Ameriška Domovina
AM€J*ICAN EN SPIRIT FOR6EGN EN UNGUAGG ONLY
NO. 95
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
; ■
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPCR
•>£'->■<5; V'
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 14, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
DANES POPOLDNE POLETI V VESOLJE — Skylab I — vesoljski laboratorij — na vrhu mogočne rakete Saturn V, Čaka na Cape Kennedy za polet v vesolje. Če pojde vse po sreči,, bo danes, v ponedeljek, 14. maja, ob 1.30 popoldne začel svojo pot v vesolje. Jutri mu bodo sledili trije astronavti v vesoljskem vozilu Apollo.
Rdeči sire!ja!i na blibpfi? S,W.
Rdeči v Južnem Vietnamu se fte drže dogovorov o varnosti potov an ja Skupne vojaške in Mednarodne Nadzorne komisije.
SAIGON, j. Viet. — Rdeči so °b cesti 13 streljali v petek na 5Va helikopterja Skupne vojake komisije — S.V.K. — ko sta etela po določenem zračnem Prostoru z bližine An Loca proti . a%°nu. Eden od helikopterjev hil zadet in sta nato oiba pri-stala na rdečem ozemlju. Šele Po dveh urah in pol so jima do-V°Hli odlet. V helikopterjih je 1 ° 10 vietkonških častnikov, ki S° bJli na poti v Saigon.
Rfleči so se kasneje opravičili, je bil to “nesporazum”. V aigonu pravijo, da je to prazen ^govor, ker ob poti ni nobenih letkongovcev, ampak le sever-j °vietnamske čete in samo te protiletalske topove, ki so Jali na helikopterja, ko sta 6^a.V vršini 3,000 čevljev. z fhkopterja sta bila jasno o-acena in njun polet je bil v Prej dogovorjen, n f r5ebi napad bo verjetno še absal že tako precejšnjo ne-ja ov°st in nezaupanje v rdeča k stva za varnost poletov heli-3\Iedterjev Skupne vojaške in haH nar°hne nadzorne komisije ^ rhečim ozemljem. Pretekli esec sta bila dva helikopterja 1 lakem poletu v pokrajini
hov^ ses^reNena in 0 čla-J komisije je bilo pri tem
‘Vlh' ___________: :i.M
:l'ion je trši od sestavin
ik- er in kositer zlita dasta nr°n, ki
Novi grobovi
Anna Gendrich
Včeraj je umrla v Belmore negovališču 79 let stara Anna Gendrich z 8113 Korman Avenue, roj, Barauskas, vdova po 1. aprila letos umrlem možu Johnu, mati Gašperja in Johna, 5-krat stara mati. Dva brata in sestra so- umrli pred njo. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 1. popoldne na Highland Park pokopališče.
Sodnik opusi! tožbo prsi! EHsbergii zaradi nepra?i!nos!i postopka
Zvezni sodnik M. Byrne je opustil sodni postopek proti Ellsbergu in Russo ju zaradi “nepravilnega ravnanja vlade” proti njima.
LOS ANGELES, Kalif. — Zadnji petek je .zvezni. sodnik W. Matthew Byrne Jr. končal sodno razpravo proti dr. Danielu Ellsbergu in A. J. Russo-ju Jr., ki sta bila obtožena zaradi “zarote, kraje in vohunjenja” v zvezi z objavo znanih “Penta-gonskih papiriev” o vietnamski vojni. Sodnik je ugotovil “nepravilno ravnanje zveznih oblasti” napram obtožencema in “predsodke, ki onemogočajo nepristransko razpravo in sodbo”.
Razprava se je začela- v preteklem januarju in je trajala skupno 89 dni, pa je zvezna vlada šele sredi preteklega tedna sodnika obvestila, da je FBI že dolgo, predno so bili “Pentagon-ski papirji” objavljeni, prisluškovala telefonskim razgovorom D. Ellsberga. Pri tem ni mogla predložiti zapiskov o teh prisluškovanjih in ne uradnega dovoljenje za to prisluškovanje.
Že preje je bilo objavljeno, da je bil po naročilu iz Bele hiše pripravljen in izveden vlom v
Bonn odobril dogovor z Vzhodno Nemčijo
siSšSSlV ZDA PRIHODNJI MESEC
ler j a W. Brandta sklenila z\
Vzhodno Nemčijo. Ta pogodbaLeonid I. Brežnjev, prvi med vodniki Sovjetske zveze, pri-
BREŽNJEV PRIDE NA 0MSKmCw«nd«
in okolice
vzpostavlja redne odnese med o-bema nemškima j državama in predvideva njun sprejem v ZN.
Pogodba z Vzhodno Nemčijo je temeljni del nove vzhodne politike Brandta, ki hoče pomiritev z vzhodno Evropo. Brandti	x
‘	, c . , la, da pride vodnik Komunistic-
se je pomiril s Poljsko, Sovjet-_____T	r
sko zvezo, z Vzhodno Nemčijo in se o tem pogaja zdaj še s Ce-
de na uradni obisk in razgovore s predsednikom Nixo-nom v ZDA 18. junija in bo ostal do 26. junija. Poleg Washingtcna računajo, da bo obiskal še Detroit in zahodno obalo.
WASHINGTON, D.C. — V soboto je Bela hiša uradno objavi-
0bhlh *Zrnet^ sestavin v prirodni
]e precej trši kot kate-
rGtnenski prerok
tem v,	n oblačno
Matura okoli 50.
oblačno. Naj višja
Smotrna poraba bencina
Senator H. Jackson iz države Washington je napovedal osnutek zakona, ki predvideva varčnejšo rabo energetskih virov in zato višje davke za avtomobile z velikimi motorji. “Prav gotovo bi lahko izhajali z manj konji,” je dejal, “kot nam jih zdaj pošiljajo iz detroitskih avtomobilskih tovarn.”
Sličen predlog je pripravil kong. Charles Vanik iz Clevelanda, Ohio, iz prav istega razloga.
škoslovaško.
i ne partije ZSSR Leonid I. Brežnjev v ZDA 18. junija in bo o-stal tu do 26. junija. Njegov o-bisk je vrnitev obiska predsedniku Nixona v Sovjetski zvezi lani v maju. Večji del obiska bo porabljen za razgovore med vodniki obeh vodilnih sil sveta o skupnih vprašanjih, pa seveda tudi o mednarodni politiki, zlasti o Srednjem vzhodu in Indo-kini.
Obisk je bil napovedan že dolgo, pa so se pojavljale razne težave in ovire. Nekateri so sile so hotele imeti Madžarsko,	(ja j-,a utegne Moskva
Sovlefsko sfailšče je m taajii prevladalo
Madžarska bo na priprav-Ijalni konferenci za omejitev oboroženih sil v Srednji Evropi “opazovalka”, j
DUNAJ,, Avstr. — Zahodne
pri razgovorih za konferenco, ki naj bi reševala “vzjemno, uravnovešeno zmanjšanje oboroženih sil” v Srednji Evropi, za polnovredno članico in njene oborožene sile vključene med one, ki naj bi se zmanjšale. Sovjetska zveza je to odklanjala in hotela, da je Madžarska le “opazovalec”. S tem bi Madžarska za
zmanjšanje oboroženih sil ne urad psihiatra, ki je zdravil dr. prihajala v poštev.
D. Ellsberga, da bi : psihiatrovo j Konferenca na Dunaju se je
in morebitne zapiske r razpravi proti obto-
sešla 31. januarja letos, pa ni mogla rešiti tega vprašanja. Pretekli teden so končno zahodne sile pristale na to, da je Madžarska delno “opazovalka”. Tako bo blizu 40,000 sovjetskih vojakov s pomožnimi silami na Madžarskem in okoli 185,000 madžarskih 7 s pripadajočim letal-zato sem odločil j stvom in okoli 1000 tanki osta-' lo izven razpravljanja konference.
Ko so se pobotali o položaju Madžarske, so določili tudi za danes prvo polno širšo sejo pripravljalne konference, ki se jo udeležuje 19 držav. Njihova naloga je sestaviti dnevni red in program za konferenco, ki se bo sestala kasneje in skušala doseči vzajemno, uravnovešeno zmanjšanje oboroženih sil v 'Srednji Evropi.
Nekateri glasovi se slišijo, da
poročilo porabili žencu.
Zvezni sodnik M. Byrne je dejal v svoji odločitvi: Postopanje vlade je spravilo ta slučaj v tak položaj predsodkov, da izključuje nepristransko in neprizadeto razpravljanje vprašanj, ki so pred poroto . proglasiti razpravo za neveljavno in opustitev toženja.
Sodnikova odločitev je sestavljena tako, da onemogoča po sodbi pravnikov obnovo tožbe.
Connally bo začasno prekini! svoje posle
WASHINGTON, D.C. — John Connally je objavil, da bo za čas, ko bo Nixonov posebni svetovalec v Beli hiši, opustil svoje
delo v odvetniški pisarni in izstopil iz direktorjev družb, v ka-! sta se Washington in Moskva že katerih je.
odložiti na čas, ko bo afšera Watergate mimo. Brežnjev je odločil drugače in obisk bo izvedel v predvidenem času. Dr. H. Kissinger, ki se je o podrobnostih obiska pretekli teden raz-govarjal v ZSSR, je dejal, da o Watergate aferi pri tem niso nič govorili. To je končno notranje zadeva ZDA, ki more vplivati na mednarodno politiko le v toliko, kolikor škoduje Ugledu ZDA v svetu in predvsem vplivu in moči predsednika ZDA doma.
