G R A D B E N I V E S T N I H LETO XVIII JANUAR 1969 ŠT. PITG »TEHNOGRADNJE« MARIBOR: HE Srednja Drava 1 - dela v drugi gradbeni jam i na jezu v M e lju po le ti 1968. Podjetje za inženirsko tehnične gradn je TEHNOGRADNJE iz M aribora je s p rid o b lje n im i izkušnjami na hidrocentra lah M ariborski otok, Vuzenica, Vuhred in O žbo lt izvršilo zapiranje druge gradbene jam e HE SD 1 v rekordnem času dveh mesecev. VSEBINA Stergaršek Anton, dipl. inž.: Projekt HE Srednja Drava I ................................................................... Senica Ivo, dipl. inž.: Glavne značilnosti gradnje hidroelektrarne Srednja Drava I ........................ Turnšek Viktor, dipl. inž.: Betonska obloga dovod­ nega kanala HE Srednja Drava I ................... Iz naših kolektivov Melihar Bogdan: Novi uspehi v L ib ij i ................... Že osmi dravski most TIG »TEHNOGRAD- NJE« M aribor......................................................... GIP »GRADIS« v ZR N e m č ij i........................ Rabac — največje gradbišče SGP »KON­ STRUKTOR« ......................................................... Dipl. inž. Borut Maister odlikovan................... Nadaljnja izgradnja letališča v Pulju . . . . Novost pri izgradnji letališča v Zadru . . . . S skupnimi močmi — nov objekt........................ Za izobraževanje v letu 1969 ............................ Konstruktor Bau, München Film o izgradnji turističnih objektov . . . . Moderno šeststezno kegljišče v Ankaranu . . Stroj Knauer C o m e t ........................................... Letošnji priozvodni program »CEVOMONTA- ŽE« Ž a l e c .............................................................. Vesti iz ZGIT V. M.: Razgovor poverjenikov v Mariboru . . . . V Kamniku je z a ž iv e lo ...................................... Občni zbor društva GIT K o č e v je ................... Seminarji za strokovne iz p ite ............................ Iz strokovnih revij in časopisov A. S.: A n o t a c i j e ......................................................... Informacije zavoda za raziskavo materiala in kon­ strukcij v Ljubljani Marjan Ferjan, dipl. inž.: Gradnja z elektrofiltrski- mi elementi ......................................................... A. Stergaršek: Hydraulic power plant HE Srednja 1 Drava I ....................................................................7 I. Senica: Main characteristics of the hydroelectric 8 power plant HE Srednja Drava I .....................12 V. Turnšek: Coating with concrete of the inflow 13 canal of the power station HE Srednja Drava I 19 20 20 20 20 21 21 21 21 21 22 22 22 22 22 22 22 22 23 24 25 RAZPIS EKSKURZIJ V DJERDAP MARCA IN APRILA 1969 Strokovni ogled celotnega objekta velike hidrocentrale Djerdap in objektov na naši in na romunski strani. Strokovne ekskurzije B 13. MARCA 14. MARCA 15. MARCA 16. MARCA 27. MARCA 28. MARCA 29. MARCA 30. MARCA 10. APRILA 11. APRILA 12. APRILA 13. APRILA O bičajni program Odhod z brzovlakom iz Ljubljane ob 21.50 . Ogled jugoslovanskih objektov Ogled romunskih objektov Prihod v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 9.45 . Udeleženci bodo potovali po Donavi do romunske­ ga mesta Turn Severin s posebnim hidrogliserjem. Cena ekskurzije, ob izvedbi enakega programa kot v letu 1968, ostane ista — 440.00 din. Podrobna pojasnila daje Zveza gradbenih inženir­ jev in tehnikov, Ljubljana, Erjavčeva 15, tel. 23-158, ki prijave že sprejema in jih bo še sprejemala za ekskurzije pod: A do 5. marca 1969 B do 17. marca 