočiti v Ljubljanico. Klobuk in površnik je že vrgel od sebe. Nfegovl prijatelji so ga k sreči zadržali. Začel je kričat?, vsled česar no jra stražniki odvedli na stražnico. Straž- 1 nflp m oto pri tem kdov* kako kep postopali ž* njim. — Neki dijak si je končal življenje s tem, da se je zastrupil. — Tragičen slučaj pa ie bil v Hii-šerjevi ulici, V Soli vesten, marljiv in nadarjen je mlad dijak segel po vrvi iu so v stranišču obesil. — Dvolična mera. Zadnje čase se v Ljubljani pojavljajo fašisti — trgovski agentje, ki pa vživajo občudovanja vredno protekcijo ljubljanske policije. Te dni je bila policija opozorjena na nekega fašista. Mirno in skoro izzivalno se je sprehajal po Ljubljani. Na zahtevo so jja odvedli na policijo. Pri sebi ni imel nikakih dokumentov, v žepih pa vse polno fašistovskih petero-rogliatih zvezd. Policija ga je izpustila, češ, da nima povoda nastopati. Čez dva dni pa so policijski organi prijeli dva zavedna Notranjca, ki sta morala pobegniti od doma pred — fašisti. Tu so ju pol. organi prijeli. Ker nista imela potnih izkazov, so ju obsodili vsakega na 300 K denarne Vj^ni! — Cesta Cmiirek - Št. Hi se prične graditi v najkrajšem času. Vlada je dovolila za to cesto 2 in pol milijona kron. — Iz stanovanjskega urada v Mariboru, iz Maribora poročajo, da ie sedanje vodstvo tamknišniega stanovanjskega urada izvršilo potrebne iz-premembe v osobiu. da se prepreči nadaljna korupcija, ki je zavladala pod vodstvom df. Ju van a. — Aretirani komunisti. Orož* niki v Marbregu pri M hribom so aretirali tri avstrijske komuniste, ki so prinesli čez mejo z Donata in širili v cirilici tiskane protidržavne letake. Vseh vtihotapi j enih letakov je 26 kg. — Celo zalogo zlatih nrstanov so našli orožniki v Lajteršbergn pri treh sumljivih osebah. Pri preiskavi so dobili pri njih 38 zlatih prstanov in zlato uro, pri poznejši preiskavi pa so trdili uzmoviči, da je bilo kar 80 prstanov. — Velik gonilni jermen so ukradli v tovarni za dušek v Ru* šah. Tovarna je razpisala 1000 K nagrade, kdor izsledi tatu. — Preureditev selske službe. S 1. marcemi t. 1. se je uvedlo pri poštnem uradu Gorenji Logatec dostavljanje poštnih pošiljk no sel* skem pismonoši v sledečih krajih: I. okraj: Gorenja vas. Podstrmec, Grod in Klanec. IT. okra i: Kelce in Grčarovski vrh. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak nonedeliek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in soboto. — Otvoritev poštne nabiralnice Črešnjevec. Dne 15. maja 1921 se otvori v Črešnjevcu (občina Čreš* njevec) poštna nabiralnica z urad* nim nazivom Črešnjevec (Sloven* ska Bistrica). Nabiralnica spada v okraj poštnega urada Slovenska Bistrica, kateremu je tudi podre* jena. Zvezo bo imela vsak dan po slu poštne nabiralnice Črešnjevec s prej imenovanim poštnim uradom po sledečem redu: ob 9. odhod ČreŠ* njevec, ob 10.15 prihod v Slov. Bi* strica (5 km). Slov. Bistrica odhod ob 11., prihod v Črešnjevec ob 12.15. V okoliš nabiralnice spadajo sledeči kraji in selišča: 1. občina Črešnjevec s kraji Črešnievec, Lu=> kanja vas in Leskovec s krajevnim delom Stari log: 2. občina Vrhloga s kraji Trnovec, Brezje in Vrhloga s krajevnim delom Stari log. Vsled tega se ustavi s 14. maiem 1921 do* stava poštnih pošiljk na dom po selškem pismonoši pb. umda Slov. Bistrica v navedenih krajih. Opozarjamo vse p. n. trgovce in tobakarne na današnii oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih prinoročamo. No=> ben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsument* je, zahtevajte edino le to vrsto! Kultura. Fepertoir Narodnega gledališka v Li ubijani. Drama. Četrtek. 