PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: VII - ISSN 1580-0547 Maj 2006 • Številka 4 SOTOČJE Ljudje in dogodki PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Foto: Maja Bertoncelj Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z cele Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 4 je priloga 38. številke Gorenjskega glasa, 12. maja 2006. V nakladi 4850 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Medvoščanki na mis športa Dekleti z naslovnici sta Živa Oseli iz Golega Brda in Polona Plešec iz Preske. Izmed okrog dvesto prijavljenih deklet sta bili izbrani med 23 finalistk, ki so se sredi aprila potegovale za naziv mis športa. Medvode - Živa Oseli je stara 17 let, končuje tretji letnik gimnazije Ledina in si želi postati stomatologinja. Dve leti se aktivno ukvarja z gorskim kolesarstvom, in sicer s spustom, pred tem pa je trenirala tudi badminton, odbojko in smučanje. Poleg tega deska na snegu in surfa, skratka, je ljubiteljica ekstremnih športov. Pri tem jo podpira tudi njen fant Boštjan Wolf, ki se s spustom ukvarja profesionalno. Mis športa je bila zanjo prva tovrstna izkušnja, malce pa je bila razočarana, ker svojega športa ni mogla predstaviti. ”Na majhnem odru se tega ne da izvesti, zato sem nameravala na parketu pod odrom prikazati točko z rolerji, vendar seje na generalki izkazalo, da je premazan z voskom, in tudi to ni šlo. Tik pred nastopom sem se potem odločila za športno ogrevanje. Izpadlo je zelo čudno, vendar mi niso dovolili narediti kakšnega posnetka med spustom z Jošta, kar se mi ne zdi korektno,” je povedala Živa, sicer ve- lika ljubiteljica psov, in o svoji nadaljnji manekenski karieri dodala: "Čakam še na kakšno ponudbo, nekaj pa sem jih že dobila. Morda se bom kdaj prijavila na mis Slovenije, drugače pa me zanimajo predvsem modne revije. Pogoje pa imam dobre, saj sestra živi v Milanu.” S predstavitvijo svojega športa pa ni imela težav Polona Plešec, ki bo julija dopolnila 23 let in zaključuje študij andragogike. S športom se ukvarja vsak dan. Že tretje leto je namreč inštruktorica aerobike. Če je lepo vreme, teče v naravi, rada pa obišče tudi fitnes. Mis športa^ bila njena druga tovrstna izkušnja. "Letos sem se prijavila tudi na mis Hawaian Trapic in prišla do polfinala, vendar mi je bila prireditev mis športa veliko bolj všeč. Ponudbe nimam še nobene, tudi prijavila se verjetno ne bom več na nobeno lepotno tekmovanje,” pravi Polona, ki nima veliko prostega časa. Rada pa gre v kino in se druži s prijatelji. Maja BertonceU Polona Plešec je inštruktorica aerobike. Prireditve, oglas KOLEDAR PRIREDITEV V MEDVODAH MAJA 2006 DATUM KRAJ IN ČAS 13. 5. 2006 Dom krajanov Sora, ob 19.00 uri 13. 5. 2006 Gostilna na klancu, od 9. do 10.30 16. 5. 2006 Gostišče Mihovec v Pirničah, od 18. ure dalje 18. 5. 2006 Knjižnica Medvode; ob 10. uri 20. 5. 2006 Spodnje Pirniče pred gasilskim domom, ob 18. uri 21. 5. 2006 Zbirno mesto: Parkirišče pred BC Medvode, odhod bo objavljen na TV Medvode. S 3. 6. 2006 Kulturni dom Medvode, ob 18. in 19. uri NASLOV PRIREDITVE MEDNARODNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN Otroška kreativna delavnica; PODLOGA ZA NA MIZO (poslikava ploščic z barvami za porcelan) Snemanje TV oddaje: POLKA IN MAJOLKA Knjižna čajanka: POLETNA KNJIGA VELIKA VRTNA VESELICA Z ANSAMBLOM ČUKI Izlet na: MALI GRINTOVEC (1813 m), 7-8 ur hoje. Kamniško-Savinjske Alpe. Kanonir-Turni-Mali Grintovec- Mačenski preval-Mače; VRNITEV FENIKSA Zaključna predstava baletne šole STEVENS. ORGANIZATOR INF0 KUD Oton Župančič Sora 361 43 46 TURISTIČNI BIRO HOBI MOJSTER Prijave na telefon: 361 34 63 Mars 361 43 46 TURISTIČNI BIRO Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 361 30 53 TURISTIČNI BIRO 361 43 46 PGD TURISTIČNI BIRO Sp. Pirniče-Vikrče-Zavrh 361 43 46 Planinsko društvo Medvode g. Jože KRŠINAR 361 32 30 TURISTIČNI BIRO 361 43 46 Baletna šola Stevens TURISTIČNI BIRO 361 43 46 Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je treba oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, paviljon 1,1215 Medvode E-naslov: ti-biro@medvode.si Čistilnica, pralmca in šivalnica Šengar NOVOST!!! Oprana in zlikana srajca - 200 SIT Medvode, BC Mercator tel.: 01/36 11034 del. čas: pon. - pet: 9. -18. ure > hitro in kvalitetno čistimo vse vrste tekstilnih, usnjenih in krznenih izdelkov, preproge, odeje in merino posteljnino sob.: 8. -12. ure Cesta Staneta Žagarja 2 (nasproti Policije) tel.: 04/202 4160 del. čas: pon. - pet: 9. -18. ure sob.: 8. -12. ure > vse storitve šivalnice (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog ...) > parkirni prostor zagotovljen Britof 43 tel.: 04/234 30 50 del. čas: pon. - pet: 7. -19. ure sob.: 7. -12. ure O d O $ •O O O CM Ul CM O "O Ul CM "O O O c O Q_ 3 _V >N _o "O O) _Q O i V spomin V spomin zdravnici in častni občanki Ani Notar t Dr. Ana Notar V nedeljo, 30. aprila, je svojo življenjsko pot sklenila zdravnica Ana Notar, specialistka splošne medicine. Zdravniškemu poklicu se je po zaključenem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani zapisala leta 1958, ko je kot mlada zdravnica nastopila svojo prvo službo v Zdravstvenem domu (ZD) Medvode, kjer je delala vse do upokojitve. V splošni ambulanti ZD je skrbela za zdravje odrasle populacije in opravljala delo na terenu; nego kroničnih bolnikov na domu in nujne intervencije na območju Medvod. Takratna organizacija zdravstvene službe je zahtevala tudi stalno pripravljenost zdravnikov v nočnem času, ob nedeljah in praznikih na svojem domu. Redno delo v ambulanti, delo na terenu, dežurstvo in pripravljenost na domu, so bili velika obremenitev za mlado ženo in mater treh majhnih otrok. Leta 1966je po smrti takratnega direktorja prevzela vodenje že takrat samostojnega ZD Medvode. Poleg vodenja in opravljanja vseh obveznosti splošnega zdravnika je skrbela tudi za delavce Donita kot njihov "obratni zdravnik". V tem času je opravila specializacijo splošne medicine in bila eden prvih družinskih zdravnikov v Medvodah, in to v pravem pomenu besede. Prostega časa ni poznala. Izven ordinacijskih ur je peš, s kolesom ali z možem na motorju (kasneje v avtu) obiskovala bolnike in ljudi v stiski na celotnem pripadajočem terenu v vseh vremenskih razmerah in ob vsaki uri. V Dr. Ana Notar je prejela priznanje častne občanke občine Medvode. Foto: Boris Primožič času, ko je bil ZD del ZD Ljubljana, je bila tudi odgovorna zdravnica enote. Na tem položaju si je znotraj enotnega ZD Ljubljana vedno prizadevala izboriti čim boljše pogoje za zaposlene in občane Medvod. Organizirala je delovanje posebne ambulante za borce. Aktivno je sodelovala tudi pri načrtovanju in gradnji novega zdravstvenega doma. Po preselitvi zdravstvenih dejavnosti v nove prostore leta 1984 so se razmere za zaposlene bistveno izboljšale. Z nenehnim vztrajanjem pri preventivnih akcijah za ohranjanje zdravja ji je uspelo pridobiti soglasje za zaposlitev medicinske sestre, ki je skrbela za izvedbo zobozdravstvene preventive v osnovnih šolah in vrtcih v Medvodah. V prostorih novega ZD Medvode je svoj prostor dobila tudi obratna ambulanta za delavce Donita, Colorja, Aera in Celuloze, dispanzer za medicino dela, prometa in športa, otroški in šolski dispanzer, fizioterapija ter otroška zobna ambulanta s kabinetom za zdravstveno vzgojo. Podpirala je razvoj patronažne službe in nege na domu. Močno si je prizadevala za organizacijo in delovanje samostojne fizioterapije. Priborila je tudi sredstva za posodobitev medicinske opreme, kot je EKG, avto za delo na terenu, laboratorijska oprema ter s pomočjo sponzorjev oprema za avdiometrijo. Zaposlitev v ZD Medvode je bila njena prva in edina. S pacienti je zorela skozi vseh 35 let dela, se jim posvečala kot zdravnica, prijateljica in sokrajanka. Bila je ena prvih, ki je opozarjala na ekološke probleme v Medvodah in tudi na vpliv azbesta, ki se je uporabljal v medvoški kemični industriji, na zdravje prebivalcev. Za svoje požrtvovalno delo in nesebično pomoč ljudem je prejela številna državna, republiška in druga priznanja. Dr. Ana Notar je za svoje življenjsko delo na področju razvoja zdravstva kot edina prejela najvišje priznanje, ki ga podeljuje Občina Medvode, to je naziv častne občanke. Kot je sama rada povedala, je bila srečna v svojem poklicu, da je lahko uresničevala svoje življenjske cilje in razvijala svoje sposobnosti. Poklic in delo zdravnice ji je pomenil življenjsko izpolnitev, zato je z velikim veseljem in srečo pričakovala nadaljevanje te poti v svojem vnuku, vendar jo je čas prehitel. Vedno se je bomo spominjali kot neutrudne, predane in zavzete zdravnice, ki ni poznala razlike med delovnim in prostim časom. Občina Medvode, Zdravstveni dom Medvode Občina Za začetek štirje hektari Obrtna cona na Jeprci naj bi bila na koncu velika deset hektarjev. Tamkajšnji prebivalci so ustanovili civilno iniciativo. Mitja Starman iz Zbilj: "Nismo proti obrtni coni. Osnovni problem je, da investitorji in podrobnejši programi še niso določeni, kar pomeni tudi veliko tveganje glede celovite realizacije načrta.” Zbilje - Za obrtno cono na Jeprci je bilo pred leti veliko zanimanja. Na seznamu zainteresiranih je bilo več kot trideset imen. Zanjo so trenutno predvideni štirje hektarji. Na Občini Medvode je pred kratkim namreč potekala prva prostorska konferenca o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja na Jeprci, katere namen je bil pridobiti in uskladiti priporočila, usmeritve in legitimne interese gospodarskih subjektov in tudi zainteresirane javnosti. Tamkajšnji prebivalci pa so se povezali v Civilno iniciativo za ohranitev kakovosti biva- nja ob predvideni coni Jeprca. Ustanovno listino je podpisalo 29 polnoletnih krajanov, ki zahtevajo, da se v okviru izdelave lokacijskega načrta izdela celovita presoja vplivov na okolje, da se predvidi takšna razporeditev objektov, ki ne bo povzročila poslabšanja kakovosti življenja, da se predvidi ustrezen odmik od stanovanjskih območij, da se zgradijo objekti, ki se bodo tudi po zunanjosti vklopili v prostor, in da se lokalna cesta Jeprca-Po-dreča prilagodi povečanemu prometu. O coni bo odločal medvoški občinski svet, opravljena pa bo tudi javna razgrnitev. Maja Bertoncelj Ne prezrite Predmet spotike je lahko čisto majhen kamenček ali ogromna slika. Odvisno od tega, kako velika se nekomu zdi kakšna težava. Zato vas, občanke in občani, vabimo, da vprašate tisto, za kar še nimate pravih odgovorov, pa bi jih želeli slišati. Vprašanja za občinsko upravo in za župana Občine Medvode nam lahko pošljete na elektronski naslov: maja.bertoncelj@g-glas.si in potrdudili se bomo dobiti odgovore nanje. Dve tabli za spotiko Medvode - Prva stoji ob cesti iz Medvod proti Preski in Seničici za železniškim prehodom. Na usmerjevalni tabli bi namesto Golo brdo moralo pisati Golo Brdo, torej gre za pravopisno napako. Druga pa je panoramska tabla Medvod na blagovnem centru, ki je v zelo slabem stanju in bi bila prav tako potrebna zamenjave. M. B. Pravopisna napaka. Dotrajana panoramska tabla. Naredili so najlepše pirhe g* Medvode - OŠ Medvode je sodelovala na 14. natečaju Slovenskih novic za najlepše pirhe. Strokovna žirija pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja je med lepimi pirhi izbrala naj lepše in priznanje je dobila prav OŠ Medvode, ki so jo pod mentorstvom Olge Kočar zastopali Žan Gregorčič, Jan Primožič, Anja Erzin in Leja Erzin iz 5.a razreda. V imenu strokovne komisije je dr. Janez Bogataj učence pohvalil z naslednjimi besedami: "Ti štirje pirhi dokazujejo, da je mogoče tudi pri naravoslovnem pouku narediti nekaj v zvezi z našo dediščino. Pri tem pa učenci niso zgolj ponavljali zgodovinskega spomina, temveč ga tudi nadgrajevali.” M. B. F R I Z E R S KI J STUDIO KLAVDIJA KOVAČEC s, I Seškova 18 A, 1215 Medvode, < J telefon: 01/361 15 12 | Delovni čas: S od pon. - pet. od 8.00 do 20.00, ■ v sob. od 7.00 do 12.00 BODITE UREJENE TUDI V POLETJU! |xVTO JAMNj/f Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 e-pošta: avto.iamnikOsiol.net £ Diagnostika vseh tipov vozil! Bosch servis! Servis klimatskih naprav! KAVARNA IN KLUB 4 MAČKE Medveška c. 1, MEDVODE, tel.: 01/3617-963 LETNI VRT Z BOGATO PONUDBO SLADOLEDNIH IN SADNIH KUP, FRAPEUEV, SHAKEOV.... NOVO: PICE, PAST FOOD... Križaj Robert s.p. Prioriteta je kanalizacija V KS Sora v letošnjem letu nameravajo nadaljevati gradnjo kanalizacije, pločnika med Rakovnikom in Soro in preplastiti cestišče proti Osolniku. Sora - V Krajevno skupnost Sora spadajo vasi Rakovnik, Sora, Dol in Osolnik, kjer skupaj živi več kot petsto prebivalcev. Predsednik Sveta KS Sora je Franc Jezeršek, s katerim smo pogledali v preteklost in v investicije, ki bodo prišle na vrsto v letošnjem letu. Katere so bile lanske glavne investicije? "Obnovili smo streho na domu krajanov, zgradili sanitarije za obiskovalce, dokončali mrliško vežico ter zgradili pločnik od Goričan do Rakovnika.” V vas Soro se z loške strani pripeljemo po zelo slabi cesti, polni udarnih jam. "Gre za mejo med dvema občinama, za del ceste, ki je zares potreben obnove, vendar očitno še ni na vrsti. Naj slabši del je od Drage do Sore, ki za občino Škofja Loka ni več vitalnega pomena, naši krajani pa jo veliko uporabljajo.” Ko sva ravno pri cestah; nezadovoljni so tudi na Osolniku? "Ceste so večne težave vseh krajevnih skupnosti. V občinskem proračunu je tudi zaradi iz- Sora je prepoznavna tudi po cerkvi nad vasjo. Sorška fara ima dolgo zgodovino. Farna cerkev v Sori je imela nekdaj deset podružničnih cerkva. Cerkev sv. Štefana je v pobočju zagotovo stala že v 13. stoletju. Namesto mnogokrat prezidane stare cerkve so leta 1882 zgradili novo. PRIM A FILM PRIMA FILTRI - razvoj, proizvodnja, trgovina Prima filtri, d. o. o., Sora 42 a, 1215 Medvode, telefon: 01/361 15 07; 01/361 77 40, 01/361 35 11; fax: 01/361 77 41; e-pošta: prima_ filtri@siol.net; info@primo-filtri.si; http://www.prima.filtri.si Razvoj in izdelava • zračnih filtrov za tovorna vozila, delovne stroje, gradbeno mehanizacijo, traktorje, plinske turbine, kompresorje, • zračnih filtrov za peskalne naprave, praškasto lakiranje, klimatske in druge odsesovalne naprave, • hidravličnih oljnih filtrov: visokotlačnih, sesalnih, povratnih, • oljnih filtrov za tovorna vozila, delovne stroje, industrijo, • gorivnih filtrov za tovorna vozila, delovne stroje, industrijo, • drugih vrst filtrov: za hladilne tekočine pri obdelovalnih strojih, erozijskih strojih, za filtracijo različnih medijev v industrijskih procesih, separatorjih olja, vlage in mehanskih delcev iz komprimiranega zraka, • vodnih filtrov, • filtrov po zahtevi naročnika. Prodaja absolutnih filtrov. Pravilno in dolgotrajno delovanje stroja, agregata ali druge naprave zahteva pravočasno in strokovno vzdrževanje. Eden osnovnih pogojev za nemoteno delovanje je uporaba ustreznega filtra. gradnje nekaterih objektov, kot je športna dvorana, gradnja dodatnih prostorov za devetletko in podobno, kronično pomanjkanje denarja, zato se vsako leto tudi v KS Sora borimo za vsak meter asfalta. V zadnjih nekaj letih nam je uspelo vsako leto zgraditi 500 metrov asfalta proti Osolniku, kar pa ni dovolj. Želeli bi več, vendar poskušamo biti realni in zahtevati v proračunu tisto, kar mislimo, da realno lahko dobimo.” Kateri problem pa je največji? "Naša prioriteta je kanalizacija. Kanalizacijski primarni vod je zgrajen do Ločniškega mostu, kar pomeni, daje skozi naselje Rakovnik kanalizacija že končana, medtem ko skozi Soro načrtujemo, da bi jo dokončali v tem ali najkasneje v prihodnjem letu. Zbrana imamo že vsa soglasja lastnikov zemljišč, pridobljena so vsa potrebna zemljišča, tudi gradbeno dovoljenje je, sev<0 da pa je treba pridobiti še finančna sredstva za gradnjo. Skupaj s kanalizacijo bomo obnovili