•nmm mn__nnnL_ Z9S. Hirata. i umi** 1*0*1 m nvn. ino. | ^^^^^^ ^^ ^^aa.*. trnnnnnninnnnnnl ^^^^^^^ ^^^ ^^^_ ^^nnnnnnnn ^^^^^^^^ ^^^^ ^ __ —> |_Mn_ ___ nn^nH ni nnv AV n« nn nni^nj n»* ^«J ^n^nnj n« ^B ■■ ^^J ^^ ■■ —» n» «1 ^n^ ■■ ^1 ■■ ■■ ^B ^U\ km Um ^Ul U^nsV Ul ■■ B ^1^1 B^nsV ■■■■■ ^U^Ua U. B^H U^nBV ^U^Ub Ur Al VA^nBB Um n^nBl n^U^U^nU ^H ■^U^B Al Ul ^b! ■■ ■■ Uf ^Ul Ufl^ - m bL ■ B^H ^H I ■■ li BBBBbI bH l BbH 'li l l -MM l BBBBBBBB I BBBBBbH l BBBBbI BbH l BbH BBBbK ^H BBk. BBBBai BBBBbI ^BBBbI BBBBbI BBBbI Bm^^^_ BBBBBBBBKBBBbI ^BBBBBB. ■ BBBBBI BBBBBBBBKI &■■■■■■■■■ *** I Uf ■■■■■ ^BBBbI II I w wJ hMI ^^ V hM li h^ hUh ■■ A « hMjbHSi ^J bbf • .Slovenj* Narod« veljt v Mnnljaal nt dom dostavljen: cek> leto naprej • • • • K 24*— pol leta B ♦ • • • • 12*— Četrt leta m • • t • § 6*— sa mesec m * • • • ■ 2*— v upravništvu prcjemait: celo leto njprej • , • • K 22*— pol leta „ • • • • • XI*— četrt leta „ . . • • # 550 na mesec m • • • • • 1'90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica U.S(v pritUCju levo.) telefon ftt 14. Inseratl vel|ajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vi«., aa dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 90 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. tTptavnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inseratl Ud, to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se se ozira. „«&ro4mn tls*u-u«" telefon *t US. •Slovenski Narod- Teljs po postil za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m * • • • 13— Četrt leta m » • • • 6'50 na mesec - - . » . 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej . • • K 30*-za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K £5* Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vf ravninivo (spodaj, dvorišče levo), Kn&Covn nllca it 5, telefon it 85. Svetovna vojna. Odbit ruski napad pri Nowo Radotnsku. — Bitka v zapadni Galiciji še traja. — 10.000 Rusov vjetih- — Uspešne operacije naše armade v Karpatih. —Nemški uspehi v Argonskem lesu. — Francoski letalci mečejo bombe na Freiburg. — Na severnem Poljskem so Nemci zavzeli Przasnysz južno od Mlave. — Velika pomorska bitka pri Faklandskih otokih. ZAVRNJEN RLSKI NOČNI NAPAD JLGOZAPADNO OD NOWO RA-DOMSKA. — V BITKI V ZAPADNI GALICIJI JE BILO DOSLEJ VJE-TITI 10.000 RUSOV. — V KARPATIH SMO IZ VOJEVALI ZNATEN DEL SVOJEGA OZČMLJA. Duns*, 10. decembra. (Ker. ur.) Vradno razglašajo dne 10. decembra poldne: Na Poljskem je potekel včeraj-šnfl dan na naši fronti mirno. Odbili siT!0 osamel ruski nočni napad v prostoru mgozapadno od Nowo Ra-domska. V zapadni Galiciji sta oba nasprotnika poslala v boj močne sile. Doslej smo tu vjeli nad 10.000 Rusov. Bitka traja še tudi danes. Naše neracije v Karpatih so že imele ta uspeh, da smo zopet pridobili zniten del svo^e^a ozemlja. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, gm. + . * IMENOVANJE NADVOJVODE FRIDERIKA ZA FELDMARŠALA. Dunai, 10. decembra. (Kor. ur.) Iz vojneea tiskovnega stana poročajo: Po Naiviš'eui naročilu je izročil včerai predstojnik vojaške pisarne Ni. Veličanstva general infanterije baron Boitras Ni. ces. in kr. Visokosti pre.iasnemu gospodu nadvojvodi Frideriku Najv. lastnoročno pismo, s katerim se izvršuje imenovanje ar-madnega komandanta za ieldmar-šala. * Imenovanje nadvojvode Friderika za feldmaršala. Dunaj, 10. decembra. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega urada poročajo: Njegova c. in kr. Visokost feldmaršai nadvojvoda Friderik je Njegovemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu brzojavno poslal to-le zahvalo: Ginjen vsled najmilostlji-vejšega imenovanja za feldmaršala, ne najdem dovolj besed, da bi na dostojen način izrazil Vašemu Veličanstvu svojo zaiivalo. Spominjam se z globoko ginjenostjo in z odkritosrčnim občudovanjem čet, ki so mi podrejene in katerih junaštvu se imam zahvaliti, da se mi je najmilostijiveje podelilo najviše vojaško dostojanstvo. Ti hrabri junaki bodo iz izrednega odlikovanja svojega vrhovnega poveljnika z radostnim ponosom posneli, da so našli njihovi skoro nadčloveški napori, da vzdrŽe napade silnega sovražnika, najmilostlji-vejše priznanje Njihovega najvišjega vojnega zapovednika in bodo iz te osrečujoče zavesti povzeli moč s pomočjo VsegamogoČnega porabiti ogromne sovražne množice. Temu velikemu cilhi nosvečamo vse svoie znanje in žrtvujemo z radostjo vse, kar imamo in kar smo. * • Feldmaršai advejvoda Friderik. Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Friderik je nadalje iz-dal tole armadno povelje: Njegovo c. in kr. apo-noisko Veličanstvo me je blagovolilo z naimriGstliivei^Jin svo-ieroenim pismom z dne 8. decembra imenovati za feldmaršala. Vojaki! Vi ste mi s svojim brez-prnremim junaštvom priborili najvišje vojaško destojsnstvo. Z upravičenim ponosom lahko posnamete iz tega izrednega odlikovanja svoie-ga vrhovnega arkadnega pove!-nika, da so našli vaši s^oro nadčloveški napori, da vzdržite mo-zočre^a sovražnika, naifni'o^iive^e priznanje N»e^ove*ra c. in kr. apostolskega Veličanstva. Vojski! Izvršili ste ončndovania vredne čine, toda sovražnik še ni fvemao-pn. Osrečujoča zavest o za-dovoljnosti vašega naivišje^a voir?e-ga gospodarja bo vam dala nove moči. ?e <*e maj2:o sovražnikove vr-ste. Le še zadnji naskok in sovražnik bo strt. Z bogom za cesar-, kralja in domovino! Feldtnarša! nadvojvodi Fridc *k in cesar Viljem. Dunaj, 10. decembra. (Kr.r. ur.) Njegova c. in kr. Visokost vrhovni : armadni povelfnik nadvojvoda Fri-■ derlk !e o svoiem imenovaniii za | fe^mnrsala po:'al poročilo cesoriu Viljema ter ob enem o tem kr*me-ra^iski obvestil generalnega feldmaršala pl. Hindenburga. * . * Čestitka Duna?a nadvojvodi Friderika. Dinaj, 10. decembra. (Kor. ur.) /^upan dr. Weisskirchner ?e poslal nadvojvodi Frideriku tn-!e brzojavko: Državno glavno in rezidenčno mesto Dunaj poklanja Vaši c. in kr. Visokosti srčne in vdane čestitke k najvišjemu odlikovanju in imenovanju za feldmaršala. Slavne čine je izvršila v slavo in večen spomin domovini c. tn kr, armada pod Vašim visokim vodstvom. Duh junaških vojskovodij nadvojvod Karla in Albrehta bo navdajal maršalsko palico Vaše c. in kr. Visokosti in vodil naše čete, dokler ne izvojujejo končne zmage. Vaši c. in kr. Visokosti globoko vdani dr. VVeisskirchner* RUSI V KARPATIH. .Vojni poročevalec nekega dunajskega lista piše, da je bil sam prisoten pri bojih za Bartfo tam kjer se je nahajal centrum ruskih pozicij ob meji. Rusi so se bili zakopali v trojni crti na vrhovih, s stranskim napa- dom pa so jih naši prepodili. Neka artilerijska divizija, ki je bila precej daleč spredaj, je podpirala naš infante-rijski naskok z intenzivnim ognjem. Ćete na tei fronti so delovale čudovito. Mnogo rezerv niti še v boj ni poseglo. Poročevalec trdi, da le videl, da so Rusi uporabljali kroglje dum-dum. Budimpeštansko poročilo z me-rodajnega mesta pravi, da se je napad Rusov na komitat Bereg že v torek končal z velikimi izgubami za napadalce. Vjetih je bilo 180 Rusov, med njimi en polkovnik in več častnikov. Zelo veliko je tudi število mrtvih in