29. aprila: Gospodična Julija, Don Pietro Caruso. Po znižanih cenah, izven. Sreda. 27. aprila: Androkius in lev, red C. Petek. 29. aprila: Borba. Red E. Sobota, 30. aprila: Andrcklus in lev. Red A. Nedelja. 1. maja: Borba. Po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 2. maja« Androkius in lev. Red D. Torek, 3. maja« Zaprto. Opera. Četrtek, 29. aprila: Prodana nevesta. V prid Udruženta gled. igralcev. Gostovanje ge. Irme Polakove. Izven. Sreda, 27. aprila: Cannen. Ped A. Petek. 29. aprila: Tosca. Red D. Sobota, 30. aprila: Cannen. Red C. Nedelja, t. maja: Prodana nevesta. Gostovanje ge. Inne Polakove. Izven. Ponedeljek, 2. mala: Zaprto. Markovič Zdenka: Let. U Zagrebu. Izdanje kniižare Z. I, V Vasica, 1920. Str. 147. Cena 30. — Zbornik lirskih črtic, novelet m novel. Olnbo-kočutna oesnikinia širokega duševnega nbzorja !n poletnega Jezika. Zde^a Markovlćeva ie podala tu knjigo, ki Jo našemu ženstvu prav posebno oriooro-jBaMk Ilainoueisa poročila. Za preklojeiife trgaoskih pogajati} z Italija. —■d Beograd. 96. aprila. JV-1. Ivo Lovričevič (zemljoradnik) je vio^i na min. predsednika in ministra za zunanje stvari vprašanja, ali hoče z osi ona na to, ker je splošno znano, da službena in diplomatska Italija ne drži svo- jih obveznosti (Tri:.. •; i • !\vdekanSa*i rimski pauvt, itd.), odrediti, da 10 takoj prekineio trgovinska in vse draga po* gajanja 5 kraljevino Italijo, dokler i-o-polm>ina ne i> nnlni svoj obtUMlM na podlagi ra])o najvišja tirolske oblasti izvedle glasovanje proti volji avstrijske zvezno vlade. Izvedel je, da jo francoski poslanik v Munehnu vložil pri bavarski vladi protest. Angleška vlada ni bmatraia 1; umestno, da bi f'»rmr..in.i# ngevavfela^ predvsem radi tega, kor bi «>^tal položaj neispremenien, iu* vanje izpadlo v prid priključitve, keu je neodvisnost Avstrije v grajata Se* na 60. m. genaainake mirovno pogodio brez privolitve »veta zvezo narodov nedotakljiva. TT111 ieswoi tli jo de« p-tavil. da bo vlada pašno zasledovala dogodke Avstriji la Južni Noiućiji. madžarska in boljseirifei. — Budimpešta. 27. aprila.. Odposlanec madžarske vlade Jungert, ki ie odpotoval v Reval v svrho pogajanj s 30\jotsko vlado radi povratka madžarskih vojnih ujetnikov, bo je vrnil v Budimpešto. Ruska w»vistsi:i vladt je pripravljena zamenjati 600 madžarskih oficirjev proti izpuhitvi KO ob^oicuin kcinunibtov. Padanje cen o teksirs! IndostrfiL — Danaj, 27. aprila. V tekstilni inductriii čg opaža že dalj časa trgov- ska stnfirr.acija, ki io rvovzrocdla ▼ tr*> govini na debelo znatno padanin OSSui Hemška poncdHa glede reparacij. —d Berlin, 26. aprila. Wolfov urad objavlja noto s predlogi nem* ške vlade glede reparacijske^a vprašanja. Nemčija izjavlja, da je pripravljena priznati skupno ob* veznost 50 milijard zlatih mark se= danje vrednosti. Nemčija je tudi pripravljena, plačati vrednost te vsote v anuitetah, primernih njeni zmožnosti, v skupnem znesku 200 milijard zlatih mark. Nemčija bi takoj najela mednarodno posojilo, čigar dohodki bi se dali zaveznic kom na razpolago! S posojilom ne kriti znesek bo Nemčija po svojih možnostih obrestovala in amortizi* rala, pri čemer bi bilo sedaj mo* goče 4/e obrestovanie. Nemčija iz* javlja, da je pripravljena dati p ris zadetim velesilam priložnost, da