tudi vodovodno omrežje, saj voda v tem delu namreč še vedno teče po salonitnih ceveh. Ob tem bomo uredili še plinifikacijo. Skratka, gre za širok problem, ki je povezan tudi z obnovo ceste in s širitvijo mostu čez Ločnico.” Boste most čez Ločnico razširili? "Ta most je zunaj osi ceste in je za promet, ki poteka skozi Soro, absolutno preozek. Smo v fazi pridobivanja projektov za njegovo širitev. Prvotno je bilo zamišljeno, da ga bomo prestavili nekaj nižje, vendar bo sedaj najverjetneje ostal na isti lokaciji, le da bo širši.” Zelo blizu je odlagališče odpadkov v Dragi. Imate kaj besede pri tem? "Star slovenski problem je, da vsaka občina postavlja smetišče na rob svoje občine, kar pomeni tudi na rob sosednje. Mi se ne strinjamo s tem, da je smetišče v bližini našega kraja in ob tako pomembnem vodotoku, kot je reka Sora. Moramo pa pošteno ugotoviti, da občina Škof#? Loka kar dobro skrbi za urejenost tega odlagališča in glede funkcioniranja nimamo pripomb. Se pa že od samega začetka ne strinjamo z njegovo umestitvijo v prostor. Sedaj je, kjer je. Bolj pa nas skrbi dejstvo, da iz velike doline nastaja vse večji hrib. Sosednja občina se bo vsekakor morala odločiti, kaj z odlagališčem v prihodnje.” Kako je z zazidljivimi površinami? Je dovolj možnosti za nove gradpje? ”V naši občini na žalost nimamo zazidalnih načrtov, pač pa stvari urejamo s prostorsko ureditvenimi plani. V Sori je res še nekaj površin, ki so zazidljive, seveda pa so v lasti krajanov in od njih je odvisno, ali se bodo odločili za prodajo ali ne. Nekaj prostora za poselitev pa seveda še je. Smo pa v zadnjih dvajsetih letih ustvarili številna nova delovna mesta.” Krajevna skupnost je lastnik gostilne. Bo ta kmalu spet odprta? ”KS je lastnik doma krajanov, ureja pokopališče in skrbi za ceste. V lasti imamo tudi gostilno v domu krajanov, ki pa je v tem trenutku zaprta. Podpisali smo že pogodbo z novim najemnikom, tako da bo verjetno kmalu zopet odprla svoja vrata.” M. B. Stoletna gasilska zgodba V Sori so v lanskem letu praznovali stoletnico ustanovitve prostovoljnega gasilskega društva. Imajo sodobno novo vozilo in urejen dom. Sora - Prostovoljno gasilsko društvo Sora je bilo ustanovljeno 25. oktobra 1905. Seveda se je do danes marsikaj spremenilo, predvsem oprema, ki jo gasilci uporabljajo pri intervencijah. Ob jubileju so namenu predali novo gasilsko vozilo GVC 24/50, ki je skupaj z opremo vredno dobrih 45 milijonov tolarjev. "Oprema, ki jo imamo, je primerna za tri četrt intervencij. V lanskem letu smo imeli le dve manjši, sicer pa jih imamo letno znotraj našega požarnega okoliša okrog osem. Pokrivamo pa 14 vasi, 75 odstotkov požarnega okoliša predstavlja gozd, vse tja do nadmorske višine tisoč metrov,” je povedal Andrej Šušteršič, poveljnik PGD Sora. Med zlato dobo je sorške gasilce vodil njegov oče Tone Šušteršič, ki je bil predsednik "eliti 34 let: "Skoraj vsakih pet let je bil nov avto, dobili smo nov gasilski dom, obnovili starega, tuje še pet požarnih bazenov. Sedaj pa pričakujem večji zagon mlajših.” Novi predsednik PGD Sora je od sredine marca Miro Javeršek, ki o glavnih nalogah društva pravi: "Glavna naloga sorških gasilcev so operativno delovanje na raznih intervencijah znotraj Gasilske zveze Medvode in prevozi pitne vode na deficitarna območja, nikakor pa ne smemo zanemariti preventivnega področja. Sem sodi- jo izvedba predavanj in praktičen prikaz gašenja in reševanja za krajane in osnovno šolo. V sodelovanju s sosednjimi društvi organiziramo operativne vaje, ko preverjamo svojo pripravljenost.” Prostovoljno gasilsko društvo Sora danes sestavlja 53 operativnih gasilcev, 15 pripravnikov, prav toliko je veteranov. Zelo ponosni so tudi na gasilsko mladino. Trenutno jih je 41 in se redno udeležujejo gasilskih tekmovanj v vseh kategorijah in pri tem so izjemno uspešni. Prihodnjo soboto, 20. maja, bo desetina pionirk tekmovala na državnem tekmovanju za memorial Matevža Haceta v Staršah pri Mariboru in ob prizadevnih mentorjih že dlje časa pridno trenirajo. Maja BertonceU Prireditve za nov športni park V ŠD Sora niso čakali le na občinski denar, temveč so za sredstva za športni park poskrbeli sami. Zakon pa ni na njihovi strani. Sora - Zgodba Športnega društva Sora bi bila ravno pravšnja za kakšno izmed aktualnih televizijskih oddaj. Pa ne zaradi zgodovine. Društvo je naslednik TVD Partizan Sora, športni navdušenci v kraju pa so bili pred tem združeni v sekcijo v okviru KUD Oton Župančič. Društvo ima okrog 140 članov, znano pa je predvsem kot organizator prireditve "Pomežik luni” s kolesarsko dirko na Osolnik, ki bo na zadnjo soboto v avgustu tudi letos. Za zabavo bodo znova poskrbeli Čuki. Poleg tega pripravljajo še vrsto drugih aktivnosti. Med bolje obiskane sodi "Slovenski dan na Grobniku”, ki se zaključi z motociklistično dirko. Pred leti so bili takrat še v okviru TVD Partizan Sora dejavni Športni park naj bi odprli še v tem mesecu. tudi na sankaškem področju in imeli svoje sankališče. Še danes pa sta vidni skakalnici, ki žalostno propadata. V Sori so se odvijala celo državna prvenstva. Kot ostala društva, tudi ŠD Sora nekaj sredstev za svoje delovanje dobi iz občinskega proračuna, ki pa ne zadostujejo za večje investicije. In tu se naša zgodba nadaljuje. Pred tremi leti so začeli z gradnjo športnega parka za podružnično osnovno šolo. Ker niso želeli biti odvisni zgolj od občinskega denarja, kot je to praksa marsikje drugje, so se odločili organizirati že omenjeno prireditev "Pomežik luni” in sredstva zbrati po tej poti. S parkom pa so prišle tudi težave. "Mislili smo, da če si priden in če zaslužiš kakšen tolar, da si s tem že veliko naredil, vendar očitno ni tako. Lastnik sosednje parcele seje pritožil, vložena je bila prijava na inšpektorat, tako da smo trenutno v postopku. Ne vem še, kako bo, kljub vsemu pa smo se odločili, da gremo naprej, da ne bomo odnehali. Vse delamo prostovoljno, vse za dobro otrok,” je povedal Luka Jezeršek, predsednik ŠD Sora. Jabolko spora je ograja, s katero so želeli preprečiti, da bi žoga uhajala na sosednja zemljišča. "Ne zdi se mi pošteno, da je igrišče obravnavano kot črna gradnja. Saj ograje ni težko podreti, vendar to ni način. Zdi se mi, da je v državi še precej hujših posegov v naravo, kot je to naše igrišče,” še dodaja Jezeršek. In za kakšno igrišče gre? Veliko je okrog tri tisoč kvadratnih metrov in je v treh delih. Največje je travnato igrišče za mali nogomet, pripravljajo igrišče za odbojko na mivki, vključena so otroška igrala in majhen leseni objekt za športne rekvizite. Vsa igrišča so pod reflektorji, v uporabo pa naj bi jih kljub zapletom predali še ta mesec. Maja Bertoncelj Luka Jezeršek Na Osolniku vse manj življa ”Imamo vodovod, elektriko in telefon. Upam, da bom kdaj dočakal še preplastitev ceste do vrha,” pravi Stanko Bukovec, Rožnikov iz Osolnika. Osolnik - Osolnik je naselje samotnih kmetij, ki so raztresene po strmem dolomitskem hribovju od Tošča (1021 m) prek igalskih vrhov do razglednika Osolnika (857 m). Podatki kažejo, da število prebivalcev tudi v tem hribovitem kraju pada. Pred štirimi desetletji jih je bilo še 39, danes jih je skoraj za polovico manj. Številni pohodniki in kolesarji, ki radi zahajajo na Osolnik, najbolj poznajo kmetijo "pri Rožniku” z gospodarjem Stankom Bukovcem, ki tudi kot občinski svetnik vseskozi opozarja, da 5 kilometrov dolga cesta iz Sore do vrha Stanko Bukovec živino pase na pašniku pod hišo. Osolnika še ni preplastena: "Asfaltiranih je le slabih 1.500 metrov. Prvi del so asfaltirali že pred sedmimi leti. Prebivalci smo za to v denarju, delu in materialu skupaj prispevali prek dvajset milijonov tolarjev.” Na dejstvo, da na urejene ceste že vrsto let čakajo tudi prebivalci na gosteje naseljenih območjih občine Medvode, pa Bukovec odgovarja: "Tudi mi v hribih smo ljudje kot oni. Nihče pa ne pomisli, daje življenje tukaj v marsičem dražje in težje kot v dolini. Saj imamo vodovod, elektriko, telefon, pred časom smo prek prenosnega telefona dobili še dostop do spleta, ko bi le še do vrha preplastili cesto. Probleme imamo predvsem v zimskih mesecih, ko je makadamski del zelo leden. Velikih potreb pa potem res ne bi več imeli. Imam občutek, da smo obravnavani kot drugorazredni državljani.” Zanimalo nas je, kako je s pošto. "Hodimo jo iskat v nabiralnike v Sori,” še pojasni. ”Pri Rožniku” je bil nekdaj grajski vrt z rožami Sicer pa prav 70-letni Stanko Bukovec (rojstni dan praznuje prav danes, 12. maja, za kar mu seveda voščimo vse najboljše) že 39 let pluži cesto s Sore na Osolnik: "Do leta 1973 smo plužili s konji, potem pa s traktorji." Že vse življenje pa dela na domači kmetiji. Ima 18 glav živine, kokoši, mačke in pse, občasno tudi prašiče. "Moj dan se začne zgodaj zjutraj in se konča pozno zvečer,” pravi Bukovec in nas odpelje na pašnik, kjer poleti pase živino. Med potjo pove, da ima kmetija 11 hektarjev travnikov, 4 hektare pašnikov in 43 hektarjev gozda. Leta 1985 mu je žled polomila za 3.000 kubičnih metrov lesa, pred desetimi leti še za dodatnih 600 kubikov. Smreke vseskozi uničuje tudi lubadar. Doma pridela krompir, korenje, peso, zelje in repo, medtem ko žit ne seje več. Poleg tega ima tudi čebele: "Imam jih že 58 let. Prve sem dobil, ko sem bil star komaj 12 let. Čebelar je bil moj oče, pa tudi ded in praded.” Obrazložil nam je tudi ime "pri Rožniku”: "TUkaj je bilo prazgodovinsko gradišče, v 12. stoletju pa sta stala cerkev sv. Mohorja in Fo$ tunata in grad. Graščak je na tem mestu imel vrt za rože in zato "pri Rožniku”. Je pa potres leta 1511 porušil tako cerkev kot tudi grad. Slednjega niso obnavljali, novo cerkev pa so leta 1559 zgradili na hribu, kjer stoji še danes.” Številne legende kažejo na to, daje bil Osolnik nekdaj pomemben kraj. Zgodovinarji pravijo, da je bil poseljen že pred Kristusom. Za konec Bukovec še doda: "TUkaj sem bil rojen in tukaj sem zadovoljen in srečen. Je pa res, da se samo z zemljo ne da preživeti, zato vsak išče kakšno dodatno dejavnost.” Maja Bertoncelj Sorči zasvojeni s kulturo Kulturno umetniško društvo Sora ima dolgoletno tradicijo. Danes je med mladimi največ zanimanja za folkloro. Sora - Zgodba Kulturno umetniškega društva Sora se začne leta 1949. Že prej pa so kulturo gojili člani tamkajšnjega gasilskega društva, ki so tudi z uprizarjanjem iger zbirali denar za opremo in razvoj gasilstva. Z letnico ustanovitve so določili tudi ime društva in ga poimenovali po znanem slovenskem kulturnem delavcu Otonu Župančiču, ker je bil Finžgar, ki je bil za to najprimernejši in h kateremu je Župančič v Soro prihajal na obisk, takrat še živ. Danes v društvu delujejo številne sekcije. "Največ zanimanja je za folkloro. K nam otroke vozijo z različnih koncev občine. Skupaj imamo nekaj čez sto članov in skoraj polovico teh pleše v folklori. Imamo dve otroški skupini in eno mladinsko,” je povedal Franc Plešec, dolgoletni predsednik KUD Oton Župančič Sora, in dodal: "Najdlje pa obstaja moški pevski zbor, v katerem pojem tudi sam in le stežka dobimo kakšen mlajši glas.” Zborovodja je bil vse od ustanovitve leta 1952 pa do leta 1996 Mihael Gaber, danes pa je zborovodja Andrej Benedik. V okviru KUD deluje še dekliški zbor Polončiče in mešani oktet Lipa. Dobro znana je dramska sekcija Gledališče pod svobodnim soncem, ki vsako leto skuša na oder postaviti novo gledališko delo. V lanski sezoni je bila to odmevna komedija Čaj za dve, ki ji bosta letos sledili še dve. Trenutno pripravljajo Babjo kmetijo, do novega leta pa načrtujejo uprizoriti še komedijo Limonada. Likovna sekcija organizira Ex - tempere. Letošnja razstava bo odprta v drugi polovici junija, teme pa še niso določili. KUD Oton Župančič Sora v juniju vsako leto organizira tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev na Robežu, jutri, 13. maja, pa bo v domu krajanov potekalo mednarodno srečanje otroških folklornih skupin. Največ je zanimanja za folkloro in mladi folkloristi veliko nastopajo. Plešec je ob tem še dodal, da za mlade folkloriste pripravljajo novo kolekcijo noš. Gre za krajevno nošo, ki so jo nosili ob nedeljah in praznikih v času, ko je tu služboval pisatelj Finžgar. O načrtih za prihodnost pa pravi: "Želimo si več stranskih prostorov. Ko gostimo skupine, naši prostori namreč ne zadostujejo. Za slikanje pa pripravljamo atelje na podstrešju. Trenutno delujemo na skupaj okrog 600 kvadratnih metrov uporabnih površin.” Maja Bertoncelj Odločile so se za Boga Karmeličanke so v Sori že dve desetletji. Trenutno jih je osemnajst. Njihov glavni poklic je molitev, ki jim zapolni tretjino dneva. Sora - Vas Sora je znana tudi po karmeličan-skem samostanu sv. Jožefa in Marijinega brezmadežnega Srca, ki so ga blagoslovili leta 1986, torej pred dvajsetimi leti. V njem danes živi osemnajst sester karmeličank. Nastarejša bo letos dopolnila 80 let, najmlajši jih imata 25. V karmelu, ki v hebrejščini pomeni sadovnjak, vinograd ali cvetlični vrt, vsak dan predstavlja zaključeno celoto. Podobno kot pri drugih kontemplativnih redovih, kamor spadajo še sestre klarise in kartuzijani v Pletarjah, je tudi pri karmeličankah dan v grobem razdeljen na osem ur molitve, osem ur dela in osem ur počitka. Začne se že dvajset minut čez peto zjutraj in se z odhodom k počitku zaključi ob desetih zvečer. Gre torej za zelo strog red, ki živi pogloblje-o notranjo molitev. Izvirno puščavništvo reda se v ženskih skupnostih živi na omejenem prostoru, ki ga označuje klavzura. To je materialna ločitev z namenom, da bi dosegle tudi notranjo ločitev in tako našle v Ženinu (Bogu) živo vodo bogozrenja. V karmelu opravljajo vsa preprosta gospodinjska dela, poleg tega pa so se po Pravilu dolžne z delom lastnih rok tudi same preživljati. "Zunanjemu” svetu so tako znane predvsem po tem, da pečejo hostije in krasijo sveče. Pet let za dokončno odločitev Vzgoja redovnic je postopna in po izteku začasnih zaobljub se sestra še vedno lahko svobodno vrne v svet. Po enoletnem obdobju po-stulature se s sprejemom redovne obleke prične noviciat, ki prav tako traja eno leto. Nato pa novinka za tri leta pristopi k prvim svetim zaobljubam in se pripravlja na dokončno posvetitev s slovesnimi večnimi zaobljubami. ”To je Božji klic, klic srca, osebna odločitev za Boga. To ni kot poklic, kjer se odločiš za delo, ki te veseli. Th gre za odločitev za osebo, za Jezusa Kristusa. Če odločitev ni na tej podlagi, vseh teh ločitev od doma in zunanjega sveta ne zdržiš. Bog mora biti na prvem mestu, pred vsem drugim,” je ob našem obisku za klavzuro prijazno povedala ena izmed sester, ki je v samostan vstopila z 22 leti, pred tem pa je delala v zdravstvu in nadaljevala: "Vedno bolj v takšnem življenju najdeš lepoto, smisel. To, kar sam daješ, potem prejemaš tudi nazaj. Sestre smo kot velika družina. Vsaka poprime za vsako delo. Ne nazadnje smo skupaj vse življenje.” Karmeličanke v Sori so za urejenost okolice v lanskem letu prejele tudi priznanje medvoške akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Maja Bertoncelj V Sori več delovnih mest kot prebivalcev Naj večje podjetje v Sori je Brinox, ki ima trenutno sto zaposlenih, s širitvijo jih predvidevajo še dodatnih 60. Sora - Družinsko podjetje Brinox je leta 1983 ustanovil inovator Rudi Berce. Po več kot dveh desetletjih delovanja so prisiljeni v spremembe. Potrebujejo več znanja in več proizvodnih možnosti, zato so se odločili za prenovo celotnega poslovnega sistema, posebej pa še za gradnjo Razvojnega aplikativnega centra Brinox (RAC). Svoje načrte so že predstavili tudi vsem zainteresiranim, tako županu, svetnikom kot tudi krajanom Sore. "V kraju nas podpirajo in dobro sodelujemo. Naša proizvodnja ni ekološko sporna, predvsem se gradi na dodani vrednosti skozi inženirsko delo, uporabljajo se čisti, nerjavni materiali. Poleg tega iz medvoške občine prihaja okrog 60 odstotkov vseh zaposlenih. P° gospodarskih kazalcih pa smo med podjetji v 1 ” občini okrog petega mesta," pravi direktor Igor j Berce. 