POfVRTfia platina v p»«H Štev. 286? V L|ubl|anif torek 19. decembra 1939 CMVe Leto IV Vaina izjava našega zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča Nevtralnost, slavni cilj jugoslovanske zunanje politike i • Jugoslavija hoče prijateljstvo med vsemi sosedi in želi, da bi se balkanskim državam za obrambo msru pridružila še Bolgarija Belgrad, 19. decembra, m. Naš zunanji minister dr. Cincar Markovič je dal dopisniku atenskega časopisa >Nea Helas« izjavo, v kateri z ozirom na sedanji položaj na Balkanu pravi naslednje: »V tem trenutku so vsa naša prizadevanja usmerjena k okrepitvi zvez in prijateljstva, ki vežejo Jugoslavijo s sosednimi državami. Mi nimamo drugega cilja ko utrditi mir na našem področju. Mi od nikogar ničesar ne zahtevamo in si prizadevamo, da s tem, ko služimo svojim življenjskim koristim, prijateljsko sodelujemo z vsemi, brez škode za kogarkoli. V začetku vojne v Evropi je Jugoslavija razglasila svojo nevtralnost, in mi od tedaj odkritosrčno izvajamo to politiko. Z Grčijo, ki nas z njo vežejo stare vezi, okrepljene v skupnih bojih, smo ▼ popolnem soglasju in sodelujemo tesno ter iskreno pri razvoju dogodkov, hkratu pa imamo za temeljno pravilo nevtralnost, mir in ohranitev naših življenjskih koristi. Na vprašanje grškega časnikarja glede odgovora, ki bi ga Jugoslavija dala po odgovoru tur- ške vlade na romunski predlog za ustanovitev bloka nevtralcev, v katerem bi sodelovali tudi Bolgarija in Madžarska, je zunanji minister dr. Markovič dejal: >Jugoslavija nima nobenih razlogov, da ne bi sprejela teh predlogov, ki imajo namen utrditi mir, nevtralnost in politiko, ki jo zdaj izvaja. Bili bi zelo zadovoljni, če bi se glede tega vprašanja dosegel splošen sporazum, ker je bitni cilj naše zunanje politike sprejetje vsakega sodelovanja za skupne koristi. Glede Bolgarije je pa minister Markovič dejal še tole: Naši odnošaji z Bolgarijo so izredno zadovoljivi in bi bili še boljši če bi Bolgarija sprejela vstop v zvezo, ki bi imela za cilj mir in onemogočenje vsakega rušenja reda na Balkanu. Budimpešta, -9. dec. m. Voditelj madžarskih malih posestnikov Tibor Eckhart je napisal uvodnik v listu »Fiiggetlen Maggyar Orsag« pod naslovom »Na začetku nove dobe«. V tem članku Tibor Eckhart poudarja potrebo po še večji poglobitvi jugoslovansko-madžarskega prijateljstva ter mea drugim pravi: »Madžarska in Jugoslavija imata danes skupne težnje, ki nimajo primere v zgodovini obeh teh dveh držav. Prijateljstvo z Jugoslavijo je za Madžarsko toliko pomembnejše. Spomini iz preteklosti ne morejo več predstavljati ovire za sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko. Hrabrost srbske vojske v svetovni vojni je ostala v spominu madžarskega naroda, ki je to junaštvo občudoval. To občudovanje, ki se je rodilo v skupnem boju, predstavlja najboljše pogoje za trajno prijateljstvo. Spomine iz preteklosti, ki bi mogli povzročiti ovire za sodelovanje obeh držav, je lahko odpraviti. Na drugi strani pa pri obeh državah obstoji skupna težnja za boljšo bodočnost, težnja, ki je tako močna, da predstavlja imperativ za madžar-sko-jugoslovansko sodelovanje Pretekle dni sem bil v Jugoslaviji ter sem lahko ugotovil, da j majo uradni zastopniki Jugoslavije prav takšno mišljenje. Zato lahko z zadovoljstvom ugotovim, da obstoji med obema državama^ vsak dan trdnejša zveza, ki drži čedalje močneje, kar lahko samo koristi miru in koristim vse Evrope.« Konec nemške najmodernejše križarke »Admiral von Spee" Ker urugvajska vlada ni dovolila Ezrižarki ostati v MonHev!deU| je ladja odplula fz luke, nakar so jo Nemci sami spustili v zrak - Moštvo in poveljnik rešeni Montevideo, 19. dcc. o Po zapovedi kanclerja Hitlerja, vrhovnega poveljnika nemške vojne sile, poškodovana nemška križarka »Admiral von Speec ni sprejela novega boja z angleškimi bojnimi ladjami, marveč jo je poveljnik, kapitan Langsdorf, spustil v zrak, potem ko so mornarji in častniki z njim vred zapustili ladjo in se rešili na varno. Rok, ki ga je križarki postavila urugvajska vlada, je potekel v nedeljo zvečer ob 19 krajevnega časa. Tri četrt ure pred iztekom roka, je ladja dvignila sidra in odplula iz Montevidea proti argentinski obali. Ker ladja ni vzela na krov niti živeža, niti drugih potrebščin, so takoj domnevali, da jo bodo Nemci pognali v zrak ali potopili, kakor je to navada v nemški mornarici že od svetovne vojne sem. Na obali se je zbrala ogromna množica ljudi, med njimi veliko Nemcev, ki so pozdrav- I ljali ladjo. Premikanje ladje so spremljala I urugvajska letala. Pred odhodom iz Montevidea je poveljnik nemške križarke poslal urugvajski vladi dolgo pismo, v katerem protestira proti temu, da njegova ladja ni smela ostati v urugvajskih vodah dalje kakor določajo mednarodni predpisi, da bi jo bili popravili za nadaljnje vojskovanje. Zaradi tega mu ne ostane nič drugega, kakor da ladjo uniči, urugvajska vlada pa bo odgovorna za življenje posadke. Ko je »Admiral von Spepe« bil kakih 8 km od Montevidea, — ------------=- —«•— vorila, da je križarka v boju zmagala in da je potopila dve angleški bojni ladji. Nemško javno mnenje hudo obsoja urugvajsko vlado, ker se je držala mednarodnih določil in ni pustila poškodovani nemški ladji popravila. Nemška vlada je zaradi tega uradno protestirala pri urugvajski vladi. Urugvajski zunanji minister pa je izjavil, da je pripravljen objaviti uradno poročilo o tem, da se je Urugvaj držal mednarodnih določil. Kapitan nemške petrolejske ladje »Tacome« bo moral pred vojno sodišče, da se opraviči, zakaj je odplul iz pristanišča brez dovoljenja in no uničenju bojne ladje »Admiral grof v. Spee«. Verjetno je, da bodo ladjo »Tacomo« internirali. London, 19. dec. o. Angleški in francoski tisk poveličuje uspeli, ki ga je dosegla angleška vojna mornarica z uničenjem najmodernejše nemške križarke. Listi obsojajo, da so Nemci sami razstrelili svojo ladjo in pravijo, da je naloga bojne ladje boriti se tudi proti premoči, kakor to kaže junaški zgled male angleške križarke »Rawalpindi«, ki je sprejela boj z desetkrat močnejšo križarko »Deutsch-land«, čeprav je bila pri tem uničena. London, 19. decembra, o. Reuter. Snoči je Churchill govoril po radiu in v svojem govoru orisal potek bilke v izlivu reke La Plate in potopitev nemške bojo« ladje »Admiral grof v. Spee«. Churchill je med drugim dejal: Britanske ladje, ki so čakale bojno ladio »Admiral grof v. Spee«, so bile »Ajax«, »Achilles« in »Camberland«, ki je nadomestil poškodovano ladjo »ExeteT«, Priznati moramo, da tudi naše izgube niso bile majhne. Danes lahko priznamo, da 6ta dva lopovska stolpiča na križarki »Ajax« uničena in da je križarko »Exeter« zadelo 40 do 50 strelov, in 6icer granat, ki so trikrat težje in tislih, ki jih je križarka sama mogla oddati iz svojih topov. Uničeni 60 trije topi kalibra 8 palcev, več ko 100 članov posadke je pa ranjenih in več med njimi jih je mrtvih. Kljub vsemu temu 60 britanske ladje 6prejele boj in prisilile sovražnika k umiku. Vesti 19. decembra Turška policija bo izgnala 107 nemških državljanov, ki so vodili nedovoljeno propagando v Turčiji. Angleško mornariško povlejstvo poroča, da je nosilec letal »Ark Rozyalc z bojno ladjo »Re-nown* včeraj odplul iz brazilske prestolnice Roi de Janeiro, kamor je dospel pred dvema dnevoma. Med postankom v Riu je ladjo obiskalo 30.000 ljudi. (»Jutro* še vedno poroča, da sta ti ladji že v petek pripluli v Montevideo.) Nemške oblasti zanikujejo vest, da bi bili Angleži potopili katero nemško vojno ladjo vrste »Koln« (6000 ton). Nemška letala so