1969 C do 25. marca 1969 Priporočamo, da ne zamudite priložnosti strokov­ nega ogleda našega največjega gradbišča. Rezervirajte pravočasno mesta. Medtem ko si je te objekte ogle­ dalo v dosedanjih osmih ekskurzijah že nad 400 slo­ venskih inženirjev in tehnikov, imamo nad 50 novih prijav. Prosimo, da upoštevate prijavne roke in odpoš- ljete vsaj številčne prijave takoj, da bi vam lahko za­ gotovili rezervacijo. ZGIT Slovenije Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. T ehnični urednik: prof. Bogo Fatur Uredniški odbor: Janko B le iw eis , dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. M iloš M arinček, dipl. inž., M aks M egušar, dipl. inž., Dragan Raič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta Tom šiča« v Ljubljani. Revija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 36 din, za študente 12 din, za podjetja, zavode in ustanove 250 din. NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST JELOVICA, lesn a in d u s tr ija Š k ofja Loka, je p rip ra v ila n o vost za vse k u pce sv o jih izdelkov . D okončno površin sk o obd e lan a in em b a lira ­ na ok n a in b a lk o n sk a v ra ta ra z ­ ličn ih d im enzij. O kna in b a lk o n sk a v ra ta »Jelovica-« je m ogoče p o lju b n o se s ta v lja ti in je m ožno m o n tira ti eno od s ta n ­ d a rd n ih sen č il: m ed stek e lsk o p la t ­ neno zaveso, m edstek e lsk o a lu m i­ n ija s to žaluzijo , ro le to a li leseno polkno. O kenska k r ila se o d p ira jo n a v e r ­ tik a ln i in h o riz o n ta ln i osi, v ra tn a k rila p a se p r i o d p ira n ju in za­ p ira n ju dv igajo ozirom a spuščajo . Vse v id n e o k en sk e in v ra tn e po­ v ršin e so o p le sk an e z belo m at barvo , za s tek litv e n e le tv ice p a la ­ k ira n e s p ro zo rn im lakom . T o varna izd e lu je poleg oken in b a lk o n sk ih v ra t še sobna , v h odna in g aražn a v ra ta , m on tažne hiše, m ontažne elem en te , fu rn ir je , lah k e g rad b en e p lošče in lignofol. Z ah tev a jte in fo rm ac ije in p ro sp ek ­ te p ism eno a li pa si o g le jte izdelke v k o m erc ia li p o d je tja ! JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA NOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO V GRADBENIŠTVU;- NOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO izolirka Ljubljana NOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO V GRADBENIŠTVU - NOVO KOMBI nove lahke gradbene plošče L a s t n o s t i KOMBI plošče so lahke gradbene plošče, se­ stavljene iz dveh materialov — plasti stiropora in izolita (heraklita). So lahko dvoslojne — stiropor + izlotit, ali troslojne — izoli t + stiropor + izolit. Oba ma­ teriala sta med samim proizvodnim postopkom monolitno vezana. Stiropor dobi v kombinaciji z izolitom večjo trdnost — kompaktnost in spri- jemljivo površino za vse vrste ometov. T e h n i č n i p o d a t k i Dimenzije: 500 X 1000 mm 500 X 2000 mm Teža: 140 do 160kg/m3. Toplotna prevodnost: X = 0,028 kcaL/m h °C pri. 0° C. DVOSLOJNE PLOŠČE stiropor + izolit mm 20 + 5 = 25 mm mm 30 + 5 = 35 mm mm 40 + 5 = 45 mm TROSLOJNE PLOŠČE izolit + stiropor + izolit, mm 5 + 15 + 5 = 25 mm mm 5 + 25 + 5 = 35 mm mm 5 + 40 + 5 = 50 mm U p o r a b a KOMBI plošče je mogoče vsestransko upo­ rabiti. Lahko se žagajo na poljubne želene oblike in formate. Pritrjujejo se z žeblji ali vijaki, oziroma s specialnim vezivom. Zaradi majhne teže in dobre toplotne ter zvočne izolacije služijo kot obloge fasadnih sten, zidov in stropov — opečnih ali