1 4V&/ Podjetje Brinox se ukvarja s projektiranjem, iz- delavo, montažo in avtomatizacijo procesnih sistemov na področju prehrane, farmacije in kemij-ske industrije. "Naš glavni trg je Slovenija, pri-bližno polovico pa je izvoza, največ v Avstrijo, s H H katero delamo že 15 let,” dodaja Berce. Gre torej Igor Berce za usPe^no podjetje, ki letno beleži 30-odstotno rast. Po načrtih naj bi promet v letošnjem letu krepko presegel dve milijardi tolarjev, čistega dobička pa pričakujejo nad dvesto milijonov tolarjev, kakršen je bil tudi v lanskem letu. Sicer pa je v podjetju Brinox sto zaposlenih, od tega 30 inženirjev. Podjetje na področju razvoja novih tehnologij sodeluje z univerzo, raznimi inštituti in mednarodnimi inženirskimi združenji. Do leta 2010 bodo predvidoma odprli še dodatnih 60 delovnih mest in še izboljšali strukturo zaposlenih pri visoko izobraženih kadrih. Potrebovali bodo predvsem strokovnjake strojne in elektro smeri, kemijsko tehnologijo, farmacijo in živilske tehnologe. Nova delovna mesta bo prinesla širitev podjetja, saj so sedanje prostorske zmogljivosti glede na obseg dela in število zaposlenih bistveno premajhne. Program širitve je končan, gradnjo pa bodo pričeli prihodnje leto in bo potekala v dveh fazah. "Najprej bomo zgradili Razvojno aplikativni center, kar bo tako logistično kot finančno najbolj zahtevna investicija. Ta faza naj bi bila končana do leta 2008. V drugi fazi, od leta 2010 dalje, pa načrtujemo še gradnjo upravne stavbe,” pojasnjuje Berce. Podjetje se bo tako s sedanjih 2500 kvadratnih metrov uporabnih površin povečalo za več kot dvakrat, saj bo samo nov Razvojno aplikativni center velik dobrih 5000 kvadratnih metrov. Maja Bertoncelj Občina Kdaj peš okrog Zbiljskega jezera? Pripravlja se načrt pešpoti okrog Zbiljskega jezera. Najprej bodo ustrezno označili že obstoječe. Lovci na lovu za odpadki Šmarnogorski lovci so ob Svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprila, organizirali spomladansko čistilno akcijo. Na lov za odpadki (namesto za divjadjo) se je na območju lovišča Šmarne gore odpravilo 38 lovcev, ki letos praznujejo 60-letnico ustanovitve svoje lovske družine. Čeprav čistilno akcijo izvajajo vsako leto, so zbrali okrog 20 kubičnih metrov različnega odpadnega materiala. Po mnenju Silva An-žina, predsednika LD Šmarna gora, je bilo letos manj odpadkov, predvsem se je zmanjšala količina na novo odvrženih. Čistilna akcija LD Šmarna gora je potekala v okviru širše akcije ”Za lepšo Ljubljano 2006”. V njej so poleg lovcev sodelovala tudi druga društva in posamezniki, med njimi tudi novoustanovljeno Thristič-no društvo Pirniče. Lovci so vsako leto razočarani nad brezbrižnostjo ljudi do okolja. Po mnenju Toneta Branka, predsednika komisije za okolje pri LD Šmarna gora, bi najbolj učinkoval strožji nadzor in visoke sankcije za kršitelje, kar pa morajo izpeljati za to pristojne službe. Anja Frišek Še naprej samo oddelek Medvode - Kot smo že pisali, se je med-voški občinski svet na notranjega ministra Dragotina Mateja obrnil z zahtevo po ustanovitvi Policijske postaje Medvode. Po sestanku, na katerem so bili poleg ministra prisotni še medvoški župan Stanislav Žagar, občinski svetnik Anton Gustinčič, poslanec v DZ z Medvod Mitja Ljubeljšek in direktor Policijske uprave Ljubljana Branko Slak, pa je jasno, da v Medvodah policijske postaje ne bo, saj ministrstvu primanjkuje kadra, preimenovanje oddelka v postajo pa bi pomenilo pretežno nove zaposlitve v pisarnah in ne na terenu. M. B. Zbilje - Mesec maj je kot nalašč za sprehode v naravo. Okrog Blejskega in Bohinjskega jezera se te dni kar tare obiskovalcev. Tudi na Zbiljah jih je veliko, le okrog jezera se za zdaj še ne morejo sprehoditi. Se pa za označitev in vzpostavitev pešpoti trudijo tako v Zbiljah kot tudi v Dragočajni in Smledniku. Pred leti seje projekt pešpoti za Ljubljansko urbano regijo že delal. Sedanja različica je v tem delu le delno spremenjena in predvideva pešpot iz Medvod mimo krožišča, okrepčevalnice Stan do Zbilj ter naprej do avtokampa čez polje mimo Krvavega znamenja, Kalvarije na Stari grad in po robu Zbiljskega jezera nazaj v Medvode. Pot se bo nadalje z Verja ob Savi navezala na šmarnogorsko pot, ki pride do Vikrč. ”Smo v fazi načrtovanja in pridobivanja sredstev. Poti, ki že so, je najprej treba označiti. Bistvo projekta je, da se bo dalo s postajališča mestnega potniškega prometa do čolarne, kampa in naprej priti po naravi. Poleg tega bi bilo treba na izhodiščih zagotoviti parkirišča, da bi s tem malce razbremenili Zbilje. Že nekaj časa imamo tudi idejo, da bi te točke povezovala tudi barka. To bi bilo pa potem res že skoraj idealno,” pravi Matjaž Šušteršič iz TD Zbilje. Smeli načrti, pravo nasprotje od trenutnega stanja, ko se tudi na nas obračajo občani, da naj povprašamo, do kdaj bo še tako. ”Do čolnarne seje včasih iz Medvod dalo priti peš po naravi, danes je to možno le še po cesti. Dostop je zaradi težavnega terena in številnih neoznačenih poti otežen tudi s pirniške strani,” dodaja Šušteršič. Obiskovalcem do realizacije te pešpoti, ki naj bi bila dolga okrog deset kilometrov, ostane vožnja po jezeru. Voda je sicer še precej hladna, a zanimanje zato ni nič manjše. TD Zbilje ima trenutno 25 čolnov, večinoma starih med 25 in 50 let. Lansko jesen pa so začeli delati pravi "Zbiljski čoln”, v katerem se bo lahko peljalo osem ljudi. Sprva so načrtovali, da gij bodo splavili še letos, vendar imajo težave z materialom, tako da bodo delo lahko nadaljevali šele prek zime. Maja Bertoncelj komunala mmi JAVNO PODJETJE, d. o. o. Mirka Vodnova 1, 4000 Kranj Praznjenje greznic in predelava grezničnih gošč Komunala Kranj poskrbi za pravočasen in pravilen odvoz ter okolju prijazno predelavo grezničnih gošč, ker s tem prispevamo k varovanju vodotokov in podtalnice. Greznično blato obdelamo na Centralni čistilni napravi Kranj. Komunala Kranj razpolaga s primerno opremljenimi vozili za praznjenje greznic in odvoz grezničnega blata. Po opravljeni storitvi izstavimo račun, s katerim bo- ste ob morebitnem inšpekcijskem pregledu dokazali, da ste opravili zakonsko predpisano praznjenje najmanj vsake štiri leta. Storitev opravimo po vaših željah v najkrajšem možnem času dopoldne, popoldne ali v soboto. Storitev se obračuna po dejansko porabljenem času za prevoz ter po količini odpeljane in na čistilni napravi obdelane greznične gošče. Za odpadne vode iz gospodinjstev obračun vključuje vozilo z delavcem kanali-zerjem (14.935,88 SIT/uro) in predelavo greznične gošče (1.171,80 SIT/m3 za fizične ter 2343,60 SIT/mS za pravne osebe). Predstavnike Komunale Kranj pokličite po telefonu na številko 28 11 380, po faksu na številko 28 11 381 ali po elektronski pošti info@komunala-kranj.si. Pripravili vam bomo predračun za praznjenje in obdelavo greznične gošče za konkretne primere. Komunala Kranj vsem uporabnikom svetuje in priporoča, da praznjenje greznice naročite vnaprej, preden bodo greznične odplake preplavile vaše stanovanje. Ob naročilu vsaj teden dni pred želenim črpanjem, uporabnikom nudimo tudi 10% popusta na prevoz greznične gošče. Sporočite nam vaše konkretne želje, v Komunali Kranj pa bomo pripravili terminski plan praznjenja greznic in tako se vam ne bo potrebno bati, da bi se vam neprijetnosti v zvezi z razlivanjem grezničnih gošč pojavljale med vikendi ali celo med prazniki. Največ hiš bodo krasile bršljinke Zbilje - Sadike rož za krajane Zbilj. Za tiste, ki živijo v neposredni bližini jezera, 24, za druge pa 12. Odziv je bil velik. Kaj ne bi bil, o pa jim Turistično društvo Zbilje sadike raz-eli kar brezplačno. Lani te možnosti ni bilo, saj so vsa sredstva namenili za otroško igrišče, letos pa so krajani znova lahko izbirali med pelargonijami, bršljinkami in surfinijami. Skupaj so razdelili okrog 1600 sadik, prevladovale pa so bršljinke. "Krajani so se najpogosteje odločili za bršljinke, ki predstavljajo kar dve tretjini vseh sadik. Tretjino je pelargonij, surfinij, ki so prevladovale pred leti, pa je le za vzorec. Najverjetneje jih bomo zato prihodnje leto izločili iz ponudbe,” je povedal Iztok Pipan, predsednik TD Zbilje. Krajani so bili seveda zadovoljni. "Je fino, pa ne zgolj zato, ker so zastonj, temveč tudi zaradi enotnejšega izgleda naših hiš in kraja nasploh. Po sadike jih kot večina pridem vsako leto, tudi zato, ker gre za zelo kvalitetne sadike, ki dobro uspevajo. Vsaj doslej je bilo tako. Za letos bom vzela pelargonije in surfinije. Sicer pa bi rože imela tudi, če jih ne bi delili zastonj," je svoje mnenje obrazložila Alenka Žavbi. M. B. KOZMETIKA BARBARA WEBER, s.p. HAFNERJEVO NASELJE 2, 4220 ŠKOFJA LOKA, TEL.: 04/ 51 36 300 w te ^fango + masaža nog + trebuha >- ultrazvok + elektro mišični stimulator >- limfna drenaža + body ivrapping ir L A 'MjM # • piercing • tatoo e briljantek na zobku • luknje v uho 's* * r M • nega obraza s kozmetiko Dermalogica • pedikura s kozmetiko Gehivol • depilacija celega telesa (noge, roke, hrbet,...) • permanentni make-up • navadni in turbo Ergoline solarij • umetni nohti ABALICO • telesna masaža in refleksna masaža • make-up ( Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? V tokratni slikovni uganki vas sprašujemo, kje je nastal posnetek in kaj vidimo na njem. Odgovore nam pošljite do vključno 2. junija na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V prejšnji številki smo vas spraševali, kaj je na spodnji fotografiji in kje je med fotografiranjem zimske idile stal fotograf. Pravilen odgovor nam je poslala tudi Ana -Margareta Peternel iz Vaš, ki je napisala: "Na sliki se vidi Sv. Jakob. Fotograf je stal na markirani poti v Studenčicah "Sora - Sv. Jakob” PD Medvode.” Po pošti vam bomo poslali dve vstopnici za kranjski bazen. Ob jubileju na turnejo po Nemčiji Lovski pevski zbor, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, je konec aprila gostil rojake iz Francije. Čez dva tedna se bodo medvoški pevci podali na jubilejno turnejo po Nemčiji. Medvode - V Medvodah in okolici skorajda ni prireditve, na kateri ne bi nastopal Lovski pevski zbor Medvode, ki letos praznuje 30-let-nico delovanja. Ustanovljen je bil na pobudo nekaterih članov medvoške lovske družine, ki so čutili potrebo kulturnem udejstvovanje, še posebej petju. V vseh teh letih pa niso aktivno nastopali samo doma, pač pa so lovsko in umetno pesem ponesli tudi po Evropi. ”Ob lepi slovenski pesmi se je orosilo marsikatero oko,” se spominja predsednik lovskega zbora Marko Sušnik. Navezali so stike s slovenskim društvom iz Niirn- AVTO MEDVODE • Prodija novih in rabljenih avtomobilov • Odkup rabljenih avtomobilov • Prepisi voxil • Voxila x garancijo Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 GSM: 041/330 578 www.avtomedvode.com ORSEV, d.o.o., Ilafncrjrvo na«. 29, Škofja laika Sprejem rojakov iz Francije pred medvoško športno dvorano. berga v Nemčiji, s Slomškovim društvom iz Maasmechclna v Belgiji in z društvom Jadran iz francoskega Freyming-Mcrlcbacha. Prav njihov pevski zbor letos praznuje 40-letnico delovanja in tako so ob jubileju konec aprila obiskali Slovenijo. Nastopili so v Trbovljah in Žireh, na povabilo lovskega pevskega zbora pa tudi v Sori. "Rojaki iz Francije so nas obiskali drugič, naš zbor pa je tam pel že trikrat, tako da se je med nami vzpostavilo res pravo prijateljstvo,” je razložil zborovodja Janez Čadež. "Vse skupaj pa se je začelo že davnega leta 1987, ko je MePZ Jadran gostoval v Gorenji vasi pri MPZ Uranar, katerega zborovodja sem bil tedaj. So- delovanje med zboroma je izviralo iz rudarske tradicije, ki je v obeh mestih kasneje zamrla. MePZ Jadran je kljub zaprtju premogovnikov nadaljeval svoje poslanstvo in vključeval v svoje vrste tudi mlade iz druge in tretje generacije Slovencev ter prijatelje slovenskega petja, ki niso našega rodu,” je pojasnil Čadež, ki lovski zbor uspešno vodi že 15 let. Ob jubileju se bodo člani lovskega zbora 25. maja podali na petdnevno turnejo po Nemčiji. "Nastopili bomo v Berlinu, Niirnbergu in Taboru na Češkem. Novembra bomo pripravili še jubilejni koncert,” je napovedal Sušnik. Ana Hartman Med vodami doživeli pravo pomlad V nedeljo seje v športni dvorani odvijal prvi koncert Pomlad med vodami, ki je publiki pričaral zlati čas ; slovenske popevke, kabarejske glasbe, swinga, črnske duhovne pesmi in večno zelenih melodij. Medvode - Zlobko big band, medvoški zavod za šport in prireditve ter Kulturno društvo Godba Medvode so minulo nedeljo v medvoški športni dvorani organizirali pravi glasbeni spektakel Pomlad med vodami. V goste so povabili tudi Nušo Derenda in ansambel Štajerskih 7, k raznolikosti večera pa so svoje dodale še mažoretke in plesalke iz Športnega društva Latino. Prireditev so začeli godbeniki ali po domače "medvoška pleh mus-ka”, ki je lani praznovala že 75-letnico delovanja. Z igranjem zelo pogosto obogatijo številne velike prireditve tako znotraj kot zunaj občinskih meja. Kmalu se jim je na odru pridružil še Zlobko big band. Vez med njima je dirigent Tomaž Zlobko, ki je bil kar 25 let član medvoške godbe. Pot gaje vodila od koračnic in narodnozabavne glasbe do džeza in nazadnje do ustanovitve plesnega orkestra Zlobko big band. Z orkestrom so nastopili solisti Matjaž Mrak, Brane Petrovčič, Bogdan TUrnšek, pa tudi Nuša Derenda in Štajerskih 7. Energična Nuša je že kmalu po začetku publiko, ki je bila manj številna, kot so mnogi pričakovali, ogrela s skladbama Ne, ni res ter Prvič in zadnjič. Odlično je odpela tudi pesem Šuštarski most. "S ponosom bom zapela skladbo, ki jo je nekoč pela Majda Sepe, velika pevka, ki smo jo žal že izgubili,” je pred nastopom dejala Nuša, kije v duetu z Matjažem Mrakom s skladbo Vse je lepše, ker te ljubim zares očarala publiko. Zlobko big band in solisti so publiko med drugim popeljali tudi v čas Franka Sinatre, skupaj s petimi člani ansambla Šta- jerskih 7, kije prireditvi dodala tudi ščepec narodnozabavne glasbe, pa so navdušili s črnskimi duhovnimi pesmimi. Prireditev so svojimi nastopi obogatile še trebušne plesalke in breakdancerke. "Dvomim, da smo v Medvodah že kdaj imeli tako raznoliko glasbeno prireditev. Super je bilo. Drugo leto bomo spet prišli," je bila navdušena Silva Plešec. Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič Starodobnike so postavili v vrsto Tudi kopali bi se radi ”0 stroških obnove takšnega motorja ne bom govoril, ker žena bere časopis,” seje na drugi razstavi starodobnikov pošalil Ivan Romšek. Smlednik - Na velikonočni ponedeljek je bila pri smleški cerkvi druga razstava starodobnih vozil. Ljubitelj starodobnikov je namreč tudi tamkajšnji župnik Rafko Kralj. Člani kluba ljubiteljev klasičnih motorjev C.M.O.C razstavo prirejajo enkrat na dve leti, na tokratni pa je bilo razstavljenih 35 motorjev letnika 1927 do 1970. Namen razstave je ljudem prikazati staro tehniko in kaj vse se iz motoijev da narediti. Z izjemo enega so bili vsi v voznem stanju. Lastnik slednjega je iz vrst organizatorjev, Ivan Romšek iz Hraš, ki pravi, da ga bo kmalu restavriral. O številkah ni želel govoriti, zagotovo pa ne gre za prav majhne zneske. Med razstavljalci je bil tudi njegov brat, ki sicer živi v Ljubljani, slovenski javnosti pa je bolje znan kot generalni direktor Policije. To je Jože Romšek, ob njem pa motor jijegovega letnika 1954. Z njim se rad pelje, na-"edi pa verjetno precej manj kilometrov kot s službenim. Že dan po razstavi jim je minister Dragutin Mate v uporabo predal 21 novih mo- torjev, s katerimi so se za zgled motoristom in za testno vožnjo peljali po Sloveniji. "Danes smo tukaj zbrani ljubitelji tehnične dediščine, ki je hkrati tudi kulturna. Vsi pa smo zgledni vozniki in ob tej priložnosti apeliram na vse motoriste in tudi na druge voznike, naj vozijo pametno, strpno in po predpisih, saj je žrtev nesreč preveč,” je opozoril Jože Romšek. V Smledniku tisti dan ni manjkalo ljubiteljev motorjev. Na golaž so prišli tudi iz medvoškega moto kluba. Za popestritev se je na velocipedu zapeljal še Janez Zajec s Škofljice: "Gre za repliko originala iz leta 1885, ki izvira iz Savinjske doline. Ni se tako težko peljati; dvakrat "fejst” padeš, potem pa gre. TUdi moja hčerka se zna voziti.” Je pa gospod Zajec edini, ki je v Sloveniji diplomiral s temo Restavriranje motociklov. Maja Bertoncelj Dež jih ni pregnal Goričane - TUdi letos so nasproti gradu v Goričanah na predvečer prvega maja zakurili kres. Kljub nizkim temperaturam in dežju Ob kresu na dežju so stali le redki. Večina obiskovalcev se je raje podala v šotor. udeležba na kresovanju niti ni bila tako slaba kot v nekaterih drugih slovenskih krajih. V bližini so namreč postavili šotor, iz katerega se je razlegala dobra glasba. Večina obiskovalcev je tako le za kratek čas postala ob kresu, nato pa se je raje podala proti šotoru. "Škoda, da nam jo je vreme tako zagodlo. Vendar nas dež ni pregnal. Čeprav je obiskovalcev precej manj, je tukaj super vzdušje, le zebe nas malo,” je dejal Mare Klemenčič iz okolice Medvod. A. H. Popravek V aprilski številki Sotočja sem v članku Prioriteta posodobitev voznega parka pomotoma napisala, da je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Smlednik Zvone Konjar. Pravemu predsedniku društva Zvonetu Strojanu se za to opravičujem. M. B. Dnevi so vse daljši in toplejši in tako tudi vse bolj primerni za aktivno preživljanje prostega časa v naravi. V tokratni anketi smo sogovornike povprašali, ali je v Medvodah in okolici dovolj dobro poskrbljeno za to ter kaj bi se še dalo narediti na tem področju. Jerneja Peršin, Preska: "Zdi se mi, da je v medvoški občini kar dobro poskrbljeno za aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Včasih sem veliko kolesarila in hodila po okoliških hribih. Sedaj, ko imam majhnega otroka, pa več hodim. Kje? Tam, kamor lahko pridem z vozičkom. Sicer pa se mi zdi, da bi v Medvodah zelo prav prišel bazen oziroma kopališče, kjer bi se poleti lahko ohladili. Včasih so se kopali v Sori, že nekaj časa pa to ni najbolj priporočljivo. To je edino, kar bi pripomnila." K» 6! | Andrej ReboU, | Medvode: "Večkrat se sprehodim po okoliških hribih. Polhograjski Dolomiti so super, pa Grmada, Katarina in Tošč tudi. Poti se Hhč zelo dobro markirane, zato bi izkoristil to priložnost in pohvalil planinsko društvo, ki skrbi zanje. Zares so zgledno urejene. Sicer pa menim, da je premalo urejenih kolesarskih stez, pa tudi nekatera križišča so nejasno označena, zato bi morali namestiti table za boljše usmerjanje.” Tina Dimitrov, Preska: "Če se mi zdi, da je v Medvodah in okolici dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa? Težko rečem, ker smo šele dve leti tu. Okoliških hribov je veliko, vendar moram priznati, da se ne sprehajam prav pogosto. Večkrat pa s hčerko sedeva na kolo in zdi se mi, da so ceste za kolesarjenje dobro urejene. Nobenih pripomb nimam. Ne nazadnje tudi profesionalni kolesarji kolesarijo po medvoških cestah.” Dejan Djurdje-vič, Medvode: "Pravzaprav redkokdaj svoj prosti čas preživljam aktivno v naravi. Imam zelo redke proste trenutke, ki jih pa preživim na treningih borilnih veščin v novi športni dvorani. Zdi se mi, daje ponudba v Medvodah zelo pestra in da lahko prav vsak najde zase dejavnost po svojem okusu. Če hočeš aktivno preživeti prosti čas, je možnosti dovolj, le pravo je treba poiskati.” Ana Hartman Mladi Živali iz odpadnega materiala Tretješolci iz Smlednika, ki so v podaljšanem bivanju, so iz odpadnega materiala izdelali skulpture, s katerimi bodo sodelovali na natečaju Eko šole in Slopaka. Smlednik - "Namen sodelovanja na natečaju izdelovanja skulptur iz odpadnega materiala je predvsem ozaveščanje učencev. Pokazati smo jim želeli, da je možno ta material, čeprav velja za odpadnega, še vedno uporabiti. Seznaniti pa smo jih želeli tudi z ločenim zbiranjem odpadkov in pokazati, da steklo, plastika, papir in drugo ne gredo v isti koš,” je pojasnil Matjaž Ovsenik, ki skupaj z Andrejo Kerč in Stanko Grah vodi 21 tretješolcev osemletke in devetletke, ki iz odpadnega materiala izdelujejo skulpture. "Doslej smo izdelali zajca, lisico, miško, ptička in kozo. Sestavili smo jih iz kartonastih škatel, zamaškov, kinder jajčkov, tulcev od straniščnega papirja in plastenk, ki smo jih ponavadi uporabili za noge. Najprej smo si zamislili, iz česa bomo sestavili določeno žival, in izbrani odpadni material zlepili s posebnim lepilom. Zatem smo skulpturo prelepili s papirjem, namočenim v lepilo iz vode in moke, ki ga uporabljamo tudi za izdelovanje pustnih mask na balonih. Za konec smo skulpture še pobarvali,” je postopek izdelave pojasnila Špela. Ko smo jih obiskali pred dvema tednoma, so večino skulptur imeli že dokončanih. "Le še kačo iz tulcev od straniščnega papirja bomo izdelali,” so načrtovali tedaj. "Iz skulptur bomo na zelenici pred šolo naredili živalski vrt, ki bo razstavljen kakšen dan, da si bodo lahko tudi starši ogledali, kaj vse smo počeli v podaljšanem bivanju,” je pojasnil Ovsenik in dodal, da so ga učenci večkrat presenetili z iznajdljivostjo in izvirnostjo. Živalski vrt bodo tudi fotografirali, pa slike do 15. maja poslali na natečaja Eko šole in Slopaka. Učenci so priznali, da si niso nikoli predstavljali, daje iz odpadnega materiala možno izdelati tako zanimive skulpture. "Pred tem smo mislili, da odpadni material ni več uporaben,” so dejali učenci, ki močno upajo, da bodo uspešni na natečaju. Ana Hartman Elvira Prazni k, P OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Preselili smo se na Seškovo c. 1 (v prostore bivše menjalnice) Tel.: 041 973 753 SENČILA STARIČ 8 SNEBERSKA 20E, LJUBLJANA - POLJE tel., Iax: 01/5282-145, PE Zgornje Pirniče 44b tel., Iax: 01/3621-700, GSM: 041/629-521 internet: http:www.sencila-staric.si e-mail: info@sencila-staric.si IZDELAVA, MONTAŽA, SERVIS ROLET, ŽALUZIJ, LAMELNIH ZAVES, KOMARNIKOV, TEND, GARAŽNIH ROLO VRAT Pesem jih je združila Pirniče - Konec aprila je v avli pirniške šole potekala revija otroških pevskih zborov občin Medvode in Vodice, na kateri je nastopilo deset zobrov, in sicer: Prepevalnica OŠ Pirniče pod vodstvom Metke Prinčič, OPZ Simona Jenka Smlednik pod vodstvom Dominika Jurce, OPZ OŠ Preska in Sora ter MPZ Preska pod vodstvom Maje Ahačič, OPZ in MPZ Vodice pod vodstvom Tomaža Grajzerja, mlajši in starejši otroški PZ in MPZ Medvode pod vodstvom Simone Košak in mlajši MPZ Pirniče pod vodstvom Andreje Bračko. Revija, ki so jo povezovali pirniški učenci, je bila lepo obiskana. "Super je bilo nastopati, le malo vroče je bilo v avli,” sta se po nastopu strinjali Nina Kozamernik in Polona Hrovat iz otroškega zbora OŠ Preska in Sora. "Na pevske vaje sem začela hoditi v prvem razredu, ker sem slišala, da zelo imajo fino. In to povsem drži. Pojemo otroške pesmi, pa še dobro se razumemo med sabo. TUdi sama velikokrat prepevam doma ob radiu. Moja naj ljubša pevka je Rebeka Dremelj,” je pojasnila 10-letna Nina, ki bi bila tudi sama rada uspešna pevka. Ana Hartman Otroški pevski zbor OŠ Preska in Sora Ideje za prijeten dom Pisani stoli Če se odločate, da bi spremenili jedilnico, si ustvarili prijeten kotiček za klepet ob čaju ali uredili balkon za prijetno posedanje, si lahko privoščite nekaj ustvarjalnih uric, malo brušenja in barvanja. Stole, ki jih imate doma, z malo truda spremenite in jim vdahnete novo življenje z barvo ali samo z novim blagom. En sam stol prijetne barve bo še posebej dobrodošel v hodniku za /lili,// obuvanje čevljev ali odložiti torbico, ko se vrnete domov. Zanimive so tudi kombinacije različnih stolov, ki jih v eni ali več barvah postavite okoli starinske ali moderne mize v jedilnici. Stolov ni nikoli preveč, lahko so samo v okras, dokler ne pridejo na obisk prijatelji. Lahko pobarvate tudi stare ali nove klopi, pručke, mize, manjše kose pohištva in že je dom prijetnejši... Pomagamo vam lahko v Pisani sobi, kjer vam svetujemo barvne kombinacije, oživimo pohištvo in spremenimo vaš dom, če pa se boste dela lotili sami, se oglasite v trgovini Color v Medvodah, kjer vam bodo pripravili želene barve, izbira je res pisana ... Pisan in ustvarjalen pozdrav! Barbara in Petra OD SRCA Barbara Bališ Markovič 041/972 278 PISANA SOBA GALERIJA ZA PRIJETEN DOM Blaževa ulica 6, Škofja Loka Delovni čas: pon.: 14.00 18.00 tor. - pet.: 10.00 - 18.00 sob.: 9.00 13.00 BARBARA BALIŠ MARKOVIČ e p., GORIČANE IB, MEDVODE DROGERIJA ELI V BC MEDVODE, tel. 01/361 69 76 PONUJAMO VAM VSE ZA NEGO OBRAZA, LAS IN TELESA... PRIČAKUJEMO VAS! ŽAČIROVIČ IN DRUŽBENIKI, d.o.o.. Praška c. 19, Medvode BIOTERAFIJA © % Po metodi Zdenka Domančiča Termini: vsak teden (vpis omejen) Informacije po telefonu \tF 040/751 624 oi/36i si 85 _lbi Promocijski center proizvodov tradicionalne kitajske medicine Zbiljska cesta 8a (STAN), Medvode ODPRTO: pon. - pet.: 7.00 - 20.00 Cesta ob Sori 7, sobota: 7.00-12.00 tel.: 01/361 52 52 PROFESIONALNO LIČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI KLASIČNA SPROSTITVENA MASAŽA TELESA S tem oglasom vam podarjamo 5 % popusta do 9. junija 2006 X (ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljnje nege) Daljinsko ogrevanje, hlajenje in oskrba s plinom Energija za tople in hladne dni Energetika Ljubljana je eno izmed tistih podjetij, ki zagotavljajo storitev, brez katere si življenja danes ne bi več znali predstavljati oziroma ga živeti. Dejavnost Energetike Ljubljana je še posebej nepogrešljiva v hladnih zimskih dneh, ko ogreje domove s toploto ali zemeljskim plinom. Zanesljiv partner Energetika Ljubljana, d. o. o. je že dolga leta zanesljiv partner in dobavitelj energije, najsi gre za zemeljski plin ali toploto. To dokazuje tudi častitljiva obletnica obeh dejavnosti podjetja, in sicer 145 let plinarništva kot tudi 45 let daljinske oskrbe s toploto. Leta izkušenj so pripomogla k razvoju obeh dejavnosti v tej meri, da uporabnikom nudimo sodobne tehnološke rešitve, primerne prav za njih. Celovita oskrba odjemalca Energetike Ljubljana pa se začne in konča na poseben način - s svetovanjem glede izbire energenta in načina ogrevanja. Pripravljeni na spremembe Na spremembe, ki bodo nastopile po vstopu novih dobaviteljev na energetski trg, so v Energetiki Ljubljana pripravljeni. Že vseskozi se zaposleni v podjetju zavedajo, da je optimalne pogoje za ohranitev konkurenčnih prednosti na trgu mogoče zagotoviti le s povečanjem energijske učinkovitosti, tehnološkim razvojem, prilagodljivostjo in inovativnostjo. Glavni strateški cilji podjetja so zanesljivost oskrbe z energijo in njena raznolikost, konkurenčnost cen energije in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Začrtani cilji so uresničljivi le z ustreznim kadrovskim potencialom. In v Energetiki Ljubljana so ponosni na vse zaposlene: na tiste z daljšim stažem, ki prenašajo z dolgoletnimi izkušnjami pridobljeno specifično strokovno znanje, in tudi na mlajši kader, ki to znanje sprejema in ga bogati z novo energijo - torej v duhu celotnega podjetja. Konkurenčne cene V zadnjem času smo priče dinamičnemu dogajanju na področju cen energentov. Zaradi visoke cene in pogostih podražitev se vedno več ljudi obrača nat. i. energetske svetovalne pisarne ali pa kar neposredno na Energetiko Ljubljana za nasvet ali konkretno informacijo o možnih načinih varčevanja z energijo in smotrnosti spremembe ogrevalnega sistema na bolj ekonomičen ogrevalni sistem. Da bi se lastnik pri prehodu na nov sistem ogrevanja lahko pravilno odločil, mora primerjati stroške za energijo, stroške nakupa in vgradnje drugega sistema ter druge stroške, kot so na primer stroški vzdrževanja, čiščenja itn. Pri prehodu na nov energent je potrebna določena previdnost, zato se je dobro pozanimati tudi za gibanje cen v preteklosti ter upoštevati napovedi gibanj v prihodnosti. OSEBNA IZKAZNICA Energetika Ljubljana, d. o. o. Verovškova 70 1000 Ljubljana tel: 01/588 90 00 faks: 01/588 91 09 Klicni center: 080 2882 e-pošta: posta@energetika-lj.si www.energetika-lj.si Prisotni v Ljubljani in primestnih občinah Skladno s "Strategijo razvoja daljinske oskrbe s toploto in plinom v Ljubljani do leta 2010" je predvidena nadaljnja širitev omrežja. V občini Medvode se širitev omrežja nadaljuje prihodnje leto, predvsem v središču Medvod med stavbo občine in tovarno Donit. Po pričetku gradnje v letu 2005 se bo marca 2006 nadaljevala tudi gradnja plinovoda na relaciji Rudnik - Škofljica. V Energetiki Ljubljana predvidevajo, da bo plinovod Škofljice zaključen do konca leta 2006. Istočasno z gradnjo plinovoda bo zgrajeno tudi omrežje ob Dolenjski cesti. Letos se bo tudi nadaljevala gradnja plinovodnega omrežja v občini Ig z gradnjo plinovoda na odseku Matena - Iška loka - Ig in gradnjo plinovodnega omrežja v samem Igu. Na območju Brezovice bo pričetek gradnje plinovoda sovpadal z obnovo vodovoda na odseku od gostilne Gorjanc do križišča za Notranje Gorice. Istočasno bo z gradnjo plinovoda po Tržaški cesti zgrajeno tudi plinovodno omrežje za oskrbo objektov pod in nad Tržaško cesto. Gradnjo bomo zaključili v nivoju vulkanizerstva Špan, kjer bo v letu 2007 izveden prehod plinovoda pod avtocesto in nadaljevanje gradnje na območju južno od avtoceste. Gradnja plinovodnega omrežja v občini Dol bo sledila gradnji kanalizacije oziroma bo podrejena gradnji nove industrijske cone nad Dolom in Dolskim, če bo investitor gradnje potrdil potrebo po dobavi plina v letu 2007. Kaj storiti po koncu zime Vsekakor svetujemo, da izkoristite čas brez ogrevanja za pregled vaših naprav. Morda pa so stare naprave že odslužile ali pa ste nezadovoljni z ogrevanjem? Potem ne zamudite niti trenutka! Čeprav se zdi, da je naslednja zima še daleč, pa morda ni tako ... Če potrebujete pomoč ali nasvet, se obrnite na naše podjetje. Skupaj bomo za vas našli najbolj ugodno rešitev in vam prihranili stroške, pa tudi skrbi glede ogrevanja za naslednje leto. POSEBNO UGODNI PAKETI V Energetiki Ljubljana vsako leto spomladi pripravimo akcijo priključevanja na omrežje zemeljskega plina. Ne zamudite priložnosti in možnosti priključitve, ko vas bo investicija stala manj, saj boste lahko izkoristili ugodne pakete s popusti. Priklopite se! www.energetlka-IJ.si www. energetika-lj. si KAKO SE BOSTE GRELI JNASLEDNJO ZIMO? Priključite svoje stanovanje ali poslovne prostore na sistem daljinske oskrbe s toploto ali plinom! Ponujamo vam: • zanesljivo oskrbo • nizke cene • ugodna posojila • kakovostne storitve • strokovno svetovanje Izkoristite čas brez ogrevanja za pametno naložbo. Izberite zanesljivega dobavitelja energije za naslednjo zimo že danes, ko imate še čas za izvedbo del. Pokličite Klicni center na brezplačni telefon 080 2882, kjer boste izvedeli vse potrebno o poteku akcij priključevanja in ugodnih paketih za nove priključitve. Dokumentacija, obrazci za prijavo in dodatne informacije: Področje trženje in prodaja, Verovškova 62, Ljubljana tel. 01/ 588 96 35, faks 01/ 588 96 29 e-pošta: posta@energetika-lj.si www.energetika-lj.si . modra Številka • 080 2882 Odločite se in izkoristite ugodnosti! (^energetika ljubljana Ljudje in dogodki ------------------------------- Z dekretom iz Slavonije v Ljubljano Obisk pri 88-letni EMI PUH iz DSO v Zbiljskem gaju: pri dveh mesecih je izgubila očeta in pri sedmih letih ji je umrla mama. Z ozkotirno železnico seje vozila v osnovno šolo. Pri gradnji avtomobilske ceste je spoznala bodočega moža. Zelo rada kvačka. Zadovoljna je, do so njeni sorodniki zdravi in se lepo razumejo. Gospa Ema, poleti 1918. leta ste zagledali luč sveta. Po vaši govorici bi težko uganili, kje je vaš rojstni kraj, govorite preveč "knjižno” slovenščino. Od kod prihajate? "Rodila sem se v Gornjem Miholjcu v Slavoniji, in to dva meseca pred očetovo smrtjo, ki je jeseni tik pred koncem vojne leta 1918. umrl kot avstro-ogrski vojak na soški fronti. Ostali smo trije otroci z mamo in njenimi starši. Bilo je težko. Mama je bila šivilja, ki je šivala za okoliške ljudi, in imeli smo malo zemlje, da smo lahko vzredili kakšnega prašiča, kravo za mleko in podobno.” Tildi kasneje življenje ni bilo lahko. Kako ste živeli? "Res je. Pri sedmih letih nam je mama nenadoma umrla. Imela sem še sestro in brata. Vsak je odšel k eni teti in tam smo potem živeli. V šolo sem hodila v Donji Miholjac, kamor sem se vozila z ozkotirno železnico. Zjutraj tja in zvečer nazaj. Tam je bila osnovna šola, ki so jo vodile nune. One so skrbele za poučevanje in tudi za prehrano. Še to vam povem: dekleta smo se vozile v enem vagonu, fantje pa v drugem. To je bilo strogo ločeno. Po končani osnovni šoli so me vpisali v 4-letno meščansko šolo v nekoliko bolj oddaljeni Osijek, ki je bil že takrat središče Slavonije.” Ko ste zaključili šolanje ste se takoj zaposlili? ”Po končani šoli sem se vrnila domov. Takrat je bilo težko za službo, posebno še za ženske. Nekaj časa sem jo iskala in ni bilo preveč uspeha in še vojna se je začela. Zopet smo se težko prebijali skozi življenje. Marsikaj hudega nas je med vojno spremljalo, saj smo bile v glavnem ženske, moških je bilo bolj malo. Po vojni pa seje počasi pričelo spreminjati in življenje je šlo na bolje, saj je bilo vedno več možnosti za delo, in kjer je delo, je tudi kruh.” Ste se zaposlili v domačem kraju in v svojem poklicu ali ste morali po svetu, kot pravi pregovor, ”s trebuhom za kruhom”? ”V začetku sem iskala službo v svojem kraju, vendar, ker je bil kraj manjši, je bilo za službo težko. Kraj je bil pretežno kmetijski. Potem sva s teto izvedeli, da v Novi Gradiški BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? IZDELAVA GEODETSKIH NAČRTOV ŽE 00 <5.000 SIT! iHHHH S 040848498 Geodetski biro Ema Huth s.p. | Zbiljska c. 4.1215 Medvode. 