včeraj in predvčerajšnjem potopila z bombami 13 angleških in nevtralnih ribiških ter trgovskih ladij na Severnem morju. Nemška križarka »Admiral von Spee« je v treh mesecih potopila 48.000 ton angleških in nevtralnih ladij v Južnem Atlantskem morju. Nemško propagandno ministrstvo uradno poroča, da so Nemci od začetka vojne uničili 1.000.000 angleškega ladjevja. Angleške številke o tem so precej nižje. Ob zadnjih izgubah nemške vojne mornarice piše angleški tisk, da pomenijo popoten neuspeh nemške pomorske akcije. Zavezniška mornarica je v treh mesecih onemogočila kako večje delovanje nemških vojnih ladij in nemških podmornic. Prvi oddelek kanadskih pilotov je včeraj dopotoval v Anglijo. Pozdrav jim je poslal kralj, sprejel pa jih je pri prihodu, minister za kolonije Eden. Tisoč mož s potopljene križarke »Admiral von Spee« bo interniranih v Argentiniji, drugi pa v Urugvaju. Hitlerfev božič od Montevidea, so spustili v morje rešilne čolne ter vkrcali vanje večino posadke. Na ladji je ostal le poveljnik s častniki ter nekaj mornarjev, potrebnih _ za pripravo eksplozije. Ko so bili rešilni čolni s posadko dovolj daleč od križarke, so stopili v čolne še častniki s kapitanom. Točno ob 20 je_prišlo do prve eksplozije. Ladja se je nagnila in se je začela potapljati. Po drugi eksploziji je začela goreti, po tretji pa se je potopila. Ker je morje na tistem mestu plitva, štrlijo gornji deli ladje še zdaj iz vode. Ker so se pri eksploziji razlile na morje velike množine olja, je začel goreti velik predel površine okoli potopljene ladje. Ogenj je trajal vso noč. Pri potopitvi bojne ladje ni nihče izgubil življenja. ..... . . . , , H kraju eksplozije je najprej priplula nemška petrolejska ladja * Tacoma«, ki je vzela na krov mornarje s križarke. Kar se je nemških mornarjev rešilo na parnik »Tacoma« in na razne urugvajske ladje, so bili internirani na urugvajskih tleh. Del posadke s poveljnikom in častniki pa je o d veslal proti argentinski obali. Če se jim posreči dospeti tja, bodo argentinske oblasti morale ray~ nate z njimi kot s ponesrečenci in jih bodo morale izpustiti. Ves čas, kar je nemška oklopnica odplula iz Montevidea^ so bile v pripravljenosti angleške vojne ladje, če bi Nemci morda le sprejeli boj z njimi. Križarka »Cumberland« j^ celo sprejela na krov oddelek nemških mornarjev s potopljene ladje. Angleške izgube v pomorski bitki, s katero je bila zapečatena usoda nemške križarke, znašajo po uradnih podatkih 68 mrtvih in 28 ranjenih. Od te^a je bila na križarki »Exeterc mrtvih 6 častnikov in 56 mornarjev. Prostovoljna potopitev križarke »Admiral von Spee«, ene od treh najmodernejših nemških vojnih ladij, pomeni silovito izgubo za nemško bojno mornarico, ki ima na razpolago le malo večjih in modernih edinic. Z izgubo te križarke je. uničena četrtina operativnega oddelka nemških bojnih ladij. Potopitev je zbudila silnd presenečenje in žalost po vsej Nemčiji, saj so uradna poročila vse do včeraj go- Angleži poročajo o potopitvi dveh novih nemških križark London, 19. dec. o. Angleško mornariško po- roča: Podmornica, ki je videla nemški parnik »Bremen«, ko se je vračal z Murmanska in ki je pozneje potopila neko nemško torpedovko in nemško križarko, je »Salmon«. Njen poveljnik je poročnik Eob Bickford. Ko se je podmornica vrnila iz nemških voda v angleško pristanišče, ji je bil zaradi njenih uspehov prirejen navdušen sprejem. Poveljnik je dal mornariškemu vodstvu naslednje poročilo: »Podmornica je križarila blizu norveške obale, da bi prestregla »Bremen«. Ko so ladjo zagledali, so 6e že pripravljali, da oddajo opozoritveni strel. Tedaj so pa odkrila podmornico nemška letala, ki so spremljala »Bremen«, ter jo prisilila, da se je potopila. Podmornica bi bila lahko torpedirala »Bremen« brez opozorila in ga potopila, kar pa je po mednarodnih določilih prepovedano. Zaradi nemških letal je podmornica morala spretno manevrirati, da ni bila potopljena. Naslednji dan je podmornica presenetila nemško vojno ladjo vrste »Deutschland«, ko ie z dvema križarkama in tremi torpedovkami plula is svojega zavetišča. Poveljnik je sklenil, da bo poskušal potppiti katero od teh ladij. Prvi torpedo je zadel rušilec »Leipzig«, dva sta cilj zgrešila, četrti pa je zadel eno od križark vrste »Koln«. Podmornica je nato pobegnila. Ko se je znočilo, je priplula nazaj na kraj boja. Ugotovili so, da je površje v obsegu 10 km pokrito z oljem, kar priča, da se je križarka potopila. V tem boju je bil hudo poškodovan rušilec »Leipzig« in potopljena bojna križarka omenjene vrste. Ministrstvo za informacije sporoča: Mornariško ministrstvo objavlja, da je angleška 540 tonska podmornica »Uršula« torpedirala in potopila eno od treh 6000 tonskih nemških križark vrste »Koln«. Križarko je varovalo 6 rušilcev ob nemški obali v ustju Labe. ki ie zavarovano s poljem min. Belgrad, 19. dec. m. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je vodja nemškega rajha in državni kancler Hitler sklenil preživeti božične praznike na zahodnem bojišču med vojaštvom. Tu si bo za praznike ogledal nekaj vojaških postojank. Odmev komunističnih demonstracij na Hrvaškem Zagreb, 19. decembra, m. Današnji »Hrvalski dnevnik« se bavi v svojem uvodniku s poskusi komunističnih demonstracij v Belgradu, na Sušaku in v Splitu. Poudarja, da hrvaška javnost odločno obsoja to razdiralno propagando in vse poskuse takšnih demonstracij. Nove uredbe o notranji varnosti veljajo tudi za Hrvatsko Zagreb, 19. dec. m. Uredba o spremembah in dopolnilih zakona o zaščiti javnega reda in varnosti v državi je bila objavljena ter je bila raztegnjena tudi na banovino Hrvatsko ter določa internacijo za politične prestopke. Vesti iz Eelgrada Belgrad, 19. decembra. Tu so zborovali zastopniki avto-izvoščkov iz vse države. V svoji resoluciji zahtevajo, da se jun odobri prevažanje potnikov in blaga na vseh progah ter znižanje prido-b-nine za 50 odstotkov, ker so se z novo uredbo o omejitvi prometa zmanjšali tudi njihovi zaslužki. Zastopniki te organizacije so na svojem sestanku sklenili ustanoviti tudi »Zvezo avtoizvoščkov«. Posledica roparskega napada na Finsko Vstaje v Sovjetski vojski - Nezadovoljstvo med prebivalstvom London, 19. decembra^ m._ Reuter poroča: Ministrstvo za mornarico objavlja vest iz Stockholma, da j« po vesteh iz Estonije en sovjetski bataljon severno od Ladoškega jezera prestopil na finsko stran. Sovjetski vojaki so najprej ubili svojega komisarja, nato pa odšli k Fincem. Poročajo tudi o nezadovoljstvu, ki vlada v 1jt-ningradu in v Moskvi, kjer je policija izvedla obsežne aretacije in hišne preiskave. Policija je začela pleniti tudi radijske aparate. Kopenhagen, 19. decembra, o. Vojni poročevalec, poroča o krvavi bitki južno od Kosarjervi-ja, kjer Sovjeti brez prestanka z močnimi oddelki napadajo. O hudih izgubah je Sovjetom uspelo nekaj napredovati. Samo včeraj^ so pustili Sovjeti nad 700 mrtvih na tem delu bojišča. Na Karelijskem bojišču Finci odbijajo vse napade. Kljub močnemu topniškemu ognju in napadi s tanki dosedaj še ni uspelo nikjer predreti Mannerheimove črte. Finsko uradno vojno poročilo pravi, da so Sovjeti na Karelijski ožini ves dan silovito napadali. Velika letalska bitka nad nemško trdnjavo Helgolandom Nemci poročajo, da so uničili 34 angleških bombnikov, Angleži pa pravijo, da ie bilo zbitih 12 Nemcev, 7 angleških letal pa se ni vrnilo Berlin, 19. dec. o. Snočnje poročilo nemškega letalskega vodstva pravi, da je 44 angleških bombnikov skušalo napasti nemška pomorska in letalska oporišča na otoku Helgolandu. V