sodelujejo pri izboljšanju njenega položaja. V to svrho se bo amorti* zacija ostanka postavila izpremen* Ijivo. Da se ostanek vsote poplača kar najhitreje, se bo Nemčija z vse* mi močmi udeležila pri obnovi raz* dejanih pokrajin in plačala stroške za to delo sama. Nemčija je pripravljena, po kar najhitrejšem po* stopanju prevzeti strokovna dela za poškodovane države. Ako bi Amerika ali zavezniki želeli, bi Nemčija po svoji zmožnosti pre* vzela obveznosti zaveznikov iz njih varstvenega razmerja do Amerike* O načinu zavarovanja nemških da* jatev na celokupni nemški dolg na» se razpravlja z izvedenci. Za vse vrste kreditov bi dala Nemčija up* nikom potrebne garancije z javno imovino in javnimi dohodki. S spre* jetjem teh predloqov, katere srna* tra Nemčija za izvedljive samo toda j, ako kmalu preneha sistem sankcij, ako se nemška produkcija ne utesni še nadalje in ako se nem* ško gospodarstvo dopusti k svo* bodnemu svetovnemu predmetu* naj bi prenehale vse druge obveznosti Nemčije za obnovne *vrhe h) prosto naj bi bilo tudi nemiko pri« vatno imetje v inozemstvu. Ako b| pri oceni zmožnosti Nemčije na$ta*> ja nesoglasja, priporoča nemSJca vlada, da bi jih preiskala komisija izvedencev in zastopniki vseh pri* zadetih vlad Nemčija izjavlja, da priznava njih odločitev že vnaprej kot obvezno. Nemška vlada po* udarja, da se bo tudi rada ravnale po predlogih ameriške vlade, ker Jo uverjena, da je mir dobrota za ves svet. Ker pa je to odvisno od hitre in pravične rešitve reparacijakegai vprašanja, bo storila vse. da bodo mogle Zedinjene države obrniti po« zornost zavezniških vlad na to za* devo. Gospodarske oesfl. Borze. —d Zagreb. 26. aprila. Devixe: Be-rolin 220—221.50, Italija 675—676, London, izplačilo. 00O—r>61, ček 556—557» Nbvl Jork ček 139—139.75. Pariz 1041. Praga 194.50—196, Švica 2450—2170. Dunaj 21.40—21.50. Valute: dolarji l?e\50—138.75. avstrijsko krone 220, carski rublji 70^—75. franooski franki 1000—1030, napoleondori 4S0— 4S5, nemške marke 215—218, romunski leji 216—218, italijanske lire 655—658, hol-garski levi 165—0, turške lire v zlatu 500—0, češkoslovaške krono 190—0. —d Beograd. 26 aprila. Devize: Pariz 261—262. London 140.25—140.50, Dunaj 5.32—5.35, Praga 4S.30—18.50, Kim - Milan 168—169. Solun 228—230, Ženeva 615—618. Berolin 0—57.70. Valute: 20 dinariev v zlatu 23. švicarski francoski franki 34.85—34.95. liro levi 42.50—43. ro- fianki 610—615, 256.50—270, dolarji 166—167, bolgarski munsld leji 55—55.25, nemško marke 54.50, drahme 230—2-13. češkoslovaške kronv-> 46—47.50, avstrijske krono 5.50—5.70. —d Praga, 26. aprila. Devizo: Amsterdam 2573.50, Berolin 114, Curib 127S.50, Milan 351, Pariz 540.50. London 289.50, Novi Jork 73.50. Beograd 206.50, Bukarešta 113.25, §ofiia 86, Dunaj 10.5291, Varšava 8.35. Zagreb 51.50. Budimpešta 27.62. Valute: nemško mark«5 114, Švicar, franki 1273.50. italijanske lire 348, francoski Iranki 537.50. angleški funti 287.50, doki rji 72. dinarji 197.50, rguumski leji 113.25, bolgarski levi 82.25, avstrijsko krone 10.52H, poljske marko 8.35. —d Corih, 26. aprila. Devi2e: Berolin 8.90, Holandija 201.25. Novi Jork 576, London 22.72, Pariz 42 55, Milan 27.85. Bruselj 43.25, Kodanj 106, Stoek-holm 136, Kristijaniia 91.50, Madrid 80, Bueno^; Aires 185, Prasa 7.90, Varšava 0.71, Zagreb 4.05. Bukarešta 9.10. Dunaj 1.53, Kristijanija 0.98. —g Ekspresni parobrodni promet Beograd - Dunaj. B o o g rs d, 26. apri- la. Uprava