1: »386 1 3613 491 g m: »386 41 578 132, e:geodetskibiro0siol net www.geodetskibiro-huth.si Gospa Ema Puh v svojem "kraljestvu” doma. iščejo ljudi v podjetju, ki sodeluje pri gradnji avtomobilske ceste Zagreb-Beograd. Prijavila sem se in kmalu dobila sporočilo, da sem sprejeta. Odšla sem tja in tam srečala svojega bodočega moža. Delal je kot eden izmed vodilnih pri izgradnji. Bilje gradbeni inženir iz Ljubljane. Zaposlili so me v laboratoriju, za katerega je tudi on odgovarjal. Kmalu sva začela prijateljevati. Bil je nekoliko starejši in bolj resen. Predvsem naju je družilo veselje do petja. Vedno meje vabil v svojo slovensko družbo (tuje bila velika skupina slovenskih strokovnjakov) in kmalu sem znala vse slovenske pesmi in se tudi jezika hitro naučila. Bilo je lepo, čeprav smo veliko delali, ker so bili roki za izdelavo posameznega odseka ceste zelo kratki.” Torej vas je bodoči mož pripravil do tega, da ste se preselili v Slovenijo in tudi tu ostali? ”Ja in ne! Takrat je bilo to drugače. Po končanem delu so se Slovenci vrnili brez posebnih nalogov v svoje mesto. Mi smo pa dobili dekrete, kje se moramo javiti na delo. Imela sem srečo, da so me poslali v Ljubljano, kjer sem se zaposlila v Zavodu za raziskavo materiala in tam ostala do konca svoje delovne dobe. Zaposlena sva bila skupaj z možem. Sodelovala sva pri gradnji takratne nove ceste prek Trojan. On je opravljal bolj dela na terenu, jaz pa v laboratoriju v Ljubljani. Enako je bilo pri gradnji ceste iz Tržiča do ljubeljskega predora. Pri tej gradnji je bil zanimiv dogodek: Ankeletovi so imeli tod veliko zemljišče in da jim ne bi vsega vzeli, smo jim predlagali, naj vse to "razparcelirajo” in bodo tako dali samo tisto parcelo, kjer bo cesta, drugo jim bo pa ostalo. To seje tudi zgodilo. Na drugih parcelah pa so potem številni Ljubljančani delali vikende, ki stojijo še danes.” V Ljubljani sta si tudi ustvarila dom in družino. Ali sta sc kasneje še selila kam drugam? ”Ne, tu sva ostala. Imela sva hčerko in tudi dva vnuka. Vesela sem, da so moji zdravi in se med seboj razumejo. Žal je mož pred sedmimi leti umrl. Vseskozi sva bila v Trnovem. Jaz sem se pred tem že poškodovala nogo in bila operirana na kolku, kasneje sem spet padla v avtobusu, si poškodovala isti kolk in dr. Radisavljevii# (on me je operiral in bedel nad mojim zdravjem) mi je, glede na moja leta, predlagal samo redno razgibavanje in nobenega napora. Ker sem bila sama v stanovanju, je bila nevarnost, da bi se spet poškodovala. Odločila sem se za dom v Zbiljskem gaju takoj, ko sem videla sliko objekta. Vselila sem se takoj po odprtju.” In kako se sedaj po vseh letih bivanja v domu počutite? Ste zadovoljni? "Zelo sem zadovoljna z vsem v tem kraju. Od osebja, hrane do druge oskrbe. Že po naravi sem vedno dobre volje. Veste, če ste skromni ste hitro zadovoljni in tako je vaše življenje veliko lepše, kot pa če vse nad vsem in vsakim samo "nergate". Tu zelo veliko kvačkam in izdelujem razne prtičke. Prav pred dnevi mi je prijateljica prinesla polno vrečko materiala, da mi dela ne bo zmanjkalo. Sedaj pa delam piščančje klobučke za pirhe.” Tako kot vsak imate tudi vi verjetno kakšno posebno željo, posebno sedaj v teh majskih dneh. "Ker se na splošno dobro počutim imam samo eno željo, da bi bila smrt "hitra” brez bolečin.” Čeprav ima gospa Ema že kar "nekaj” let, je zelo živahna in prijetna sogovornica. V sobi in na balkonu ima polno raznovrstnih rož, ki jih vsak dan zaliva in vse drugo v svojem stanovanju še postori sama. Vse to dela in prijetno kramlja z sostanovalci in osebjem, vedno z nasmehom na obrazu. Prepričani smo, da bo to še dolgo trajalo, da bo izdelala še veliko prtičkov in marsikaterega sostanovalca z njimi razveselila ter s svojim prijetnim in veselim kramljanjem marsikomu polepšala urice življenja. To ji tudi mi iz srca želimo! J. J. V Pirničah bodo igrali Čuki Sp. Pirniče - Člani PGD Sp. Pirniče-Vikrče-Zavrh v soboto, 20. maja, od 18. ure dalje pripravljajo tradicionalno veliko vrtno veselico s srečelovom, tokrat z ansamblom ČUKI. Prireditev bo predvidoma potekala pod šotorom na občinski cesti pred gasilskim domom, ki bo za ves promet zaprta od petka popoldne do nedelje popoldne. Obvoz bo ustrezno označen. Gasilci ob dobri hrani in pijači obljubljajo veliko zabave. Čisti izkupiček prireditve bodo namenili posodobitvi gasilskega orodja in opreme. M. B. Agent Kranj, d. o. o., Stritarjeva ulica 4; tel.: 04/2365-360; 04/2365-361 e-pošta: info@agentkranj.si, www.agentkranj.si NOVIGRAD - TURISTIČNO NASELJE MAREGA, prodamo kompletno opremljen apartma v izmeri 36,30 m2 + terasa (ograjen atrij) 10 m2 s kaminom, 150 m od morja, nova kopalnica in kuhinja, vsi priključki, brez CK, staro 20 let, prevzem možen takoj. CENA: 16.774.800,00 SIT (70.000 EUR) LANCOVO, na lepi lokaciji prodamo 4 zazidljive parcele v izmeri 1030 m2, 1137 m2, 1102 m2 in 1090 m2, ravne v celoti, 10 km oddaljeno od Blejskega jezera, vsi priključki v neposredni bližini. CENA: 20.369,40 SIT/m2 (85 EUR/m2) AMBROŽ POD KRVAVCEM, prodamo počitniško hišo v 4. gr. fazi, ki ima bivalne površine 120 m2, 556 m2 zemljišča, začetek gradnje I. 2003, tel. priključek, terasa + balkon, v spodnji etaži se nahajajo bivalni prostori ter spalni prostori v mansardi, prevzem po dogovoru. CENA: 26.000.000,00 SIT (108.496,07 EUR) NOVOGRADNJA V ŠENČURJU objekt. Na razpolago še tri stanovanja, garsonjera EUR/za en boks). Prevzem stanovanj bo aprila (30 m2, nizko pritličje) in dve dvosobni stanovanji 2007. Nepremičnine so v lasti nepremičninske (62 m2, v pritličju in prvem nadstropju), vsa družbe Agent Kranj, d.o.o., Tavčarjeva ulica 22, stanovanja imajo balkon oz. teraso, vsi priključki in Kranj. CENA: 419.370 SIT/ m2 (1.750 EUR/ m2) centralno ogrevanje na olje. Obvezen nakup pri- 1 EUR = 239, 64 SIT. DDV je že vključen v ceno. Trgovinei z oblačiIi GALEJA Medvoška c. 3, MEDVODE, V BLAGOVNEM CENTRU Telefon: 01/3615 429, 041/693 249 PONUJAMO: ■ 30°/o popust na določene artikle prehodnih jaken, 4P, ■ širok izbor oblačil za otroke, mladino in ženske (tudi močnejših postav) po ugodnih cenah: bluze dolg rokav 1.990 SIT, pižame 1.990 SIT, majice od 1.490 SIT naprej, krila od 2.990 SIT naprej, spodnji del trenirk od 1.900 SIT naprej in hlače od 2.990 SIT naprej. VLJUDNO VABLJENI! I i GOSTILNA IN PICERIJ Mavčiče 69. 42II MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. razen ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne peči lob lastnem prevzemu vam embalaže ne zaračunamol? • Kosila • Jedi po naročilu • Vsak dan sveže postrvi Dostava hrane na dom 04 250 II 69. 04I 58I 327 PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medvoška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com in1o@citanka.com PISARNIŠKI MATERIAL, DARILA, FOTOKOPIRANJE, VSE ZA ŠOLO UGODNI POGOJI BODO TUDI ZA NAKUP DELOVNIH ZVEZKOV IN DRUGIH POTREBŠČIN ZA ŠOL. LETO 2006/2007 V PREDNAROČILU. T 7 J. V T> Matjaž Hartman s.p., Hafnerjevo nas. 91, 4220 Škofja Loka tel.: 04 513 88 30 ali 031 775 401 PROD/V A, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE: GARAŽNIH - vhodnih POOBLAŠČENI -stranskih prodajalec - protipožarnih u li - kletnih vrat KVALITET) Kfl VILKO AMBRU! Mladi Opremili bodo vodnjak v Malauriju Učenci iz Preske so pripravili akcijo Za lepšo prihodnost: Vodnjaki v Malavviju. Za opremo enega vodnjaka morajo zbrati 450 tisoč tolarjev. Preska - Ideja za humanitarno akcijo se je utrnila osmošolcu Aljažu Peklaju, ko je spremljal humanitarni koncert Band Aida, ki se bori proti lakoti v Afriki. "Akcije ni želel speljati s pomočjo humanitarne organizacije, pač pa je želel v Afriki najti oprijemljivega človeka in z njim vzpostaviti direkten stik. Prek misijonskega središča je prišel do jezuita p. Stanka Rozmana, ki deluje v Malavviju. Tam vladajo velika revščina, žeja in lakota. Zaradi pomanjkanja padavin ni pridelka, poleg tega pa je površinska voda zelo onesnažena in jo morajo črpati iz globinskih vodnjakov, zato pa potrebujejo posebno opremo,” je pojasnila mentorica Tatjana Gulič. V Malavviju so se zelo razveselili humanitarne akcije. Patrov pomočnik Francije v enem izmed pisem Aljažu zapisal: "Hvala za trud, ki ga namenjaš za pomoč revnim, ki za vsakdanje življenje potrebujejo pitno vodo. Ta se skriva v globinah in le z dobrim vodnjakom pride do ljudi. Luknjo že skopljejo, za opremo pa običajno ni denarja in tako čakamo na boljše čase. Ti pridejo s pomočjo misijonarja in dobrih ljudi v domovini. Torej korajžno naprej pri zbiranju.” In res so učenci začeli korajžno zbirati denar. Najprej so decembra na Miklavževem sejmu v Medvodah zaslužili 80 tisočakov. Pred kratkim so pripravili prireditev Nekaj je v zraku in zbrali 50 tisoč tolarjev. Največji delež so pridobili z zbiranjem odpadnega papirja. Odločili so se, da bodo za vodnjak namenili 40 odstotkov oziroma 300 tisoč tolarjev. Tako jih od zastavljenega cilja loči le še nekaj deset tisočakov, ki jih bodo zbrali z akcijo zbiranja drobiža, kateri se bo pridružila tudi podružnična šola v Sori, in zaključno akcijo ob dnevu odprtih vrat šole. Včeraj je bil na šoli v Preski tudi župnik Stane Kerin, ki je obiskal patra Stanka Rozmana, in pripravil predavanje Spoznavanje z Malatvi-jem. Kerinu bodo učenci na zaključni prireditvi ob dnevu šole izročili zbrani denar. "Dokazali so, da so zelo iznajdljivi in prizadevni. Niti za trenutek nisem pomislila, da jim ne bi uspelo,” je dejala Gubčeva. Ana Hartman /I ČASOPIS ZA VAS PROSTI CAS Vsak mesec: Slovenija kot neizčrpen vir priložnosti za nepozabno, aktivno preživljanje prostega časa. NA POTEP, za 150 tolarjev (0,63 EUR) drobiža. Na prodajnih mestih Dela Prodaje, Pošte Slovenija in v Gorenjskem glasu. Na časopis Na potep se lahko tudi naročite. Letna naročnina znaša 1.800 tolarjev (7,51 EUR). * -v \ BREZPLAČNI VZORCI: Če želite, lahko med dosedanjimi tematskimi izvodi prejmete tri brezplačne vzorce. „ :V r s , - * Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, 4000 Kranj, mtbps e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon.: 04/201 42 41 Gorenjski Glas Postavili bodo table Zbilje - Na občnem zboru Društva Slovenski center za ustno zgodovino je bil poudarek na sprejemanju programa za letošnje leto. Opravljali bodo redno dejavnost društva (arhiviranje, snemanje priložnostnih pogovorov o zgodovini s poročevalci itd.) ter organizirali pogovorne večere "Jest se pa še dobr spomn’m”. "Načrtujemo izvedbo treh večerov. Prvi bo v maju na temo flancanje in obenem bomo postavili označevalne table smledni-ških flančnikov. Druga tema bo filmska nostalgija, kjer se bomo pogovorjali o pomenu shranjevanja družinskih video, foto in filmskih arhivov ter si ogledali arhivski film o Medvodah. Zadnji večer pa bo o slovenski ljudski pesmi,” je povedala Nataša Pust, predsednica Društva Slovenski center za ustno zgodovino. Poleg tega bo letos izšla tudi knjiga o življenjski zgodbi Janka Šetine iz Zbilj, ki jo bodo predstavili v občini in tudi izven njenih meja. M. B. GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pošta: malioglasi@g-glas.si www.gorenjskiglas.si Ob torkih se kuha Kulinarika, družabne igre in Zofa klub. Vse troje v dnevnem centru združuje MKC Medvode. Medvode - Od februarja naprej v klubskih prostorih Mladinskega kulturnega centra poteka dnevni center BAZA, ki je odprt vsak torek, Ob torkih v MKC Medvode diši po dobri hrani. Tokrat je kuhala Urška Djukič. sredo in četrtek od 15. do 19. ure. Dnevni center mladim daje prostor za druženje, pogovor, družabne igre, pa tudi za vaje glasbenih skupin. ”Prvi dan je tematsko opredeljen kot "kulinarični torek”, kar pomeni, da vsak torek eden od uporabnikov dnevnega centra pokaže svoje kuharske sposobnosti in pripravi kosilo. Ob sredah igramo družabne igre, ob četrtkih pa poteka Zofa klub, debatni krožek, za katerega podlaga je igra Zofijin svet,” pravi Matija Frohlich, mentor v dnevnem centru MKC Medvode, ki mladim obenem pomaga pri uresničitvi njihovih interesov in talentov. Obisk je vse tri dni dober in redno v dnevni center zahaja okrog 30 mladih. Zelo dobro so se prijeli "kulinarični torki”, mladi pridejo, ker vedo, da jih čaka slastno pozno kosilo. Med našim obiskom je bila za kuhalnikom 20-letna Urška Djukič s S vetja: "Pripravila bom pečene šampinjone s sirom, solato iz pečenih bučk in druge zelenjave. Upam, da bo danes prišlo veliko mladih, saj tudi doma ponavadi skuham več, kot se poje. Ne skrbi me, da ne bi bilo okusno. Posebnega imena pa današnja jed nima, saj nikoli ne kuham po receptu. Ponavadi odprem hladilnik in pripravim nekaj iz tistega, kar imam na razpolago. Najrajši pa delam testenine s smetanovimi in sirovimi omakami.” V času dnevnega centra je mladim na voljo tudi brezplačen internet, kjer s pomočjo informatorja lahko pridobijo razne informacije, naredijo seminarsko nalogo za šolo ali študij, pridobijo vse informacije o delovanju drugih sekcij društva, prostočasnih dejavnosti za mlade v občini Medvode in programih drugih mladinskih centrov po Sloveniji. ”Pri nas je vedno bolj pestro. Veliko povpraševanja je za vadbo glasbenih skupin. Trenutno jih pri nas vadi pet,” še dodaja Matija Frohlich. Maja Bertoncelj iiiiml ■ A* *- i 'nr NOVOODPRTA PICERIJA IN SPAGETERIJA HARLEKIN (PR'KR AL) NA VERJU nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. NOVO: KOSILA, LETNI VRT HARLEKIN TT 01/362 12 20 HARLEKIN ■----- 1 i /MMA r H - v Prihaja!!! Bitnim Devet dni kulture, športa In izobraževanja. Devet dni inovativnosti, kreativnosti in aktivnosti. Devet dni otroškega smeha, mladostniškega entuzlazma, pestrega dogajanja In pomladi. Devet dni časa za mladost - TEDEN MLADIH! Male sive celice bomo zaposlili na številnih delavnicah. Na keramičnih delavnicah bomo naredili vsaki roži svoj lonec, šnelkurzi italijanščine, francoščine in španščine bodo poskrbeli, da ne bomo v tujini nikoli v zadregi, "In vino veritasi", pa bomo nazdravljali na enoloških delavnicah. Kaj se skriva pod havbo našega avtomobila, bomo spoznali na avtomehanični delavnici, svoje telo razmigali na plesnih delavnicah s Polono in svvinganju, na koncu pa se okrepčali z okusnimi italijanskimi dobrotami, pripravljenimi na delavnicah Lonček skuhaj mi... Za širjenje obzorij bodo poskrbela tudi poučna predavanja. Novinarskih veščin, tudi rumenih, se bomo naučili z Manco Košir, na potopisnih predavanjih odpotovali v oddaljene koščke sveta, razburljive avanture pa podoživeli z ekstremistoma Tomažem Humarjem in Juretom Robičem. Kreativno pisateljsko pero mlade Maše Nahtigal bo v kombinaciji z zasedbo The Tide poskrbelo za poteševanje literarnega apetita, učence kranjskih šol pa bodo sami usmerjali tokove dnevnega dogajanju na Slovenskem trgu, letošnjem festivalskem epicentru. Kot vsako leto se bodo tudi na letošnjem »najdaljšem tednu« zvrstila najaktualnejša in najpopularnejša imena domače in tuje glasbene scene. Za nalezljive glasbene ritme bodo skrbeli Demolitlon Group, Dan D, Aleksander Mežek, Nelsha, Orlek, Pero Lovšin, Princeps, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Kontrabant, Dej še enu litru, Hepa in številni drugi. V slovo bodo največjemu mladinskemu festivalu pomahali tudi skejtarji, ki bodo v gorenjsko prestolnico prirolkali skupaj z Razsturjem, tradicionalnim urbanim dogodkom, namenjenim najboljšim slovenskim skejtarjem. Teden mladih je tu! Vzemite si čas za mladost in se pridružite reki mladosti, ki se bo po kranjskih ulicah vila od 12. do 20. maja! Pina Sadar Foto: Bojan Okorn, Samo Bešlagič miuiu.tEdenmiadiiiiDni nranj. ie.