obrambo je stopilo takoj protiletalsko topništvo in nemški lovcu in so po hudem boju sestrelili 34 od 44 angleških letal. Med bojem sta bili poškodovani le dve nemški letali, katerih posadke sta se pa rešili s padali. Angleški nauad ni oovzročil nobene škode. London, 19. dec. o. Angleško letalsko ministrstvo poroča v radiu: Oddelek angleških bombnikov je danes izvedel ogledniške polete nad Helgo-Iandom, da bi napadel kako nemško vojno ladjo in jo potopil. Letala niso srečala nobene nemške vojne ladje, pač pa so se spopadla z nemškimi letali v hudem bojn. Med bojem je bilo 12 nemških lovcev vrste Messerschmidt sestreljenih, 7 angleških bombnikov se do snoči ni vrnilo na svoja oporišča. Finska vojska je vse napade odbila ter zajela pri tem 26 sovjetskih tankov. Pri Tajpalu ob reki Uoski so Rusi dvakrat skušali 6Voje oddelke pripraviti za napad, a jih je finsko topništvo razpršilo. Uničenih je bilo 5 sovjetskih tankov. Manjši boji so bili na ostalih delih bojišča. Moskva, 19. decembra. AA. Stefani. Stalin je imel snoči dolg razgovor z Molotovom in zastopniki vojske. V diplomatskih krogih mislijo, da so govorili o operacijah na Finskem. Amerika v strahu pred novimi pomorskimi bitkami Wasliington, 19. dec. m. Uradno poročajo, da so razen potopitve nemške ladje »Admiral Graf v. Spee« še bolj zapletena vprašanja, ki so v zvezi z ohranitvijo ameriškega nevtralnega pasu in vprašanje varnostnega pasu. Verujejo, da se skoraj vse ameriške republike strinjajo s stališčem USA, da pomorska bitka pri Punta del Esto predstavlja težko kršitev nevtralnosti pasu in da način, kako je bila potopljena nemška ladja »Admiral Gral v. Spee«, lahko smatrajo za novo kršitev. Ali nemško trgovsko ladjo »Tacoma« lahko smatramo za pomožno ladjo nemške mornarice, lahko ugotovi samo urugvajska vlada. Z ozirom na navzočnost angleških in francoskih voj. ladij pred južnoameriško obalo, kakor tudi da so tudi nemške podmornice in druge vojne ladje na poti proti južnemu Atlantiku, se oglaša strah, da bi v teh krajih utegnilo priti do nove pomorske bitke. — London, 19. decembra, o. Londonski radio poroča, da bodo vse amerikanske države skupno protestirale pri vojskujočih se državah radi kršenja nevtralnosti. V ta namen se bo sestal danes ameriški kongres pod predsedstvom predsednika Roosevelta, ki bo razpravljal o morebitnem situ niiMn protestu 21 amerikanskih držav. Razne zanimivosti iz zemijiike knjige Zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča zaznamuje sedaj mnogo poslovnih zadev, ki označujejo sedanje gospodarsko stanje v Ljubljani in okolici. Značilno je, da je bilo v novembru predloženih uradu 236 predlogov za vknjižbo raznih posojil in hipotečnih kreditov. V pogledu predlogov november prednjači pred vsemi drugimi meseci, kajti Priv. agrarna banka je tako rekoč urad bombardirala s svojimi predlogi za vknjižbo različnih posojil ,ki se nanašajo večidel na okoliška posestva, zlasti na posestva v kat. občinah. Značilno je dalje, da so novembra izostale vknjižbe zastavne pravice za posojila, ki jih drugače dajejo ostali ljubljanski denarni zavodi. Celotno je bilo na razne nepremičnine y Ljubljani in okolici vknjiženih za posojila 12,827.278 din, oktobra pa je bilo podanih 149 predlogov za vknjižbo posojil v celotnem znesku 40,519.464 din. Oktober je namreč zaznamoval veliko posojilo ljubljanske mestne občine v znesku 30,000.000 din, ostali znesek se je nanašal na posojila posameznim zasebnikom, podjetjem in drugim obratom. V 11 mesecih je bilo (etos podano pri zemljiškoknjižnem uradu 2000 predlogov za vknjižbo zastavne pravice glede celotnega zneska 190,411.897 din. Toliko se je letos Ljubljana z okolico zadolžila v zemljiški knjigi. November drugače izkazuje prav znatna posojila po 1,000.000 do 1,500.000 din. Pa tudi manjši posojilni zneski so bili vknjiženi, tako po 1000 din in naprej. Mnogo je bilo v novembru realnih eksekucij na nepremičnine v okolici. Državni zaklad se je vknjiževal na okoliška posestva za različne davčne zaostanke, dočim so bile v mestu take vknjižbe prav redke. Nepremičninski trg je bil novembra nrav živahen. Od 7. t. m. do včeraj je bilo podanih pri zemljiškoprometni komisiji do 70 prošenj za odobritev kupnih pogodb, ki se nanašajo na prodajo raznih hiš in vil v mestu in okolici, kakor tudi na produ jo raznih stavbnih in drugih zemljiških parcel. Največje zanimanje je za zemljišča v kat. občinah Zgornja šiška, Dravlje, Vižmarje in Moste. Posebno veliko zanimanje je za stavbne parcele v Zgornji šiški ob glavni prometni žili, na Gosposvetski cesti in v bližini. Tam je cena parcelam zelo visoka. Za svet se zlasti zanimajo ljudje z dežele, ki kar stegujejo svoje prste po lepih parcelah. Kdor lista po listinah zemljiške knjige, lahko opazi, da so gotove osebnosti, ki se poklicno bavijo z zemljiškimi špekulacijami. Danes tako n. pr. neka dama kupi parcele v velike mobsegu, čez nekaj dni pa že človek lahko bere, da je ta dama prodala ta svet v druge roke, sama pa v vlogah naglasa, da bo potrebovala svet za svoje potrebe in da bo tam zidala vilo, odnosno »svoj domek«. Takih zemljiških špekulantov je v Ljubljani precej. In ti »ubogi reveži« vedno tožijo o slabih časih in da jih državni fiksus preveč pritiska. Še bolj jih je treba, kajti mnogi kupci so že tem špekulantom nasedli in kupčije prav drago plačali, odnosno so imeli silno velike stroške, da so dosegli prenos lastninske pravice na svoje ime. So nekateri prav brezvestni zemljiški špekulanti, ki zavajajo ljudi k raznim nepremišljenim kupčijam. Ti ljudje se znajo tudi na prav rafiniran način izogniti vsem taksam in drugim obveznostim. V glavnem gre za prirastkarino, ki je noče nihče pošteno odrajtati mestni občini ljubljanski. Od 7. t. m. je bilo vloženih pri zemljiškoprometni komisiji, ki bo jutri vršila drugo posvetovanje v tem mesecu, 70 prošenj do danes glede kupnih pogodb, katerih kupna vrednost predstavlja sedaj okoli 5,000.000 din. Vedenje ob vaji za obrambo pred letalskimi napadi Ljubljana od včeraj do danes Čeprav je padlo precej snega, se nebo še vedno ne more razjasniti Temperatura se stalno drži okrog ničle, tako da se sneg kaj počasi tali. Pa je tudi boljše tako, kajti če bi pritisnila nenadna odjuga, bi se znova pojavile nevarnosti poplav. Včeraj proti večeru je že nekaj kazalo, da se bo vlil dež, pa ie ostalo le pri pohlevnem pršenju. Pršilo je tudi davi in podona je, da bo tudi ves dan ostalo jutranje čmerikavo in pusto vremr Kolesaril, neka! za vas! Po novi cesti v Tivoliju (ta cesta veže ob železniški progi Cesto v Rožno dolino ter Latter-mannov drevored) še vedno tu p atam naletiš na kakšneg ali predrznega ali pa nepoučenega kolesarja, ki naglo »spe« k svojemu cilju kljub temu, da ji hmednarodne značke opozarjajo, da je po tej cesti ne smejo mahati. Cesta je namenjena le mirnim sprehajalcem, ki si prihajajo pod Tivoli mirit živce. Kolesarjem je treba nasvetovati, naj se nikar ne podajajo na to cesto v nevarnost. Speljana je res lepo, za padec ni nevarnosti in tudi nekaj bližja je kakor ovinki — je pa druga nevarnost, ki ni prav nič fletna in tudi priporočljiva ne. Škoda bi bilo, če bi tega ali onega zgrabil mož postave in ga »oglobil« s primernim zneskom zdaj pred božičem. Nesreče in poškodbe V gostilni so sedeli in luštno se imeli stari znanci, prav vesela družba je bila. Vse bi bilo lopo končano, če se ne bi bil nekdo na lepem ujezil in mahnil trgovca s svilo, Bedrača Jožeta, tako krepko po nosu, da se mu je vlila kri in da se je moral zateči po zdravniško pomoč kar v