ranjenih. • » . Po drugih budimpeštanskih poročilih, se je tudi ponovni vpad Rusov v komitat Zemplin ponesrečil. Naše čete so zadržale Ruse na pohodu proti jugu in so Jih vrgle nazaj. Zasledovani od naših čet so se Rusi umaknili in so že dospeli tik do gali-ške meje. Tudi v komitatu Saros se je rusko prodiranje ustavilo. Ob meji komitata Bereg so se pojavile v torek manjše sovražne čete, katerim so se naše čete s polnim uspehom postavile v bran. Rusi so se po nekaterh manjših bojih zcpei umaknili. Uradno se ie poročalo, da so Rusi vdrli v komitat Marmaros. Bili so 7?. vrnjen i pri TornvjL * IZ GALICIJE. ' \ Dvski državni poslanec Rei-zes je kot voditelj odoostensiva Ga-ličanov vprašal kralievsVo naš-h dobrih borilcev. VOJNA PROTI SRBIJI. Izgube Srbov. Iz Frarkobroda poročajo, preko Amsterdama, da ceni baje Pašič do-sedanie izgube Srbov glasom poročila londonskega »Dailv Chronicla« na 100.000 mož. Ogrsko gledališče v Belgradu. Budimpeštanskim liskom moramo prepustiti odgovornost za to-le vest: Ravnatelj mestnega gledališča v Rabi je zaprosil deželnega gledališkega nadzornika za dovoljenje ustanoviti v Belgradu ogrsko gledališče. Enako prošnjo je poslal posestnik nekega kinematografa poveljniku. Odgovor bosta dobila oba podjetnika pozneje. * Princ Juri srbski Svoj čas smo poročali, da je bil princ Juri srbski ranjen. Sedaj se govori, da je bil ranjen na Kalimeg-danu, ko je z daljnogledom motril ogrsko obrežje. V bližini se je razpo-Čila granata ter ga je del granate ranil na vratu. Princa, ki se je onesve-šflen zgrudil, so odnesli njegovi vojaki ter ga prinesli najprej v Topolo, potem v Nil' - • Razdejani not* čez Vardar. 2e večkrat v zadnjih letih se je govorilo o veUkcm urotu preko re- ke Vardarja v bližini Strumnice. Zlasti četaši so delali preglavice. Dvakrat med balkanskimi vojnami in tretjič te dni so razstrelili most. Ker stoji most blizu bolgarske meje — postaja Strumnica je na srbskih tleh, mesto je bolgarsko, — je dala srbska vlada most strogo zastražiti. Več atentatov četašev je bilo tudi preprečenih. O zadnjem posrečenem atentatu poročajo potniki te-le podrobnosti: Neki četi 400 mož se je bilo posrečilo vdreti na srbska tla in se približati mestu. Straža pri mostu je obstojala iz 200 mož ter je četaše sprejela s silnim ognjem, četaši pa, ki so imeli tudi 2 strojni puški, so pognali Srbe nazaj. Nato so razstrelili most ter se zopet umaknili na bolgarska tla. Srbi so imeli 16 mrtvih in 15 ranjenih. Mnogo srbskih vojakov se je poskusilo rešiti s tem, da so poskakali v reko. Tudi železniška proga je bila na razdaljo enega kilometra razdejana. Zatrjuje se, da so četaši nameravali razdejati z mostom tudi neki vlak s 36 vozovi municije, ki je bil namenjen iz Strumnice v Srbijo. V trenutku atentata pa se je bil vlak že peljal mimo. POMORSKA BITKA V ATLANTSKEM OCEANU. Berolin, 10. decembra. (Kor. ur.) Wolffov biro javlja uradno dne 10. decembra: Glasom uradnega Reuterjevega poročila iz Londona je angleška es-kadra pod poveljstvom podadmirala Sturdesa dne 8. decembra ob pol S. zjutraj zapazila brodovje naših kri-žark pri Falklandsklh otokih in ga napadla. Po istem poročilu so se v boju potopile Njegovega Veličanstva ladje »Seharnhorst«, »Gneisenau« in »Leipzig«. Dva parnika za premog sta prišla v sovražnikove roke. N. V. ladjama »Dresden« in »Niirnberg« se je posrečilo uteči. Baje jih zasle-duiejo. Naše izgube so, kakor se zdi, težke. Precejšnje število preživečih s potopljenih ladij so rešili. O bojni sili sovražnikovi, čegar izgube so baje neznatne, ne javlja angleško poročilo ničesar. Načelnik admiralskega štaba: P o h I. * PODROBNOSTI O POMORSKI BITKI PRI FALKLANDSKIH OTOKIH. Berolin, 10. decembra. (Kor. ur.) Poročilo VVolffovega urada: Naše brodovje križark »Seharnhorst«, »Gneisenau«, »Leipzig«, »Dresden« In »Niimberg« je bilo svoj čas po bitki pri Coronelu priplulo v pristanišče Santiago de Chile, zapustilo pa je to pristanišče še pred potekom 24 ur v nedoločeni smeri. Morda je odplulo proti jugu, da poišče angleški križar-ki »Canopus« in »Glasgow». Med tem je bilo, kakor izhaja iz poročil angleških listov, zelo močno angleško brodovje, — pravijo da 38 ladij, — odposlano, da poiščejo naše brodovje in je uničijo. Kakor izhaja iz uradnih poročil je ustavilo angleško brodovje pod poveljništvom vlcead-mirala Sturdeeja, naše ladje v- bližini Falklanskih otokov, na vzhodni obali Južne Amerike, severno od rta Horn. Omenitev, da so padle ladje s premogom sovražniku v roke, daje domnevati, da so bile naše ladje pod zaščito otokov prevzele premog ali ga ravno prevzemale. Po predležečih angleških poročnih ie baje zastavna ladja podadmirala grofa Spee »Seharnhorst« začela streljati. O bo* iu, ki je nato sledil, še ni nič znanega, lahko pa se z vso gotovostjo računa s tam, da so se »Seharnhorst«, »Gneisenau« in »Leipzig« potopile, dočim sta »Dresden« ia »Niirnberg« ušli. O angleških izgubah nI nič oa-■?** in ie fcmij irttaaa^ s tep, da Stran 2. •iLOVENSKI NAKUtr, One II. decembra iai*. 293 štev. bodo Afldofl natančno poročali o poteku boja la lettivl easleiken nrodovja. Ne sneno po pozabHL da le bilo naše brodovja ie okrog Mrl meseca na odprtem morju m da se le združilo k težkemu udarca na sovraim ladje, ne da bi moglo vporabilevatl kablja m drugih sredstev a sporazum! jenje. Naš 2 ladje niso Imele m razpolago nobenega pristaniška, ki bi jih ščitilo In ki bi jim omogočevalo, da izvrše potrebna popravila« ladje niso imele na razpolago nobenega doka za očiščenje ladijskih tal. Vkijub temu se Je posrečilo našemu brodovju, da Je skozi več mesecev sprejemalo na krov potrebno zalogo premoga in provflanta, ne da bi jih mogel žareti sovražnik. O usodi posadk ni nobenih poročil. Naše izgube so, kakor se zdL težke. Križarki »Scharnhorst« in »Gnelsenau« ste imeli posadki po 700 mož, krlžarka »Leipzig« pa 330 mož: križarki »Nti-renberg« in »Dresden« ste Imeli posadke po 400 mož. »Scbarnhorst«, »Gneisenau«, »Leipzig«. »ScharnhorsU- je bila nemška oklopna križarka. zgrajena L 1906. Dolga je bila 144 m, široka 21 6 m ter je segala 7*5 m v vodo. Prostora je imela za 11.600 ton in njeni stroji so imeli 27.500 konjskih sil. Vozila je s hitrostjo 23 morskih milj na uro. Oborožena je bila z 8 topovi kalibra 21 cm. 6 topovi kalibra 15 cm, 18 topovi kalibra 8*8 cm, ter je imela 4 podvodne cevi za lansiranje torpedov. Moštva je imela 764 mož. »Gneisenau ~ je bila v vseh dimenzijah, v oboroženju, hitrosti in po številu posadke popolnoma enaka oklopni križarki »Scharnhorst«. ->Leipzig- je bila majhna križarka, zgrajena leta 1905, dolga 111 m, široka 13*2 m z globino 5 m. Prostora je imela za 3250 ton in stroje z 11.189 konjskimi silami. Oborožena je bila z 10 topovi kalibra 10-5 in 2 podmorskima cevema za torpede; njena hitrost je znašala 23 morskih mili na uro; posadke je imela 297 mož. »Dresden« in »Niirnberg<. ki sta ušli zasledovalcem, sta tudi mali križarki, nekoliko večji, kakor »Leipzig«. • * * NEMŠKA ARMADA JE ZAVZELA NA DESNEM BREGU VISLE PRZA-SNYSZ. — OD3TT1 RUSKI NAPADI NA JUŽNEM POLJSKEM. Berolm, 