-ed. maj ds WBtJA 5efvlS pro^0'0 tel.:01/36 25 777 www.beja.si SPECIALIZIRANI CENTER Raje neguje prijetne spomine Z leti se je Silvana Knok naučila negovati prijetne spomine in na hitro opraviti z neprijetnimi. Takšnih spominov, pravi, je bilo v njenem otroštvu veliko. Zgornja Senica - "Otroška leta sem preživela podobno kot tisti otroci, katerih starši že zgodaj ugotovijo, da niso za skupaj. Razlika je le v tem, da nisem živela pri nobenem od njiju, ampak pri obeh starih starših, najprej pri maminih, potem pri očetovih in od četrtega leta dalje ponovno na Zgornji Senici pri babici,” danes otroška leta opisuje urednica medvoške televizije Silvana Knok. Kot je dodala, je bilo njeno otroštvo precej zbegano in obremenjeno s številnimi vprašanji o tem, kaj je vendarle naredila narobe, da njihova družina ni takšna, kot jih je večina v vasi. Silvana ima tudi 14-letno hčerko Taro. "Ugotavljam, da delam iste napake, kot sem mislila, da *h dela babica pri moji vzgoji. Bohpomagaj.” Kaj iz otroštva vam je najbolj ostalo v spominu? "V spominu mi je ostalo preveč žalostnih dogodkov, ki jih niti ne želim več podoživljati. Povezani so s preprostim dejstvom, da ločeni starši svoje medsebojne zamere prevečkrat prenašajo na otroka, ta pa se "neoborožen" z izkušnjami spopada z njimi.” Verjetno imate na otroštvo tudi lepe spomine. Kaj ste se na primer igrali z vrstniki? "V ranem otroštvu sem bila "velika samotarka”, obremenjena s težavo, kako sklepati prijateljstva. Kasneje, ko sem z malimi sosedi vendarle navezala stike, pa sem se najraje šla "skrivalnice".” Kakšna deklica ste bili? "V spominu sem se ohranila kot mirna in precej jokava deklica. Še danes večkrat rečem, da imam že od malega razširjene solzne kanale.” Ste že takrat sanjali, da boste urednica oziroma voditeljica? "Vem samo, da sem želela biti dobra mama. Ko so mi dali vedeti, da to ni poklic, ampak poslanstvo, sem nihala med celo paleto možnosti, ven-dar v novinarstvu nikoli nisem videla svoje prihodnosti. Kot osnovnošolka sem se najbolj vide- la kot modna oblikovalka. Ker pa je prevladalo prepričanje, da v tem poklicu ne bo kruha, sem to misel opustila.” Ste bili pridna in vzorna učenka? "Ja. Želela sem vsem dokazati, da sem vredna zaupanja in da nisem podedovala nobenih napačnih genov. Moja radoživa starša namreč v šoli nista ravno blestela. Čutila sem se dolžno, da babici, ki je vsa ta leta skrbela zame, ne delam dodatnih težav.” Kateri predmet je bil pri vas najbolj in kateri najmanj priljubljen? "Najraje sem imela slovenščino oziroma književnost, saj sem bila pravi knjižni molj, najbolj pa so se mi tresle noge ob angleščini. Stroga učiteljica je dobesedno omrtvičila moj dar govora.” Ali hranite kakšen predmet iz otroštva? "Porcelanasto punčko, ki mi jo je oče poslal iz Nemčije za rojstni dan. To je bilo zame darilo neprecenljive vrednosti. Danes je na podstrešju, skorajda enaka.” Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin? "Rdeča barva. Takšne barve je bila namreč jopica, ki me je najbolj grela, v njej pa sem se počutila nadvse varno. Dolgo sem verjela, da me zebe v noge samo zato, ker so bili škorenjčki modre barve.” Ana Hartman 2 ROLETE ŽALUZIJE KAD. d o.o OpeturaM 38«. Ljubtena SERVIS IZDELAVA rolet, žaluzij, ž lamelnih zaves ... HA D, d. o. o. Golo Brdo 190, Medvode Koblar Jure: gsm: 041/624 960 tel.: 01/3613 561 Martin Strel predaval geografijo Medvode - Ultra-maratonski plavalec „ -I Martin Strel je obis-'* kal že kar nekaj slovenskih šol, kjer je učencem predaval o svojih izkušnjah, ki si jih je nabral med podvigi. V začetku aprila se je mudil tudi na OŠ Medvode in učencem predmetne stopnje popestril pouk geografije. Najprej jim je pokazal vse reke, v katerih je plaval, in jim pojasnil, kako onesnažene se nekatere. "Potem se je osredotočil na Južno Ameriko, jim pripovedoval o okolju, tamkajšnjem življenju in revščini. Svoje predavanje je podkrepil tudi z zanimivim filmom in kasneje učencem zastavil geografska vprašanja, njihovo znanje pa je nagradil s knjigami in plakati. Odlično jih je znal animirati. Učenci so bili zares navdušeni nad njegovim predavanjem," je pojasnila učiteljica geografije Marija Kržišnik. A. H. Zaplesale bodo na državnem prvenstvu Pirniče - Sredi aprila je na OŠ Franceta Prešerna v Kranju potekalo Gorenjsko šolsko plesno prvenstvo, na katerem so učenke OŠ Pirniče v starostni kategoriji 7.-9. razred (hip hop, pop, latino) ekipno osvojile prvo mesto. Nastja Cesar se je med posameznicami uvrstila na prvo mesto, njihov uspeh pa je s tretjim mestom dopolnila Sara Dolenec. TUdi druge punce so bile uspešne, in sicer 5. Urška Ziherl, 7. Tina Tomšič, 14. Maša Lenardič in 33. Tjaša Kutnar. Poleg njih se je plesnega prvenstva udeležila še Roni Veber (čačača). Vsa dekleta plesne korake osvajajo na plesnem tečaju v kulturnem domu v Pirničah. "Brez naše učiteljice Urške Marinko ne bi bile tako zelo uspešne," so takoj poudarile. "Plešemo zelo rade. Privlači nas energija, gibanje, dobra glasba, sprostitev," so naštevale mlade plesalke in dodale, da je na tekmovanju zelo pomembno tudi koketiranje s sodniki. "Nasmeh na obrazu in izžarevanje energije sta zelo pomembna. Tako te sodniki veliko prej opazijo,” so razložile punce, ki bodo konec maja zaplesale še na državnem šolskem plesnem prvenstvu. Ana Hartman Ljudje in dogodki Poslikani kozarci z vrčem in vabilom, da z dobrim vinčkom nazdravimo. Na kraju sem ves porezan Obiskali smo Janeza Mraka iz Goričan. Poznamo ga kot gostinca in lovca, manj pa po nekaterih drugih njegovih delih, s katerimi se ukvarja že več let. Pogled na stene hodnika in njegove delovne sobe obiskovalcu takoj pove, s čim vse se ukvarja. Kdaj si se pričel ukvarjati z vsemi temi dejavnostmi. Verjetno je imela kakšna stvar prednost, ali je vse to nastalo spontano? ”Že kot otrok sem imel do risanja posebno veselje. Najprej sem pričel na kozarce risati posamezne motive iz vsakdanjega življenja. To delam še danes, največkrat za prijatelje, znance ali druge priložnosti, in tako so tudi vsebine teh slik prilagojene njihovim željam in potrebam. Seveda pa rišem tudi druge motive, kot so razne cerkve, hiše, gore in zanimive panoramske poglede iz naše okolice.” Opazil sem veliko steklenico kvadratne oblike z zanimivo poslikavo, ki prikazuje celovito dejavnost nekega človeka ... "Na njej sem upodobil tisto, kar je zanj poleg družine najpomembnejše. Na prvi strani je potoška postrv, na drugi je on kot strasten ribič, na tretji strani je njegova hiša in na zadnji je narava z gobami, ker je vnet gobar. Seveda ob izročanju darila ni manjkala tekočina v steklenici. Nekomu drugemu sem poslikal vrč z značilnimi slovenskimi rožami in posvetilom za poroko.” Pred kratkim je bilo pri nas svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih tekih in na mizi vidim smučarja tekača iz stekla in žice. To je povsem nekaj drugega od slikapja. "Tega smučarja sem res napravil prav za čas omenjenega prvenstva. Do smučanja imam veselje že od mladih nog. Nekoč sem se ukvarjal s pripravo (mazanjem) smuči mnogim slovenskim tekmovalcem, ki so potem tudi zaradi tega dosegali zelo lepe rezultate. Vendar se tudi z izdelavo teh predmetov ukvarjam že kar nekaj časa. Pri tem uporabljam barvno steklo in bakreno žico. Delo je zamudno in zahtevno, vendar so težave pozabljene, ko je izdelek na mizi. Pri vsem tem žal na kraju manjka pika na črko i. Vsi skupaj premalo naredimo za trženje teh predmetov. Tudi pri omenjenem prvenstvu bi lahko postorili mnogo več, kot smo, in to vsi v naši občini.” Opažam, da steklo pri tebi zavzema kar pomembno mesto. Od izdelave skodelic do vitražev in vmes še cela vrsta raznih praktičnih deOeOe Rakovnik 85 - 1215 Medvode RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE Tel./fax: 01/36 17 667 G5M: 031/335 080 E-pošta: mcm@siol.net F RA NŠIZNA SKUPINA sr& ■ PARTNERJI predmetov tako za uporabo kot tudi za okras na steni. Kje si se vsega tega naučil? "Omenjeno delo je pa že bolj zahtevno. Dolgo časa se tega že učim iz knjig in pri praktičnih izdelovalcih, vendar še vedno marsičesa ne vem. To je dokaj zahtevno delo. Odvisno je tudi od tega, kateri material za spoje posameznih steklenih delov uporabljam in tudi od samega stekla. Zelo zahtevno je brušenje oz. oblikovanje posameznih barvnih delov stekla. Včasih za posamezen del porabim kar nekaj stekel, daje tak, kot sem si ga zamislil. Samo tako je potem ta predmet ali tudi vitraž v redu narejen. Za skodelico včasih porabim ves dan, za zahtevnejše stvari pa tudi mnogo več. Ko je zahtevnejši izdelek dokončan, imam vse prste porezane od stekla. Vendar je užitek več vreden kot porezani prsti. Nekatere stvari delam z bakrenim trakom in potem zalijem s činom, drug postopek pa je s svincem v posebni obliki, ki se prilega steklu. Glede znanja pa je tako: marsikaj že vem, mnogo stvari pa se bom moral še učiti in tudi naučiti. Nikoli ne veš dovolj.” Izdeluješ tudi meduze (spominske obeske), na katere s posebnimi iglami rišeš (vžigaš) razne motive predvsem iz narave. Od kod si dobil to idejo o izdelovanju teh predmetov? "Veliko študiram knjigo Jožeta Karlovška, ki je izšla leta 1935 in obravnava stare slovenske ornamente in slikarske motive. Bil je raziskovalec slovenske ljudske umetnosti, slikar, gradbenik pa še kaj. Njegovo znanje in opise uporabljam tako pri poslikavi na steklo kot tudi pri vrisavanju (vžiganju) na les. Motive pa dobivam v naravi, kjer sem zelo veliko, saj sem lovec. Veliko motivov pa je tudi v raznih knjigah in revijah. Tli imam serijo takšnih medalj, na katerih so upodobljene živali, ki živijo v naših loviščih ali vodah. Čeprav upodobim včasih dve ali tri srne, vendar nista nikoli niti dve enaki. Vsaka je unikat.” Na steni vidim kar veliko rezljanjih lesenih podlog, na katere so pritrjeni rogovi srnjakov, jelenov in podobnega. Torej ti tudi to delo ni tuje? "Pred časom sem se tudi s tem pričel ukvarjati in je videti, da mi kar dobro uspeva. Pri tem je pomembno, da obliko, ki jo želiš upodobiti, prej v naravi dobro opazuješ, da jo lahko izdelaš kar najbolj naravno. Veliko je odvisno od nožev - dlet in njihove ostrine. Posebno pozornost pa zasluži kvaliteta in vrsta lesa, ki ga uporabljaš za rezljanje. Izdelujem pa tudi gumbe iz brinovih vej.” Marsikaj zanimivega se vidi pri Janezu - spretnem rokodelcu in umetniku. Pri njem vidite še vedno delujoče stare aparate, zelo stare smuči in vezi, s katerimi danes nastopajo smučarski veterani. Med obiskom smo prišli do osnovnega spoznanja: to lahko dela samo človek, ki ima do tovrstnega dela veliko veselje in ljubezen do tistega, kar upodablja. Pri nji'111 je to narava in vse, kar v njej živi in obstoji. J. J. ■ Šport in rekreacija I Bodoči pravnik na tekaški stezi Vid Tršan je eden najbolj perspektivnih slovenskih športnikov. 19-letnik iz Valburge je bil dvakrat zapored razglašen za ‘naj atleta Slovenije’ med mladinci. Valburga - Atletiko je Vid Tršan začel trenirati relativno pozno, v prvem letniku srednje šole. Prej je bil obetaven košarkar, sprva pri medvoškem Partizanu, kasneje pri ljubljanski Olimpiji. Svoj tekaški talent pa je kazal že v osnovni šoli. Na šolskih tekmovanjih je bil vedno v ospredju in Matjaž Ovsenek, učitelj športne vzgoje na OŠ Smlednik, mu je že takrat govoril, da bi moral trenirati atletiko. Z Vidom smo se pogovarjali pred prvomajskimi prazniki, ki jih je na pripavah preživel v Medulinu v Istri. Državni prvak brez kluba Atletiki si se zapisal šele v srednji šoli. Je bil to minus v primerjavi z vrstniki? "Sploh ne. Državni prvak sem bil, že preden sem začel trenirati atletiko pri AD Mass v Ljubljani. Moj trenerje od vsega začetka Urban Praprotnik.” Na katerih razdaljah tečeš? "Najboljši sem v tekih na srednje proge, predvsem na 800 in 1500 metrov. Za krajše razdalje sem prepočasen, za daljše pa premalo vzdržljiv.” Kako si pripravljen na letošnjo sezono? "Bolje kot lani. Na dvoranskem državnem prvenstvu sem na 800 metrov postal prvak med člani, na 1500 metrov pa med mladinci. Z zmago sem sredi aprila na ekipnem DP za mladince začel tudi sezono na prostem. Mladinec sem še letos do konca leta in cilj mi je mladinsko svetovno prvenstvo v Pekingu, ki bo avgusta. Izpolniti moram še normo na 800 m, ki je 1:51:00. Mislim, da to ne bi smelo biti problem. Ta čas pomeni, da moram za sekundo popraviti svoj osebni rekord (1:52:00) iz lanskega leta.” (Svetovni rekord Wilsona Kipke-Perja, Kenijca z danskim državljanstvom, je 1:41, op. p.) Kje imaš še največ rezerv? "Zagotovo v hitrosti in v količini treninga. Saj veste, vedno se da še več trenirati. Želim si čim bolj napredovati in na sezono čas izboljšati za sekundo ali dve.” Kolikokrat na teden pa treniraš? "Približno desetkrat. Pozimi tečem, hodim v fitnes, nekaj treninga smo opravili tudi v bazenu. Na teden v pripravljalnem obdobju pretečem okrog 120 kilometrov, saj se takrat dela predvsem na količini. Sedaj, ko so se že začela tekmovanja, pa največ delam na hitrosti. Na teden zato pretečem manj kilometrov, 50 do 60.” Veliko športnikov pozimi kondicijo nabira na tekaških smučeh. Si med njimi tudi ti? ”Ne, na tekaške smuči grem pa res bolj poredko, saj tega športa nisem najbolj vešč. Potreboval bi nekoga, da bi me naučil tehnike. Pozimi grem rajši v fitnes na tekaško stezo ali na kolo.” Kaj paziš na prehrano? "To pa zelo malo. Gledam le toliko, da se ne najem preveč. S treningom gredo pa kile tako ali tako hitro dol.” Medalj ne šteje več. Pravi, da jih je skupaj zagotovo okrog sto. Foto: Maja Bertoncelj Trenira že pred šolo Medalj verjetno ne šteješ več. Katera tekma pa ti je ostala najbolj v spominu? "Medalj res ne štejem. Nekaj jih imam obešenih, druge pa pospravljam v omaro. Jih je pa skupaj zagotovo že okrog sto. Najbolj mi je ostalo v spominu državno prvenstvo leta 2004 v Ravnah. V dveh dneh sem med mlajšimi mladinci postavil dva državna rekorda, na 1000 in na 2000 metrov.” Kot slišim, velike konkurence v Sloveniji nimaš. "Konkurence res ni veliko. Pozitivna stran tega je, da hitro prideš na večja tekmovanja. Je pa tudi nekaj negativnih. Dobro je, da imam v klubu Ceneta Šubica. On je sicer dve leti starejši, teče tudi na nekoliko daljših razdaljah, vendar je boljši od mene in mi lahko pomaga pri treningih.” Tvoj maksimalen srčni utrip? "Maksimum, ki ga lahko dosežem, je 198 udarcev na minuto. V mirovanju pa ga imam tam okrog 50.” Kakšen je tvoj dan med tednom? "Vstanem okrog pol osmih zjutraj in grem za pol ure teč. To je lahkoten tek, da sem potem bolje pripravljen za popoldanski trening. V šoli ponavadi izpustim prvo uro in grem od doma okrog 8.15. V šoli sem nekje do druge ure popoldne, potem pa direktno na štadion v Šiško, kjer treniram do 17. ure. Ko pridem domov, se posvetim šolskim obveznostim, pogledam kakšen film ali pa sedem za računalnik. Spat grem med 22. in 23. uro.” Si ob koncu dneva zelo utrujen? "Moram reči, da niti ne. Tega tempa se navadiš, osnova pa je spanje. Če ne spiš dovolj, tudi trenirati ne moreš normalno.” islvo /voniitm Tilnik sp, Pul|e 17. L|iibl|ana Pul|it ZCatarstvo Trtni^ Medvode Seškova c. 9 1215 Medvode, DELOVNI ČAS: tel.: 01/361 1694 PON. - PET.: 9.