ljubljansko bolnišnico. # Brezposelnega delavca Karla Hrovata je na cesti, ki pelje iz Tržiča, podrl neki avto; Hrovat je dobil poškodbe po životu in po glavi. Kakor vidimo, ni dneva, ko bi nesreča počivala. Kronika vsak dan zapiše kaj novega. Lne ponesrečence spuščajo zdravniki domov, pa že prihajajo drugi Kar kljuko pri vratih si podajajo. Promet nikdar ne uplahne in ne upeša. Letošnje leto bo prav gotovo, kar zadeva obisk, postalo v naši bolnišnici rekord. Tako visoke številke še nikdar ni bilo zaznamovane kakor je že zdaj, pa še nismo na koncu leta. Obiskovalcev je vsako leto več, prostora pa je manj! Zastonj so vsa moledovanja za moderno, zahtevam ustrezajočo bolnišnicol Trgovcem, ki krase izložbe za božiči Božični prazniki so pred durmi. Še nekaj dni, pa bodo zapeli zvonovi v sveto noč. Po mestu ze vlada predbožično razpoloženje, h kateremu nemalo pomagajo tudi izložbe po naših ulicah. Prav lepo so okrašene te izložbe. V vsaki so kakšni predmeti, ki spominjajo na vesele praznike. Ponajveč človek vidi smrečic, ki so vse pregrnjene s snegom in podobno. Ali pa ne bi bilo lepo, če bi ob današnjih časih, ko je ves svet zagrabila taka vrtoglavica, poskusili svojo neomajno vero v resnice, ki nam jih je dala sveta Cerkev, izraziti tudi malo na ven? Ob lepih kongresnih dnevih smo videli, da so bile izložbe ljubljanskih trgovin okrušene z božjimi podobami. Ali ne bi bilo prav, da bi zdaj namesto smrekovih vej in vejic in podobnih reči v izložbah gledali lične, tako domače učinkujoče jaslice? Kako zelo bi se dvignilo praznično razpoloženje, če bi se naši trgovci oorijeli tega nasveta in se po njem ravnali! Akcija za zvššan;e prejemkov Posebna deputacija je te dni izročila v imenu 32ih stanovskih organizacij pomočniku bana posebno spomenico za zvišanje prejemkov. Spomenica pa je bila poslana tudi predsedniku in podpredsedniku vlade, finančnemu ministru, predsedniku senata, ministru za zgradbe ter vsem slovenskim senatorjem. Po božičnih praznikih bo posebna deputacija, v kateri bodo zastopane vse vrste aktivnih in upokojenih uslužbencev, odpotovala v Belgrad, da bo posredovala na odločujočih mestih. Spomenica se glasi takole: »Še nikdar niso bili uslužbenci in upokojenci vseh strok in vseh položajev v tako težkem materialnem položaju kot danes. Vse življenjske potrebščine, živila, obutev in obleka so poskočile v ceni tako visoko, da nismo zmožni najnujnejših nakupov. Cene pa še rastejo iz dneva v dan, in s strahom pričakujemo dobe, ki pa ni daleč, ko nam bo sploh življenje onemogočeno. Obupni položaj so že uvidele nekatere privatne ustanove in zvišale prejemke. V tej težki dobi se obračamo na vse merodajne činitelje, na vse one, ki odločajo o naši eksistenci, kakor tudi na one, ki nam hočejo pomagati pri ostvaritvi eksistenčnega minima, s klicem, da je neobhodno in nujno potrebno takoj povišati prejemke vsem aktivnim in upokojenim uslužbencem za sedaj najmanj za 800 din mesečno, priznati rodbinsko doklado za ženo v znesku 340 dfij in zvišati doklado za otroka na 300 din mesečno. — Glede na mednarodni položaj vse kaže, da se bodo cene še vedno dvigale. Zato zahtevamo, da naj se po tem splošnem zvišanju v bodoče uravnavajo prejemki po indeksu cen. Le s takimi takojšnjimi ukrepi bosta omiljeni beda in obup, ki danes razjedata nameščenske družine, kar nikakor ne more biti koristno za dobrobit delodajalcev in dobro države. Potrebno je tudi storiti ukrepe proti onim, ki neupravičeno navijajo cene. Neobhodno potrebno je pa tudi, da se čimprej ugodno rešijo naše stalne zahteve iz prejšnjih let, ki obsegajo: 1.) takoj naj se izvedejo vsa napredovanja; 2.)priznajo naj se poročenim ženam isti prejemki, kot neporočenim; 3.) vse razlike pri osebnih dokladah med aktivnimi in upokojenimi uslužbenci naj se odpravijo.« Ljubljana, 19. dec. V tednu med 18. in 22. t. m. bo v Ljubljani po odredbi kralj, banske uprave po ena dnevna in ena nočna vaja v obrambi pred letalskimi napadi. I. Pretečo nevarnost bodo naznanili sledeči znaki: a) triminutno prekinjeno zvonjenje cerkvenih zvonov po načinu »plat zvona«; b) tri minute trajajoče tuljenje tovarniških in drugih siren s prekinitvami (okrog 6 do 10 na mi- I nuto); c) več hitro zaporedoma si sledečih topovskih strelov; d) določeni optični znaki (belo-rdeča zastava predeljena po diagonali). Prenehanje nevarnosti bodo označili naslednji znaki: a) tri minute trajajoče neprestano pritrkovanje zvonov in b) tri minute trajajoče neprekinjeno tuljenje siren. A. Navodila za dnevno vajo. Osebe, ki so ob času objave znaka nevarnosti na ulicah, se morajo podati v bližnje hiše, veže, javne lokale itd. Osebe, ki jih zateče znak nevarnosti v bližini javnih zaklonišč, naj se podajo tja, dokler je še prostora v njih. Osebe, ki se ob času objave nevarnosti nahajajo v cerkvah, po javnih lokalih, pisarnah, stanovanjih in ostalih zaprtih prostorih, morajo ostati tam. Tudi osebe, ki so v gledališčih, kinematografih, kavarnah, gostilnah in podobnih lokalih, ostanejo v teh prostorih tako dolgo, da je objavljen znak prenehanja nevarnosti. Okna in vrata vseh poslopij se morajo takoj po objavi znaka nevarnosti zapreti. Stati ob oknih in gledati ven, je prepovedano. Malenkosti ... Odvetniška zbornica je te dni sprejela med drugim resolucijo z zahtevo po čimprejšnji ureditvi slovenske banovine. Ta korak je razveseljiv. Odvetniška zbornica je bila vse do zadnjega trdnjava tistega mišljenja, ki Slovencem odreka vsako pravico do narodne ali politične samobitnosti. K resoluciji bi si drznili pripomniti samo tole: Preden Odvetniška zbornica zahteva samoupravo ter s tem popolno poslovenitev našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, naj bi vsaj sama sebi -poslovenila ime v smislu sklepa zadnjega občnega zbora. Resolucija o slovenski banovini nam je bila poslana na papirju z napisom »Advokatska komora«. Ravno tak napis še kraljuje — navzlic sklepom obč. zborov, na sedežu te baje slovenske ustanove. Dokler odvetniki ne bodo poslovenili sami sebe, bomo prisiljeni misliti, da so njihovi širši sklepi v tem smislu samo — moda. Pri zadnjih komunističnih demonstracijah v Belgradu so sodelovale tudi hčerke belgrajskih milijonarskih rodbin. Hči bivšega ministra gosp. dr. Ninčiča se je v svoj demonstracijski rajon pripeljala s svojim luksuznim avtomobilom, ki jo je »na robu dogodkov« čakal, da je izpolnila svojo revolucijonarno dolžnost. Po demonstracijah, pri katerih je dobila milijonarska hči udarec v nogo, je avto odpeljal njo in dve njeni tovarišici spet na varno. Kaj dokazuje ta primer? Ali vzajemnost med delom in kapitalom? Vzajemnost med komunizmom in čaršijo? Ali pa je samo dokaz, da ludi v komunizmu vodijo bogati in boljši, trpe pa tisti kakor povsod. Milijonarske hčere in sinovi demonstrirajo in vodijo boj za diktaturo proletariata! Stara pesem! »Boljši ljudje,« to pot salonski boljševiki, hočejo priti do oblasti po ramah zaslepljenega delovnega ljudstva. Na proslavi 20 letnice slovenskega vseučilišča v nedeljo dopoldne na univerzi so bila uradno zastopana tudi akademska strokovna društva: Vsa, razen dveh: Društva medicincev in tehnikov. Predsednik prvega je marksist, predsednik drugega kramerjevcev. Spet dokaz tiste vzajemnosti, katere se »Jutro« in dr. Kramer ob vsaki priliki tako krčevito otepata. Proti čemu sta ta dva zastopnika slovenskih študentov s svojo odsotnostjo protestirala, ni znano. Vemo to, da je bila medicinska fakulteta za vlade kramerjevcev največkrat v nevarnosti in da je bila največkrat rešena po zaslugi moža, ki mu je univerza v