Leonid T. Brežnjev je drugi vodnik komunistične .Rusije na obisku v ZD, prvi je prišel sem Nikita Hruščev leta 1959 in si med drugim ogledal zlasti ameriško poljedelstvo. Rad bi bil pogledal tudi v Disneyland / Kaliforniji, pa so odločili, da bi bilo to zanj “prenevarno”. Za Brežnjeva pravijo, da bo večji del obiska prebil v Washingtonu in v Camp David, da pa bo nemara pogledal v središče avtomobilske industrije Detroit, ker je vnet za avtomobile, in na zahodno obalo, verjetno v San Clemente v Nixonov dom.
Tekom obiska sovjetskega
vodnika bodo verjetno podpisali vrsto dogovorov med ZDA in ZSSR, slično kot v času Nixo-novega obiska v ZSSR. Te dogovore je še treba doseči, kajti SALT II. v Ženevi, vzajemno, uravnovešeno zmanjšanje oboroženih sil v Srednji Evropi, o
Praznovanje—
Članice Podr. št. 32 SŽZ bo v sredo, 18. maja, ob 7. zvečer praznovala Materinski dan v bDD na Recher Avenue.
Uspeli prireditvi—
Nastop Slovenske šole pri Sv. Vidu včeraj popoldne za Materinski dan je privabil polno dvorano občinstva, ki je navdušeno uživalo ob lepem sporedu. Prav tako lepo uspela je prireditev za Materinski dan v'šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti, ki
čemer se pogovarjajo na Duna- 1° K pripravila in izvedla tam-ju, pa tudi vprašanje medsebojne trgovine in sodelovanje na raznih drugih področjih so še daleč od sporazumov.
—----o-----
Kissinger in Tho se sesisnela ¥ čelrlek
V četrtek se bosta sbstala v Parfizu dr. H. Kissinger in Le Due Tho na razgovor o izvajanju premirja v Indokini.
WASHINGTON, D.C. — Zad-
te sile zmanjšale za 15% na vsaki strani, ne da bi čakale na sklepe konference, o kateri ni nihče prav gotov, kdaj se bo na pol sporazumela, da naj bi se' lahko sestala.
VESOLJI! LABORATORIJ - HOV AMERIŠKI PROGRAM V VESOLJU
Združene države so se odločile po končanih poletih na Luno omejiti začasno svoj vesoljski napor na Zemljo in njeno neposredno okolico. Ko bodo v naslednjih mesecih a-stronavti v vesoljskem laboratoriju preskušali človekove sposobnosti za daljše bivanje v vesolju, kjer ni težnosti, na katero je človeško telo navajeno, proučevali iz njega Zemljo, njene prirodne zaklade in še vse drugo, pa opazovali tudi Sonce in zvezde, bodo vodniki v e s o 1 jskega programa ZDA pripravljali nove programe in nadaljevali z začetimi.
Vesoljski laboratorij bo predvidoma poletel v vesolje danes, v ponedeljek, ob 1.30 popoldne s Cape Kennedy in začel krožiti okoli Zemlje v razdalji 270 milj. Jutri bodo poleteli v vesolje trije astronavti, Charles Conrad, dr. J. Kerwin in P. Weitz, se pove-
zali z vesoljskim laboratorijem, prešli vanj in v njem živeli in delali prihodnjih 27 dni.
Za opazovalce z Zemlje sedanji program ZDA v vesolju ne bo tako zanimiv in razburljiv, kot so bili poleti na Luno, bo pa zato bolj koristen in poučen za nadaljne vesoljske napore. Vesoljski laboratorij je izdelan iz druge stopnje Saturn V. rakete. Obsega 100' ton, ima obsežno delavnico, prostore za zaloge hrane, zdravil in vsega drugega, pa tudi prostore za življenje treh astronavtov. Ti so približno tako obsežni kot povprečno trisobno stanovanje in so o-p remi j eni z vsem, na kar je današnji civilizirani človek navajen.
Ko se bo prva skupina a-stronavtov vrnila iz vesoljskega laboratorija, ji bo čez čas sledila druga in tretja, predvideno je, da bo ena od
njih ostala v vesolju skupno 55 dni, če bo to seveda možno brez nevarnosti za astronavte.
Ti bodo živeli v vesoljskem laboratoriju in redno opravljali svoje naloge. Njihov program je izdelan, pa ga bodo sproti prilagoj evali razmeram in sposobnostim astronavtov. Ne pričakujejo, da bo prva skupina astronavtov opravila vse predvidene naloge.
V vesoljskem laboratoriju bodo imeli astronavti 600 kubičnih čevljev prostora za svoje “stanovanje”, med tem ko ga je bilo v vesoljski ladji Apollo le 210 kubičnih čevljev. Ostalih 9,550 kubičnih
čevljev notranjosti vesoljskega laboratorija bo uporabljenih za delavnico, zaloge in vse drugo.
Poveljnik odprave je mor. kapetan Charles Conrad, ki je bil že prej v vesolju v vesoljski ladji Gemini in Apollo, z njim pa sta mor. kom. dr. J.
Kerwin, zdravnik, in mor. kom. P. J. Weitz. Za slučaj, da bi zbolel Kerwin, so izučili Weitza za manjše operacije in ga naučili ruvati zobe.
Dr. Kerwin bo vodil v gla-nem poleg svojih zdravniških poslov za vso posadko Apollo Telescope Mount, mal astronomski observatorij, nameščen izven vesoljskega laboratorija in opremljen z lastno električno oskrbo. Kar bodo s tem teleskopom posneli, bodo odnesli s seboj nazaj na Zemljo.
P. Weitz bo posvečal svojo pažnjo proučevanju zemeljskih naravnih zakladov in zemeljski površini z vsemi njenimi posebnostmi in spremembami. Tudi te zbrane podatke bodo astronavti odnesli pri povratku na Zemljo. Koristi utegnejo biti torej precejšnje tako za znanost kot tudi za vsakdanje potrebe in seveda, za kasnejše prodira-uje globlje v vesolje.
kajšnja Slovenska šola. Obema šolama k res lepima prireditvama iskrene čestitke.
Občni zbor—
Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti vabi v sredo, 16. maja, ob 7.30 zvečer v Šolsko dvorano na občni zbor in sestanek staršev.
Cedar Point odprt—
V soboto bodo za letošnjo sezono odprli znano letovišče in zabavišče Cedar Point v Ohiu.
Uprava prosi—
Uprava AD prosi naročnike, ki so plačali pok. Ivanu Prezlju nji petek je bilo tu in v Hanoiu | naročnino za AD in imajo potr-objavljeno, da se bosta dr. Hodila s št. 8180 do 8200, naj to Kissinger in Le Due Tho sestala sporoče upravi pismeno ali pre-v Parizu v četrtek, 17. maja, na ko telefona 431-0628. razgovor o položaju v Indokini in o izvajanju pariškega dogovora, ki sta ga v imenu svojih vlad sklenila v preteklem januarju.
Dr. H. Kissinger se je šele zadnji četrtek vrnil preko Londona, kjer se je razgovarjal s predsednikom vlade E. Heat-ho, z večdnevnih razgovorov v Sovjetski zvezi, kjer je v Zavi-dovu, v podeželskem domu L. I.
Brežnjeva razpravljal s tem o njegovem, obisku v ZDA.
Predsednikov tiskovni tajnik je tu objavil, da je datum obiska Brežnjeva bil določen, da pa ni določen dan njegove objave.
Sedijo, da bo Brežnjev prišel v ZDA koncem junija.
Tilu se pozna starost
Tito, ki je pretekli teeten dopolnil 81 let, je opustil vrši-tev tlela formalnih opravkov, ko ga leta napravljajo “utrujenega”.
BEOGRAD, SFRJ. — Predsednik Tito je bil v zadnjih tednih zelo “utrujen” in je zato del svojih javnih opravil opustil. Tako je npr. poljskega komunističnega vodnika E. Giere-ka sprejel mimogrede v Sloveniji, ni pa šel dalje z njim v Beograd. Prav tako je opustil j nekaj drugih uradnih poslov. !
Na tiskovni konferenci je Stane Dolanc zanikal vesti, da se bo j
Tito zaradi starosti umaknil z!
i
vodilnih položajev. Izjavil je, da je in bo ostal predsednik Jugoslavije in Zveze komunistov in bo na teh mestih ostal, dokler bo le mogel. Omejil bo le svoje formalne uradne dolžnosti.
Tito, ki je pretekli teden dopolnil 81 let, se tudi ni udeležil konference Zveze komunistov pretekli teden. Sporočil je, da mu je žal, da ne more biti navzoč.
Eno petino uničenega
WASHINGTON, D.C. — Skoraj eno petino vsega živeža, ki ga na svetu pridelajo, uničijo bolezni in mrčes, predno pride do uporabe.	i, j
Zadnje vesti
MEXICO CITY, Meh. — Državni tajnik William P. Rogers je priletel v soboto sem na svoji 17-dnevni poti po Latinski Ameriki. Danes poleti dalje v glavno mesto Nikara-gue Managua, ki jo je lani potres skoraj uničil. Rogers bo obiskal skupno 8 držav.