-18. ure SOBOTA 9. - 12. ure • NOVI MODELI POROČNIH PRSTANOV e pestra izbira nakita • predelava starega zlata • popravilo nakita e 38 let tradicije • ugodne cene i ZAUPAJTE ZLATARSKIM MOJSTROM! Vid Tršan želi letos postaviti svoj nov mejnik v teku na 800 metrov. Foto: Arhiv Vida Tršana Kako pa usklajuješ šport in šolo? ”Sem dijak zadnjega letnika športne gimnazije v Šiški in imam letos maturo. Za izbirna predmeta sem izbral psihologijo in zgodovino, ker me to zanima. Mi pa to letos vzame veliko časa, saj je bilo za slovenščino treba prebrati veliko knjig, pravkar sem oddal tudi seminarsko nalogo za psihologijo. Vsa ta leta pa z usklajevanjem šole in športa nisem imel težav in v šoli vse obveznosti naredim sproti. Še nikoli nisem bil neocenjen ali imel graje. Z učenjem nimam težav. Za vse to pa je seveda treba imeti samodisciplino." Kje pa boš nadaljeval šolai\je? "Vpisal sem se na Pravno fakulteto in letos mi je cilj uspešno narediti maturo.” Kaj pa športni cilji? "Kot sem že rekel, mladinsko svetovno prvenstvo v Pekingu, v prihodnjih letih pa si želim dobrih rezultatov med člani. Seveda pa bi rad kdaj nastopil tudi na olimpijskih igrah.” Osebna izkaznica Datum rojstva: 18. januar 1987 Astrološko znamenje: kozorog Višina in teža: 179 cm, 67 kg Najboljši rezultati: imam okrog 30 naslovov državnega prvaka, leta 2003 in 2004 sem bil razglašen za ‘naj atleta Slovenije’ med mladinci, leta 2002 sem bil drugi ‘naj atlet Slovenije’ med pionirji, 16. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2003, 1. mesto na 1500 m na tekmi Alpe-Jadran leta 2004, na lanskem evropskem klubskem pokalu sem bil dvakrat 2. (kot član štafete 4 x 400 m, 1500 m) Najljubša hrana: špageti Prosti čas in konjički: gledanje filmov, računalnik, druženje s prijatelji Najljubša knjiga in film: Moja zgodba od Davida Backhama je ena redkih knjig, ki sem jih prebral brez prisile; Jeklene kočije (film o angleških tekačih) Glasba: rock in rap Kaj te najbolj nasmeji: TV nanizanka Prijatelji, ki jo z veseljem pogledam Idealen dan: na plaži v Afriki ali v Južni Ameriki, na žgočem soncu. Rad imam vročino, tudi na tekmah. Vzornik: Nimam ga. Rad pa pogledam Jolando Čeplak in vse druge srednjeprogaše. Maja Bertonce^ V smučini po očetovih stopinjah Rok Tršan je tekač na smučeh, ki se na treninge vozi v Logatec. Drobcen fant pravi, da mora čez poletje pridobiti nekaj kilogramov. Valburga - Vas Valburga v KS Smlednik se očitno lahko pohvali s perspektivnimi mladimi športniki. Tokrat predstavljamo še drugega s priimkom Tršan, Roka, ki pa se za razliko od sorodnika Vida Tršana najbolje znajde na tekaških smučeh. Sobo Roka Tršana krasi plakat Petre Majdič, v njej pa ima svoj prostor tudi eden izmed dveh hišnih ljubljenčkov. KOLOVOZ, d. o. o.. Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas ”Za ta šport me je navdušil oči Stanislav, ki je včasih v teku na smučeh tudi tekmoval. Na tekaške smuči so me postavili pri sedmih letih, trenirati pa sem začel pred štirimi leti, takrat pri TSK Olimpija, danes pa sem član TSK Valkarton Logatec,” pove Rok Tršan. To pomeni, da trenira v Logatcu. K sreči je njegov trener Tomaž Uršič iz Kamnika in tako se na treninge vozi z njim. "Do sredine maja imamo še prosto, potem pa se znova začnejo treningi. To pa ne pomeni, da imam sedaj počitek. Odtečem kakšen kros, z gorskimi tekači grem na Stari grad ali pa igram košarko. Potem pa bodo treningi znova štiri- do petkrat na teden," pravi 13-letni učenec 8. razreda devetletke na OŠ Smlednik, kjer imajo posluh za njegove obšolske obveznosti. Te mu poberejo veliko energije: "Kadar grem na trening v Logatec, sem od doma od dveh do sedmih zvečer. Učim se pred treningom in ko pridem domov. Na koncu dneva sem velikokrat zelo utrujen, vendar še nikoli nisem pomislil, da bi nehal trenirati. Ta šport mi je všeč in rad tečem predvsem klasiko." Njegova vzornica Je Petra Majdič Rok Tršan je bil v pretekli sezoni eden najboljših starejših dečkov. Drugi je bil na državnem prvenstvu, drugi v seštevku Slovenskega pokala, kjer je na nekaterih tekmah tudi zmagal, in državni prvak v štafeti. "Konkurenca je kar huda, in ko zmagam, se počutim res dobro,” razlaga Rok in doda zanimivost: ”Na startu se mi pogosto dogaja, da dam palice med smučke in posledica je seveda padec. To se mi je pozimi zgodilo kar nekajkrat. Premalo sem pazljiv. Me pa to še dodatno spodbudi.” V poletni sezoni Rok Tršan ostaja v kategoriji starejših dečkov, v zimski pa bo že mlajši mladinec. O ciljih v prihodnosti še ne razmišlja, vsekakor pa namerava še naprej tekmovati: "Trenerje bil letos z mano zelo zadovoljen. Napredoval sem, izpiliti pa moram še prosto tehniko ter pridobiti kakšen kilogramček za moč, saj pravijo, da sem presuh. Visok sem^ 172 centimetrov in tehtam 50 kilogramov.” Nad posteljo ima nalepljen poster Petre Majdič, svoje vzornice, ki jo prek tv-ekrana spremlja na tekmah svetovnega pokala. Tildi sam si želi, da bi kdaj nastopal na tekmovanjih najvišjega ranga. Fant talent očitno ima in z voljo in trdim delom se mu ta želja lahko tudi izpolni. Maja Bertoncelj S športom proti drogam Medvode - Športna zveza (ŠZ) Medvode bo v sodelovanju s TD Zbilje v soboto, 20. maja, ob Zbiljskem jezeru organizirala vsakoletno prireditev za mlade z naslovom "Veter v laseh s športom proti drogi - Medvode 2006”. Prijavnice za mlajšo starostno skupino (od 12 do 15 let) bodo nastopajoči dobili pri pedagogih športne vzgoje, prijavnice za starejšo starostno skupino (od 16 do 21 let) pa pri sekretarju ŠZ Medvode (031/599 388). Prijavnice je treba oddati najkasneje do četrtka, 18. maja, do 12. ure na naslov: Športna zveza Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode. M. B. Uvod na dveh kolesih v Pirničah V Pirničah se je zaključila lanska in začela letošnja domača kolesarska sezona. Na startu tudi Medvoščani. Sp. Pirniče - Letošnjo kolesarsko sezono na domačih tleh so 22. aprila odprli mladi kolesarji, dečki in mlajši mladinci, tradicionalno na že 7. VN občine Medvode, ki jo je organizirala kolesarska ekipa Radenska Powerbar. Zmagovalci so postali: Matias Humar (HIT Gorica) med ml. mladinci, Blaž Bogataj (Sava Kranj) med dečki A, Vid Jejčič (HIT) med dečki B in Patrik Gabrovšek (Sava) med dečki C. Izmed kolesarjev iz vrst Radenske Povverba-ra so se na stopničke povzpeli Blaž Žakelj (2. med dečki C), Klemen Pibernik (3. med dečki B) in Jure Berk (3. med dečki A). "Danes kolesarji krog vozijo v obratni smeri kot je bila praksa doslej, cilj pa je namesto pri Start starejših mladincev na letošnji dirki v Pirničah. Med njimi je v sredini tudi eno dekle, ki pa ritmu vrstnikov močnejšega spola ni dolgo sledila. drugi dan v Medvodah Medvode - Kolesarska dirka Po Sloveniji bo letos zagotovo najkvalitetnejša doslej. Na startu bo skupaj 15 ekip, od tega štiri slovenske: Adria Mobil, Radenska Powerbar, Perutnina Ptuj in Sava Kranj. Prišla bodo tudi tri moštva iz ProToura: Liquigas, Cofidis in Lampre Fon-dital z Gorazdom Štangljem in Tadejem Valjavcem. Slednji je letos skupaj s svojim matičnim klubom Savo Kranj ustanovil navijaški klub. V Sloveniji pa ga bomo lahko poleg na zaključku sezone v Pirničah videli le še na dirki Po Sloveniji. Prišla bo ravno v času po Giru, kjer v vlogi pomočnika Damianu Cunegu pravkar nastopa. Kolje dejal, si na največji domači dirki želi še enkrat zmagati. Sicer pa bo dirka Po Sloveniji potekala od 8. do 11. junija. Na sporedu bodo štiri etape v skupni dolžini 726 kilometrov. Prva etapa bo od Lendave do Brežic, 2. etapa, 9. junija, bo od Medvod do Nove Gorice, najveijetneje odločilna tretja od Nove Gorice na Vršič, zadnja pa od Grosuplja do Novega mesta. M. B. Lipi pri gasilskem domu. Proga je kar težka,” je na kratko povedal Miro Miškulin, trener mladinskih ekip pri Radenski Povverbar, ki se je v članski vrsti pred letošnjo sezono okrepila z Andrejem Hauptmanom, ki pa, kot vse kaže, dresa svoje matične ekipe na dirki letos ne bo oblekel. Znane so njegove zdravstvene težave. Med pogovorom na VN Šenčurja, otvoritveni članski tekmi, ki jo je spremljal kot gledalec, je povedal, da je prestal že dva posega na srcu in da še vedno ni dobro. Zaveda se, da je letošnja sezona zanj najverjetneje izgubljena in upa, da ni ogrožena celo njegova nadaljnja kariera. Brez večjih zdravstvenih težav pa so letošnjo sezono začeli mladi medvoški upi. Miha Mrak in Nejc Košir sta se predstavila pred domačimi navijači, Blaž Mihovec ter brata Andrej in Blaž Tehovnik pa so nastopili na zahtevni dirki v Šenčurju. Brata Tehovnik sta v kolesarstvu šele slabo leto, sledila pa sta Nejcu Koširju, svojemu sosedu s Tehovca. "Veliko sva kolesarila že prej, dirkala pa nisva. Moj cilj je čim dlje vztrajati v tem športu,” je povedal 17-letni Blaž Tehovnik. Njegov doslej naj večji uspeh je 5. mesto med st. mladinci na lanskem gorskem državnem prvenstvu. Dve leti starejši brat (letos je prvo leto mlajši član) pa je bil na istem prvenstvu še dve mesti pred njim in zmagal dirko v Kobaridu. Sicer pa ima ekipa Radenske Povverbara svojo bazo prav v okolici Šmarne gore. Miškulin pravi: ”S centra Ljubljane je v kolesarstvu težko dobiti pravega tekmovalca, saj mora biti vajen trdo trenirati. Dečki trenirajo tri do štirikrat tedensko, ml. mladinci do šestkrat, starejše kategorije pa prav vsak dan.” Mladi tekači z vodstvom kluba in trenerjema Juretom Okršlarjem in Ines Hižar. Poleti nordijska hoja in rolanje Medvode - V ŠD ŠRC Preska so pozimi organizirali štiri tečaje teka na smučeh, ki se jih je udeležilo skupaj okrog 80 udeležencev. V poletnih mesecih pa začenjajo z nordijsko hojo. Zanjo je treba imeti primemo opremo, torej dobro obutev in palice, ki jih bodo tudi izposojali. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.drustvo-srcpreska.si. Poleg nordijske hoje je osnova za tehniko smučarskega teka tudi rolanje, zato bodo z začetnimi tečaji rolanja začeli na medvoških osnovnih šolah. Sicer pa so mladi smučarski tekači s končano sezono lahko zadovoljni. V slovenskem pokalu so kot društvo med mlajšimi kategorijami zasedli 7. mesto, v absolutnem seštevku pa so bili 12. med skupno 27 društvi. Posamezniki so se v skupni razvrstitvi mlajših deklic in dečkov povzpeli na naslednja mesta: Ana Lampič na 4., Nina Žavbi na 12., Anja Žavbi na 14., Maruša Luštrik na 27., Saša Žavbi na 28. in Tjaša Trampuš na 30, Janez Lampič pa je sezono končal na 8. mestu. Cilj v društvu še naprej ostaja delo z mladimi in nadaljnji razvoj tekaškega centra v Preski. Letos bodo dokončno uredili vodo in elektriko ter kupili teptalni stroj. M. B. Odgovori na uganke: Več glav, več ve! Enkrat ni nobenkrat Imamo jo v naselju Preska Občinski inšpektor Maja Bertoncelj SIMPLV CLEVER Porsche Verovškova, Verovškova 78, tel.: 01 530 35 50 Šport in rekreacija Tekaški kotiček Z gibanjem do zdravja! Igor Jesenovec Mesec april je za nami in zopet je z vami tekaški kotiček, ki vas bo opomnil na gibanje v naravi. Deževni dnevi niso bili ravno najbolj primerni za tek v naravi, zagotovo pa so pred nami lepši dnevi. Upam, da ni prišlo ob aktivnostih do kakšnih poškodb ali pa padca motivacije. Kdor je preživel kak dan več v naravi kot ponavadi, je na dobri poti in si zasluži vse pohvale. Redna telesna aktivnost je pomembna za vse generacije, treba pa je pred vadbo oceniti posameznikovo zdravstveno stanje, predvsem pri starejših. Če prihaja do dvomov o varnosti vadbe, je dobro opraviti individualni klinični pregled z oceno odziva na telesno aktivnost prek srčne frekvence v mirovanju, krvnega tlaka, EKG-ja in morda celo obremenitvenega testiranja z merjenjem izmenjave dihalnih plinov. Preživljanje prostega časa v naravi ne predstavlja samo brezskrbnega uživanja, ampak tudi določeno skrb. Povečajo se namreč alergije na razne stvari, zato je treba biti previden ob naporu, sploh če obstaja alergija na določeno stvar. Prav tako morajo tudi astmatiki posvetiti več pozornosti sproščenemu dihanju. Zadnja leta predstavljajo vedno večjo skrb klopi. Zaradi večje okuženosti in nevarnosti pred boleznimi se je treba pred vsakim tekom v naravi ustrezno zaščititi, po vadbi pa temeljito pregledati. Vsak športni napor poteka v nekaj stopnjah. Samo ogrevanje je pomembno, ker se telesna temperatura malce zviša, mišice postanejo prožnejše, v sklepih pa se poveča količina sklepne tekočine, kar zmanjša trenje. Pri teku to dosežemo z lahkotnim tekom ter ogrevalnimi vajami. Po vadbi sledi ohlajanje s postopnim zmanjševanjem intenzivnosti gibov in postopnim padanjem srčnega utripa na normalno vrednost. Raztezne vaje pomagajo ohraniti prožnost mišic ter zmanjšati mišično bolečino. V prejšnjem ciklu je bila v program vadbe vključena tudi hoja s palicami oziroma nordijska hoja. Namen nordijske hoje je dvig srčne frekvence za okoli 15 odstotkov, kar pomeni večjo porabo kalorij za približno 20 odstotkov v primerjavi s klasično hojo. S pomočjo palic aktiviramo celoten organizem, povečamo gib- ljivost hrbtenice in zgornjega dela trupa ter posledično s tem delovanje več mišic. Pri nordijski hoji je najpomembnejši ritem gibanja rok in nog ter zasuk hrbtenice v osi. Usklajena mora biti koordinacija gibov. Pomemben je odriv od palice in hitrost hoje, ki jo moramo prilagoditi svojim sposobnostim. Tako svoj vadbeni proces obogatimo in lažje dosegamo zastavljene cilje in želene rezultate. V naslednjem ciklu se dolžina trajanja vadbe nekoliko poveča kot v prvem ciklu, še vedno pa je treba paziti na ogrevanje, po sami vadbi pa na raztezanje. Ob vadbi vam želim veliko motivacije in zadovoljstva! Program vadbe za 2. mesec: 5. teden: 3» tedensko po 30’, kombinacija teka in 0) hoje; 10' tek - 3' hoja 6. teden: 2* tedensko po 40’, tek; 12’ tek - 2' hoja 1 * tedensko - 60' hoja s palicami (razgiban teren) 7. teden: 2« tedensko 20’ tek; lahkoten tek 1 * športna aktivnost po želji 8. teden: 2* tedensko - 40' tek; 20’ tek - 3’ hoja 1 * tedensko - 60' hoja s palicami; hoja v ne preveč strm hrib Domači igralci spet odlični Na začetku maja je v Medvodah potekalo državno prvenstvo v badmintonu v kategorijah do 11 in 17 let. Domači tekmovalci so osvojili kar 19 odličij. Medvode - Badminton klub (BK) Medvode je tako kot že nekajkrat doslej tudi letos prevzel organizacijo državnega prvenstva. "Organizirali smo jih po dvoranah v Ljubljani, letos pa smo prvenstvo lahko pripravili v novi medvoški športni dvorani, kjer so odlične razmere,” je dejal vodja tekmovanja in predsednik medvoškega kluba Jani Jamnik. Pomerilo se je 83 tekmovalcev, med njimi je bilo kar 36 članov domačega BK. Gledalci