10. decembra. (Kor. u.) Wolffov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 10. decembra dopoldne. Vzhodno od Mazurskih jezer se vrši samo artilerijska borba. Na severnem Poljskem na desnem bregu Visle je ena izmed naših tamkaj prodirajočih koion v naskoku zavzela Przasnysz. Vjeli smo 600 mož in vplenili neka« strojnih pušk. Na levem bregu Visle nadaljujemo napad. V južni Poljski smo odbil! ruske napade. Vrhovno armadno vodstvo. « » * BOJI NA RUSKEM POLJSKEM. Z Ruskega Poljskega oficiialna poročila ne poročajo ničesar o na-daljnih velikih bojih. Pač pa pravijo poročila, da operacije uspešno napredujejo. Poskus, presenetiti naše čete ob kolenu Varte, jugozahodno od Novo Radomska, se je ponesrečil. Iz Berolina poročajo po »Tage-blattu«, da se bitka na južnem delu Ruskega Poljskega ugodno razvija. Prvotna ruska fronta, ki je bila v loku zaokrožena okrog Krakova, je sedaj na krilih zapognjena nazaj. Norveški listi pišejo: Načrt na Ruskem Poljskem meri očividno na železnico iz Čenstohove na Varšavo. Lodz sam je brez strategičnega pomena, železnica pa je zelo velike važnosti. Na treh potih se bližajo čete tej železnici, preko Thorna proti Loviču, iz Kališa preko Lodza in cd šlezijske meje proti Pjotrkovu. Lodz leži samo 15 angleških milj od te važne proge. »Times« se čudijo, kako je bilo mogoče postaviti Rusom nasproti toliko armadnih zborov, ter pravijo, da se je moglo to zgoditi samo, če so Nemci vrgli del svojih čet z zahoda na vzhod. V nadaljnji konsekvenci piše list, da je sedaj prišel Čas, da prične Francoska z ofenzivo. Pri nadmoči francoske lahke in težke artiljerije nad nemško, Je to po mnenju lista mogoče storiti brez večjih žrtev na vojakih. Posebni poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča iz avstrijskega tiskovnega stana z dne 8. t. m.: Veliki odločilni boji na Ruskem Poljskem in v Zahodnji Galiciji so dosedanje bojno tovarištvo nemških in avstro-ogrskih čet ojačili za najožje skupno delovanje. Pri zavzetju Lod- , za •• }• borite c. te kr. fcoajnnlfta «•» rTl - flU inuif V bojili ob VartJ )• teMte «m mmmškm anjtii pozte«»jM* tvma avstro-ogrtkfate Mrmmšmmm In te operirate rfnpno z aftM. V Zabodafl OaMcI^kteria te sedal pridala aspeft-aa ofenziva, podpira m nentfkt oddelek čet c. te kr. vojsko. Zavzetje Lodza in zavarovanje mej nemškega cesarstva Je torej, kakor priznava specijalni poročevalec berolinskega lista sam, aasluga avstro-ogrskih čet, ki poleg tega branijo Še svoje meje. Iz tega pa Je razvidna tudi velikanska sila naše vojske, ki stoji Rusom nasproti. Kodanjski listi poročajo iz Pe-irograda, da je najbrže črta Varšava-Ivangorod prihodnja obrambna črta Rusov. Potek bitke pri Lodzu. Po zmagoviti bitki pri Zamošču so nekateri listi prinesli skico, ki je interesantna zaradi čudnih pozicij obeh sovražnikov. Ne manj interesantno sliko nudi potek bitke pri Lodzu, kjer so se borili Rusi s hrbtom proti nemški meji, med tem ko so Nemci prodirali v smeri od Visle. Počim uradno poročilo z dne 6. decembra še z nobeno besedo ne omenja kako so stale nemške in ruske čete in tudi poročilo 7. decembra ne podaja podatkov o situaciji pri zavzetju Lodza, je čudno pozicijo posneti že iz poročila 8. decembra, Ki se glasi: Na severnem Poljskem smo po hudi borbi za Lodz dosegli s tem, da smo zavrnili severno, zahodno in jugozahodno od mesta stoječe močne sovražne čete, presegljiv uspeh. Lodz je v naših rokah.« Nemci torej niso naskočili s severa, marveč z vzhoda in jugovzhoda. — -L. N, N.« razlagajo to s tem, da je bila pomožna ruska vojska izpred Loviča poražena in da je stala tu nemška obrambna črta, ki je zadržala nova ojačenja. Hindenburg je torej tu izvršil stranski napad, dasiravno so se Rusi trudili to preprečiti. To se mu je tudi posrečilo in ruski centrum pri Lodzu je moral v popolnoma izpre-menieni fronti sprejeti bitko. 2e to je pomenilo za Ruse težaven položaj. — Avtor vpraša nato: »Kam so se Rusi umaknili?« Ker so naše čete zasedTe Lodz in so Rusi stali severno, zahodno in južnozahodno cd Lcdza. ie težko misliti, da se jim je nesrečno pravočasno se prebiti preko Lodza proti vzhodu. Verjetno je pa, da so se umaknili proti jugu in :u?ovzhodu. Ce ?e pa to res, — ofici-ialno se o tem ne govori, bi bil njih položaj skoraj obupen. Železnice za umikanje čet in vojnega materijala nimajo, južno od Pjotrkova stoje nemške in avstro - ogrske čete. Nikakor pa ni gotovo, da je Rusom po-vratek odrezan. Eno pa je gotovo, da Rusi svoje prvotne fronte južno od Lodza in ob Varti ne bodo držali in da se bedo umaknili na črto Visle in nadalje, da so dogodki pri Lodzu od!oč;lni za nadaljnji potek cele vojne. Ravno avstro - orrske Čete pa co bTe. ki so rm^očile vse te ope-racie. Tudi nemško uradno poročilo to naglasa. ■ ODBIT FRANCOSKI NAr\D V ARGONSKEM LESU. — FP \NCO- SKI LETALCI MEČEJO DOMBE NA FREIBURG. BeroHn, in decembra, (Kot. u.) VVeiffov brro javlja: Veliki glavni star. d~e 10. decembra doro!d*-e. V okolici SonaHa so se včeraj Francozi ome^vali na *rdit artiljerijski ese^i. Ob vzhodnem obronku Argon na Vannuofs - BoureniPes nonovlfeni francoski napad ni uspel. Zamrl le v ogniu m*<* artiHerlje. Nasprotnik Je imel očividno veMke izgube. Trife sovražni letalci so včerai vrgli 10 bomb na »odprto, ne v operacijskem ozemlju ležeče« mesto Frefburs na Badenskem. Škode niso povzročile nobene. Stvar tu omoniamo samo, da konstatiramo dejstvo, da so naši nasprotniki zopet to pot, kakor že često izza izbniha vojne, metal] bombe na odorto, ne v operacijskem ozemlju ležeče mesto. Vrhovno armadno vodstvo. * BOJI V BELGIJI IN NA FRANCOSKEM. O bojih v Belgiji in na Francoskem danes ni drugih poročil, kakor uradnih poročil nemškega vrhovnega armadnega vodstva o bojih pri Son-ainu in v Argonih. Iz Kodanja poročajo, da je neki nemški letalec metal na kolodvor v Commercvjn bombe. Ko se ie dvignilo več francoskih letalcev, da ga zasledujejo, je izginil. Francoski listi trde, da se poslužujejo nemški letalci neke nove iznajdbe. S seboj imajo pripravo, ki razvija silen dim, za ka- ! terim se letalec lahko nekaj čas« » skriva, * Nnriki liti prinašajo fe ž—ove tok poročilo: Neprestani francoski poskusi zavzeti nemške zakope na levea bregu Ys*re, ao Mi bnmapei-ni- Jnino od Ypresa m pa pridobili nemški sinki na prostoru. Naskoki Francozov proti St Boisu in v Argonih tsr poskusi zopet zavzeti Orane, so ostali breznfpeini. »Berlfner Tagebiatt« poroča: Na Severnem Francoskem se razvita velika bitka med krni Veurns in Vpresom. • • Odstop Moltkeia. VVolffov urad poroča iz Berolina: Oeneraloberst pL Moltke je dokončal svoje zdravljenje v Hombur-gu in dospel semkaj. Zdravje se mu je na srečo bistveno zbolfSalo, ie pa še vedno tako, da za «edaj *e ne more na bojišče. Kadar mu bo dovolilo zdravstveno stanje, ga bodo porabili drugod. Posle šefa generalnega štaba so definitivno poverili vojnemu ministru generallajtnantu pl. Falkenhavnu, ki je že ves čas bolezni zastopal pl. Moitkeja. Falkenhavn ostane še naprej vojni minister. • * Stanje cesarja Viljema. Berolin, 10. decembra. (Kor. urad.) Zdravstveno stanje cesarja Viljema se je znatno zboljšalo. Katar ponehuje, temperatura tudi paua. 4 • ■ m Podpora nemfkim in avstrijskim državljanom v Angliji. London, 10. decembra. (Kor. ur.) Vlada naznanja, da lahko dobe sedaj pripadniki sovražnih držav pc.dpo e od Board of Guardiano, ker sta v to svrho dali s posredovaniem ameriškega veleposlaništva na razpo ago potrebna denarna sredstva Nemčija m Avstro-Ogrska. • * • Kanadsko vseučilišče In nemški profesorji. London, 10. decembra. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Toronta: Na vseučilišču so nastali hudi spori zaradi tega. ker drže oblasti v zaporu 3 nemške profesorje. Profesorji niso rezervisti, so živeli mnogo let v inozemstvu in so pripravljeni sprejeti kanadsko državljanstvo. Čim stopi januarja meseca L 1915. v veljavo zakon o naturaliziranju. Vseučiliški rektor grozi s svojim odstopom, ako ne izpuste imenovanih profesorjev na svobodo. Štirje profesorji so glasovali za odpustitev nemških profesorjev iz službe, 10 pa za suspenzijo s polnimi pre;emki. Eden izmed treh profesorjev je odstopil radi izida glasovanja. Mnogo državnih uslužbencev se nahaja v istem položaju, kakor omenjeni profesorji. Ministrski predsednik priporoča zmernost nasproti tujcem, dokler le-ti ne kažejo odkritih simpatij do Nemčije. Preselitev francoske vlade v Pariz. List »Liberte*« poroča \7 Ženeve, da se 1 odo. rko se ne zgndi kaj nosebneera, vsi ministri z njih osebjem vrnili v Pariz. Samo vojni minister ostane še nekako ose n dni v Bordeauxu, kjer je vojnega ministra služba v polnem teku in preselitev del ne sme zadrževati. Čudna zahteva. Frankfurter Zeitung« priobčuje neko pismo, ki pravi, da je baje angleški poslanik v Bernu Orant Duff zahteval od zveznega sveta, da prepusti Švica brezž čno postajo na St. Gotthardn za čas vojne aliiranim v vojne svrhe. Zvezni predsednik je nato besen odgovoril, da prekine vsled te žalitve z^ez z Grantom Pufffom. Obenem je zaprosil angleško vlado, da naj odpokliče Dufia. • * * Pomoč Japonske. »Cri de Pariš« ve baje iz absolutno gotovega vira, da je japonska vlada že septembra predlagala francoski vladi, da pošlje 10 armadnih zborov na Francosko. Kot odškodnino je zahtevala Japonska odstop Indokine. Francoska je takrat ta predlog odklonila. Japonski odposlanec pa je ba:e izjavil, da bo v najdelj 40 letih padla Iitdokina kot zrelo jabolko Japonski v naročje. Francoski vpliv v tej deželi je itak že zelo majhen zato je boljše, če Francoska prostovoljno odstopi deželo, za kar bodo Japonci pridobili Francozom levi breg Rena. a TURSKA VOJNA. BOJI ZA BATUM. Iz Carigrada poročajo: Uradno razglašeno zasedenje Kede s strani Turkov je nov korak do obkolitve Datuma na kopnem. Turške čete so zasedle vse vrhove in prelaze okrog Batuma ter odrezale vse vvtzt med rorniim in ^w^rfnii|^ dekni fliMir^ Adžare. Ruski poskusi izkrcati čete južno od Batuma so se ponesrečili, ravno tako se je ponesrečil poskus prinesti pomoč tetam obkoljenim na vrhovih doline Adžare. • a • Mtae v Črnem morju. Petrograd, 10. decembra. (K. u.) Petrogradska brzojavna agencija javlja: Vlada obvešča nevtralno plo- ; vitbo, da so jo vojaški oziri prisilili, ■ da Je dala pred ruskimi in turškimi pristanišči v Črnem morju položiti mine. Vlada se zaveda, da groze nevtralni plovitbi v črnem morju pod temi okolnostmi velike nevarnosti. Vsekakor pa odklanja ruska vlada vsako odgovornost za nesreče, kj bi lahko nastale v slučaju, da bi nevtralne ladje pristajale v rusHb in turških pristaniščiii, kjer so položene mine. BOJ OB SUEŠKEM PREKOPU. Glasom italijanskega poročila so Angleži popolnoma razdejali vas El Kantara na azijski strani Sueškega prekopa. Pri El Kantari so Turki sredi novembra dosegli kanal in glasom raznih poročil kanal tudi že prekoračili. Kako je spraviti ta poročila v sklad, je treba še počakati. VSTAJA V SUDANU IN POLOŽAJ I V EGIPTU. V Sudanu se vstasko gibanje vedno bolj širi. Anglija je poslala tja 5000 mož, kar pa se je izkazalo premalo ter zahtevajo še 14.000 mož. Baje tudi indijskih čet ne morejo vporabljati in so se Indijci celo uprli. Ker pa so se Indijci tudi upirali iti na Flandrsko, so 30 kolovodij obesili. Iz Carigrada poročajo nadalje tudi, da so se zahodno od Belega Nila stanujoči mohamedanci z 20.000 bojevniki pridružili šejku Abu Bekirju ter že napadli več angleških skladišč orožja. Iz Egipta poročajo carigradske vesti, da so Angleži zopet obesili 10 ulem in več drugih aretirali. Neki arabski list poroča, da spravljajo Angleži dragocene starine iz egiptovskih muzejev na Malto, kar da je znamenje, da računajo Angleži s tem, da bodo morali Egipt zapustiti. »Corriere della sera« poroča iz Kaira: Izklicanje princa Husein Ke-mala za egiptovskega sultana je sklenjena stvar. S tem se odpravi odvisnost Egipta od Turčije in kediv Abas Hiiml ie kot podkralj odstavljen. Egipt bo neodvisno kraljestvo z omejitvijo, da bo stal pod protektora-tom Anglije. Vse zunanje zadeve bodo vodili Angleži in tudi mesto egiptovskega zunanjega ministra bo odpravljeno. Nova zastava bo polmesec s tremi zvezdami na zelenem polju, obrobljenem z dvema žoltima roboma. V tem slučaju pa pride na površje tudi vprašanje obstoja aH odprave kapitulacij. Iz Kaira poroča »Corriere della sera«: Dne 3. decembra je dospelo v Aleksandrijo 16 transportnih parni-kov s četami iz Avstralije. Zatrjuje se, da je šlo 4. decembra kakih sto transportnih ladij s četami iz Avstralije in Indije skozi Sueški prekop. Angleži imajo na razpolago v Egiptu kakih 100.000 mož. Pri Kairu stoji 15.000 do 20.000 mož angleških teritorijalnih čet. EGIPT. »Berliner Tagebiatt« poroča iz Rima: Poslanec Bevione nadaljuje svoja pisma iz Egipta ter pravi, da Anglija tako pometa z neljubimi tujci, da celo bolne dvigajo iz postelj in odpošiljajo. Glede domačinov vedo Angleži prav dobro, da bi Arabci kljub hlinjeni lojalnosti takoj prestopili, če bi se pokazali Arabci, Pri prvem porazu pri kanalu je po prestižu Anglije. V tem trenutku bi v Kairu Arabci in Berberi napadli angleške teritorijalne čete. Ob kanalu ne stoji noben Arabec, marveč samo Sudanci, Kopti, Avstralci, Indijci in Angleži. Navzočnost kediva pri turški vojski je nevarna šahovska poteza proti Angliji, ker je kediv zelo popularen. Abeslncf. Z ozirom na grozečo nevarnost v Sudanu je skušala pregovoriti angleška vlada Abesiniio, da nastopi proti mohamedancem. Abesinci naj bi bili dobili kot plačilo za to pokrajine Abu Karod proti Modremu Nilu in razen tega le obljubila Anglija nedotakljivost Abesinije s strani Italijanov iz Ervtreje. Baje pa ie abesinski cesar odgovoril, da Abesinija nima vojske, ki bi bila dosti močna, da bi operirala v tako prostrani deželi1, kakor le Sudan. Razen tega bi bila v slučaju zmage mohamedancev ogrožena integriteta Abesinije in angleške obljube bi ne imele nobene vrednosti. | Perzija. Kakor Izve neki carigradski list, le Anglija v Teheranu zagrozila, da bo zasedla perzijsko obal, ce bi perzijska vlada dovolila napad perzijskih čet na rusko ozemlje. Perzijska vlada Je baje na to odgovorila, da Ji bo z ozirom na splošni ljudski glas silno težavno se