betonskih. Vgrajujejo se v stropove pod podi, služijo kot izolatorji ravnih betonskih streh in šednih konstrukcij. Posebno so primerne za gradnjo predelnih sten kot samostojni nosilni elementi ali obloga lesenega ogrodja. Vgrajujejo se v opaže kot izolatorji betonskih sten. Troslojne plošče se lahko uporabljajo kot opaži in obenem obojestranska obloga betonskih sten betoniranih na mestu, kar predstavlja za gradbeništvo velik prihranek. Zmanjša se procent bruto proti neto kvadraturi objekta — majhna debelina sten za­ radi odličnih termičnih in akustičnih svoj štev plošč. N a č i n p r i t r j e v a n j a KOMBI p l o š č na opečni ali betonski zid oziroma strop: Kot vezivo se uporablja fina cementna malta, ki se ji doda jubinol lepilo. Vezivo se nanaša na KOMBI ploščo točkovno, nato se plošča pri­ tisne na želeno podlago. Stike med ploščami pre­ krijemo s steklenim voalom in premaženo z raz­ redčenim vezivom. Na tako pripravljeno površino lahko izvršimo vse vrste ometov. R e c e p t u r a z a v e z i v o 1,5 dela jubinol 5 A 3 dele cementa 7 delov mivke Vode se doda toliko, da se dobi konsistenca zidne malte. ZA VSE DETAJLNEJSE INFORMACIJE IN POJASNILA SE OBRNITE NA TEHNlCNO- INFORMATIVNO SLUŽBO — IZOLIRKA LJUBLJANA, TELEFON 313 557 VESTIVIB ŠT. 1 — LETO XVIII — 1069 Projekt HE Srednja Drava I DK 627.84/.88:721.011.18 a n t o n s t e r g a r Se k , d i p l . i n ž . Osnovni podatki o Dravi Jugoslovanski del Drave se začenja na jugoslo- vansko-avstrijski meji pri Dravogradu in se konča pri Osijeku, k je r se Drava izliva v Donavo. Drava je za energetsko izrabo izredno ugodna zaradi raz­ meroma velikih pretokov, m ajhne razlike med niz­ kimi in visokimi vodami, velikega padca vodne gladine in ugodnih geoloških, topografskih in pro­ m etnih razmer. Za jugoslovansko elektrogospodar­ stvo je Drava prav posebno važna zaradi visoko- alpskega vodnega režima z nadpoprečnimi pretoki od srede aprila do srede avgusta, ko imajo druge jugoslovanske reke, z izjemo Mure, nizke pretoke. V utem eljitev nekaj številk, ki veljajo za Dravo v M ariboru: srednja nizka voda 120 m3/s, srednja voda 297 m3/s, srednja visoka voda 1030 m3/s, najnižja opazovana voda 70 m 3/s, katastrofalno visoka voda 4650 m3/s. Padec gladine Dravograd—M aribor 1,3 promi­ le, M aribor—Ormož 1,1 promile. Srednji mesečni pretoki za poprečje let 1895— 1959 v m 3/s: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 157 145 198 287 441 499 416 345 295 280 286 207 Poprečna padavinska višina vsega porečja je 1320 mm. Energetska izraba Drave pred gradnjo SD 1 Pred začetkom gradnje elektrarn na Srednji Dravi, kakor imenujemo odsek reke od M aribora do izliva Mure pri Legradu, je bila v celoti izrab­ ljena zgornja Drava, to je odsek od Dravograda do Maribora. Prva elektrarna Fala je začela obra­ tovati že leta 1918, Dravograd leta 1943, nato pa so Po letu 1945 sledile M ariborski otok, Vuzenica, Vuhred in Ožbalt. Iz naslednje tabele so razvidni Padci, instalirani pretoki, moči in letna proizvod­ nja teh elektrarn. E le k tra rn a Dravograd . . . Vuzenica . . . Vuhred . . . . Ožbalt . . . . F a l a ................... Mariborski otok . Skupaj . . . . P ad ec m In st. p re to k m*/s MOČ kW L etn a p ro izv o d n ja GW h 9,00 300 22.500 150 13,73 411 48.000 255 17,41 411 60.000 320 17,41 411 60.000 320 14,60 350 35.000 230 14,20 411 49.000 260 86,35 274.500 1.535 Projektiranje elektrarn na Srednji Dravi Reka Drava je tudi v svojem srednjem toku od Maribora do Legrada ugodna za energetsko izrabo