WASHINGTON, D.C. — Skupina 39 senatorjev ped vodstvom C. P. Case, republikanca iz New Jerseyja, in F. Chur-cha, demokrata iz Idaho, bo danes stavila zakonski predlog, ki bo prepovedal rabo vseh sredstev za nadaljevanje vojaških nastopov ZDA v Indokini. Gre predvsem za bombardiranje v Kambodži.
WASHINGTON, D.C. — John W. Dean naj bi bil poskušal organizirati podtalno vohunjenje in sabotažo na demokratski konvenciji lani v Miami Beach.
NEW YORK, N.Y. — Mrs. John Mitchell je včeraj odločno zanikala, da bi bila pretekle dni v bolnišnici zaradi živčnega zloma. Dejala je, da je doma in da zahteva za sebe pravico do miru v svojem privatnem življenju.
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade E. Heath je dejal včeraj, da bo Skupni trg odgovoril “pozitivno” na ameriške predloge o izboljšanju medsebojnih odnosov.
HONG KONG. — David Bruce, ki ga je Nixon imenoval za zastopnika ZDA v Pekingu, je danes odpotoval od tu in bo v nekaj dneh uradno odprl “zvezni urad ZDA” v glavnem mestu L. R. Kitajske.
NEW DELHI, Ind. — Tu je bilo objavljeno, da bo Indira Gandhi v dneh 15.-17. junija na uradnem obisku v Jugoslaviji, kamor jo je povabil predsednik vlade D. Bijedic, ko je bil pretekli mesec na obisku v Indiji.
AKRON, O. — Pogajanja med Unijo in Goodrich Co. niso uspela in štrajk se nadaljuje v drugi teden.
*■**> ■*•."
s^^rr^Tir^rtsngnTFfprTg
Ms®i-psis^h/ «	I razvo-iu Partiie grozečo nevarnost za svoje življenjsko delo.
/ a^l£iCI^I4/» li'CrIliOWiW'\.	rnoSe^,'t:orej dopustiti — ali celo podpreti — evolucijske-
— ____—_	ga prehod jz stalninizma v samo-vladano družbo. Dobro
ve, da resnično samo-vladanje zahteva znatno mero demokracije. To bi šlo daleč čez mejo varnosti za partijski absolutizem. Zato kaj takega ne bo storil tudi v prihodnosti, čeprav njegovi oboževalci še tako želijo, da bi bolj spodbudno končal svojo evolucijsko vlogo.	L. P.
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.GO na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za, 3 meneč« £a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto
'mammmsmim
i
cerkvijo — stolnico se je po e-vangeliju poslovil od rajnega stolni dekan Franc Hrastelj.
Pogreba se je udeležilo poleg velikega števila Mariborčanov in drugih škofij anov tudi 148 duhovnikov. Ljubljansko nad-
SUBSCRIPTION RATES:
Dnited States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
___SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 95 Monday, May 14, 1973
BESEDA IZ NARODA
Spoznavajmo svojo narodno dediščino
WASHINGTON, D.C. — Med in je dobro ne razumejo, si mo-Slovenci v Ameriki čutimo zelo j rejo Zormana nabaviti v angle-splošno zavest, kako potrebno ščini, tako pomembno je njego-je, da izrabimo vsako priložnost vo naročilo za ohranitev sloven-;
Kadarkoli postane moja duša težka in moj duh v stiski, ko me obdaja teža in čutim, da ne bo luč nikdar več svetila, če imam srečo iti na kak slovenski koncert in poslušati slovenski pesem, tema izgine, teža popusti, svetloba je z menoj in duša postane često jasna ob solzah, ki mi tečejo, ko
slišim pesmi, katere sem nekdaj poslušal na materinem
škofijo je zastopal na pogrebu kolenu
Sen. Frank J. Lausche 28. aprila 1973
škof dr. Stanislav Lenič, ljub Ijanski stol. kapitelj pa kanonika Jožef Kvas in Rafael Lešnik. Ob grobu je mariborski škof v prijateljskih besedah opisal življenjsko pot rajnkega svojega dobrega sodelavca. S pesmijo pa se je od rajnkega poslovil tudi mariborski stolni pevski zbor pod vodstvom prof. Gregorija Zafošnika.
J. S.
in vse načine, nenehno klicati v spomin naš slovenski izvor in
skega izročila v Ameriki.
Jedrnato predavanje dr. Anto-
Evolucija komunizma
Nedavno tega smo brali pismo, ki ga je poslal uredniku lista The New York Times eden izmed vidnih slovenskih političnih emigrantov. V tem pismu se avtor čudi, kako je mogel jugoslovanski državni predsednik Tito podleči zahtevam skrajnežev v “stari gardi” partije in postaviti na hlaclno reformatorje iz mlajših vrst partijcev ter se v celoti vrniti na linijo avtoritarnega vladanja starih centralistov ravno v času, ko so ustavne reforme glede decentralizacije iz 1971 začele roditi sadove.
Pismo sklepa takole; Človek upa, da za Tita ni še prepozno, da bolj obetajoče konča svojo vlogo pobudnika (ini-ciatorja) evolucijskega prehoda iz stalinistične tiranije v družbo, ki se sama vlada.”
Iz teh besed veje trdna vera v evolucijo komunizma. Kaj beseda evolucija pomeni, menda vsi vemo. Je latinskega izvora in je samostalniško izpeljana iž glagola “evolve-re”, kar v slovenskem prevodu dobesedno pomeni; odvijati ali razvijati. Po etimologiji znači vrtenje nečesa, kar je skupaj zvito; čim bolj razvijamo, tem več novih stvari odkrivamo, ki zanje prej nismo vedeli in jih morda ne poznali. Odvijanje se odigrava postopoma, v daljšem (ali pa tudi krajšem) času. Prinaša pa nekaj dotedanjemu podobnega in sorodnega, vendar drugačnega.
Sedaj pa vsebino besede evolucija aplicirajmo in uporabimo za komunistično stvarnost.
Komunizem je do kraja dograjen ideološki, družbeni in politični sistem na podlagi Marxove revolucionarne filozofije, za praktično uporabo prirejen in dopolnjen z Leninovimi nauki in navodili. Osnova in jedro marksizma-leniniz-ma je na materialistični brezbožnosti izpeljana svetovna revolucija, ki mora privesti do svetovne diktature proletariata. To pomeni krvavo nasilje enega razreda človeške družbe nad vsemi drugimi, spočenja pa se v časih velikih mednarodnih kriz, ki privedejo do vojska. (Ruski boljševizem se je rodil med in po prvi svetovni vojski, srednje-vzhodna polovica Evrope je padla od komunistično diktaturo po drugi, prav tako Kitajska). Strž,en tega sistema, kadar so se komunisti polastili v kaki deželi oblasti, je diktatura enega samega političnega gibanja — komunistične partije; znotraj partije pa se polasti, večidel s prevaro, intrigo in nasiljem, absolutne oblasti peščica najbolj brezobzirnih in krvoločnih nasilnikov, med katerimi prevlada navadno najkrutejši. Stalin je klasični dokaz!
Ali je diktatura podvržena evoluciji? Ni dvoma, da je, kakor so več ali manj vse stvari na tem svetu. Življenjske spremembe, čas in okoliščine evolucijo dostikrat nujno zahtevajo. Komunizem je za zakon evolucije zelo občutljiv; kakor hitro začuti, da uporaba stare poti ni več koristna m varna, se prilagodi in brezobzirno žrtvuje lastne pristaše, če so prilagoditvi na poti. Spomnimo se na posmrtno obsodbo Stalina, v Jugoslaviji na izgon Rankoviča.
Taka prilagodljiva evolucija pri diktaturi partije na Vj£idi pa ima svojo trcino določeno mejo. Prilagojevanje in popuščanje se nujno in docela ustavi, ko je ta evolucija postala nevarna absolutni, nedeljivi diktaturi partije, oz. njenega vodstva. Brž ko se začno pojavljati znaki zgubljanja ti dega prijema na raznih področjih javnega uveljavljanja, je evolucije konec, še več, obrne se v nasprotno smer ponovnega zatezanja diktatorskih metod. Partija na vladi si ne sme in ne more privoščiti delitve oblasti, to bi neizogibno vodilo v izgubo oblasti in v njen propad.