vzdržati. Perzijski narod ne bo trpel nobenega kabineta, ki se bo držal pogodb iz leta 1907. Zato tudi ne more nastopiti proti plemenom« VSTAJA V MAROKU. Turški listi poročajo: Maročani so 2. decembra zavzeli Cassablanco. Francozi so imeli pri tem napadu 700 mrtvih in ranjenih ter so morali zapustiti 2 bateriji in mnogo strojnih pušk. Tudi iz Tundže so se morali Francozi umakniti. Sedaj se vrše boji pri Marakešu. »Neue Fr. Presse« poroča iz Maroka: Sveto vojno v Maroku vodi brat Ali paše emir Abdul Mailk, ki je skoz in skoz vojak in ki je vedno mislil na to, kako bi mogel osvoboditi deželo izpod francoskega jarma. Trenutek za nastop je bil dan, ko so Francozi odposlali del svojih čet proti Nemčiji. Ali paša je dobil te dni dve pismi svojega brata, v katerih pripoveduje ta, kako je s 15.000 možmi naskočil Tazo in mesto zasedel. Proglasitev svete vojne mu je bila dobrodošla, ker je dobil na ta način ojačenja, s katerimi je mogel napasti Cassablanco. Carigrad, 10. decembra. (K. u.) Vodja marokanske vstaje Abdel Ma-lik je poslal svojemu bratu Emir Ha-lid pasi, ki je včeraj dospel semkaj, pismo, v katerem izraža svoje veselje, da se je proglasila sveta vojna, ki pomenja novo zoro za ves izlamski svet. Nadalje pravi v pismu: Francozi so v Maroku brez moči, ker imajo tamkaj samo slabe čete. Fran-cozje, ki so že docela demoralizirani, so v zadnjih bojih izgubili 700 mož mrtvih m ranjenih. IZ BALKANSKO! DRŽAV. Iz Carigrada vedo poročati, da je ruski poslanik v Sofiji Savinski energično protestiral proti nastopanju bogarskih četašev v Srbiji ter zahteval, da Bolgarska to prepreči. Ministrski predsednik Radoslavov je ta protest odklonil ter rekel, da je če* taško gibanje notranja zadeva Srbije. »Frankfurter Zeitung^ poroča iz Sofije, da je Srbija sporočila Bolgarski, da ne more priznati nakupa avstrijskih ladij s strani Bolgarske in da bo vožnjo teh ladij po Donavi eventualno preprečila z orožjem. Turški listi prinašajo popolnoma nepotrjene vesti, da vladajo med grškim ministrskim predsednikom Ve-nizelosom in grškimi častniki nesoglasja, ker baje nagiba Venizelos k tripelententi, častniki pa se nagibajo dvozvezi. Baje je počila v Veni-zelovi hiši bomba, ki je ranila 7 angleških častnikov, s katerimi se je Venizelos ravno posvetoval. V carigradskih političnih krogih pripovedujejo, da skuša Romunska, da se izogne pritisku Rusije, doseči z Bolgarsko direkten sporazum. Po konferenci z romunskim poslanikom je Radoslavov sklical ministrski svet. Iz Sofije poročajo: Nasproti drugačnim vestem je moč trditi, da se zadnje dni niso vršila nikakršna pogajanja z Romunsko. Razmerje med Bolgarsko in Romunsko stoji še vedno pod vtiskom sredi oktobra od Grške Romunski dane izjave, da obe državi ne bosta mirno gledali, če bi Bolgarska vkorakala v Makedonijo. Stališče Romumie se tudi s tem ne izpremeni, da se je izjavila Bolgarska pripravljeno, da ne zahteva vrnitve Dobrudže. Tudi napram ruskim poročilom, da je Romunska že pridobljena za Rusijo, je izjavila neka vplivna oseba, da ni pričakovati, da bi se balkanski narodi že v kratkem udeležili vojne. Romunska zaprla Bolgarski dovoz. Sofija, 7, decembra. (Kor. ur.) Bolgarsko časopisje se živahno zavaruje proti samovoljnemu postopanju romunskih oblasti, ki proti vsaki pravici preprečujejo prevoz za Bolgarsko določenega blaga skozi Romunsko. Ker celo bojujoče se države respektirajo trgovanje med nevtralnimi državami, si bolgarska javnost ne more razlagata postopanja Ro- i 293. *te* »HLOVENSKI NAROD*, *nw U. 1l>lHri 1914. Stran 8. munske, Id kaže bizarno umevanje mednarodnih obveznosti. Rusi!* in mm&tm države. Preko Sofije poročajo iz Petro- grada: »Novoje Vremja«. zmerja Italijo, Romunsko. Bolgarsko in Grško ter imenuje njih nevtralnost parasi-tično. List piše: Vsi zahtevajo kompenzacije za nevtralnost. Dosti je škiljenja na dve strani. Ce se borimo mi na življenje in smrt, ne plačamo ničesar za nevtralnost niti ne bomo na uslugo tujim narodnostnim idealom. Rusija proti božičnemu premirju. Rim, 9. decembra. (Kor. urad.) »Giornale d* Italia« piše: Kar se tiče uradno nepotrjene vesti, da se je Vatikan zavzel za božično premirje, se zdi. da se je Vatikan omejil samo na sondiranje. Z druge strani se poroča, da je ruska vlada, ki je bila o tem napol oficijalno obveščena, na podlagi odloka Svetega sinoda odklonila *ako premirje. Načrt ruskega proračuna za 1, 1915. Ruski proračun za prihodnje leto izkazuie rednih dohodkov 3.080,108.314 rub. (proti 3.572.169.473 lanskega leta), izrednih dohodkov 154.200.100 rubljev (proti 41,309.925). Skupni dohodki so proračunjeni na 3.234.308.414 (proti 3.613,569.395). Redne izdatke cenijo na 3.078,814.461 rabljev (proti 3.309.523.517\ izredne izdatke pa na 155.493.953 rubljev i?-ni 304.045.881). Skupni izdatki bi znašali toref 3.234,308.414 rubljev (proti 3.613.569.398». Redni dohodki M torej presegali redne izdatke za l .293.853 rubljev (proti 262.645.956 rabljev to leto.) Avtomobili za Rusiio. Iz Frankobroda poročajo, da ie \nglija poslala Rusiji preko Belega morja vojaške avtomobile, ki pa s d sedaj zamrzli in jih ne morejo izkrcati. Japonski proračun. London, 10. decembra. (K*>r. u.) Reuterjev urad javlja iz Tokija: Ja- ronski državni proračun izkazuje iz- :atke v znesku 55 milijonov funtov ^terlingov. Dohodki so padli za 8 mi- //Htov lOO.OOfi funtov šterlingov. > Aed tega ie vlada primorana, da -r.eji izdatke za notranje potrebe. m m Burska vstaja. Pretorija, 10. decembra. (Kor. um d.) Reuteriev urad poroča: Botha dal objavo, v kateri pravi: Vsta-Ta je toliko kakor končana. Najodiič-voditelii so ali mrtvi ali pa vjetl Preostale so samo le male razškrop-Ijene čete. Krivce bo zadela pravična kazen, izogibali pa se bomo maščevalne politike. Naša prva naloga je. da nastopimo proti Maritzu in Kampu, ki sta pobegnila na nemško ozemlje in ki od tamkaj grozita z vpadom. Ameriška nevtralnost. ^Lokalanzeiger« pravi, da je rredsednik Wilson v svoji zadnji izdavi naglašal posebni značaj ameriške nevtralnosti, ki mora varovati svojo moč in svoj prestiž za veliki rrenotek, ko se bo v Evropi pojavila želja in potreba po miru. • • ■ Bodeče žice. Iz Newyorka poročajo: Zadnje mesece so prodali tu velikanske množine bodečih žic. Toliko je naročil, da ne delajo samo vse obstoječe tovarne dan in noč, marveč da se je ustanovilo celo več novih tovaren, da izdelujejo take žice. • * Cenzura. London, 9. decembra. (Kor. ur.) »Morningpost« poroča iz Washing-tona: »New York Times« pišejo: Nič ni toliko škodovalo angleški stvari, kakor bedastoča cenzure, nič ni omajalo ameriškega zaupanja v hrabrost, samozatajevanje in poštenost Angležev bolj, kakor dejstvo, zarije cenzor glavo v pesek In misli, da bo ves drugi svet tudi zatis-nil oči. Amerikanci so zlasti zaradi tega ozlovoljeni. da cenzor ne prepoveduje samo objavljanja in razširjanja poročil, marveč da se iz Amerike v London poslana poročila s črtanji tako potvorijo, da je smisel izpre-menjena. Dnevne vesti. — Smrt vrlega našega somis-ueolka, V tukajšnji bolnici Je po te- žki hotaani inrt g. Ftttr Maju 1«. posestnik in