zaradi padca, ki je še vedno večji od enega promila, in zaradi ugodnih geoloških razmer. Ta odsek pred­ stavlja prehod od gorskega v nižinski del Drave. Reka teče po ravninskem svetu, naslanjajoč se na vznožje obrobnega gričevja, do P tu ja z levim, da­ lje do Ormoža z desnim bregom. Na slovenskem delu Srednje Drave sta projektirani dve elektrarni: Srednja Drava 1 s padcem 33 m in letno proizvod­ njo 658 GWh za izrabo odseka M aribor—Ptuj, in Srednja Drava 2 z letno proizvodnjo 600 GWh za odsek P tu j—Ormož. Na ozemlju SR Hrvatske so predvidene do izliva Mure pri Legradu še tr i stop­ nje z letno proizvodnjo 1.600 GWh. Na spodnjem toku Drave od Legrada do izliva v Donavo je možno zgraditi še eno stopnjo s pad­ cem 19 m in tri stopnje s padcem po 8 m in prido­ biti letno nadaljnjih 1.600 GWh. Situacija Projektiranje v odseku Drave Maribor—Ptuj Najbolj odgovorna naloga p ri p ro jektiranju energetske izrabe rek je razdelitev na posamezne stopnje. P ri Srednji Dravi smo morali upoštevati zahtevo, da se v mestih P tu j in Ormož obstoječa gladina D rave ne sme bistveno dvigniti. Zato je odsek M aribor—Ormož avtom atično razpadel na pododseka M aribor—Ptuj in P tu j—Ormož. V odseku M aribor—Ptuj smo obdelali tr i vari­ antne rešitve: tr i e lek trarne v rečni strugi (Melje, Duplek in Hajdoše), eno rečno in eno' kanalsko stopnjo (Hajdoše in Loka) te r samo eno stopnjo za ves odsek M aribor—Ptuj. Za te variante so bili izdelani idejni projekti, ki so omogočili dovolj za­ nesljivo prim erjavo variant. Izkazalo se je, da je enotna stopnja bistveno cenejša od vseh večsto­ penjskih rešitev. Tako je nastal p rojekt za prvo stopnjo na Srednji Dravi, ki smo ga imenovali HE Srednja Drava 1. Dispozicija elektrarne SD 1 HE Srednja Drava 1 je kom binirana rečno-ka- nalska elektrarna, ki ima jez v Melju pod M aribo­ rom, dovodni kanal na desnem bregu Drave, stro j­ nico in odvodni kanal. Jez v Melju zajezuje Dravo na koto 253, tj. 7,5 m nad nivo srednje vode. Tako nastane v Dravi bazen dolžine 5 km, ki sega do elek trarne M ariborski otok in se nahaja po vsej dolžini na področju m esta Maribora. Na desnem krilu jezu je vtok v dovodni kanal dolžine 17 km, ki dovaja obratno vodo, do 450 m3/s, k strojnici v vasi Zlatoličje. Od strojnice teče voda po 6 km dolgem odvodnem kanalu, ki se 1 km nad mestom P tujem izliva nazaj v Dravo. Od HE Srednja Drava 1 bo tekla energija po 110 kV daljnovodu dolžine 7 km v transform atorsko postajo Cirkovci, ki je z daljnovodom 220 kV veza­ na na skupno jugoslovansko prenosno omrežje. Jez HE SD 1 v Melju pri Mariboru Jez v Melju zajezuje vodo na koto 253,00, do višine spodnje vode HE M ariborski otok. Ima šest pretočnih polj svetle širine po 17 m, ki se zapirajo s segmentnimi zapornicami, zgoraj opremljenimi z zaklopkami. P ri odprtih zapornicah prepušča jez visoko vodo 4200 m 3/s. Geološke razm ere so za gradnjo jezu ugodne. Na površini se nahaja pesek in prod, pod njim pa vodotesni lapor do velikih globin. Jezovna zgradba je v celoti fundirana na laporju. Na desnem krilu jezu sega lapor nad koto zajezitve in je tesnitev enostavna, na levem bregu pa dosegamo tesnitev s tesnilnim zidom na laporju, ki veže jezovno krilo in vodotesno betonsko diafragm o vzdolž kanalske­ ga kolektorja, katerega stene služijo tudi kot tes­ nilni element. Za povečanje stabilnosti je jezovna zgradba v desni polovici sidrana z jeklenim i prednapetim i sidri 18 m globoko v lapor, leva polovica pa ima namesto sider izdatno poglobljen vzvodni in