brorf«r=kegr. sindikate* SHS je sklenila, da uvede od 2. maja naprej direktni ekspre.ni promet m«4 Beogradom, Budimpešto, Bratislavo in Dunajem ter obratno. Prevažalo ae bo tudi trgovsko blago. Za potnike 1. ras* roda jo na parni k i h večje število kabin, za potnike 2. razreda pa samo postelje. g Izvoz živine. Beograd, 36* aprila. Finaneno-go^podarski odbor iS imel sejo. na kateri se je razpravljale* o izvozu živine. Ker vojni minister ae ni izvršil izkaza o potrebi živina za vojsko, BO ni sklenilo še ničesar. —g Izvoz koruze in ječmene., Beograd, 25. aprila. Na današnji seji se jc dovolil neomejen izvoz koruze. Ječmen so sme izvažati w. kontingentih* —g Izmenjava bankoveev ua Man1-iarskeaau Madžarski finančni minister Hegedfis je izjavil o zakonskem nacrtu; provizorit no ureditve denarnega pro* meta nastopno: Banko v ei so izmenjata brez odbitka v dveh tednih. Nadaljnja! dva tedna bodo vsi davčni uradi spre* jemali noveanios brez odbitka^ Ko po-t rrejo ti štiri tedni, bo znašal od teg-ljai iS', ki se bo do konca leta stopnjevale zvičil na 35%. Madžarske banke l»"»d<> imel? zadostno zalogo novih mad-: Mrskih novčanic, da se bo zamenjava-njo gladko vršilo. Z izmenjavo bankov* cev se tfadisrsks popolnoma odcepi od bivše avstro - ogrske banko in približa svojo valuto franku. —g Sklepi jrospodarskegn kontiie-ja. Cospodarski komite ministrov je sklenil, da 60 v svrho hitrejšega cari« njenja ra/širita želez, postaji v Beo-' gradu in Zagrebu, da so za vojsko nabavi perilo v državi, da se e že vpisali ter ono, kateri mislijo na novo pristopiti in imajo veselje do petja, da se zglase v društvenih prostorih. Narodni dom, 1. nadstropje, levo. Pouk v pevski teoriji in petju je brezlaeeu in nimajo člani naraščaja nikakih stroškov. k * Koliko ljudi se dnevno ponesreči v Londonu? Londonsko reševalno društvo je objavilo zanimivo statistiko o nezgodah, ki so se v zadnjih lotih dogodile v Londonu vsied povoženja pasan-tov. Končna številka za minulo leto znaša 12.000, to je 32 nezgod na dan ali vlakih 45 minut se povozi v Londonu en človek. Potem jc razumljivo, da cvete v Londonu zavarovanje za cestne nezgode. ; Ministrski rekordi na Francoskem. Današnji francoski ministrski predsednik Arisrid Briand je sedaj že šestikrat ministrski predsednik, s čemer je dosegel rekord. Z njim sta se pred zadnjim imenovanjem lahko kosala samo dva, Charles Dupuv in Aleksander Rlbot, ki sta bila po petkrat mi-niserska predsednika. Za njima so: Freycinet (štirikrat), de Bronhe. Du-iaure in Rouvier (vsaki po trikrat), Ti-rard, iienri Brisson in Clemencean (po dvakrat). Rekord vztrajnosti je dosegel VValdeck Rousseau, ki je bil ministrski predsednik 35 mesecev in tri dni, najhitreje pa je končal svojo karijero ministrskega predsednika prvikrat Dufaure, ki se je vzdržal na vladi samo 6 dni. c Koiiko je na svetu zlata? Če bi se stopilo vse zlato sveta v velikem loncu, moral bi biti ia samo pet metrov visok in bi temeljna ploskev morala bili samo 8 m2. Zlato, katerega so spravili na dan iskalci v Kaliforniji in Avstraliji, bi se dalo spraviti v blagajni, ki bi merila 3 ma. * Paradiž teleioaskih abonentov. »Mornin£ Post«« poroča, da je na Švedskem telefoniranje naravnost zabava. Skoraj v vsaki hiši >c najde po en telefon. V Stockholmu odpade na vsakih 1000 prebivalcev po 259 telefonskih abo-nentov. Telefon se ne uporablja samo od trgovcev, marveč ga v veliki meri uporabljajo tudi gospodinje, ki kar