so lahko videli kar nekaj napetih dvobojev, kjer so o zmagovalcih odločale malenkosti. Pa vendar se je za najbolj uspešen klub zopet izkazali medvoški klub. ”Z izkupičkom smo lahko zelo zadovoljni. V kategoriji do 11 let imamo kar v štirih disciplinah od petih državne prvake. Tudi tekmovalci v kategoriji do 17 let so se izkazali. Vsi skupaj so osvojili kar 19 izmed 40 odličij, in sicer štiri zlata in štiri srebrna ter 11 bronastih,” je bil zadovoljen Jamnik. V kategoriji do 11 let so tako kar štirje naslovi šli v roke domačih tekmovalcev. Državna prvaka med posamezniki sta postala Ana Marija Šetina in Anže Omejc, ki se lahko pohvalita tudi z naslovom prvakov v dvojicah. Ana Marija Šetina si ga je priigrala z Evo Kuprivec, Anže Omejc pa s Simonom Skokom. ”Po tihem sva upala na takšen rezultat, imela pa sva tudi srečo pri žrebu,” sta bila zadovoljna Anže in Simon. V disciplini mešane dvojice sta bila najbolj uspešna Leja Bevc in Dejan Kotnik (BK Tom Mirna). V kategoriji do 17 let je bil najbolj uspešen Matevž Bajuk (BK Tom Mirna), ki je postal kar trikratni državni prvak. V dvojicah si je naslov priigral z Aljošem TUrkom, v disciplini mešani pari pa je naslov osvojil skupaj s Tjašo Delak (BK Ljubljana). Tbdi slednja se lahko pohvali s kar dvema naslovoma. Z Ano Kovač (BK Olimpija), ki je postala državna prvakinja med posameznicami, sta bili najboljši tudi v dvojicah. Domači tekmovalci v tej kategoriji kljub izredno borbeni igri sicer niso posegli po naslovih, a se med drugim lahko pohvalijo s kar dvema srebrnima odličjema. Naslov državnih podprvakov v dvojicah sta si priigrala Nejc Bitenc in Janž Omerzu. Slednji je osvojil tudi naslov podprvaka med posamezniki. ”Še višje dvigniva pokale,” sta bila zadovoljna državna prvaka v dvojicah Simon Skok in Anže Omejc. Slednji je bil najboljši tudi med posamezniki. Ana Hartman Zdravje Kihanje ob cvetočih travnikih Alergije so danes vedno bolj prisotne. Poznamo alergijo na hrano, na strupe žuželk, na zdravila in cepiva, alergijske bolezni dihal in kožne alergijske bolezni. Medvode - Alergija je neustrezna in pretirana reakcija našega imunskega sistema na številne snovi v okolju. Ker ima danes težave, ki so povezane z alergijo, vedno več ljudi, smo se na to temo v ZD Medvode pogovarjali z Andrejo Muster Štefančič, dr. med., spec. spl. med. Nina izmed naj pogostejših alergijskih bolez-.ii je seneni nahod. "Pravimo mu tudi alergijski rinitis. Povzročajo ga pelodi dreves, trav itd. Zelo močni alergeni so breza, ciprese in trave, med srednje prištevamo lesko, jelšo in jesen, nizka alergena pa sta tisa in brest. V maju je sezona cvetnega prahu breze, lisičjega repa in pasje trave, kar lahko razberemo iz koledarja cvetenja, ki je dostopen tudi na spletu.” Se ljudje na vas pogosto obračajo zaradi senenega nahoda? Andreja Muster Štefančič, dr. med., spec. spl. med. "Se, vendar letos zaradi daljšega obdobja hladnega vremena kasneje kot običajno. Gre pa za bolezen zgornjih dihal, nosu in obnosnih votlin. Pojavi se, ko je v zraku veliko peloda. Značilni simptomi zanj so kihanje, smrkanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, izguba voha, kašelj, včasih tudi srbenje oči. Pacient naj tudi v tem primeru najprej obišče splošnega zdravnika.” Se alergijo da pozdraviti? "Alergije se ne da pozdraviti, lahko pa jo ublažimo, najpogosteje z jemanjem katerega izmed antihistaminikov. Jemati pa ga je treba začeti takoj (npr. ko začne cveteti breza, če smo alergični nanjo) in ne čakati na znake alergije, saj ta zdravila nimajo nobenih stranskih učinkov. Najbolj učinkovito pa je seveda izogibanje tisti snovi, na katero je človek alergičen. To pa vedno ni mogoče, npr. pri alergiji na pršico ali na pelod. Z nekaterimi ukrepi je treba vsaj zmanjšati izpostavljenost. Če gre za pelod, je najbolje, da v naravo ne hodimo zjutraj in opoldne, ko je njegova koncentracija v zraku največja. Najbolj primerni so deževni dnevni. Prav tako ne smemo zunaj sušiti perila.” Najpogostejši alergen je pršica hišnega prahu. Prisotna je vse leto. Kaj storiti? "Pršica je v zavesah, tapisonih, preprogah, zato je pomembno, da imamo tega v stanovanju čim manj ali pa celo popolnoma odstranimo. Žimnice je treba obleči v posebne protialergijske preobleke, plišaste igračke vsake toliko časa zamrzniti. Na splošno je higiena stanovanja zelo pomembna. Alergija na pršico se lahko kaže kot astma, nahod ali atopijski dermatitis. Izpuščaji se pojavijo takoj po vstajanju iz postelje, simptomi pa so izrazitejši jeseni in pozimi ter v vlažnem vremenu.” Ena izmed vrst alergijskih bolezni, aktualna v tem letnem času, je alergija na strupe žuželk. "Vsak človek ob piku insekta dobi določeno reakcijo, ki se kaže v obliki rdečine, otekline, srbečice, ki kasneje izgine. Pri ljudeh, ki so alergični, pa se lahko razvijejo različne alergične reakcije. Pri nekaterih se pojavi samo izpuščaj v okolici pika ali po celem telesu, pri nekaterih pa pride celo do anafilak-tičnega šoka.” Maja Bertoncelj O M Kolesarski center U7IH: sl v Tacnu pod Šmarno goro • TOP MODEL 2006 Dirkalno cestno kolo VVilier Evasion [Shimano Ultegna] • FIRST MINUTE pestra izbira koles VVilier, Merida otroška soba z največjo izbiro otroških in deških koles v Sloveniji znamk hwinn, Diamondback, Scott, Lawasaki, Ideal, Merida, Vivi, rtechia od 10 do 24 coi. FF UM mar 10% GOTOVINSKI POPUST A2U bikes, Kajakaška 40a, Ljubljana Tacen, tel.: 01 513 23 42 ali 041 793 322 (Andrej), e-mail: a2uBsiol.net I Razvedrilo------------------------- Iz domačega loga Veliko odvetnikov - dolga pravda Ob srečanju prijateljev pravi prvi: ”Pri nas so vsi odvetniki odšli v vojsko.” ”No, potem pa vojske zlepa ne bo konec!” odgovori drugi. Opomin Profesor (učencu zadnjega razreda devetletke): ”Kdo pa je bila tista gospodična, ki ste šli sinoči z njo na sprehod?” Učenec: "Moja sestrična.” Profesor: "Zapomnite se, da s takšnimi sestričnami dijaki vašega razreda zvečer še ne hodijo na sprehod.” Zakaj "Zakaj se pa vaši otroci venomer jokajo?” "Tega še mi ne vemo. Saj jih zaradi tega kar naprej tepemo, da se ne bi, pa se še vedno.” Opomin ”Če mi še enkrat rečeš to, kar si mi ravnokar rekla, se ti lahko pripeti, da bom zaradi telesne poškodbe par mesecev zaprt in boš tako ostala sama.” Lovska sreča Žena (možu ob prihodu z lova): "No možek, ali si kaj zadel?” Mož: "Sem, sem!” Žena: "Ali si dal že v kuhinjo ali v hladilnik?” Mož: "To kar sem zadel, ne spada tja, temveč so odpeljali v bolnico.” Zanimiv odgovor Turist si ogleduje eno izmed naših cerkva. Vtem pa iz cerkve pride župnik. Thrist ga vpraša: ”V tole vašo cerkvico pa gotovo ne gredo vsi vaši župljani.” Župnik: "Res je, gospod popotnik! Če gredo vsi noter, ne gredo vsi noter. Če pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter. Pa ne gredo vsi noter, zato gredo vso noter.” Vedno bo prav Mlad novoporočenec pravi svojemu prijatelju: "Glej, zdaj sva pred mojim domom in pri nas je to čas kosila. Dovoli, da te povabim na obed." Prijatelj (se obotavlja): "Veš, ampak tvoja žena...?” Novoporočenec: "Le brez skrbi bodi! Če seji je kosilo posrečilo, potem bo ona vesela, če bo še kdo pri nas na kosilu, če se ji pa ni posrečilo... no, potem bom pa jaz vesel!” Uganke 1. Črkovna podobnica Ggggggvvvlavvve 2. Znakovna podobnica X = X 3. Ali imamo v naši občini Kidričevo cesto? 4. Posetnica Činski Špenko OBIR (Kakšno delo omenjeni mož opravlja v Medvodah?) Kuharski nasveti Solatna juha z rižem Thdi iz solate se da napraviti okusna juha. Deni v ponev 50 gramov surovega masla, v razgreto stresi en krožnik oprane in na rezance zrezane zelene solate, premešaj in pokrito duši pol ure. Med dušenjem priliU, žlico ali večkrat po eno žlico vode, nato dodaj solati 1/8 1 riža in ga duši s solato nekaj (do pet) minut. Nato jo zalij z dvema litroma goveje juhe (lahko tudi argo) in naj vre 3/4 ure. Nato juho precedi in pretlači skozi sito v drugo posodo ter ji dodaj (vmešaj) par žlic kisle smetane, nekoliko soli in popra. Preden pa postaviš juho na mizo, ji primešaj en rumenjak in stresi vanjo nekaj pesti popečenih krušnih kock ali kaj podobnega. Polenovka na laški način Namočeno polenovko skuhaj, jo odcedi ter ji odstrani kožo in kosti. Na 1 kg polenovke olupi 1 kg krompirja, ga operi, zreži na tanke rezine v ponev, ki meri vsaj dva litra, eno plast krompirja, na krompir naloži plast polenovke, zopet krompir, na krompir polenovko. Med plasti pa natresi 5 strokov na drobno narezanega česna in zelenega peteršilja, stolčenega popra in soli po okusu. Na vrhu naj bo krompir. Na vrh vsega pa > nalij 1/4 1 olja in prav toliko tudi vode. ' Ponev pokrij in jo postavi v pečico, da se eno uro duši. Med dušenjem enkrat ali dvakrat premešaj. Ko je jed gotova, posebej skuhaj kislo zelje in oboje postrezi. Pa dober tek! J. J. VRTNARIJA BILBAN ' Sp. Pirniče 42, 1215 Medvode, telefon: 01/36 21 360, faks: 01/ 36 23 416, gsm: 041/506 584, 041/694 890, 031/230 347, e-pošta: vrtnarija.bilban@siol.net V- ZA VAS VZGAJAMO IN PRODAJAMO BALKONSKO CVETJE - ENOLETNICE - SADIKE ZELENJAVE - SADIKE ZA ŽIVE MEJE - OKRASNA DREVESA - GRMOVNICE, LISTAVCE, IGLAVCE - TRAJNICE PO UGODNIH CENAH VAM PONUJAMO UREDITEV IN VZDRŽEVANJE VAŠIH VRTOV, PARKOV IN POSLOVNIH PROSTOROV t S tem kuponom dobite 5 % popusta pri nakupu naših artiklov. ....-S-c.......................................... 4** Član PVD KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE • krmila in krmne komponente za domače živali • organska in mineralna gnojila • drobna semena • sredstva za varstvo rastlin • pomožni materiali v vrtnarstvu in živinoreji • sadilni in okrasni lončki • hrana za male živali in zunanje ptice (ZOO program) • gospodinjski in industrijski plin AKCIJA • NAFTA D-2 • KURILNO OLJE ELKO • SADIKE ZELENJAVE • SADIKE ZAČIMB • BALKONSKO CVETJE • STRUKTURNE RASTLINE • SEMENA OKRASNIH TRAV • ZEMLJE IN SUBSTRATI PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel: 01/3613-300 VODICE, Kamniška 8, tel: 01/8324-011 VIŽMARJE, Tacenska 67, tel: 01/5124-666 meške in ženske Frizerstvo C1 LAZAR Goričane 74, Medvode Tel.: 01/36 12 464 GSM: 040/263 01S Pokličite nas po telefonu: 01/361-24-84 ali pa na GSM: 040/263-015 Ponedeljek: od 13. -19. ure Torek: od 8. -19. ure Sreda: od 8. -19. ure Četrtek: od 8. -19. ure Petek: od 8. -19. ure Sobota: od 7.30 -13. ure d | Vaši lasje so vaše bogastvo, 1 zaupajte jih frizerju! KOZMETIČNI SALON MANIKURA KOZMETIKA LIČENJE OBRAZA 533) PEDIKURA TEA PLAZAR s. p. DONOVA c. 2,1215 MEDVODE TEL: 01/36-15-265, GSM: 041/24-24-19 V KOZMETIČNEM SALONU VAM NUDIMO: ANTICELUUTNATERAPIJA (STROJNA TERAPIJA) - 3.700 SIT (15,40 EUR) OB NAKUPU DESETIH TERAPIJ -10% ANTtCELULITNA MASAŽA (ROČNA 30 MIN.) - 3.700 SIT (15,40 EUR) OB NAKUPU DESETIH TERAPIJ -10% MANIKURA IN PEDIKURA V KOMPLETU ZA 5.500 SIT (20,90 EUR) SELINA FANGO OBLOGA - ANTISTRESNI, RZSTRUPUEVALNI IN H RANILNITRETMA ZA DUŠO IN TELO - 5.000 SIT (20,90 EUR) LIČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI - 4.500 SIT (18,80 EUR) ČE STE V ZADREGI, KAJ PODARITI, SO VAM NA VOLJO DARILNI BONI NUDIMO ŠE: NEGO OBRAZA, DEPILACIJE, PEDIKURO, TUDI ZA DIABETIKE, MANIKURO, PODALJŠEVANJE NOHTOV POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO AVTOCENTER mADEfllH *-Vulkanizerske storitve ■Servisiranje vozil - brezplačno testiranje vašega vozila na testni stezi ■Ročna avtopralnica - zunanje in notranje čiščenje vašega vozila ■Prodaja pnevmatik in ALU platišč (do -40% popusta na pnevmatike) Nahajamo se ob magistralni cesti Medvode - Ljubljana pon. - petek: sobota: Stanežiče 52, 1000 Ljubljana telefon: mobitel: L sy| [Sl NATURA i Kupon za i ! 5% I ^ Zeliščna lekarna 'm trgovina z darili popust NATURA je prijazna prodajalna v prvem nadstropju BC MERCATOR Medvode, ki združuje dva oddelka. Zeliščno lekarno, kjer boste našli zdravila rastlinskega izvora in medicinske pripomočke, in oddelek z darili za vse priložnosti. Če nas boste obiskali, vam bomo prijazno in zavzeto ter s strokovnim nasvetom pomagali najti rešitev za vaše težave. ♦ BioDrain® * tablete na naraven način podpirajo procese razstrupljanja telesa. ♦ Primanol® * kapsule vsebujejo olje borage, ki je bogat naravni vir linolne kisline, ki pripomore k povečanemu izgorevanju hranilnih snovi ter nam pomaga vzdrževati zdravo telesno težo, ugodno pa deluje tudi na različne kožne težave, ki lahko nastanejo zaradi zmanjšanega vnosa linolne kisline v telo (diete) ali izsušitve po sončenju. ♦ Bliža se poletje -* zato vam danes predstavljamo program za hujšanje. Za hitrejše doseganje idealne postave vam ponujamo: ♦ L-Karnitin »je neesencialna aminokislina, ki pripomore k povečanemu izgorevanju maščob ter nam tako pomaga ohranjati zdravo telesno težo. ♦ Chitosan * je dietna vlaknina, pridobljena iz lupin školjk in rakov. V črevesju veže nase zaužite maščobe in preprečuje njihovo nalaganje v telesu, učinkovita pa je tudi pri zniževanju ravni holesterola in trigliceridov v krvi. Če jo zaužijemo z veliko tekočine, v želodcu nabrekne in nam tako zmanjša občutek lakote. Priporočljivo je jemanje kapsul chitosana z vitaminom C, ki poveča njihovo učinkovitost, ter z L-karnitinom, ki poveča izgorevanje maščob. ♦ Krom »je esencialen mineral v sledovih, ki skupaj z insulinom vzdržuje normalno raven sladkorja v krvi in nam tako pomaga preprečevati napade lakote. Na hitrejšo porabo kroma v našem organizmu vpliva predvsem stres, intenzivna fizična aktivnost ter uživanje prevelikih količin sladkorja ali poživil. ♦ Prebavni encimi > pomagajo pri prebavi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Stres, pomanjkanje telesne dejavnosti, uživanje premajhne količine tekočine in vlaknin so vzroki za slabo prebavo, ki lahko povzroči pomanjkanje pomembnih hranilnih snovi v našem organizmu. Dodatno uživanje prebavnih encimov nam pomaga ohranjati splošno dobro počutje. ♦ Inulin -* je naravni oligosaharid, pridobljen iz korenine cikorije, ki nam pomaga vzdrževati ravnovesje črevesnih bakterij, ugodno pa deluje tudi na raven holesterola in sladkorja v krvi ter na povišan krvni tlak. Vabimo vas na brezplačno: • merjenje krvnega sladkorja vsak prvi delovni dan v mesecu, • merjenje krvnega tlaka vsako sredo, • pregled lasišča in las z mikrokamero, • mini nego obraza s kozmetiko BEMA. Pri nas lahko dobite tudi: •zdravila brez recepta in dodatke k prehrani za lajšanje različnih bolezenskih težav, za krepitev imunskega sistema, srca in ožilja, vezivnega tkiva, kože, las in nohtov ... • naravne sokove Dr. Steinberger, sok aloe vera, NONI sok, veliko izbiro zeliščnih čajev, • modno ortopedsko obutev, anatomsko oblikovane vložke za čevlje, izdelke za nego nog in stopal - Scholl, Pedag Berkeman, Cehml, Sanis..., • kompresijske nogavice za krčne žile - hlačne in samostoječe nogavice, dokolenke. Opravimo vam tudi meritve za nogavice, izdelane po meri. • sanitetni materiali za oskrbo ran - gaze, povoje, obliže, sodobne obloge za rane (Mepilez, Mepitel, Cranuflez...), obliže za odpravo brazgotin... Popusti za upokojence vsakega i„ 2. in z. in zadnjega v mesecu. Nakup na več obrokov. Izdaja blaga na naročilnico za medicinsko tehnične pripomočke. Na oddelku z darili imamo bogat izbor daril za vsakogar in vsako priložnost. Obiščite nas in se prepričajte! Odprto od 8. - 20. ure, sobota od 8. -13. ure. Telefon: zdravila - 01/361 51 46, darila - 01/361 51 63 Godešič 100, 4220 Škofja Loka tel.: 04/ 515 38 38 e-mail: kform@siol.net czi - cz» . o . salon keramike velika izbira keramičnih ploščic kopalniško pohištvo kolpo*son 4 gorenje armature HANSA armal laminati, gotovi parketi, topli podi, ... NA ZALOGI TUDI LEPILA, FUGIRANE MASE, PROFILI, ... t sanitarna < keramika CATALANO &OLONUTE HITRA IN KVALITETNA ADAPTACIJA KOPALNIC r/r del. čas: pon.-pct. 8.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00