nedeljo izkazala svoje priznanje. Tehnična fakulteta je bila tista, ki je po zaslugi ravno tega moža dobila zadnja leta za svoje namene največ. Akademski komunisti in kramerjevci so s svojo odsotnostjo torej protestirali proti temu, da je bila medicinska fakulteta v Ljubljani rešena in tehnična fnkulteta izpopolnjena. Ti zahtevi imajo največkrat na jeziku ravno zastopniki omenjenih političnih skupin na univerzi... Živela zrelost in stanovska zavest levičarskih in kramerievskih akademikov! Vsako postajanje po ulicah in odprtih prostorih je prepovedano. Na ulicah so lahko le: a) lastniki stojnic in odprtih prodajalnic (na trgih) in b) potniki, ki gredo na kolodvor, ter bolniki in zdravniki pri iskanju oziroma izvrševanju zdravniške pomoči. Trgovine je treba ob znaku nevarnosti zapreti in spustiti železne zastore na izložbah in vratih. Kupci, ki bi se ob tej priliki nahajali v trgovini .morajo tam počakati skupno z nameščenci do znaka prenehanja nevarnosti. Vozila, ki so ob času objave nevarnosti na ulicah, je takoj odvesti v stranske, manj prometne ulice ter jih tam razvrstiti ob desni strani. Tramvajski vozovi in avtobusi se morajo ustaviti, izprazniti in postaviti po možnost v manj prometne ulice, tako da so od posameznih križišč oddaljeni 15 do 20 metrov. Osebe, ki izstopijo iz ustavljenih vozil, se morajo skriti v bližnja poslopja. B. Navodila za zatemnitev. Ob zatemnitvi električni tok in plin ne smeta biti prekinjena. Vsa poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zato je treba povsod pripraviti prekrivanje oken, steklenih vrat in vrhnih svetlin z zavesami, odejami itd. Pri direktnih vhodih z ulic v razsvetljene lokale je namestiti dvojne zavese. Zatemnitev je treba izvršiti brez izjeme tako na cestni, kakor tudi na dvoriščni strani hiš. Tvornice, bolnišnice, jetnišnice naj stalno goreče luči zastro s primernimi zasloni in predvsem s sivomodrim celofanom. Ostala zunanja razsvetljava (tudi na dvoriščih), reklamna razsvetljava ter razsvetljava napisov in izložb, kakor tudi cestna razsvetljava so ukine. Zato pa je na najvažnejših prometnih križiščih namestiti posebno zasenčene svetilke, katerih svetilna telesa morajo odgovarjati točki 3. Uporaba žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana. V nujnih primerih je dopustna le uporaba sivomodro zastrtih svetilk. Vozila morajo biti opremljena s podobnimi sredstvi za zatemnitev kakor poslopja ter morajo voziti z zmanjšano hitrostjo. Inozemska vozila in domača, ki gredo le skozi mesto, smejo uporabljati zmanjšano razsvetljavo. Zaradi preprečenja poškodb pri ljudeh in materialu se morajo robovi pločnikov, dalje drevesa in ograje ob važnih križiščih, nasipih in mostovih premazati s črno-belim opleskom (menjaje črno in belo barvo). Hišni lastniki oziroma oskrbniki ter starešine oblastev so dolžni določiti osebo, ki bo v poslopju skrbela za to, da bodo vsa navodila izvajana v celoti tako pri dnevni, kakor tudi pri nočni vaji. Vsaka kršitev odredb bo kaznovana po čl. 69 zakona o notranji upravi z globo od 10 do 500 din, odnosno z zaporom od 1 do 10 dni. Trbovlje *-*••• »Obsojati ,ntOf ramo demagoško hujskanje neodgovornih levičar-jev, ki so izkoristili položaj legitimnih zastopnikov delavstva po revirjih, nastal zaradi delnega neuspeha pri pogajanjih in prav tako smo prepričani, da bo znala oblast vso stvar usmeriti v pravi tir. Trdno tudi verujemo, da oblast in trboveljska premogokopna dnižba ne bosta dopuščali, da bi pri tem trpeli nahujskani in z nemogočimi obljubami zapeljani delavci. Ne da se pri tem obiti dejstvo, da je trboveljski revir eden najdražjih krajev v Sloveniji kljub temu, da imajo tu povsod prvo in odločilno besedo znani levičarji. In prav zaradi tega apeliramo na oblast, naj razmišlja o tem in uvede zdrave razmere v našo občino. Cisto gotovo je, da bo potem zadovoljni delavec sam izločil iz svojih vrst vse prenapete nezadovoljneže in prekucuhe. Vremensko poročilo Rateče-Planica: —5, delno oblačno, mirno, 30 cm pršiča na 20 cm podlage. Zlatorog o Bohinju: —1, jasno, mirno. 60 cm snega, pršič. Komna: —3, jasno, mirno, 60 cm snega, pršič. Bled: —4, zračni pritisk se manjša, demo oblačno, mirno, 30 cm snega, pršič. Velika Planina: —4, oblačno, 15 cm pršiča na 60 cm podlage. Kranjska gora: —3, zračni pritisk se manjša, rabno'0' cni snoSa> pršič, sankališče upo- Riinskj vrelec: —7, mirno, 20 cm snega, pršič. %«kjte in širite Slovenski dom! S stisnjenimi zobmi je siknil proti Kee- ferju: »Tako torej! Take zapovedi daješ ti!« Keefer je hotel nekaj zajecljati, toda Rocky je zavpil: »Tiho!« Oni je v strahu takoj umolknil. Bil je bojazljivec — kakor večina razbojniških I ljudi, kadar se znajdejo v nevarnosti, da . bi morali za svoje grdobije odgovarjati. Rocky je spet spregovoril: »Pes! Pred petimi minutami si ie govoril o prijateljstvu, pa si že komaj čakal, kdaj bom odnesel pete, da mi nastaviš zasedo!« Stopil je za pol koraka proti njemu. Mac Keefer 6e ni imel več kam umakniti. Z obema rokama se je oklepal mize, kakor da naj bi mu ta pomagala. Na Rockyjevih ustnah se je pokazal jezen smeh, ko je dejal: »Toda zmotil si se. Opravka imaš z menoj, z Rookyjem! Jaz varujem listine in sezname. In oče Jerry ne bo umrl nocoj, kakor ste sklenili vi!« Nastala je strašna tišina, katero je čez ča« pretrgal Mac Keefer in z zamolklim glasom začel prositi: »Daj no, Rocky! Pomiri se... Vse je bila samo šala ...« Še predno je Rocky odgovoril, je Kee-Ferjev obraz nenadoma dobil vražje zmagovit obraz. Rocky je bil z ledji obrnjen proti vratom in ni mogel videti, kaj je tam. Medtem, ko je Keefer govoril zadnje besede, »o se vrata naslišno odprla in v sobo je stopil Joe, Keeferjev osebni varuh. Obstal je za trenutek na vratih in v Angeli garjevili lic Roman s slikami hipu, bliskovito pregledal položaj. Še preden je za sabo zaprl vrata, je mahnil po 6tikaiu za luč. V sobi je bila tema. Ko je ugasnila luč, se je Rockyju posvetilo, kaj se dogaja. Ni nič premišljal, nič tehtal. Vedel je, da mu gre za življenje, to pot bolj zares, kakor kdajkoli prej. Kar na slepo je sprožil nekaj strelov proti Keeferju ... Slišal je zamolkel krik, zdelo 6e mu je, da prihaja od daleč, daleč. Potem je zaslišal za sabo stopinje. Bliskoma 6e je obrnil in trikrat, štirikrat sprožil proti Joeju. Se predno je izvenel odmev strelov, je slišal, kako je nekaj zamolklo telebnilo na tla ... Ne da bi kai mislil, se je pritipal do stikala in prižgal luč. Pogled na sobo je bil strašen. Joe je ležal blizu vrat, roke je imel pritisnjene na prsi, odkoder mu je tekel na tla droben curek krvi. Mac Keefer je bil padel tik ob mizi in ni bil še mrtev. V zadnjih tresljajih se je skušal vzpeti ob mizi na noge... To je bil poslednji gib Maca Keeferja v tem življenju. Naslednji trenutek 6e je prevalil čez mizo in negiben obležal Rocky je stal pred njim s samokresom v roki, kakor da čaka zadnjega napada. Ko je na sobo legla smrtna tišina, se je j mm. 1 t • • I v j/iaaaujv, O iGill, Jvaj 16 SlOrll, £ nenadno zavedel m mrzel pot mu je sto- že premagal čut za samoohranitev. ga je dušilo, v očeh je čutil solze. Toda še preden se mu je utegnilo roditi vprašanje o tem, kaj je storil, ga je pil na čelo, . _ Ne da bi kaj dosti mislil, je s samokresom Grozna teža ga je začela tlačiti, v grlu v roki planil k telefonu ter poklical po- : V zadnjih tresljajih se je Keefer še enkrat skušal vzdigniti ličijo. Ko je dobil zvezo, je dejal na kratko; »Šefa!« Zvezali so ga. Še preden ga je upravoik utegnil vprašati, kdo je, mu je naglo povedal: »Takoj obkolite hišo, v kateri stanuje kaplan Jerry Connolly. Dobro pazite! Gangsterji pripravljajo nanj napad.