telefoni eno naročajo potrebno bla^o. Na vseli cestah so v malih razdaljah nameščeni telefoni. Pri telefonskih napravah se ie uporabljalo vedno najmodernejše sisteme. Švedska ie bila prva. ki jc uvedla telefonske kable. Naročnina je zelo majhna: /a tri krone s. more govoriti v katerikoli kraj na Švedskem. Letni abonement znaša lCu do on, odvisno je to od btčv;ij pogovor... Seveda so te cc.ie poskočile med in po vojni, preje je stal letni abonement n :j in piši 20 K. • SteMio invalidov v Nemčiji. »Ber-liner Tagebfatt« priobčnje zanimivo statistiko invalidov v Nemčiji. Iz poročila je razvidno, da ima Nemčija okr< g 300.000 pop inih invalidov, to so taki, ki so vsled vojne izgubili nad 50% dela-zmožnosti. Od teh živi samo v Beroiinu nad 23L000. Žalostna ie statistika, k: Izkazuje procentualno invaliditeto po boleznin. Jetičnih je nad 35.000, t. j. 11.3%, popolnoma slepih nad 4000. Osobito jc-tični tvorijo za splošnost veliko nevarnost ker inficiralo okolico. Tako je na primer neki laki jetičiu invalid okužil ženo in petero otrok in cela rodbina ic zapadla smrti. Seveda je za te invalide kaj težko dohiti primeru, dela in zato ic od dne do dne več beračev po cestah. Med berači pa niso samo pravi invalidi, marveč je tuJi mno^o sleparjev. Tako si n. pr. mnojTo beračev prive/e roko na hrbet, da zamore simulirati, da ie brez roke. Berlinska policija tc pred kratkim priiela 15 -slepcev«, ki so seveda vsi videli. Kako dobra obrt ie pravzaprav beračenje, dokazuje dejstvo, da so nri enem samem takih »slepcev« dobili 700 mark, ki si .iii je zaslužil v štirih urah. — Zlata verižica z obeskom je bila zgubi'ena. Najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v npr. Slov. Naroda«. — Izgubil se je zlat prstan s tremi belimi kameni, vreden 3000 K od Starega trga po Gosposvetskj cesti do Šiške. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi v upravi »Slov. Naroda«, — Otroka se iščeta. Ob izbruhu italijanske vojske sta pribežala iz Na-brežin^ bržkone z drugimi begunci na Kranjske I j as štajersko 51etna Jo-landa in lietni Dante Mainer. Njiju oče, poštni uradnik v Nabrežini in doma iz Loko pri Zidanem mostu, ie pa a umrl na vojni pri Lvovu. Sedai is^e otroka njiju mati Fani Mainer, ki Služi v Egiptu. Komu bi bilo k-ij znano o otrokih, naj neznani to proti no vrnitvi stroškov >Uradu za zaščito beguncev v Ljubljani, Turjaški trg 3^. Upravi našega lista so poslali za: Ciril - Metodovo družbo. Gospod Al. Šentjurc SO K, ki so se nabrale ob priliki god ovan j a gdč. učiteljice Verč-ko v gostilni Pintaricvi v Hrastniku, JusosJovoosko .Matico. V Grosum liom so darovali gg. ing. Štebi 40 K. dr. Tomšič 40 K in ing. dr. ML Kosal 40 K. Skupno 120 K- Srčna hvala f Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. na drobno in debelo, ccm. cevi. plošče za tlak stopnice iz umetnega kamena in dr. cem. izd dobavlja najceneje »ionska tvornica J. Cihlar L,ni> ljana. Izvrševanje hišnih kanalizadj. 