Potrjujeta to trditev dva nedavna zgleda. Dogodki za časa “češke pomladi” Aleksandra Dubček-a nudijo poučen primer pristne evolucije iz monolitične komunistične oblasti v pluralistično urejeno sporazumno sožitje raznih sek
črpati iz njega vrline, ki so jih j lina je želo uspeh in odobrava-skozi tisočletja in še delj z veli-1 nje, g. senatorju F. J. LauschetuJ kim trudom in znatnimi uspehi'pa je Slovenian Heritage Com-kovali naši pradedje.
la, Ina 'Pelšii nas Je za vedno zapstila
V prvi vrsti z namenom, da
CLEVELAND, O. — Na dan mittee v zahvalo za predavanje,' 24. aprila t.L, nas je za vedno ki smo mu vsi z navdušenjem zapustila ga. Ana Pelčič, ko se proučujemo vrednote slovenske-1 sledili, in v priznanje za njego- je preselila iz te solzne doline ga izročila, kličemo nanje pozor-. ve zasluge poklonil slovenski šo-!v večnost.
nost in ga posredujemo zlasti ^ pek in en zvezek E. Cevca zbir- J Odkar sem se kot begunec iz našemu mlademu rodu, je bil v.ke “Ars Sloveniae” s posveti-; Jugoslavije preselil v zahodni Washingtonu osnovan SLOVE-j lom: “Možu (biti bi moralo mo- del našega Clevelanda, je bila NIAN HERITAGE COMMIT- žaku), ki je slovenskemu imenu TEE, čigar področje je omejeno: v Ameriki prinesel največje ča-
na krajevne prilike. Slovenian' sti, v spomin na zemljo in rod, iz Ona se je vedno v javnosti pred-Heritage Committee je kot na- katerega je izšel, slovenski roja-! stavi j ala kot Slovenka in zato je daljevanje lanskoletnega kultur- ki v Washingtonu na Slovenski bila nam v velik ponos. Bila je nega programa priredil letos v dan, 28. malega travna 1973.” j marljiva kot čebelica in tako sta sodelovanju in s finančno pod-' Naj za konec tega poročila po-j si z možem Johnom postavila poro krajevnih podružnic KSKJ novimo odstavek, ki ga je o na-j lep dom. Bila je lepega značaja in LŽZ v soboto, 28. aprila, kul-'šem programu z istim naslovom | in si je v svojem življenju pri-turni in deloma tudi družabni (“Spoznavajmo slovensko dedi-večer z naslovom “Spoznavajmo ščino”) v dodatku prineslo slo-svojo narodno dediščino”. Teh-'vensko časopisje lani:
med prvimi Slovenci, ki sem jih spoznal, navedena g. Ana Pelčič.
Najbolj primerna posoda za (potem spreminjal iz leta lepoto in ljubezen je — ženska.
Zato so ženske že. od pamtiveka živele po spreminjajoči se modi in negovale svojo telo, da bi čimbolj ugajale moškemu spolu. Najbolj so opevali žensko lepoto pesniki in pisatelji; trdili so, da je ženska sladka, toda varljiva, nezvesta in spremenljiva kot vreme. Za mnoge ženske pomeni ljubiti nekoga — varati drugega. Trdijo tudi, da je ženska včasih nevarnejša od razbojnikov. Ne zahteva denar ali živ-
nično je program vodil in v u-
;‘Morda bi bilo mogoče — vse-
vedu predstavil Slovence Capt.. kakor pa prav — da bi povsod, James Laurich (U.S. Navy, kjerkoli živimo Slovenci v Ame-
Ret.)
riki, svojemu okolju in sebi pri-
V opozorilo na narodnostno memo, seznanjali sebe in pred-preganjanje naših slovenskih vsem še mladi rod Slovencev s bratov na Koroškem je bila pod. slovensko dediščino; morda bi si ^vodstvom g. V. Preglja zapeta'v sklopu takih prireditev izme-koroška narodna pesem “Rož, njavali predavanja o tej dedišči Podjuna, Žila”. Sledila je znana ni in misli in napotke o njenem “Luna sije”, uglasbena po Pre- ojačevanju; morda bi čez čas ce-šernovem besedilu. Prav tako je lo povsod, kjer živimo v Ameri-zbor g. Preglja zaključil večer z ki, praznovali vsi istočasno SLO venčkom naših narodnih pesmi, j VENSKI DAN, katerega namen Dvoje predavanj je bilo naj bi bil “SPOZNAVAJ SE S SVO-sporedu. Prvo predavanje g. se-j JO DEDIŠČINO” in, kot je pri-natorja F. Lauseheta, v kate-;bil dr. Gobec, “IN PONOSEN rem je na eni strani popisal trdo, BOS' NANJO! življenje slovenske družine v za-j
četku stoletja in še posebej trdo;	_____
življenje svoje matere, se je na drugi strani oddolžil zaslužnim slovenskim rojakom, ki so ga oblikovali in mu stali ob strani.
Med njimi je na prvem mestu dal priznanje, poleg svojih slovenskih staršev, zlasti mame, nekdanjemu uredniku “Ameriške Domovine” A. Pircu, msgr.
Hribarju in predvsem še Ivanu Zormanu, ki je vse življenje po-
rn - p
Prelat ir. Jus. Hiško umrl
CLEVELAND, O. — Domovina je spet izgubila enega izmed svojih velikih duhovnikov. Na Veliki torek, 24. aprila tl. je Gospod poklical k Sebi apostolskega protonotarja dr. Josipa Meška, stolnega prošta in general-svetil v ovekovečenje slovenske- nega vikarja mariborske škofije.
ga imena in za ohranitev našega življa in naše zavesti pri nas. Niti naslov mož ne poudari zadostno kremenitosti njihovega zna-
Rajni dr. Jos. Meško je bil rojen 14. marca 1899 pri Sv. Tomažu nad Ormožem, tj. v severno-vzhodnem klasičnem delu slo-
čaja, je dejal g. Lausche, klenost j venske zemlje, ki nam je dal to-in plemenitost njihove osebnosti i liko vrsto velikih slovenskih lahko prikaže samo slovenska | mož. V družini je bilo osem o-beseda “možak”.	jtrok. V njej je prejel trdno
V drugem predavanju je dr. | krščansko vzgojo. Po opravljeni Viktor Antolin kleno nanizal srednji šoli je stopil v maribor-svejstva naroda, svojstva slo-' sko bogoslovje. V mašnika je bil venskega naroda, ki mu je samo- posvečen 28. juija 1925. Kapla-siojnost draga in istočasno po- noval je v Šmarju pri Jelšah, v trebna. Tudi je podal posebnosti Črenšovcih v Slovenski krajini, Slovencev, ki se razlikujejo, v pri Sv. Magdaleni v Mariboru, j kolikor člani naše narodne skup- L. 1931 je prejel v Zagrebu dok
dobila mnogo prijateljev. Sodelovala je pri mnogih slovenskih in katoliških organizacijah. Večkrat je prišla na moj dom in me obiskovala, ko sem bil bolan in nesrečen. Z nasmehom na ustnicah je prihajala, če se nisem počutil srečnega.
Ga. Ana Pelčič je bila več let hudo bolna v popolni oskrbi pri svojem sinu Johnu in njegovi ženi. Njen mož John je že več let bolj slabega zdravja. Oba sem večkrat obiskal, kar je bilo obema v veliko veselje. Oba sta rada brala Ameriško Domovino. Kadar je naročnina za Ameriško Domovino potekla, me je ga. Ana Pelčič prosila, da sem jo namesto nje obnovil in mi zato izročila potrebni denar. Kakor mi je znano, je bila tudi stalno naročnica Ave Marija. Ana Pelčič je ves čas, ko je bila bolna, vse vdano prenašala in tako z velikim zaupanjem božjo pomoč mirno živela. Umrla je kot popolna katoličanka in je kot taka srečno prestopila prag večnosti.
Podpisani sem zastopnik Mohorjevih knjig v Celovcu. Bila je tudi ona vedno potom mene'
leto.
Za “fejst punce” so bile ženske v zelo bogato nabranih krilih-Nato smo občudovali tiste, ki so oblekle dolge hlače, sprva sam0 za delo, potem za zvečer, t°rei za vse prilike. Takrat smo se ponorčevali in dejali, da ženska v hlačah ni ženska. Kmalu smo se navadili tudi na to. še več, tudi moški so začeli nositi dolg6 lase in nisi več vedel, kdo Je moški, kdo ženska. Zadnje čase je moda prisilila dekleta hoditi v predolgih krilih ali hlačah taljenje, temveč oboje, zato izgle-1 ko, da pometajo ceste za seboj-da zakon kot oblegana trdnjava.! In svoje bujne in lepe lase so Tisti znotraj želijo ven, drugi pa; skrile pod lasuljami vsake širm6 tiščijo vanjo. Naj bo napisano in višine. V zadnji modni zme^' karkoli o ženskah, jasno je, da njavi ženske nosijo “midi” i11 moški imajo radi lepe in dobre, “maksi” obleke, podobne cigaI1 ženske, tako radi kot lepo in kam. Moda je odredila ženskam, sončno vreme.	da nosijo kratke hlačke, prim61'"
*	me za na plažo, ne pa za mest°-
Kot nam zgodovina dokazuje, Iz vseh koncev sveta prihaja no so se Venere, boginje lepote, in va moda. Poleti bomo lahko ° z njimi tudi moda iz stoletja v čudovali ali pa se zgražali ua stoletje skoraj iz leta v leto me- vitkimi dekleti v tako krat 1 nj avale. Samo Evin kostum ne krilcih, da jim celo “mini . n^ pride nikoli iz mode. Pravijo, da moremo reči. Toda modni je bila že prva boginja lepote v stvarjalci so že za to modo izU kameniti dobi in to Willendorf- ime “mikro”. ska Venera, ki je bila sodeč po 1 Nekoč so ženske zardeva slikah prava debeluška z veliki- Ker jih je bilo sram. Danes s mi prsi, z obilnim trebuhom,' sramujejo, ko zardevajo. Žens a stegni in boki. .Moškim so vča-, Pa, hi ima um in okus na Prf^ sih všeč debeluške, pa zopet su-1 vem mestu, ji kakršnakoli nao ^ he. Danes, v dobi ženske ena-!ne mo’re vzeti pravice, da ostan
za vedno ženstvena ...