« Upravnik je hotel nekaj spraševati, toda Rocky je treskoma zaprl telefon ter se obrnil proti vratom. Ravno, ko je hotel odpreti in oditi, je nekdo od zunaj pritisnil na kljuko. Potegnil je samokres in čakal, kaj bo. Prvi, ki je prišel, je bil Frazier. Nič ni pazil na previdnost, marveč je brez premisleka odprl vrata in že stal Rockv-ju nasproti. Hotel je nekaj zavpiti, toda glas mu je zamrl v revolverskih strelih, s katerimi ga je sprejel Rocky. Ne da bi kaj zvedel ali vsaj videl, kaj je bilo, je mrtev loščil na tla. Iz treh ali štirih ran mu ie tekla kri. Rockyja je popadla obupna, besna maščevalnost Ni videl in ni slišal nič dru-gega kakor strašen, blazen glas: »Obračunajl« Ta glas je prihajal nekje od daleč, iz dna razočarane duše. Vsi, ki so mu zdaj prihajali pred revolversko cev, so bili njegovi sovražniki. Ne tisti sovražniki, ki so ga hoteli pripraviti ob denar in ob življenje, marveč sovražniki, ki mu ni6o pustili, da bi se bil kdaj vrnil na mirno, na svetlejšo pot, da bi živčl kot pošten človek, da bi bil lahko sam za6e, da bi se spokojil in nekje ustavil, se naslonil in 'po0 u — — Vis 754-5 120 6-0 SO 8 NW, — — Split 7680 ivo 9-0 70 4 NE, — — Kumboi 765 4 17-0 10 u 8. 6 NE, — — Rab 758 7 12-0 7-0 70 10 E, — — Jagrovim 1bb'i 170 1C 0 00 8 NEa — — Vremenska napoved: večinoma oblačno (vi-s°ka megla), stanovitno in zmerno hladno vreme. Najnižja toplota zraka na aerodromu —2° C. Koledar Donet, torek, 19. decembra: Nemezij. Sreda, 20. decembra: Liberat. Obvestila Nolno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c- 20, mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. »Županovo Micko« so prvikrat igrali pred 150 leti. To je bila prva slovenska gledališka predstava. Slavistično društvo bo proslavilo ta jubilej danes (19. dec.) ob 20 v predavalnici Trgovske akademije (Bleivveisova cesta) s predavanjem g. prof. Alfonza Gspana o Antonu Linhartu. Vljudno vabljeni. Vstop prost. V četrtek 21. t. m. se bo ljubljanski javnosti predstavilo prvič »Gledališče mladih« z Biichnerjevo tragedijo v 21 slikah »Vojček« v novem prevodu dr. Fr. B. Delo je zrežiral in mu oskrbel sceno Zvonimir Sintič, absolvent praškega konservatorija. Predstava bo v frančiškanski dvorani, kjer se dobe v predprodaji tudi vstopnice. 0 akustiki prostora bo predaval dr. ing. Koželj Ven če v četrtek 21. decembra ob 20 v predavalnici Združ. inženirjev na Kongresnem trgu l-II (Kazina). — K predavanju vabi klub arhitektov Združenja jugoslov. inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Zveza inženirskih društev kraljevine Jugoslavije je razpisala mesto glavnega urednika lista »Inženir«. Tako se bo imenoval v bodoče dosedanji »Tehnični list«. Rok za vložitev ponudb je 20. december t. 1. Informacije daje tajništvo Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana med poslovnimi urami. Razpis velja samo za člane. Dražba kožuhovine v Ljubljani. Kakor vsako leto, bo tudi 22. januarja 1940, to je prvi ponedeljek po sv. Neži, v prostorih Ljubljanskega velesejma dražba kožuhovine vseh vrst divjadi. Naša država je uspela v svojih prizadevanjih, da se vzdrži posega v boj in da ohrani svojo nevtralnost. Blagodejen vpliv naše nevtralnosti se opaža tudi na gospodarskem polju. Po naših pridelkih ne povprašujejo le vojujoče se države, ampak tudi druge nevtralne, ker si ne morejo več zagotoviti dovozov iz prekomorskih ddržav. To velja tudi r.a kožuhovino, ki so jo prekomorske države dobavljale v ogromnih količinah Nemčiji, Italiji, Angliji, Franciji, Švici, Belgiji, Holandiji, Danski in Norveški. To daje upanje, da bo letos možno plemeniti lovski pridelek primerno vnovčiti. Treba je izkoristiti ugodni položaj, dokler ne bodo organizirani dovozi iz prekomorskih dežel, kajti potem nam bedo zopet uspešno konkurirale prekomorske države, proti katerim Imamo edino orožje v kliringih, ki so se do sedaj dobro izkazali, ker usmerjajo trgovino evropskih držav v veliki meri na našo državo. Kdor ima kožuhovino, naj jo pošlje v komisijo lovsko-prodajni organizaciji »Divja kožac, Ljubljana, Velesejem. Seveda pa mora biti blago res prvovrstno, ker slabo pripravljene kože samo kvarijo cono tudi dobri kožuhovini. Nova določila za taksiranje razglednic za praznike. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je te dni spremenilo določila za taksiranje dopisnic s slikami (razglednice) privatne izdaje, ki jih pošilja občinstvo za božič. Novo leto in Veliko noč. Če so čestitke napisane z največ petimi besedami ali petimi običajnimi kraticami, znaša pristojbina za tako razglednico 0,50 din. Velja pa ta ugodnost v primeru, da je razglednica predana na pošto v času 10 dni pred, odnosno 5 dni po navedenih praznikih. Za tiskane posetnice v odprtih ovitkih, ki jih stranke uporabljajo za_ čestitanja, zahvale in druge izraze vljudnosti in na katerih je besedilo napisano z največ petimi besedami (ali običajnimi kraticami) ostane pristojbina 0.25 din. Če pa je na taki posetnici napisanih več kot pet besed, pa znaša pristojbina 1 din. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite aa)ceae|e v M ED ARNI, Ljubljana. Zidovska ulica o Ljubljansko gledališče Drama — Zafetek ob 20: 19. decembra, torek: Zaprto. 20. decembra, sreda: »George Dandinc. Red Sreda. 21. decembra, Četrtek: Tri komedije. Red Četrtek. 22. decembra, petek: Zaprto: Opera — Zatetek ob 20: 19. decembra, torek: Zaprta 20. decembra, sreda: »Figarova svatba«. Red A. 21. decembra, četrtek: »Nižava«. Premiera. Premierski abonma. .22. decembra, petek ob 15: »Glumač Matere božje«. Dijaška predstava po globoko zni/an 1\ cenah. Izven. Mariborsko gledališč« Torek, 19. decembra: Ob 20. »Via Mala«. V priu mirovnega sklada gledaliških igralcev. Znižane cene. Sreda, 20. decembra: Zaprto. četrtek, 21. de^mhra: Ob 20. »Lepa Vida«. Rad C. Zadnjič. 23 obtožencev pred sodniki Tatovi, vlomilci, požigalci in podobni grešniki se zagovarjajo Maribor, 19. decembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se nahaja danes na zatožni klopi — prav za prav ni to več navadna zatožna klop, temveč cela zborovalnica — nič manj kot 23 obtožencev, ki se zagovarjajo zaradi vlomov, zaradi pomaganja pri vlomih, zaradi požiga, krive prisege, tatvin itd. Je to velika tatinska tolpa, ki je 1. 1933 v Slovenskih goricah vznemirjala prebivalstvo ter povzročala ljudem veliko škodo. Obtoženi so sledeči osumljenci: 42 letni posestniški sin Franc Hojnik iz Betkovcev, 33 letni delavec Franc Hojnik iz Kukave, 24 letni mali posestnik Ivan Majcen, 44 letni kočar Alojz Kranjc iz Betkovcev, 62 letni kočar Josip Hojnik iz Pre-rada, 22 letni viničarski sin Jožef Bratuša iz Po-lenšaka, viničarski sin Jožef Hojnik iz Betkovcev, 37 letni mali posestnik Martin^ Kovačec iz Braslav-cev, 42 letni kočar Franc Janžekovič iz Betkovcev, 32 letna kočarka Ana Hojnik iz Betkovcev, 37 letni posestnik Franc Šumnjak iz Prerada, 34 letni kočar Anton šumenjak iz Prerada, 52 letni posestnik Jožef Mundasen, in njegov sin Jožef ml. iz Bresnice, 32 letni posestnik Ivan Kranjc iz Vito-inercev, 26 letni posestnik Franc Majcen iz Polencev, 67 letna posestnica Elizabeta Hojnik iz Bet- kovcev, 33 letni viničar Martin Duh iz Polencev, 29 letni posest, sin Franc Kranjc iz Hlaponcev, 22 letni posest, sin Jakob Megla iz Hlaponcev, 43 letni posestnik Martin Horvat iz Tibolcev, 63 letna posestnica Ivana Kocovan iz Smolincev ter 47 letna posestnica Marija Klobasa iz Smolincev. Kot že omenjeno, je ta čedna družba 1. 