2574 štev. 37, samo dvakrat rabljeni, se ceno srodato- — Cerkvena ulic« 5, pritličje. _ 2940 Slovo m zahvala! Povodom preselitve v Planino se zahvaljujem tem potom najpresrčneje osem eenj. odjemalcem, prijateljem, znancem ter meščanom Ormoža za izkazano naklonjenost ter kličem krepki Zdravo! Zvonimir Kopitar, trgovec. Po ceni ln velika zaloga novih duoksles različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stro t J, in vsakovrstni deli pri Batjelu, Ljubljana, Stari trg 38. Sdrejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji i.t.d. v popravo Mehanična delavnica Karlovška c. 4. Letovlitar]!, pozor! Planina Pungart v Karavankah nad Tr-žičera ima na razpolago 2—3 opremljene sobe in jih da za časa sezone v najem Pojasnila daje Fr. SkoI;ć ijs it. 6, Gorenji ko. 2938 Eimdftropna trgovska in stanovanjska hiša v sredini mesta Ptuja na najprometnej §1 nlki z 2 vel. trg. lokalo..a s trgovsko opremo za vsako trgovine z 5 sta-aovanii, skladišča, vel. vinska klet, vel. dvorišče s vel. vrtom za zelenjavo, z Jep. gospodarskim posloojem, mod. hlevi za konje, krave, svinje in perutnina 7 oralov njiv in travn kov 10 min. od oddaljeno od stanovanja, vs* dobro gnojeno in obdelano, se takoj z živim in mrtvim inventarom ucrodno proda. Ponudbena Mtlada Sc&alier, Ptaj, Krekova ni. *L 6. 2922 V Zaga in mlin Z večjo stalno vodno močjo v Savin-ski dolini se proda. Resni kupci naj javijo svoje nas'ove pod .Lepi do-bodld" na upravo Slov. Naroda. 2753 okrog 1 vac[on, ali tudi v manjših množinah, odda po ugodni ceni Gospr dar-ska poslovalnica drž. žel. Ljubljana, dri. kol. Se tndi odpošlje po naročilu. Iff JŽ.f.J ■glasovalec glasovirfev m trgovec z glasbili Ljubljana, VVolfova ul. 12 Stavbene potrebščine: Portlandcement, zidno in strešno opeko, cementne strešnike, cementno-azbestni Škrilj (eternit), cementne cevi, dre-nažne cevi, apno, VVatproof (eerezit), asfalt, izoltrne plošče, lesni cement, pristno strešno lepenko št 80, 100 in 120, strešni lak, katran, kar-bolinei, gips i.t.d. dobavlja IjflilUaaska kcmerrllalna družba Ljnbljaoa, Blelweisova cesta 18. Telefon stev. 408. Izjava« Kairanjam. da nisem plačnik za svojega sina Ubalda Trnkoczvja. __lin. Mmi Mana. Jrnovski pomočnik f^SSSi izvežban v trgovini žele nine in špece-rije, se takoi sprejme. Ant Križaj, Ajdovščina, Jurska Benečija. 2887 Kupijo se steiaža z%^% govino, obenem tudi rolo za izložbeno okno. Oglasiti se je pri V. Urbančič, Hienova ulica 19. j ?rrnlrji,» deknik išče službe zrno-^irUJle:l\t žen del pri vseh parnih strojih in elektromehan ke. Vciii večje eiektr. naprave in cenirale. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Strojn>k elektrik 2892". 2592 3 sobami, 2 kuhinjama, vrtom, košček F°lJa» pol nre °d s_edlne nusta. Vprašati: Cerkovska c. 45 Fobre žju pri Mariboru 2336 Proda se hiša Tovarna za lepenVo na Kolicevem, pošta Dob pri Domžalah, sprejme kijučar£r£ćaria9 ki razume na parne in eiektr.ćne suoje in ki bamo^tojno izvrši vsaka popravita, 4 cteiavce, ki so že dela i v tovarnah za lepenko, a.i kanon. Ponudbe :ismeno ali ustmeno na gorr.jO tovarro. sj^^JB^^ z večletno prakso, Izučen wVl%ll mehanik, išče službe. — t^onu^Dc iia upiav. Slov. Nar. uod .Soter 2939". 2939 Kuharica se sprejme takjj, ki pa mora znati dobro kunati. Prednost imajo z daljšimi izpr.čevali. Plača dob-a. Istotam se sprejme £ivil|a na dom. Naslov popove uprav. blov. Naroda. 2788 A«ih«lam temnomodro svite-riOOSBIl no obleko srednje velikosti, 2 otroška vozička za ležanje in o;roiki voziček za sedenje. Naslov pove uprav. Slov. Na-oaa: 2932 Hiša enonaditropna, s 6 sta-| novanji v bližini sv. Petra cerkve, Še 6 let drž davka piosta, se proda. Pismene ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Davka prosta 2888". porabljenih, praznih, 2 — 3 vagone imam v zalogi, ki jih ceno prodam na mojem skladišču. Vprašati: J. Beranič, Rog. Slatina. z gosrodarskim poslopjem, z zemljiščem ali brez njega, pripravni za vsako obrt, tik državne ceste, v ze o piometnem kraju, se prodasta. Pojasnila pri A. Laurič, Planina pri Rakeku. 