L. G-
Varuhi starin v muzeju
V vatikanskem muzeju so zdaj
moški radi ozirali za dekleti, ki! so imele rjave lase, otožne oči, j bled obraz in majhne bele ro-
naročnica knjig Družbe sv. Mo-- ,v .
horja v Celovcu. Tako bom pok.!	fe
Ano Pelčič pogrešal tudi kot stalno naročnico omenjenih knjig, če bi kdo bral ta dopis, .. pa knjig Družbe sv. Mohorja VjClce- Da 80 °®tale bolj suh®’ 80 Celovcu še nima, naj se oglasi! y.CaSlh P1.1^1 ^ cel° sPale 80 pri podpisanemu. V tem slučaju j bi kot knjig pri
kopravnosti, so zopet upoštevane mlade, suhe ženske, radi tega te suhice — stradajo. Te lepoti-' ce morajo biti obdarjene z beli-j mi zobmi, rokami in kožo, oči,: obrvi in veke črne, ustnice, lica in nohti rdeči, telo, lasje in ro-; stalno zaposleni agenti v civile ke dolgi, ušesa in stopala kratki, ^ da bi preprečili morebitne vam prsi, čelo in oddaljenost med o-! dalske napade na dragocene u' brvmi široki, usta, život in člen- metniške stvaritve. Micheang6' ki na nogah ozki, boki in bedra ' lova “Pleta”,' ki jo je lani pošk°' debeli, nos in glava majhni. To- doval avstralski državljan mad' da pregovor pravi tudi, da dobro žarskega rodu Laszlo Toth in s° srce več velja kot lep obraz. .jo obnavljali- celih sedem m6se' Vsak lahko čaka na svojo veliko cev, je zdaj na ogled v steki6 ljubezen, samo pameten človek nem oklepu, uživa v tisti, ki jo ima.	|	_____0_____
*	I VAS ZANIMA?
Vsaka doba je imela svoj ideal Ko je angleška kraljica Ek' lepote. Že v stari Grčiji so se zaibeta I. leta 1603 umrla, so na' spogledljivke trudile, da bi bile šli v njeni garderobi več kot všeč moškim. Čuvale so svoj | 3000 oblek, od katerih so nekatere predstavljale celo prem0 ženje.
*
bledi obraz, ki nikoli ni uzrl sonca, in so se celo posipale z belim
Maratonski tek je le krat6 sprehod v primerjavi s tekm0 vanjem v hitri hoji, ki so ga Prl redili leta 1958 med Parizom 10 Strasbourgom. Na 522 kk0111^ trov dolgi progi je zmagal
nov član Mohorjevih meni nadomestoval
j naravna. Ženska na prelomnici | Roger s časom 69 ur in 38 mina,šega stoletja je bila najbolj nut.
pok. Ano Pelčič. še živimo, za_ l Privlačfa> če Pred moškim ni kaj ne bi storili vse potrebno, da1 fj3	3	s°b v
bi se s pravim vlakom odpeljali
Kolesarstvo nikakor ni v
v večnost.
vi. Kadar je taka ženska imela tonu. Z naj večjo tovarno k°le
Jože Vrtačnik i
Lspl rajnik
še zaobljene boke in prsi, živahne oči, bujne lase ter bledi I obraz, je veljala za idealno žensko. Moški ima svojo voljo —
se lahko postavijo v AngN1 Zgradili so jo v Nottingham^’ obsega pa površino 256,009 metrov.
skoraj
MILWAUKEE,
i ženska pa svojo navado in na j V njej je zaposlenih sf ! svetu je že tako, da se mlada 9000 delavcev in uslužbenc6^’
torjev Clruzte ki naj bi se sami vladali. Ko je evolucija do- rosT1 zlve razkropljeni po svetu, torat iz bogoslovja ter bil nato. maj so naši pesniki imenovali lepo oblači ^ A&lcUa F“ J^^raze^ teg^^a^še^^O-000 seg a to etc o, kjer je bila v nevarnosti partija, da zgubi ne-:in J e priporočal razumevanje za -c d 1933 pa do svojega izgona po .“majnik”, stari Slovani, pa “Ve-	*	ma’ihnih mnfoAov m vel#0
Č e 1 j e n o c O m i n a C i j c naa narodom, in je bil odpor stare gar-|cne clane naše ^upnosti, ki se okupatorju 1941 profesor pasto-	liki traven”. Naš oregover pra-l Po letu 1930 so veljale za lepe Oerač	3
oe prešibak da bi evolucijo ustavil, SO prihrumeli boljševi- msp mogli ali znali priučiti slo- ralnega bogoslovja na Visoki bo-	vi, če je slana v začetku maja, ženske vitke in visoke z žago-
Skl tanki. .Ne smemo se pozabiti, daje komunizem svetov- , venscim.	gcslovni šoli v Mariboru. V času	kasneje zoritev zelo nagaia. Ker relo poltjo, s svetlimi lasmi
no gibanic C O Ci vodstom in kontrolo Sovjetov!	I Po™en Slovenske pesmi, tako svojega pregnanstva na Hrvaško je bil letos april poln meče in dolgimi trepalnicami, negovano
.	° 'e Jjto Sprevidel, da mlajša vodilna plast v partiji f*te kot Plsane> ie dihal iz ce- je bil ves čas katehet na samo- snega, to majnik lep in poln to- kožo in našobljenimi ustnicami
L-rablja evolucijo v liberalizem za to. da razdrobi monolit-: _ne£a programa: recitacija stanskih šolah v Sarajevu. Po plin senčnih žarkov.
s kolesi.
m strankin organizem v nacionalno pobarvane skupine in ;Fre8e5nove “Zdravice”- (g. K.' vrnitvi po vojski v Maribor je tista pesem izza mladih let: te vodi po svoje, brez ozira na centralno vodstvo, je spoznal ;Meiac V slovenščini in gdč. Elo- bil, ker je bilo mariborsko bego- “Prvi maj, krasni maj — konec nevarnost za ohranitev partijske diktature in brutalno po-!rence Gregorich v angleščini),1 slcvje ukinjeno, spet kaplan pri zime je tedaj”, ki je bila nešte-gnal z o n lasti vse evolucioniste. Ravnal je deloma tudi pod |r e;cl.tacii a pesmi I. Zormana Sv. Magdaleni. L. 1951 je postal tokrat prepevana na šolskih iz-vphvonj i.loskve. Nesmiselno bi bilo misliti, da se je stari, rM1adi Ameriški Sloveniji” (re- kanonik, 1. 1961 ravnatelj škofij- letih Ta mesec je nailepši v ce prmz.au.em učenec boljševizma pri,svojih čistkah vdal pri-“tiral dr. Milan Kravanja), v ske pisarne in 1982 generalni vi- lem letu, zato ie posvečen s ,Sj ° ' j §arae in znova uvedel avtoritativno oblast na Ik-atm nam naroča, da se mora- kar mariborske škofije.' V času 1 Šmarnicami Materi Božii Vsaka njlho-o.zahteva. .,laka interpretacija njegovih drastičnih	oklepati hramov naše pro- svojih zadnjih dveh služb je bil druga nedelja v maju pa je ma-
krepov ::i pomenila pranje in retuširanje diktatorjeve poli-,svete in da moramo gojiti našo najožji škofov sodelavec. Tako teri-nska nedelja v čast vsem dolgimi nogami in dolgimi las
Yjk,iVnim P0fnavaic,em k=- PeS£m ! nte5i° ljUbiiZnii0- Da' ni {"dD0’ da J* “ *■> pogreba, mataran. Skratka, majnik
"ev 'io nednarodne,' r%Sčn?rS T -n UC',S’ Up°- PEN fFrank. LaUSChe * *>• * ^ “ ■>»» W*>n sv. praznik mladosti, lepote in Iju- bedita okrog v tesno se oprite-stevjo mednarodno-pouticm položaj, Titovo ravnanje m dal, da tisti naši rojaki, ki slo- mašo zadušnied sam škof dr Ma- bežni	'maiočib	nhi^h	m	P
mkaka uganka, pa£ pa doslednost. Videl je v evolucijskem Venščine ne obvladajo zadostno ksimilijan Držečnik, Pred polno
kot srce. Med drugo vojno, ko je bila stiska in pomanjkanje, ko smo se hranili na karte, smo najbrž zato občudovali dobro rejena dekleta, iz katerih sta izžarevala zdravje in moč. Potem se je življenjski standard izboljšal in lepotice so postale ženske, ki so se lahko pohvalile z
Med domačini na otoku T011^ v Polineziji je najbolj Ijen šport tek po merskem d11^ med dvema koloma, oddaljeru ma 70 metrov.' Da jih vzgon n^ dvigne na površje, nosijo vsi ^ deleženci neobičajne tekm6 rokah velik kamen.
Kletka, pokrita z listi
baJaa'
novca in cvetlicami, velja p011^ kod v Indoneziji kot zdravil0 r/'° per vse bolezni.