trgovec v Predgrađu pri Staran trg« v Beti Kraji«. Pokojnik, ki le dosegel starost Sš let, je bil sploino znan in apoftovaa po vsi Beli Krajini, a njegorvo flM le bilo na glasu ne samo po vsi Kranjsku marveč po vseh slovenskih zemljah, saj se le pokojnik aktivno udeleževal političnega življenja in gibanja. Peter Majerle Je bil vse svoje življenje navdušen, zvest in požrtvovalen pristaš narodno-napredne stranke. Ta stranka ie bila njegov ideal, za njo se je boril, za njo je žrtvoval. Če je bilo treba, čas in denar. Želji stranke se Je pokojnik podrejal brezpogojno, zato je opetovano ob volitvah nastopil kot kandidat, dasi je v naprej vedel, da ne bo izvoljen, kandidiral pa je, ker je to želela stranka, ker so ga za to prosili njegovi prijatelji. V volilnih borbah je bil rajnki Majerle najvstrajnejši, naj-delavnejši agitator, ki ni Štedil ne stroškov, ne truda, ne časa. Za svoje delo pa ni nikoli zahteval plačila, marveč je bil vesel, ako je njegovo delo rodilo vs>aj delni uspeh. Pokojnik je bil ugleden gospodar in spreten trgovec, ki ga je vse prebivalstvo visoko Čislalo in cenilo. Dokaz tega je, da je dolga leta opravljal v doma.-či občini posle župana. Kot župan je mnogo storil za ^vojo občino in si pridobil marsikatero zaslugo. Zemeljski pmh pokojnikov prepeljejo jutri v ^oboto popoldne iz Ljubljane v Stari trg, kjer ga v nedeljo popoldne polože k večnemu počitku. Vrlemu somišljeniku bodi ohranjen trajen spomin, njegovi rodbini pa navenskih staršev, je bil v bitki pri Przemvslu teško ranjen in se sedaj nahaja v Budimpešti v bolnici. Zaradi hrabrega nastopa pred sovražnikom je bil od-likovan s svetinjo %signum laudis?. Ker se je nadebudnemu mlademu Častniku zdravje na bolje obrnilo, je upati, da bo kmalu v krogu in pod skrbstvom svoje ožje obitelj v Ljubljani do cela okreval. — Pogreša se Lojze M a c a r o 1, nadučitelj v Šempolaju, ki so ga menda zadnjikrat videli ckoli 10. oktnhra ob reki San, kjer je vsled slabosti baje zaostal. Kateri njegovih tovarišev bi kaj vedel o njem. se vljudno prost, na;* sporoči to njegovi ženi ge. Mariji Macaro!. nadučiteljevi soprogi v Sempolaju pri Nabrežini. — Pogreša se Matija ValenČič, četovodja 11. stotnije, 17. pešpolka. Od 1. septembra ni nobene vesti o njem. Zato se prosijo njegovi tovariši, ako ve kdo kaj o njem. da to blagovolijo sporočiti njegovemu očetu N'acetu ValenčiČu v Stružniku, pošta Sv. Peter na Krasu. — Na Poljanski cesti št. 32 ie umrl znani gostilničar in posestnik Jeraet Kalan. Pogreb bo jutri popoldne ob 3. — Blae mu spomin! — Nov konkurzni red bo uveljavljen 1. januarja 1915. S tem redom se odpravijo hibe sedaj veljavnega postopanja in se uvede poravnalno postopanje. — Poštni žiro-promet s Švico se zopet uvede dne 15. decembra Podrobnosti sa razglase v duna «em uradnem listu. — Na azijski koleri je v Celju obolel, kakor poročalo od tamkaj, neki vojak 87. pehotnega polka, ki je došel s severnega bojišča. Bak? rijo-logično preiskavo je izvršil c. kr. higijenski zavod v Gradcu. — Pobegli ruski vjetniki. V Uk- vah pri Trbižu so pretekli teden prijeli 3 pobegle ruske vjetmke. 2 enoletna prostovoljca in 1 stotnika. Bili so v civilnih oblekah in so prišli tjakaj peš. Utekli so iz vjetniskega taborišča na Ogrskem najprvo na Dunaj in od tam v Beljak. Tu jim je očividno pošel denar, zato so svoio pot nadaljevali peš. Imeli so namen, uteči preko meje v Italijo, odkoder bi se potem lahko vrnili v domovino. Izročili so jih sodišču v Trbižu, ki jih je te dni dalo prepeljati v Gradec. Nezgode. Zidarski vajenec Oton Krainer je padel v ponedeljek med delom s strehe poslopja državnega kolodvora v Spodnji Šiški ter se močno poškodoval. — Hlapec Miha Kraljic je hotel te dni zvaliti v tukajšnji artiljerijski vojašnici sod vina, spodrsnilo mu je in sod je šel čez njega ter ga nevarno poškodoval na prsih in obeh nogah. Na tuje stroške popotuje dne 15. decembra 1870 v Vižmarjih rojeni ter v Šmartno pod Šmarno goro pristojni samski postopač Ivan Jovan. Možakar namreč pri raznih županstvih na račun svoje občine izvablja podpore. Oblasti opozarjajo nanj. Kjer bi se še utegnil pojaviti, naj ga oddajo na odgon. Konja ušla. Pred par dnevi je neki izvošček ustavil na Brodu ob Savi pri Koširju ter se šel nekoliko pokrepčat, konta le poatft pa maj I pripaičaaa tarna saM, Ko sta te naveličala lam stati* sta oBa ia savila ▼ gnaovfe kjer sta sa zapletla ta tako morala počakati rdtttve, Naile sta Ju dve dekleti, ki sta tam nabirale suhljad ter ju privedle gospodarju nazaj. Drva so kradli. Posestnika Simonu Šmonu v Nadgorici je zmanjkovalo v gozdu drv ne da bi bil mogel izslediti tatov. Te dni se je skrili v gozdu in pazil. Kmalu sta priSla dva fanta z nekim dekletom ter so začeli sekati, šmon je skočil iz skrivališča, nakar so oni zbežali. Spoznal jih je in jih ovadil. Roparski napad. Posestnika Ivana Rudolfa iz Hobovš v občini Oslice je napadel koncem minulega meseca neki dninar na poti zunaj Za-vodenj ter ga pobil na tla. Na tleh ga je še davil in ga hotel z nožem suniti ter mu preiskati žepe. Ob pravem času je prišel še sin nekega posestnika. Med tem je napadalec zbežal ter odnesel s seboj culico z živili. Pozneje >o ga aretirali in oddali okr. sodišču v Skofji Loki. Lov krajevne občine Križe se bo dne 2. januarja 1915 ob 11. dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Tržiču potom javne dražbe oddal v zakup za dobo 5 !et t. j. od 1. marca 1915 do 29. februarja 1920. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpo-gledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi urami. V Celje so pripeljali S. t. m. 376 ranjencev s severnega bojišča. Pohvalno spričevalo ie dalo orožniško poveljstvo v Gradcu stražmeštru T. razreda Ivanu Prešle e r i u na Pragerskem. V trirazredni šoli na humu pri Ormožu darovali so učenci in učenke 19 K 69 v k BožiČnici za naše vrle štajerske vojake na bojnem polju. Razen tega delajo pridno nežne roke razno toplo opravo za vojake v šoli. Pri Belih vodah na štajerskem je našel posestnik Gontnik v nekem jarku mrtvo, že skoraj razpadlo človeško truplo, ki je po sodbi zdravnikov ležalo že najmanj eno leto v jarku. Kdo je bil mrtvec, se ni moglo dognati. V Gradcu so v sredo pokopali nekega ruskega vjetnika, ki je podlegel svojim ranam. Pogreba so se udeležili njegovi vjeti tovariši vojaki. Ropa ni na bojišču. Pri okrožnem sodišču v Dunajskem Novem mestu je zaprtih 192 Rusinov. ki so za časa bojev v Galiciji plenili in ropali v Turki, v malem obmejnem kraju na gališko-ogrski meji. Proti dvajsetorici izmed teh se je vršila te dni obravnava. Vsi obtoženci so bili obsojeni v ječo od 2 do 3 mesecev. Smrtna nesreča. Včeraj popoldne sta dva uslužbenca plinarne na Bregu popravljala v zemlji se naha-iajočo počeno plinovo cev. Ko sta hotela priklopiti mesto počene, celo cev, se je odmašila ter je plin v nju buhnil s tako silo, da sta se oba takoj onesvestila. Na pomoč sta najprvo priskočila dva vojaka ter sta s pomočjo drugih ljudi enega Še spravila k sebi. 51 letni vdovec Janez Sitar \i Zgornje Šiške pa je bil takoj mrtev in so potem