niz- vodni jezovni prag. 0 20 40 60 m Jez M elje — prerez Dovodni kanal SD 1 Dolžina dovodnega kanala znaša 17 km, padec dna je 0,1 promila in padec vodne gladine pri m a­ ksimalnem pretoku 0,05 premila. Krona kanalskih nasipov je na koti 254,00, 1 m nad višino zajezitve na jezu. Prečni profil je zaradi hidrogeoloških raz­ mer različen po odsekih. Do km 2,400 je širina dna 40 m in globina vode 6 m, v drugem delu pa 20 m in globina vode 8 m. Naklon kanalskega pobočja je na vodni strani 1 : 2, na zračni strani pa 1 : 1,5. Dno kanala pri vtoku je na koti 248,00, začetni del kanala v dolžini 500 m ima proti Dravi in nasproti tovarne Svila stene iz betonskih zidov. Kanal je sposoben dovajati k strojnici obratno vodo do 450 m3/s. Izguba na padcu pri pretoku 450 m3/s naj bi znašala 0,85 m. Geološke razmere je preiskoval Geološki zavod v Ljubljani. Kanal teče v glavnem po pleistocen- skem pesku in produ s koeficientom propustnosti, ki variira okoli vrednosti 3,5 X ICH cm/s. Podtalna voda doseže dno kanala v začetnem delu, kadar je pretok v Dravi 700 m 3/s, in v odseku km 7, 8-8, 8, kadar izkazuje podtalna voda višek nivo. V drugem delu kanala v dolžini 14 km je podtalna voda ved­ no nižja od dna kanala. Zemeljska dela. Dovodni kanal teče po ravnin­ skem svetu s terasam i na raznih višinah. Zaradi tega ima kanal večinoma mešani profil (deloma iz­ kop, deloma nasip). V kratkih odsekih, k jer je te­ ren visok, je kanal popolnoma vkopan in samo v kratkem končnem delu obstaja iz samih nasipov. V kanalske nasipe je bilo treba vgraditi 4 milijone 500.000 m3, izkop v dovodnem kanalu pa znaša 3.900.000 m3. Manjkajoči m aterial za nasipe dovod­ nega kanala se je vzel iz izkopa za odvodni kanal, ki ga je 4,000.000 m3. Obloga dovodnega kanala. Zaradi velike pro­ pustnosti peska in proda, po katerem teče kanal, se morajo dno in bregovi obložiti z nepropustno oblogo v skupni površini ca. 1,100.000 m2. Oblega obstaja iz nearm iranlh betonskih plošč debeline 11 do 13 cm, zgrajenih na mestu v finišerski izvedbi. S stiki, vrezanimi v sveži beton, je obloga razde­ ljena na plošče 8 X 10, deloma 10 X 10 m. Stiki so se izpolnili s specialnim kitom, da so postali vodo­ tesni. K tesnitvi obloge bo prispevala tudi kolma- cija z lebdeč'm materialom, ki ga nosi Drava v višjih pretokih v izdatnih količinah. Strojnica v Zlatoličju Opis zgradbe. Strojnica je locirana ob cesti M aribor—P tuj—Zagreb pri vasi Zlatoličje, 7 km zahodno od Ptuja, v oddaljenosti 2 km od Drave. VTOCNI KANAL tipični presek oblogo ODTOČNI KANAL Prerez skozi kanal 3200 V njej je prostora za dva strojna agregata. S tro j­ nična zgradba je vsa iz železobetona. Širina je 48 m, dolžina z vtočnimi kom oram i 90 m in največja vi­ šina osrednjega dela 40 m. V strojnični zgradbi imamo po dve dvodelni vtcčni komori, dve spirali s spiralnim stožcem, na katerega se opirajo stroji, in dve dvodelni sesalni cevi. Nad stropom spirale je generatorska etaža, nad njo pa strojnična dvo­ rana s pokrovi strojnih agregatov v tleh. Na vzvod­ ni strani strojnice so pomožni prostori za komando, električne naprave, delavnice in skladišča v dveh etažah. Na obeh koncih strojnične zgradbe je po eno skladišče, ki je zadaj in zgoraj zasuto te r tvori prehod med glavno zgradbo in nasipom. Strojnica gleda pri višini 40 m samo 3 m nad okoliški ravni teren in je torej v glavnem vkopana v zemljo. Vid­ na je le nizvodna stran strojnice, ob kateri se neha globoko vkopani odvodni kanal. Prehod med ver­ tikalnim i stenam i strojnice