Domačini so prepričani, da i tako lepa, da bo zli duh, ki-P° vzroča bolezni, zlezel iz telepa žrtve v to čudovito domoval1)e'
PETELIN IN GOSAK
POVEST
Črtica iz vasi. Spisal Kr. Ks. Meško a%aa*rasn^^:nnKmmm«tnn»»retmutt:K«nmm»mTn:nntUTngKmng;
ki se ji je za čas neko- kaj natančnejšega o smrti pete-
Jeza, ki se ji je
lko polegla, ji je začela zopet linovi. vzkipevati.	I “Karlek!”
p, ko bi znala, kdo ga je — ožit ga grem!>> je kriknila.
..braz pa, že od narave rdeč, se le od razburjenosti še bolj za-Js krvjo.
Škodo mora povrniti, če zve-
kdo ga je ubil!”
0i, smili se Bog — to so Iju-
v tej vasi — kaj pravim
Mje __ razbojniki so, roparji,
Rokovnjači, morilci! Ničesar bi
C °^ek ne smel imeti, vse mu
J^ijo! Danes zakoljejo pete-
a> jutri nam lahko umore pra-
• • • ukradejo kravo . .. naposled
da
šla
nam še upepelijo dom. Oj, Sena bila toliko neumna ter ^od te razbojnike! Doma živela v miru, tukaj pa mi Srene slednjo urico; oj meni oj!” in Vpiia je, da je od-BeValo daleč po vasi, ter klicala
Vaifa’ na P0m0i^’ naj i° vendar
uJe, ter naj udari zlobne so-s šibo svoje jeze.
"lica) kaj se boš jezila,” jo 6 blažila Dorica. “To petelina ^dar ne oživi.”
Seveda ga ne oživi, a mene
Z rezkim, hipoma pretrganim zvokom je nehal mladi igralec piskati. Ustrašil se je, da mu je piščalka skoro padla iz rok. Hotel se je obrniti ter pogledati nazaj, a manjkalo mu je duševnih sil, potrebne hrabrosti. Predobro mu je bil znan glas, ki ga je klical, pred duhom pa se mu je hipoma kakor strašilo prikazalo otrplo truplo mrtvega petelina. Hotel je vstati in bežati, a tudi za to ni imel dovolj poguma. In tako je vdan v svojo usodo in nemo čakajoč dogodkov, ki pridejo, mirno in tiho obsedel na istem mestu — na “travici zeleni”.
‘ Karlek!”
K drugemu mu je zazvenel isti glas na uho, glas sosedove gospodinje. A ta glas ni bil — in temu se Karlek ni malo čudil — ne osoren, ne karajoč, ne jezen, ne preteč, ne, bil je mil, prijazen in ljubkajoč. Fantič si je oddahnil ter začel upati, da še vendar-le ne pride sod in kazen za uboj petelinov. Rdeči,
I KOLEDAR I
I
KOLEDAR
društvenih prireditev
VESTI
j	gct Ilc UAIVlj d 111C11C ZiCIl Zid u.Ui-'J	1-Cixxa.vj v.
Uoba teh roparskih ljudij na- 'polni obraz je okrenil v stran, in tudi še spravi v grob.‘po strani zroč v sosedo, ki je -^og, moj Bog!”	stala že pri pricestnem plotu,
Dorico je bolj skrbela veče-jse ji je odzval napol boječe, na-
ava> da pravočasno pripra-
^a> kakor pa mrtvi pefelin. In
le začela prigovarjati:
Mica, večer se bliža. Hiteti
aior,
Vlva večerjo.”
ka. eYecla je takoj večer... A kak ^°^em’ k° vendar vidim,
citi3 ^'r^v^Ca se nam godi. Uni-nas hočejo, ti preklicani, ro-^ rs ^ s°sedje. Saj vem, zavi-5 ° R116’ ne morejo me trpeti, in	me! oj, oj!” Jadikovaje
bo v 15Vetaie ie hitela v sobo, da
Ko
pogače.
resl ^	svoje delo, je
a jedno na loparju v kuhi-0 ’.RR Peči zgrnila žerjavico raz 0	ter jo položila na vročo
Peko. Bil je to “krapec”, ki se Pekel brez sklede.
°rice ni bilo v kuhinji; bila . v hlev vini.
zu, kjer je nastiljala ži-
pol zaupno:
“Kaj je, tetica?”
“Karlek, če boš priden, nekaj dobiš!”
“Bom, tetica, dajte mi!” “Pojdi sem, kos pogače ti dam, pšenične, mastne!”
Karleku se je razjasnil obraz. Ko je slišal o pogači, je pozabil petelina, in prejšnja bojazen mu je popolnoma izginila iz srca. Takoj je bil pokoncu ter ro-gačkal črez cesto proti sosedovemu dvorišču. Mica ga je prijela za mesnato, mehko ročico in ga vedla s seboj.
“Tako, Karlek, kar tukaj na prag sedi,” mu je prigovarjala Mica, ko sta prišla do veže. “Jaz pogledam, ali je krapec že pečen. Potem ti urežem kos.” Karlek je res sedel na vežni
MAJ
19.	— “Slovenski fantje” priredijo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu.
20.	—Mladi harmonikarji podajo
koncert v korist šole Marije Vnebovzete ob 3.50 popoldne v tamkajšnji šolski dvorani.
20. — Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca ob 11.30 dopoldne in z slavnostnim obedom v Slov. narodnem domu na E. 80 St. ob 1. popoldne.
26.	-27. — Slovenski športni klub
priredi svoje letno tekmovanje v odbojki na Slovenski pristavi. Na razpolago bo kosilo in godba za ples v nedeljo.
27.	— Društvo SFB Cleveland—
Slovenski Spominski dan: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road, za žrtve vojske in komunistične revolucije.
28.	—SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi SPOMINSKO SVEČANOST z mašo v kapeli v parku Triglav. Začetek ob 11. dopoldne.
JUNIJ ' .........
— Piknik Društva sv. Jožefa
prostorih na
^	| prag ter poželjivo zrl v kuhinjo,
p er so smolniki, kar jih je' kjer je Mica gledala v peč ter esla poprej Dorica, že vsi trdila, da bode pogača takoj pe-
2goreii
in ker je bilo navadnih i čena. Hkrati pa je napeljala go-
*wludi .
i1jtl *lca k skladalnici ob sked-Tak •3 ^ Prinesia n°ve zaloge, heck- Za	je bilo ko-
Plot rani^evega dvorišča,
povsem malo, je br-
ob
Plot ?"iiJ1-t;vega ctvonsca, in telen ^ Vec^a glavna cesta. Na Pa j ern’ ^ravnatem robu ceste d0v	sedel slučajno sose-
U°	ter piskal na majh-
rjj -p Scalko, katero mu je poda-do rr°nček, hoteč ga s tem
cela

da ne izda
°ma3 je zagledala Mica fan-
vica • •	—
Misel''1 bliskoma šine ’ ba. nemara zve
v glavo od tega
vor na drug predmet ter ga vprašala kar tako mimogrede: “Karlek, ali si bil danes ves dan doma?”
“Da, tetica!”
“Sam? — kaj?”
“Ne, Tonče in Jerica sta tudi bila.”
“Kje pa sta sedaj?”
“Paseta.”
‘Kje?”
“Na travniku pri mlinu.” {Dalje prihodnjič)
------o------
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
ŽENINI IN NEVESTE!
naša slovenska unijska tiskarna VAM TISKA
Krasna poročna vabila
PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
i>117 St. Clair Avenue	431-0628
na društvenih White Rd.
10. — D8PB Tabor priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945.
17.	— Otvoritev Slovenske
pristave.
22., 23. in 24. — Farni karneval
pri Sv. Vidu.
24. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav. 27. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi piknik na SN-PJ farmi.
30. — Balincarski krožek priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
1. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
4. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih.
22. — Piknik slovenske šole pri sv. Vidu na Slovenski pristavi.
4.	— SKD Triglav v Milwaukee, Wis. praznuje žegnanje kapelice Sv. Cirila in Metoda v svojem parku Triglav.
15. — Misijonska znamkerska
akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
22. — Misijonski piknik v parku Triglav v,Milwaukee, Wis.
29. — Piknik Slovenske šole pri
Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi.
AUGUST
5.	-— Društvo Najsv. Imena pri
fari sv. Vida priredi družinski piknik na Saxon Acres farmi na White Road.
8. — Federacija klubov slov. u-
pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
12. — DSPB Tabor priredi piknik na Slov. pristavi.
12. — Športni dan v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
19. — Belokranjski klub priredi
svoj običajni piknik na Slovenski pristavi.
25.	— Balincarski krožek priredi
piknik na Slovenski pristavi.
26.	— Slovenska pristava priredi piknik in plavalne tekme.
SEPTEMBER
2.-3. — Piknik Slovenske pristave.
2. — ZDSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 30-letnice Grčaric in Turjaka na Slovenskem letovišča v Boltonu pri Torontu v Kanadi.
14. — Podružnica št. 14 Slovenske Zenske Zveze priredi kartno zabavo v Euclid Park Club House. Začetek ob 7. zvečer.
16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
16. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu.