na odredbo policijske komisije njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, Nesrečnež je zapustil tri nepreskrbljene otroke. Težko poškodovan. Dne 9. t. m. zvečer je prišlo v bližini klavnice do rabuke med dvema zidarskima pomočnikoma. Obdelavala sta se s pestmi in premetavala po blatu, nato je potegnil eden nož in zabodel drugega v roko. Tatinski čevljar. Čevljarski vajenec, ki je popravljal že en teden pri posestniku Ivanu eJrebu obuvala, ie ukradel svojemu delodajalcu 16 K. Jereb je dal vajenca preiskati in našli so pri njem pod srajco ukradeni denar. Tatvine. Neki na Radeckega cesti stanujoči hišnici je bilo nedavno tega ukradenih 140 K. Na sumu je neka brezposelna dekla, ki jo je večkrat obiskala. V sredo so prignali na semeni 40 glav in sicer 34 volov in 36 krav. Crna kuverta, napeto zanimiva drama v 3 dejanjih, slika po procesu madaine Caflleaux, predvaja se od sobote naprej v kinematografu »Ideal«. Vprizorjena je ta drama od znane turinske tvrdke »Pasquali«, ki je že večkrat dokazala svojo posebno spretnost v vprizoritvi družabnih ali ljubimskih dram. Poleg tega je na sporedu se več smešnic in velezani-mivo Vojno poročilo. Danes: >Zve-ste duše«, genljiva drama v 3 delih. Zrn nakup različnih daril svojcem v vojni, kakor tudi drugim, se dobe razni praktični produkti v trgovini J. Skušeka v Ljubljani na Dunajski cesti št. 7. — Gospod SkuSek Je bil poklican v vojno službovanje tor zapustil ženo z otroci. Podprimo nav te tigofct* MZM ShNffL * Na Dunaju It umrl član gosposke zbornice tajni svetnik baron de F i n. * Bavarska iaja. Pariški »Journal« prinaša prav ljubko dogodbico o bavarski žeji. Listi pravi, da je po zavzetju Antwerpna 150 Bavarcev v neki okoliški vasi izpilo neki pivovarni vse pivo. Belgijci so debelo gledali kako so izpili žejni Bavarci celih 1485 litrov, tako da je vsak imel v želodcu kakih 10 litrov. — Če je res? * Mladi Putnik. Kakor je bilo že zadnjič porocano, je bil nečak generala Putnika pri Užicah ujet. O tem piše v listu »Az Est« neki poročnik med drugim takole: »Mladi Putnik, ki sem ga včeraj eskortiral z 2100 drugimi ujetniki, se je izjavil, da si vsak Srb, vojaka ali civilist, želi miru, ker ljudstvo vojne ne more več zdržati. On osebno bi bil v dosedanjih bojih rad žrtvoval življenje, pa je znabiti bolje, da je ostal živ, ker bo znabiti še določen za večje naloge. Mladi mož se piše s polnim imenom Jeroform C. Filipović in obiskuje peti gimnazijski razred. Pozna se mu trpljenje in napor...! To karto je sopodpisal tudi mladi Putnik. * Visoka plima na Norveškem. Iz Kristijanije poročajo da je izredno visoka plima dne S. decembra razdejala mnogo stavb ob norveški obali. V Kristijaniji se je dvignila gladina morja 2 metra nad normalo. Blago, ki je bilo nakopičeno na mostovih, obrežjih in drugod, je po večini uničeno. V Frederikstadu so bila poplavljena vsa nižje ležeča stanovanja. Po cestah so se morali prebivalci voziti v čolnih. Mestna železnica in elektrarna sta razdejani. V Addi se je nemški parnik »Friedrich Wiihelm odtrgal od boj ter se je usedel parnik na obrežje. Promet ob obali je zelo moten. Mnogo ladij se je potopilo. Škodo cenijo na več milijonov. * Vojaška prepoved preklinjanja. Pravi vojak in krepka kletvica sta že od nekdaj neločljivo spadala skupaj. Splošna vojna dolžnost nas je navadila na civiliziran vojaški tip, nekako na onega, ki nam ga kapucin v »Wal-lensteinovem ostrogu« predočuje tako živo. Pravemu današnjemu vojaku ne samo da ni potreba kleti, dh-deio razmere, ko celo ne sme ... Neki holandski poveljnik vsaj je te dni izdal to - le povelje: Od več strani mi je prišlo na ušesa, da čete druge divizije še vedno prehudo kolnejo in rabijo grde izraze. Izrecna moja želja je. da se temu čimprej napravi konec. Neki odstavek v povelju kaže na to, da v holandski armadi ne samo navadni vojaki, nego tudi častniki ne zametavajo krepkih kletvin. — Ako so pa res holandski vojaki toliko slabši od voiakov drugih armad? * »Pa je šel!« ^Konigsberger Volkszeitung' piše: Pri vasi E. so se pojavile ruske stranske patrulje, do-čim so glavne čete šle po oddaljeni veliki cesti. Posamezen jezdec se je približal mali hiši kočarja G. ter je vstopil v sobo. Hišni gospodar se je skril. Rus je zahteval od žene. ki je bila sama v sobi, naj mu da kruha. Prinesla je kruh in ga položila na mizo. Ravno je hotel vojak maslo namazati na kruh, ko je stopil v sobo otrok. Ta ie ogledoval Rusa in se nasmehnil. Nič se ni zgodilo. Pa vstopi v sobo drug otrok, pa še eden in še eden. Rus postane resen in ogleduje otroke. Pa pride v sobo še šesti in sedmi in končno osmi otrok. Tedaj pa je položil Rus kruh nazaj na mizo. Zdaj je pogledoval ženo in otroke, zdaj kruh in maslo. V očeh so se mu zasvetile solze. Spomnil se je pač lastne rodbine. Naenkrat je vstal, porinil kruh, maslo in nož od sebe, pogledal še enkrat številno rodbino, pa je šel, ne da bi rekel besedico. * Tommy Atkius. V »Times« se je oglasil dopisnik z nasvetom, naj se odpravi navada, imenovati angleškega vojaka splošno Tommy Atkius. To imenovanje se rabi za angleške vojake tako, kakor pravimo pri nas vojakom domačega polka splošno »naši Janezi«. Predlog omenjenega dopisnika pa je naletel na odpor in se je pri ti priliki pojasnilo, kako je nastalo imenovanje Tommy Atkius. Uvedel je to imenovanje premagovalec Napoleona I. vojvoda Wellmgton. Nekega dne je na svojem gradu sestavljal nove formularje za uradovanje v armadi. Te formularje je bilo treba tako sestaviti, da bi jih vsak vojak lahko razumel in za izgled je bilo treba navesti tudi ime vojaka, čin, starost itd. Wellington Je začel razmišljevatijcako ime bi bilo posebno značilno in nekako tipično. Pred njegovega duha so stopili burni dogodki, ki jih je doživel v vojnah na Španskem in na Portugalskem, v Indiji, na Nizozemskem in pri Wa-terloo-u in tedaj se je spomnil tud! prizora, ki mu le pokazal, kake na* aor e ima pravi voiak v smrti m bo- jišču. Kot mlad polkovnik je Wellmg-ton šel po bitki s Francozi po fronti in je našel tam ranjenega vojaka. Bil je to Tomaž Atkius, desni krajnik pri grenadirjih, šest čevljev in tri palce visok vojak, ki je služil že nad dvajset let, ki je bil pogumen kakor lev, sicer pa krotak kakor otrok. Wel-lington ga je že davno poznal. Sklonil se je k njemu in ga vprašal, kako mu je. Tedaj je Tomaž Atkius odprl ugašajoče oči in dihnil: »It's ali right izpolnil sem svoje dolžnosti.« Zami-žal je in izdihnil. — Tako je prišlo ime Tommy Atkius v vojaške formularje in je postalo tipično imenovanje sploh za vse angleške vojake. Brzojavna poročila. Odlikovanje generala Morgena. Berolin, 11. decembra. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger^c poroča, da je cesar Viljem poslal generallajtnantu pl. Morgenu to-le brzojavko: »Vase zmagovito prodiranje na Poljskem in Vaši veliki uspehi proti sovražni premoči so Me navdale z velikim veseljem ter Mi dajejo povod, da Vam podelim red »Pour le merite«. Izrazite Svojim hrabrim vzornim četam Mojo kraljevsko zahvalo in Moje % priznanje. Bog bodi nadalje z vašimi zmage vajenimi zastavami! Viljem I. R.