1933. ogrožala svoje sosede ter se specializirala zlasti na tatvine svinj in perutnine. Postali so pravcata nadloga za vse sosednje župnije in občine. Kradli so samo nekateri od teh, drugi pa so se udeleževali pojedin ukradenih svinj in kokoši. Nekateri od obtožencev se zagovarjajo tudi zaradi požiga. Dne 29. aprila 1934. je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Šorlija v Polenšaku. škoda je bila cenjena na 70.000 din. Tudi sosednja poslopja so bila v nevarnosti ter je malo manjkalo, da ni vsa vas zgorela. Drugi so zopet zakrivili krivo prisego, nekateri pa se zagovarjajo zaradi nagovarjanja h krivi prisegi. Skratka, bilo je to čedno gnezdo, ki so ga orožniki po dolgotrajnih preiskavah odkrili ter so spravili skupaj toliko obtežilnega materiala, da je lahko državno pravdništvo dvignilo obtožbo. Seveda pa obtoženci skoraj vse obremenilne zadeve zanikajo ter deloma vale krivdo drug na drugega. Razprava ob času poročila še ni končana. športne vesti NEDELJA OBČNIH ZBOROV Pretekla nedelja je bila vsa v znamenju proslav in novih občnih zborov, ki naj sedaj po reorganizaciji našega športa na novo urede šport v državi. Največji športni dogodek za zeleno mizo je nedvomno proslava 20 letnice obstoja Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Ta proslava je bila v Zagrebu in so ji prisostvovali najuglednejši predstavniki našega športa. Proslavi je prisostvoval tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra H. Predsednik J.O.O. dr. Stevan Hadži je v svojem govoru podal 20 letni pregled dela J.O.O., nakar so mu navzoči predstavniki posameznih športnih zvez poklonili lepa darila. Nato so sledili referati posameznih funkcionarjev J.O.O. O sodelovanju Slovencev pri olimpijskih igrah je govoril g. Joso Goreč, ki je poudaril, da smo vprav Slovenci največ pripomogli k zaenkrat še majhnim uspehom jugoslovanskega športa v mednarodnem svetu. V odstotkih izraženi uspehi slovenskih športnikov in telovadcev znašajo 85%. Kot zadnji govornik je nastopil g. Drago Ulaga s temo »Olimpizem v krizi«. V Belgradu je bila ustanovna skupščina Srbskega saveza sportskih saveza (SSSS). Skupščino je vodil predsednik g. Aleksander Tadič, prisostvovali pa so ji po dva ugledna delegata posameznih srbskih športnih zvez. Zastopani so bili: nogometaši, boksarji, tenismani, zimski športniki, motoristi, kajakaši, atleti, kolesarji, veslači, planinci in predstavniki strelske družine. Na skupščini je bil sprejet soglasno začasni odbor pod predsedstvom g. Miodraga Filipoviča. Naloga odbora je, da do februarja prihodnjega leta sestavi pravila nove orgnizacije SSSS. Prav tako so Slovenci ustanovili svojo kolesarsko zvezo, tako so v Belgradu v nedeljo ustanovili svoj »Srbski biciklistički savez«. Za ta ustanovni občni zbor je vladalo precejšnje zanimanje. Soglasno je bil izvoljen odbor, kateremu predseduje g. dr._ Dušan Šimič, tehnični referent pa je g. Govedarica. V soboto zvečer pa je bil ustanovni občni zbor Srbskog lakoatletskog saveza. Razgovor o novem Savezu je bil kratek. Nov Savez je prevzel vso imovino prejšnjega belgrajskega atletskega podsaveza, ki je bil s tem tudi likvidiran. Nato je bil soglasno izvoljen odbor: predsednik dr. Voja Jovanovič, savezni kapetan pa Ljubomir Simič. V novem savezu je v celoti 24 odbornikov. Zdi se nam zelo čudno ,da ljubljanska atletska podzveza še vedno ni sklicala svojega občnega zbora, ki naj bi bil sedanji čas najprikladnejši za ureditev vseh formalnih stvari, ki so potrebne za ustanovitev in za nadaljnji uspešen razvoj slovenske atletike. Drobne iz Kranja Nesrečen padec pri telovadbL Znani telovadec Grmek, ki je znan z vseh naših prosvetnih prireditev, mladinskih taborov in akademij, je pri izvajanju drzne vaje na drogu v telovadnici _ Ljudskega doma tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. Mali Grmek je vzbujal veliko pozornost posebno na zadnjem mladinskem taboru v Mariboru. Nesreča na cesti. Na cesti, ki vodi iz Kranja v čirčiče je spodrsnilo na gladki cesti okoli 60 letnemu starčku, katerega ime še ni ugotovljeno. Pri padcu se je hudo poškodoval in onesvestil. Poklicani rešilni avto ga je odpeljal v ljubljansko Splošno bolnišnico. Ponesrečenec ni imel pri sebi nobene listine in ga tudi ni poznal nihče od reševalcev. Žica s 10.000 volti se je odtrgala. V Stru-ževem pri Kranju se je odtrgala daljnovodna živa z napetostjo 10.000 voltov. Na vso srečo slučajno ni bilo v bližini nobenega človeka, sicer bi se lahko zgodila velika nesreča, žica se je utrgala zaradi težkega snega, ki se je nabral na daljnovodu. Mimoidoči so takoj obvestili elektrarno, ki je izklopila tok. Spored nocojšnjega klavirskega koncerta v veliki Filharmonični dvorani: 1. Bach: Kromatič-na fantazija in fuga. 2. Scarlati: Dve sonati. 3. Beethoven: Sonata. 5. Chopin: Nocturno op. 48, tri etude op. 10 in št. 8, op. 25 št. 7 in op. 10 št. 4. — Drugi del koncerta prinaša Musorgskega: Slike z razstave. — Nikita Megalov je prvovrsten ruski pianist velikega umetniškega uspeha, izredne nadarjenosti in virtuoznosti. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Stran 4 iSLOVENSKI DOMdne 19. decembra IM Štev. tSL Vrli Finci nekdaj in danes Redek primer junaštva v zgodovini človeštva /.e tretji teden ves svet občuduj« malo in junaško Finsko. Vse oči 60 dane6 uprte na najskrajnejši del Baltika. Tudi najhujši ekstremist ne more nastopiti proti finskemu narodu; ne more omalovaževati junaškega in neverjetno pogumnega odpora finske vojske pred rdečo premočjo. Res je, da 60 finski vojaki odlično oboroženi, da imajo skoraj vse svoje oddelke motorizirane, da imajo dalje na meji odlično Mannerheimovo črto in res je tudi, da poleg sila težko zavzetne obale njih vojna mornarica ni tako šibka, toda taiko dolgega odpora pred taikš-no premočjo gotovo ni pričakoval nihče. Finci so doma ob Kaspiškem morju Prve glasove o Fincih imamo že izza časa perzijskega kralja Kira, prva njihova znana domovina pa je bila v gorovju ob Kaspiškem morju. Tedaij so imeli tudi samostojno državo, ki je imela velik zgodovinski pomen. Kot zelo miroljuben nomadski narod, ki se je preživljal po večini z zelišči, «o se Finci za časa preseljevanja narodov preselili v svojo druj'o domovino, kjer se združita Mala in Velika Volga; od tam pa v 4. stoletju v svojo tretjo domovino, kjer so ostali do danes. Pri zadnjji selitvi so 6e nekatera manjša finska debla razkropila od današnje meje z Rusijo vso do Urala in celo čez v Sibirijo, kjer jih tu pa tam srečujemo še danes. V polovici 12. 6toletija je švedski kralj Erik Sveti prodrl s svojo vojsko na finsko ozemlje, ki je s svojimi neštevilnimi jezeri in ogromnimi gozdovi zelo presenetila osvajalce. Od tedaj 60 Finci delili usodo 6 Švedi in so jo končno imenovali »krvavi ŠčH« Švedske. Kmalu so Finci in Švedi šli v vojno 6 sosedno veliko Rusijo. Trajal je od leta 1242. do 1323., to je blizu 100 let. V 14. stoletju je postala Finska zopet sestavni del kraljevine Švedske. Konec tega stoletja je nastala zveza med Švedsko, Norveško in Dansko, Finska pa je imenovala Margerito dansko za svojo kraljico. Naslednjega stoletja «o 6e poskusili Finci pod vodstvom regenta Karla Kuuttsona osvoboditi, toda brezuspešno. Finska je ostala pod švedsko krono. Leta 1568. je postala Velika kneževina in po vojni med Rusi in baltskimi državami (od 1570. do 1595.) so 6e njene meje razširile do Ledenega morja. V začetku 17. stoletja, tedaj, ko je bila švedska moč na višku, je tudi Finska razširila svoje meje do Ladoškega jezera, kjer ravno sedaj divjajo najhujši boji. Rusi 60 preplavili Finsko leta 1650., niso pa še države zavzeli vsled junaškega odpora pri mestu Viipuri. Šele Peter Veliki, ko je prej končno porazil tradicionalnega ruskega sovražnika Švedsko, si je osvojil del Finske; ostalo pa je dobil po pogodbi a Francijo. Tako je postala Finska leta 1809. ruska last, kot samostojna Velika kneževina, s šolami v lastnem jeziku (ki je med najlepšimi na 6vetu!) in celo malo narodno vojsko, ki se je udeležila tudi rusko-turške vojne (1877.