22. — “Kres” priredi zabavni večer v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
30 — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
Zanimivo pismo iz Kopra "Katoliškemu glasu”
Dovolite mi nekaj pripomb k niso tako važne, vaši stvarnosti v zamejstvu, kij Potožil bi se rad tudi nad ne-
jih želi posredovati človek iz matične domovine, tesno povezan z vašimi problemi!
Kadar se mudim v Trstu ali Gorici, rad stopim v cerkev, da se srečam s svojim Bogom. Na
ke vrste zadržanostjo, ki jo zamejski duhovniki kažejo do ljudi iz Slovenije. Vsaj jaz sem je že bil večkrat deležen. Ali je meja, ki so jo zarezali politiki, res tudi povzročila zarezo v mi-
vratih pogledam razpored sv. selnost in čutenje naših ljudi iz-maš, pa ne najdem ničesar v slo-1 Ven Slovenije? Mi v Sloveniji venskem jeziku, kot da naš člo- kar ne moremo razumeti vaše vek v teh dveh mestih ne bi bil' odmaknjenosti, ko vendar uži-prisoten.	i vate svobodo.
V Ljubljani najdeš, razpored pri nas se čutimo bolj odprte sv. maš napisan v štirih jezikih, j in široke, čeprav je položaj naše tudi v italijanskem, čeprav Itali-j Cerkve še vedno težak in čisto jani niso najbolj pogostni obi-; svobodno in sproščeno še ne mo-skovalci božje službe v tujini. V j remo dihati. Prav zato pa, ker je Kopru, kjer živi italijanska pri nas položaj težji, se morajo manjšina, so javni napisi kakor ljudje odločati za Cerkev ali tudi razporedi božje službe v proti njej. Toda tisti, ki so za cerkvah dvojezični. V Trstu in Cerkev, so zares odkriti. Jaz npr. Gorici, kjer je slovenska navzoč-'sem do sedaj z božjo pomočjo nost stalna in zelo močna, poleg prestal vse težave, ki sem jih tega pa doživljata stalen obisk imel zaradi svojega prepričanja Slovencev iz jugoslovanske stra- v študijskih letih, pa tudi sedaj, ni, zaman iščeš dvojezičen raz- ko sem profesor, hodim javno k pored sv. maš. Celo v rojanski sv. maši. Kaj hočem s tem reči? cerkvi v Trstu, od koder radio i Da moramo biti pogumni, ko gre Trst A vsako nedeljo in praznik | za Boga, naše slovenstvo in zve-prenaša slovensko sv. mašo, o ; stobo Cerkvi ter domovini.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
MALI OGLASI
KADAR KUPUJETE
ali prodajate hišo ali trgovino ali posestvo, lot ali farmo, za dobro postrežbo kličite staro, zanesljivo tvrdko. Če imate stanovanje za oddati, imamo ljudi ki so interesirani. če živite ven iz mesta ali države in lastujete posestvo v Clevelandu. Vam tudi oskrbujemo Vašo posestvo. Kličite
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
(4,14,25 maj)
V najem
Dve opremljeni sobi se odda fantom, ki delajo, z kuhinjo in telefon v Grovewood okolici. Vse naprave in prost vhod. Kličite 481-8607.
(95)
OKTOBER
7.—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14. — Podružnica št. 25 SŽZ obhaja 45Uetnico obstoja z večerjo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 4.30.
20.	— Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester.
21.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo v šolski dvorani.
21. — Občni zbor Slovenske pristave v H. Lobetovi dvorani.
27. — DSPB TABOR priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30.
NOVEMBER
10. — Belokrajnski klub ‘priredi svojo vsekoletno Martinovanje v S.N.D. na St. Clair ju, v veliki dvorani. Igrajo Veseli Slovenci.
DECEMBER
’ \
2. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
16. — Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue koncert.
31 — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR 1974
IS. —- “Pristavska noč” v Slov.
slovenščini ni ne duha ne sluha.
Sprašujem se, ali vaši slovenski dušni pastirji storijo dovolj, da bi se ta nedostatek že enkrat odpravil. Vem, da se mnogi bojijo reakcije s strani italijanskih; skrajnežev, toda kljub temu sem j mnenja, da je treba znova in znova vztrajati. Pri tem bi moral tudi vaš slovenski tisk večkrat dvigniti svoj glas.
Druga stran, ki me moti, je neka napačna sramežljivost, ki jo opažam med zamejskimi Slovenci. Stopim npr. v slovensko knjigarno, ki naj bi bila katoliška, pa opazim,“kako' so slovenski časopisi in revije postavljeni nekam v kot, kot da bi lastniki ne želeli, da jih italijanski o-biskovalci knjigarne prehitro o-pazijo ali slovenski pokupijo.
Tretja stvar, ki mi ni všeč, je silna razdrobljenost katoliškega tiska pri vas. Tržaška, Goriška in Slov. Benečija, namesto da bi združile v enem glasilu in v njem.objavljale vse, kar zajema problematiko vsega slovenskega
J. S.
KONCERT
“SLOVENSKIH FANTOV”
19. maja ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Sv. Vida, Cleveland, Ohio
HELP WANTED,
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Pozor!
Organizacija za slepe (Society for the Blind), išče osebe slovenske ali hrvaške, da bi vzeli k sebi in skrbeli za slepega 59 let starega moškega. Kdor se zanima, naj pokliče 791-8118.
(95)
Male Help Wanted
BUNGALOW NAPRODAJ
v jako lepi okolici, štiri spalnice polna klet, IVa kopalnice, lastnik se nahaja v zapadu. Cenjeno v spodnjih tridesetih. Dajte ponudbo.
Gl NOBENEGA NATLAČILA
izvrstna dvo družinska hiša blizu Lake Shore Blvd. dve spalnici v vsakem stanovanju, velika sprejemna soba, živa kuhinja, posebej utilitete. V dobrem stanju.
PERME REALTY 731-3322
(99)
For Sale
Meat market and grocery, 77th and St. Clair Ave., reasonable. Owner retiring. 391-5244.
.	-(97)
V najem
Oddamo 5-sobno stanovanje, zgoraj, odraslim brez otrok, St. Clair in E. 61 St.
Kličite 881-0914
-(95)
Hiša naprodaj
Zidana enodružinska hiša, garaža za 2 voza, blizu E. 185 St., šole, trgovin in busa. Prodaja lastnik. Kličite od 3. do 7. ure pop! tel. 486-6540.
(99)
METAL SPINNER
prostora v Italiji, se pa greste f°r temp parts. Experienced pre-razne liste in lističe, za katere marsikdo niti ne ve, da izhajajo.
Jaz sem npr. tako v Trstu kot v Gorici zaman iskal glasilo beneških duhovnikov “Dom”.
Skupno glasilo bi bilo zamejskim slovenskim katoličanom v Italiji toliko bolj potrebno, ker kaže ljubljanski verski . tednik “Družina” za zamejske Slovence bore malo zanimanja. ■ Ni sicer zgrešeno, da je “Družina” odprta svetu, toda vse premalo piše o naših ljudeh, ki živijo za mejo.
Skladatelja Lojzeta Bratuža, tega mučenca za slovenstvo in vero se je npr. spomnila le s kratkim člankom, vedno pa najde prostora :za razne senzacije ali
nezdrave pojave na teološkem narodnem domu na St. Clair polju kje v tujini, ki za sloven-
! skega človeka- pravzaprav niti
avenue.
ferred, but will teach. Hourly rate. — Apply
Acme Lighting Products 1667 E. 40 St.
(97)
ENGINE LATHE OPERATOR
to turn small steel forms on 14” lathe. Hourly rate. Apply
Acme Lighting Products 1667 E. 40 St.
(97)
CONSTRUCTION LABORERS
Experienced in sewer and underground work. Minimum 3 years experience. Good pay and fringe benefits. Please send resume to Box 123 American Home, 6117 St. Clair., Cleveland, Ohio 44103
(x)
For Rent
Modern 2 bedroom ranch, attached garage, enclosed porch, carpeted. E. 185 and Neff Rd. area. — Call 944-0059.
(97)
EUCLID
zidan in aluminum ranch z štiri spalnicami, jedilnica, ognjišče, pomivalnica črepinje, klet, priključena garaža. V srednjih tridesetih.
EUCLID
zidan duplex, 6-6, z tremi spalnicami, jedilna soba, IVž kopalnica, klet.
SURFSIDE - EASTLAKE
krasna split level hiša z tremi spalnicami, ognjišče v družinski sobi, priključena garaža za dva avta. Posebej še velik lot.
Imamo različne nove domove v Euclid.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
Odprto od 9. do 9. ure zvečer
(99)
PO STAREM VZORCU__________Donald C. Howell je v Harper ju v Kansasu izdelal uro, kot jo
ima pred seboj, po vzoru parnega traktorja, ki ga je vnel pred kakimi 60 leti njegov oče. Na tega spominjajo kolesa in “parni stroj”, v katerega je vdelan motor.
Help Wanted — Female Radi bi dobili
žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights. Kličite 449-4594
(95)
BAR MAID WANTED
For Northeast tavern 531-6289
(x)
Apartment v najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj ali spodaj, severno od St. ClaP Ave. $60.
Kličite 781-1248
PrijatePs Phamtasy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A— *: V. «8 st. 3fi)-421?