« TURŠKI KOMUNIKE. — PONESREČEN POSKUS RUSOV IZ-KRCATI ČETE. Carigrad, 10. decembra. (K. ur.) Glavni stan priobčuje tale komunike: Včeraj so se poskusili Rusi pod zaščito vojnih ladij pri Goniji, južno od Batuma, izkrcati, da nas napadejo z boka. Izkrcani ruski oddelki so bili prisiljeni se umakniti, pri čemer so imeli težke izgube. Tekom tega boja smo vplenili 2 topa. Na meji vilajeta Van je naša konjenica odbila napad ruske konjenice. Ob perzijski meji vzhodno od Vana pri Deirju smo zavrnili napad Rusov, katerim smo prizadejali izgube. r Nemški cesar. Berolin, 11. decembra. (Kor. ur.) Cesar je mogel tudi včeraj le za malo časa vstati iz postelje, sprejel pa je poročilo šefa generalnega štaba o vojnem položaju, Iz bitke pri Lodzu. Basel, 10. decembra. (Kor. ur.) Glasom poročil italijanskih listov je bil poveljujoči general nekega sibirskega armadnega zbora Scheide-mann pri Lodzu smrtnonevarno ranjen. Ruski car v Kavkaziji. Berolin, 11. decembra. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger« poroča iz Kodama: Car Nikolaj je dospel včeraj v Tifus ter je bil na kolodvoru sprejet od številnih odposlanstev, med njimi od zastopnikov georgijskega plemstva. Francoski kredit. Bordeaux, 10. decembra. (K. ur.) Uradni list priobčuje dekret, glasom katerega se odpro ministrstvom izredni dopolnilni krediti v višini 896,295.000 frankov za računsko leto 1914. Vojni izdatki Rusije. Basel, 10. decembra. (Kor. urad.) Glasom poročil listov so dosegu* vojni izdatki Rusije do 1. decembra višino 6047 milijonov rublov. Krita je ta svota s 71etnimi obligacijami in zakladnimi boni v višini 6800 milijonov. Aretacija socialističnih poslancev na Ruskem. Pariz, 10. decembra. (Kor. urad.) »Humanite« podaja uradno rusko poročilo o aretaciji poslanca Petrov-skega in 9 sodrugov zaradi zarote proti gospodstvu carja ter obžaluje to postopanje kot neskladno s politici nim premirjem v drugih deželah. Angleški poslanik pri Vatikanu. Rim, 10. decembra. (Kor. ur.) »Osservatore Romano« javlja: Angleški minister zunanjih del sir Edvard Grey se je uradno obrnil na kardinala državnega tajnika s prošnjo, naj da papež svoje dovoljenj^ da se imenuje Henrv Howard za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Velike Britanije pri sv. stolici. Kardinal je odgovoril, da je te imenovanje papežu po godu. Preok Blb Doda, predsednik skadr« ske uprave. Skader, 8. decembra. (Kor. ur.) Prenk Bib Doda je bil na podlagi sporazuma med katoličani in moha-medanci izvoljen za predsednika lokalnega upravnega odbora skadr- skega. j ■ ■ i Saia&d! fls* obsegi 4 strni. Izdalatel] in odgovorni urednik: Valnnfln KopHar. Stran 4» JLONmmm NAHOD*, *k H. decembra 1014 ----------__________ 893, štev. Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdečega križa". Le njena lite kolera« Eter zdravi* tavati ae sna I A kogar kropli Brezskrbno gleda JI v oči I Zahtevajte pristni „FLORIAN". Zavračajte ponaredke! Našlo? xi naročili „FLOR1AN', Ljobljana. KeteoroIoSieno porotno. Tiflta oađ nftfjcn 3t€*2 Srelofl zračil tlak 7M ■■ Th |«SJ»| *u I j »K«1- meftr°i 15 Veho« Nebo JUlf^—"■■' ■ ■ i a——nas i ■^^——— i—nnannnnnnnnnnnal 10. 2. pop.' 729 9 ] 11-4 ' sL fzkstdL oblaCno „ j 9. zv. 729 3 8 7 , sr. svzh. de2 11. 7. zj. 7298 7-21 sL jug megleno • i Srednja včerajšna temperatura 95°, norm. —1-0' Padavina v 24 urah mm 16 3. sV-F* Več "VI 40*2 k ou o c 8 u U v ¥ H V % ¥ (Feuerbarschen) sprejme takoj tovarna za vozove Peter Heršič v Spod. Šiški. UPNIKI kojih dolžniki se nahajajo v vojni, dobe glede varnosti svojih terjatev važna navodila. — Vprašanja pismeno, dodati je 20 vin. v znamkah Kreditna pisarna, Ljubljana, pod Trančo 2 11. Posojila za definitivne nastavijence istotam. Brinje črne In rdečo so dobi po nizki ceni vsako mnoilno prt Lupoglava, Istra. Vzorci na željo zastonj in franko. 3927 OttseniaiHin in sicer 3732 s 19. iacasrtceai t L Vprašanja nsj se pošiljajo as oprav. »Slov. Naroda« pod „aKsnks 1722*. I ■startee Ha|erie roj. rasjiaa naznanja potrtega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat in svak, gospod Peter Majerle trgoioe In poaoatalk danes ob •/«. na 8. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolaZili sv. vere, v starosti 56 let v deželni bolnici v Ljubljani mirno in vdano preminul. Truplo dragega rajnkega se prepelje jutri v soboto popoldne v Predgrad pri Kočevju, kjer se v nedeljo popoldne na farnem pokopališču sv. Jožefe v Starem trgu položi k večnemu počitku. Bodi blagemu možu tiajen spomin! * LJUBLJANA-PREDGRAD, 11. decembra 1914 . 4076 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Jernej Kalan kital posestnik in gostilničar dne 10. t. m. ob 9 uri zvečer, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št 52 na pokopališče k Sv Križu. 4082 Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 11. decembra 1914. Jotefa Sa-aa roi plesa. Holsteia, soproga. Viktor Kalan, sin. Ev-fsnita nerpamaaa roj Balam, Jotefa Vofnović roj Kalan, Mlaka Jastln rrv Ealaa, hčere Blatila Kaiaa, hrat. Joief Bargmaait. Tono Voinovic, Aatoa Jastta zeti. Pesi, Lojzka, Toaćak, rraaol, Oton 2nJSj2SS2SSj Vladko, Jaako, Olsja VSfaovtc, vnuki in vnukinje. Mestni pogiebni zavod v Ljubljani. lito ao sieMovana mesečno sobo s prostim vhodom v sredini mesti. Pismene ponudbe nai se pošiljajo na ravmštvo »Slov. Naroda« pod ,yatalaa stranka 4000". Dya izobražena vojno mor-narja jetita korespondence jena- j kima gospodičnama v slovenskem* nemškem hrvatskem ali italijanskem jeziku. 4064 Ponudbe Pod ,Jt. t5t—l70 S. . Zole v slovenskem prevodu: „rim". BhsF* Cena K 5'—. ~V6 Dobi se v vseh knjigarnah v Ljubljani, v Trstu in Gorici ter pri založniku Antonu Kristann v Sp. Šiški pri Ljubljani. 3925 Novo! Le BjBJ m« mc strahu pred azijsko kolero, ker se pred to kužno boleznijo lahko varujemo a higieničnim življenjem. Imejmo želodec v redu in pazimo na največjo snažnost, Umijmo si večkrat na dan obraz in roke in vlijmo vselej v vodo za umivanje nekoliko razkuževala LjSOlerma. Po preizkusu slovitega Greifswaldskega zavoda tajnega svetnika prof. LoerTler j a uniči 2%Lysoforma v eni minuti bacilne kulture kolerinega vibriona. Lvsoform naj bo v zalogi povsod. Cene originalnim steklenicam so K —80, 1*60, 2*80 in 4*60 v vsaki lekarni in drogeriji. Na željo pošliemo vsakemu gratis in franko jako zanimivo brošuro kralj. svetnika dr. Ala^ar Kovacba, ravnatelja rešilne družbe, pod naslovom »Kako se varujemo kolere«. Večjim firmam pošljemo tudi po več eksem- plarov. I Dr. Keleti & Muranyi kem. tvornica Ufpest. a e j v' t * * ^^ J-esensfo cevln normalne cene kompletna noca zaloga v specialni trgovini ^nglo -Novak £iubljana, Selenburaova ulica. Prvo žrebanje m. c. kr. avstr. razredne loterije BST 21. in 22. decembra 1914. ~M Največji dobitek t« loterije eventualno IM.t+O sreeh s M.M0 I ieeifld O.-S. rasred). I mUlion kron. M mUljenoT doMtkovvl ■etevtaJ km odlitka. •/• srečka K 4S-— V. srečka K 10-— Vt srečka K 20*— V. srećka K 2-— Peslevalaiea c kr. rasredne loterije Frtiscbkofier & Co., Dimni L Frledridutr, Priporoča se isvrifti naročila takO|