2874 Špediclfaka firma Lnclovik Ševar, v d. na Rakeku izvršuj'e točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocar;njesje. 2535 Trgovec sedaj na Štajers^em v mestu na deželi, pričetkom tridesetih, s premoženjem in prijetno zunanjos.io, išče poštenega znania dobro situiiane in srčnodobre družice ?, svrho ženitve. Se event. tudi priženi. Častna diskreclfa zagotovljena. Posredovalci po rokficu izključeni. Ne-anonimni dopisi (če mogoče s sliko, ki se takoj vrne), pod .Sommer^fOck 3279" na Klenmchs Anr.onzen-Exredi-tion, Graz, Sackstrasse 4. -66S Gfipoliie le soSo sli m\nl j Sazceska razsre^a mM slama!- Ponudbe pod Soba 2937* na u:n S'ove >skega Narodi. 2i>37 AiisoIvGntlnla trg. ft!?. «*mh del, želi mesta kontor'stinje v Ljubljani. Ponudbe na unra ništvo S:ovenske-ga Naroda pod .Pridnost 232G". U^i^nCf* za f°tografsl<0 ODrt se takoj lu^tUcl sprejme pri fotografa Fr?»nv: Marinko. Ljubljana, Poljanska cesta 13 Prednost irnj;o tisti, ki imsjo že nekoliko znao a v fotografiji. 2929 nakitenih od 150 kion, c.etlice, obtaknine (gestcici) pri modlStkj Ivani Schlllcr, Scngresnt trg 6. V E^avarna ^-Caniral11 vsak dan ■ada dekle ali saspUčmk iščem. Pl.iča po dogovoru. Vpraša se v Selenburgovini ulici 3, VVidrova trgovina. 2910 Praia fi is stroški Isoini voz z? !22^1ij3 iii Ssh&ujt!. Slovenskega Na- salonskega orkestra, ob 8. uri zvečer. prosta. — Začetek - Vstopnina roda. 291, Pnni^r hbf3?na dobro ognjena, se nBjjldlL Diagajla, kuri. Fon. dbe r; A!. Sartnerja nask Zvonimir Kopitar, P,a nina (2akek). 2942 rr*n Rttfliaiiinii s pdro-nio treovsko UVE SJOipiilliLHI teobja želita me ta praktikanttnje v kaki pisarni Pi^nudbe na uprav. Slov. Nar. pod .Praktfkaatf-aie 2&35a. PraHa n aekal mdHltfa, več oseb na hran-\ ;NJSiOV pove upr. Slovenskega Naroda. 2933 Trslje za strope izaelaje ia prodaja na d. belo in drobno m- po K 4*20 pri večjih naročilih znaten popust. Steine: Anton, L u&Ilana, Jeranova nI. f? Trptvn. 26 M sasseaai pasiovođja Mas- •^.r«j.^\ za s.ida namješten u vel koj 11 s/ najmodernije uredjenjaj tvornici pokučstva n Njem. Austriji, namješten kao poslovodja, savjestan i oamo-st.i;an karakter, o gani^atorni «'uh, želi odgovarajuće m esto o Jugoslaviji na . V. Jugo.Ioven sam zav;ča>an u Zagrebu, sanno njemačKom jeziku vješt. Eventualne doD se umolam. ,,Qlvcrc-= -o - na Alfred Ctolberger, Srs. Brad. 2917 Y>rA>. zaradi selitve dobro ohra-rljen klavir, cena 4000 K iJoizve sc v upravništvu Slovensega Maroda. 2^?l2 Ks^m polncf-rnisnik Vcn™2c pod Fiero Gnfeč, Sarafev 2904 ? retokolirasa ivrSha na skem nrevzasie za- §oren ef«wc^»jft 'c pnrovrstail tvrdk. Ob-»ICpdlvU šin,e ponudbe pod .Lesce/2916* na uprav. Siov. Naroda Kompletna jedilna soba, fiancosko delo, in ena platoska dira (plat6voz) se odda. Vprašati v upravi skladišča Balkan. 2884 Dva pomočnika ke, izurjene moči, eno praktikantnjo za pisarno z lepo pisavo in enega krepkega vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z železniuo Breznik 4 Fritscb. Ljubljana. Cankarjevo nabr Št. L 2882 anali miifoia vešč tudi korespondence in strojepisja, znanje siboh valčine prednost, se sprejme pod ugodnimi pogoji Is'oram se sprejme dober stenograf as atro-fepiaec. Ponudbe zavedu plače in dosedanje službe na: Ljubljana 1. poštni pie dal 163. 2:61 FOEOr.filOl^iSllIOlJOlil! Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej mam v veliki za'ogi; tudi lene velou^nc l-lobuke. Tran^o Cernr, tovarnar v ,'toju, ©oJt* Hcinžsle. Tovarna je oddaljena 7 minut cd postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točna Nulim brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice „DRAVA" - VŽIGALICE družbe sv. Cirila In Metoda. "I«Iog* prJ Iv. Pmrćanu » LJubljani. U>* " Te vžlsrai:ce V 90 9 prki ćruit\ »v. Clrl!« In Mrr.s fV v LJl'_.LJANi Pri posaircszn •» rabejib škatljica K 106 od skladišči L '>!jar.a. Engrrosisti imajo primeren popust. J. Psrda?!, Ljubljana. ? II I t?' IP z znamko ,kljtičt; in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Pur nogavic zn.imkc „ključ" traja kakor 4 pare drugih. Priporoča se prvovrstni atelije za (Hcoslllcarsl *o Ljubljana, „Hotel MaHi". 3930 Klobuke in slamnike vseh vrst sprejme v preoblikovanje oarvanjc ia snaženje (belienje). J. Stemberger Dnnaiska 6. 9. H d, r. Lep?, be^e, točene, drobne sicilijanske soli vsako množino se dobi pri Leopold GrOnfeldi Ljubljena Prisojna vlica 1. 2453 na prometnem kraju večjega mes^a S o-venije s stanovan em, popclnoma za tastuo aporabo, 8 izložb, velik inventa , za fotomen fakturo e 1 na trgovina te stroke v celi pokrajini, staro, jako do-bičkano:-no podjetje, se odda takoi z dolgoletno pogodbo v najem. Trgovina n fotocr. atclier v polnem obratu. — Oglasf: In*. Pet owicz, Ljabtjaoa, CeUv ita. ces'a šiev. 08. 2823 Vsem prijateljem in znancem, kateri so nam izkazali svoje sočutje o priliki smrti in pogreba naše nepozabne soproge, sestre, svakinje in tete, gospe Pavle Ark posebno pa velecenjenim darovalcem šopkov in vencev, izrekamo svojo iskreno čutečo hvaležnost Žalojofe rodMe. Zastopstvo nafvečje dalmatinske tvoru!oe nd cementa Split nudi vsako količino svojega prvovrstnega izdelka Ia. marke ,, S A LOMA11 pc onkuren'nih cenah franki va^on poljubna po-taja Slovenija. Dr. Frin Janko, import L|ubiiaca, Sro.iov trg, st. 10 I nad. hodnik desno. 292S najfinejših iz zajčje dlake „Marca Vittorla" na prodaj samo na debelo pri Micbelo Carin, Trst (Trieste^ Via della Foaderia 3, zastopnik tvornice klobukov Caaova & Co — Bi sli a (Italija). Velika zaloga. Nizke konkurenčne cene. 2944 salon Ljubljana Ovorskf trg Stev. 1- Priporoča Ifl spomladanskih Motrakov 6§plc ln slamnlkof. Popravila se točno lzvrsujojo. Žalni klobuki v zalogi. (iriitn t da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja \z Amerike po našem posredovanju potom kr. pošfno-čekovnega urada. Par.ite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb amtriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to rros;mo. Enake eritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodniKom radi rr:krlvaio sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V fesn-ci pa dosežejo nasprotno. Ko se po ofcijelni preiskavi pošiliatel prepriča, da je bil denar pravilno iz lačan izgubi spoštovanje n zaunanje ter mnogok.at dolgo tiaja, preJno he i dloči p slati z pet kaki d n r. Konečno se obračamo Še ra one rcjr.ke in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekatuih posredovalcev čakajo po več nese-cev na poslani denar, da priporočajo svojim so.-cdnikom v Ameriki pošiljati aennr potom na5e ban.\e. Točna postrežba — to je vedno b;lo in bo ostalo naSe geslo. Fmm sm%ER sthte bucik 82 Cortlandt Str tet New Yorkp 21. Y. lftt*Ttiwa in tisk aMarodne tiskarne* /a iuseratni del odgovoren Valentin Kopitar. 8 38 643811 07