IŠČIMO URADNIŠKO MOČ
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
.....^
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN
RAZPOROKA
ROMAN
Ah, poznam družine, ki so edine v veri, kjer mati, oče, brat, sestra zvečer skupno molijo, skupno k maši hodijo . . . Toda jaz ne smem možu povedati o svojem nedolžnem obisku, in če srečam sina, pa bi me vprašal, kje sem bila in bi mu povedala, on bi me niti ne razumel! Ako bo Jeanne videla druge matere pri sv. obhajilu ne pa svoje, druge očete v cerkvi ne pa svojega, treba si bo izmisliti kako neresnico, da se preveč ne zbega ta dobra, nedolžna duša.. . Da, P. Euvrard ima žal prav, oj gorje! ...
Te splošne misli so ji ostale v duši po -raznovrstnih vtiskih, ki so bili pa včasih neznatni tako, da bi Mme Darras na priliko ne mogla povedati, kedaj ravno si je v svoji glavi vstvarila ta dvom o dobrem razmerju med možem in sinom, tudi bi bila v zadregi točno izjaviti, kedaj da se ji je vrnila vera njene mladosti ob pobožni vnemi svoje hčerke. Preveč podrobnostij njenega notranjega bitja je povzetih in združenih v teh mislih. Tako se je pri tem zatopila va-se, da ni prav vedela, kje da je. Sprehajala se je po drevoredu, ne da bi mislila na to. In ko je prišla v rue du Luxen-bourg ter obstala pred svojimi vrati, tedaj ji je bilo, kakor bi se bila oproščena zbudila iz hudih sanj. Vsaj ji je ta hiša živa priča mnogoletne njene neskaljene sreče.
Albert Darras je ob poroki dal po skupno dogovorjenem načrtu zgraditi to hišo. Iskreno je Albert želel odstraniti vse, kar bi ženo spominjalo na preteklost, ona pa si je hotela zagotoviti ognjišče bolj stalno za značaja, zato sta oba hotela imeti hišo samo za-se, od katere se ne ločita prej, da jih po nju smrti iz nje poneso.
Zbrala sta si stanovanje precej oddaljeno od Champs-Ely-sees, kjer je ona poprej prebivala. Gabrielle je to predobro razumela, s svojim novim življenjem je pretrgala vse zveze s poprejšnjim svetom in njej se je vzljubila misel na samoto, za katero pa njen mož ni maral. Neznatni štipendist politehnike, ki si ni upal oglasiti za zakon pri gdč. Nouet — to ime je nosila Mme Darras kot dekle — je bil sedaj tehnični svetnik pri eni
izmed največjih bank v Parizu, Grand-Comptoir, ter je zato dobival stalne letne plače dvajset tisoč frankov. Poleg tega še drugih postranskih dohodkov trideset tisoč frankov. Žena je imela štirideset tisoč frankov rente. Bila sta torej bogata dovolj, da bi se lahko skazovala pred svetom in to željo je tudi Darras gojil. Eleganta fasada palač, s širokimi vrati za vozove in z visokimi okni v pritličju, vse to je bilo namenjeno za velike vsprejeme, kar je inge-nieur posebno ljubil. Zelo raznovrstna čustva so ga potisnila na to pot, ki pa se skoraj da niso vjemala z ' njegovim značajem in z njegovo strokovno vzgojo. Pred vsem pa je bil Albert zaljubljen in ponosen na lepoto svoje Gabrielle. Poleg tega pa je bil strasten politik. Brezpogojno vdan idejam stranke tedaj vladajoče želel je, da bi njegova žena in on igrala svojo ulogo v visokih republikanskih krogih. Vsaj je znano, da se je zadnjih trideset let napravila posebna družba bogatih meščanov in visokih uradnikov. Očitajo ji pa isto frivolnost v nravih, isto željo vživanja in zapravljanja, kakor ostali družbi. Znano je, da so nekateri od teh tajnih Jakobincev posebno razsipno živeli in imeli svoje salone — vsled dolžnosti. Seveda so bili to najbolj naivni ljudje, pristaši najbolj pokvarjene in brezčastne stranke. S tem so mislili da vtrde veljavo vladajočemu sistemu. Darras je bil v njih vrstah tem rajši, ker je vprizoril s tem skrivno borbo mej svetovoma, kjer je Gabrielle poprej živela med konservativnimi uradniki. — M. Nouet je umrl kakor svetnik pri kasači j skem dvoru—in med starim deželnim plemstvom. Prvi soprog, o katerega surovostih je uboga žena še nedavno čez toliko let s studom pripovedovala P. Euvrar-du, je bil zanesljivo iz dobre rodbine Rouegrue in sicer od grofov Chambault. Ti razni vplivi so se kazali pri Darrasu, ki je sam plebejec trdega plebejskega značaja negoval še vedno kot svoj glavni namen množiti z vedno novimi sredstvi svoje imetje in s tem seveda množiti izoblje, ki je bilo Gabrielli na razpolago. Na to neutrudljivo naklonjenost, radodarno in než-
ZADOVOLJEN SMEH — Kolesar v Hanoiu se zadovoljno ■ smeji, ko vozi na kolesu svojo ženo z otrokom. Vojna je mimo — vsaj za enkrat — kdo ne bi bil vesel1.
no skrbljivo, spomnila se je Mme Darras, ki je stopila na prag svoje hiše. Tedaj se je začutila oboževano ženo. Zahtelo se ji je zopet po tej domači sreči, katero je zatajila s svojim po-setom pri redovniku in s svojimi nato sledečimi razmišljavanji in zopet je v njej oživela žena, ki se je malo poprej v ime svoje novo pridobljene sreče uprla strogosti katoliških zapoveduj.
“Ne, to ni mogoče! To ne bo res! Bog bi ne bil Bog, ko bi pogubil Alberta in mene, zato ker se tako ljubiva. Pretrpela sem pač Je težki sen. Jaz ne obiščem več onega duhovna. S svojimi prijaznimi manirami in s svojo dobrohotnostjo je on še nevarnejši nego drugi, če bi bila cerkev to, kar hočejo ti iz nje napraviti, bi to ne bila cerkev, kakor nam jo slika evangelij. Ne, jaz nisem nič hudega storila. Ne, ta ljubezen, tako iskrena, tako zvesta ne more biti v prekletstvu. Popolno se ji zopet vdam, na novo v njej oživim in zadostovala mi bo, kakor je že dolgo poprej. To storim!. ..”
Ravno da je spregovorila te krepke besede, že je morala spoznati in to iz čisto navadnega
povoda, kako malo zmožna je njena bolna domišljija, da bi se dala voditi kakim trdnim sklepom. Zadosti ji je bilo, da je pri napol odprtih vratih v predsobi videla klobuk, vrhnjo suknjo in rokovice svojega moža zložene na mizi v najlepšem redu, kakor je imel to navado Darras tudi pri najmanjših stvareh. Odšel je. ob eni po skupnem kosilu, šel je v pisarno, odkoder se ni nikoli vrnil pred peto uro. Sedaj pa je bilo še le pol štirih. V šumu nasprotujočih si misli j Gabrielle ni mogla misliti na to; sedaj pa seji je treba sniti z Albertom, ne da bi se ji bila že polegla razburjenost, ne da bi se mogla popolno zbrati. Zakaj da je danes tako zgodaj prišel domov, na to
ni mislila. Pač pa jo je misel, da stopi skoraj pred njegove oči, da jo bo spraševal, kako da je popoldne preživela, tako vznemirila, da se ji je tresel glas, ko je vprašala slugo:
“Ali je gospod že dolgo časa doma?”
“Deset minut, milostna,” odgovoril ji sluga.
— “Kaj, če me je videl, ko sem stopila iz ulice Servandoni?
.. .” dejala si je. “če bi me bil j dobil in vprašal, kaj bi mu bila pač odgovorila? Kaj naj mu zdaj | rečem, ko opazi mojo razburje-■ nost? Če kaj zapazi, kako naj ! mu razložim, ne da bi vzbudila ' njegovo nezaupanje? Vsaj mi bo bral v očeh, da se mu lažem . . .”

TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8438
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
-	- k -	A'/	v ■ Ah'.b v r ;'.,A V-■ Av-	-V č: v-A.; J. — ■	■' m . ^
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je z,opet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov 1
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.,"
v". 'A-i'?- . 'JA.;-;
DREVESNI DOM — Na Mednarodni razstavi domov V Turinu v Italiji je bila razstavljena tudi “drevesna jlisa^ arhitekta Lorenza Papi-ja iz Florence. Izdelana pretežno ^ jekla in stekla, visi na jeklenih kablih na dveh mocn opornikih.
v
STARE SIFONSKE STEKLENICE — Sifona skoraj, m ^ nikjer v naši deželi, toda Roy Traynor ima še vedno veliko zbirko starih sifonskih steklenic v svoji starin^ v New Yorku.
OBILJE BRANJA — Slika kaže del mednarodne razstave knjig in drugega tiska v Bruxellesu v Belgiji. Na razstavi so knjige in časopisje z vsega sveta in v vseh jezikih.
h vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve:
v”l
okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup' okrepc Spominske podobice in osmrtnice.
*
v t« A
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrez
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVIN*5