—1878.). Pod vlado Aleksandra III. in Nikolaja II. so postali v Moskvi docela drugačnega prepričanja o Fincih in so jim odvzeli vse v začetku pridobljene pravice. Svetovna vojna jim je prinesla svobodo Svetovna vojna je dala Fincem možnost osvo-bojenja, kar 6e jim je tudi po6rečilo. Takoj v začetku boljševiške revolucije 60 finski narodnjaki pričeli gibanje za odcepitev od Rusije. Na čelu gibanja je bil general Mannerheim, današnji maršal in vrhovni poveljnik finske vojske. Ustanovil je »belo gardo«, kot protiutež rdečim, proglasil neodvisnost svoje države in brez nadaljnega začel 1. 1917 6. decembra) vojno proti boljševikom. Nemčija mu je poslala v pomoč 12.000 mož pod poveljstvom generala von der Goltza in tako je Mannerheim premagal rdeče pri Lahtiju, nato Viipuriju, odkoder je vkorakal v Helsinki. Leta 1919. (17. julija) pa je bila proglašena svobodna republika Finska. 14. oktobra 1920. leta je bil v Tartu podpisan mir med novo republiko in sovjetsko vlado. Kakor vidimo, je zgodovina tega malega naroda polna solz in krvi, kakor naša. Kljub temu 60 Finci vedno ohranili veliko ljubezni do svobode. Ni lahko doseči svobodo, vsak narod je ni vreden, včasih si jo mora težko zaslužiti. Finci pa imajo mogoče dosti bolj kakor vsi drugi to pravico. Moremo reči, da so med najbolj kulturnimi narodi na svetu. Od Slovanov so povzeli vse najbolje lastnosti (gostoljubnost, pogum, junaštvo, ljubezen do svobode itd.!). Iteči moremo, da je v Fincih zbrano vse najboljše. Kako 60 Finci na svojo rodno zemljo navezani in kako zelo jo ljubijo, vidimo iz njihove narodne himne, ki jo je spesnil pesnik Runeberg: Naša dežela, naša rodna dežela, oj doneča, visoka, draga beseda! Noben vrh, ki na obzorju se riše, nobena globoka dolina, nobena va6 z reko napojena, ne uživa toliko ljubezni kot severna dežela naše zemlje krasne... David; proti Goljatu Takoj v začetku sedanje evropske vojne je bilo precej verjetno, da bodo Sovjeti poskusili dobiti, kar so izgubili po svetovni vojni v Bre6t-Litov-skemskem. Levji delež na Poljskem, pogodbe z Estonsko (28. 6eptembra) in Letonsko (10. oktobra) so prinesli Rusiji vojaška in pomorska oporišča na Baltiku. Tretja je bila Litva, ki se je skušala upreti, a je tudi kmalu podlegla. Dobila je Vilno. Tako je prišla na vreto republika Finska. Bolj-ševiki so zahtevali od finske vlade otok Hango, polotok Hunoliaki, otoka Koivsto in Scivesto v Vfi-purskem zalivu in vse otoke pred Kromstatom. Poleg tega so še zahtevali na Severnem morju obalo Kaba6tuissareunu, ki da ogroža Murmansk. Finska vlada pa je te zahteve odbila in spopad je bil neizogiben. Podrobnosti o finski vojski Maršal Mannerheim, zmagovalec boljševikov, je vedno ostal in je še danes duša finske oborožene sile. On je predsednik Vrhovnega brambnega sveta in vrhovni poveljnik vse vojske. K vojski še spadajo: vojni minister, generalni poveljnik oborožene sile, šef generalnega štaba, poveljnik civilne 6itra-že, dva generala, ki ju imenuje predsednik republike za dobo 3 let, na predlog vojnega ministra. Prostovoljna domovinska bramba je zelo 6tara polvojaška organizacija in je štela pred izbruhom sovražnosti okrog 100.000 mož. Poveljnik je generalni poročnik Malberg. Domovinska bramba ima močno oporo v žen-6ki vojaški organizaciji »Lotta Svvard« (po imenu junaške žene), ki je v vojni od 1. 1788.—1790. zdravila vojake na fronti. Opeva jo narodni pesnik Runeberg in šteje okrog 90.000 članic. Njihova uniforma je navadna siva srajca, z belim ovratnikom in zapestnicami. Prava finska vojska je bila v mirni dobi mnogo manjša, kakor zgoraj omenjeni organizaciji. 28.000 mož (2100 častnikov, 06tali podčastniki in vojaki) 6e deii: v 27 brigad pehote (finska brigada je sestavljena iz dveh bataljonov); 3 brigade kolesarjev; 4 divizije poljskega topništva; 3 divizije obalnega topništva; 1 divizija težkega topništva; 8 konjeniških eskadronov; 1 brigada oklopnih avtomobilov; 1 brigado oklopnih vlakov in večje število težkih in lahkih tankov. Vojna obveznost traja od 17. do 60. leta, brez izjeme za vse državljane. Vojaški rok mora služiti vsak, čim dopolni 21. leto in 6luži 350 dni. Častniška in podčastniška šola pa traja 440 dni. % Hannes Kolehmainen, prvi veliki finski tekač na nolge proge, ki je s svojimi velikimi uspehi na olimpijskih tekmah 1912 in 1920 prinesel veliko slavo svoji domovini. V Stockholmu (1912) je zmagal na progi 5000 m in 10.000 m, v Anversu (1920) pa v maratonskem teku, Po poklicu je Čevljar. Izdeluje predvsem športne stvari. Letalstvo, ki je prej štelo okrog 400 različnih strojev, je 6edaj močno pojačeno z italijanskimi, angleškimi in drugimi najmodernejšimi bombniki. Vojaških pilotov 60 imeli Finci pred začetkom neenake vojne, blizu 500. Vojna mornarica pa obsega: 3 obalne oklop-nice: »Vainamoinen« (zgr. 1932), »Ilmarinen« (1938), ime tretje ni znano. Te ladje imajo po 4000 ton vsaka; 4 topove po 254 mm, 8 po 105 mm, 4 po 40 mm, 2 protiletalski strojnici po 20 mm in morejo polagati tudi mine. Brzina 25 milj na uro. 6 podmornic: »Sankko« (1930) 100 ton (najmočnejša podmornica na svetu), 2 cevi za torpede, 9 milj brzine. »Vete-hinen« (1930), »Vesikiisi« (1930) in »Iku-Turso« (1931) od 490 do 715 ton, 4 cevi za torpede, 15 milj brzine. »Vesikko« (1933) in še ena taka podmornica s 300 tonami; 3 cevi za torpede, 13 milj brzine. 9 obalnih patrolnih ladij od 100 do 400 ton. 27 minonoscev in dragerjev z 9 do 940 ton; 7 bojnih čolnov; 15 motornih »torpedov« (iz 1. 1930—35) po 50 ton z veliko brzino, admiralsko ladjo, šolsko ladjo (3200 ton) in 9 ledolomilcev po 568 do 4285 ton. Vendar moramo še enkrat poudariti, da kljub vsemu predstavljajo Finci redek primer junaštva v zgodovini človeštva. Če je tudi res, da so Rusi prodrli 40 km v notranjost države (kar pa Finci odločno zanikajo!) in čeprav Fincem njihova skalo-vita, z neštevilnimi jezeri bogata zemlja, ki je povrhu še skoraj V6a posejana z ogromnimi gozdovi, veliko pomaga pri zadrževanju sovražnika, jih moremo primerjati s Špartanci pri Termopilah, ker narod, ki se postavi v bran premoči v razmerju 1 proti 50, je vreden vsega spoštovanja in občudovanja. Vsak mesec milijon cigaret za zavezniško vojsko .... Svojčas emo v časopisih brali, da so v Nemčiji zaradi varčevanja izrazili željo, naj bi se ka-. pn.,f.vo>f?n uničevanju tobaka v bodoče pre-lPa ,C.el° odva Smučar in vreme (Janko Sicherl) — ir narodnost (prof. E. Kocbek) — 13 Nanov«Hi — 19.20 Nac. ura: Predavanje državn«, ^ V Poročila Objave _ 19.50 Uvodvprena! Ouintanillo, »Tudi če bi to želel, bi nikdar ne imel poguma, da bi to svojo željo uresničil.« Markiza je spoznala, da je povedala preveč, zato je povesila oči. A njena zadrega m trajala dolgo. Samozavestno je dvignila glavo. .. ._________, . ?a ,”f0®l0T*n8^0 » Ljubljani: JožeKrnmari« - Izdajatelj; ini Jote Sodja. - Prednik: Mirko Javornik - Rokopisov 0e vraiamo »Slovenski dom« izhaja vsak delavnih oh 12. Mesnina naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva ulica ff/III Telelon --- - ne Tracamo ‘MII do «005. llprava; Kopitarjeva nlica