in dovodnim te r odvod­ nim kanalom tvorijo vzvodni oziroma nizvodni kriln i zidovi, ki so v tlorisu nagnjeni pod kotom 45° proti podolžni osi kanalov oziroma strojnice. Izkop za strojnico znaša ca. 860.000 m 3, za zgradbo strojnice se je porabilo 64.000 m3 betona in 2.700 t betonskega železa. Geološki in topografski podatki. Teren na pod­ ročju strojnice je raven in ima koto 238 m n. m. Do globine 214 obstaja iz zelo propustnega pleistocen- skega peska in proda, pod njim pa se nahaja do velike globine, katere spodnja m eja ni bila ugotov­ ljena, zelo gost in skoraj vodonepropustni pliocen­ ski pesek in prod. Podtalna voda se je nahajala na koti 230. 500 m vzhodno od strojnice pada teren prek 8 m visoke terase na nižji poplavni teren s koto 230. Gradbena jama. Zgradba strojnice sega s te­ meljem do kote 201, to je 37 m pod površino terena. Gradbena jam a za gradnjo strojnice se je izkopala v obliki odprte jam e brez uporabe zagatnih sten. Do globine podtalne vode na koti 230 se je kopalo na suhem. Za izkop v nižji legi je bilo treba odva­ jati podtalno vodo. V ta nam en so izkopali v tiru odvodnega kanala posebno kineto z dnom na koti 223, ki je osušila teren na področju odvodnega ka­ nala in omogočala gravitacijski odtok vode pri poglabljanju gradbene jam e od kote 230 do 224. Pod koto 224 je bilo treba črpati vodo. Črpalke so postavili na odru, premičnem po poševni legi, da so se črpalke lahko spuščale navzdol, sledeč nižajoči se vodni gladini. Med črpanjem vode se je opravil izkop od kote 22s4 do kote 214, na kateri se nahaja površina vodonepropustnega pliocenskega proda. Na površini pliocena se je zgradil s pomočjo beton­ skega zidu na robu berme zbiralni jarek, ki je do­ vajal vodo k črpalkam. Med izčrpavanjem vode se je poglobil izkop od kote 2l4 do dna na koti 201, nakar se je začelo z betoniranjem tem eljev strojni­ ce. Ves čas gradnje je bilo treba črpati ca. 800 1/s vode na višino '0 m. Pri izkopu te zelo globoke odprte gradbene jam e ni bilo posebnih težkoč, le voda je naenkrat zalila jamo, ko je bila prekinjena dobava električnega toka. Elektrostrojna oprema. Strojnica bo opremlje­ na z dvema strojnim a agregatoma enake velikosti, ki sta v bloku spojena vsak s svojim transform a­ torjem. Turbine bodo izrabljale bruto padec 33 m in 2 X 225 = 450 m 3/s vode. Predvideni sta dve Ka­ planovi tu rb in i s pokončno osjo, s 125 obr/min in z močjo po 90.000 KM. Na turbinski osi je nasajen trofazni sinhroni generator moči 75 MVA s cos 0 — S ituacija elektrarne = 0,9. Napetost generatorja je 10.500 V. jakost to­ ka 4070 A, frekvenca 50 Hz. Transform atorja z močjo po 75 kVA s prenos­ nim razm erjem 10,5/121 kV sta postavljena na dvo­ rišču vzvodno elektrarne, s katerega vodi daljnovod 110 kV proti razdelilni transform atorski postaji Cirkovci. Za prim er nenadne prekinitve obratova­ nja strojev ima vsaka turbina po en kanal (razbre- menilec), prek katerega se usmeri voda mimo tu r­ bin. Na ta način se prepreči nastanek neprijetnega Enopolna stikalna shema valovanja v dovodnem in odvodnem kanalu. Raz- bremenilec se zapira in odpira s posebnimi lopata­ mi istočasno z odpiranjem in zapiranjem turbin. Za dviganje strojnih delov pri montaži in re­ montih je strojnica opremljena z dvema mostnima žerjavoma nosilnosti po 150 t. Za pregled vtočnih komor, spirale in sifonov se zapre vtok in iztok strojnice s tablastimi zapor­ nicami, da se lahko izčrpa voda iz navedenih delov. Odvodni kanal Dolžina odvodnega kanala je 6 km. Globina kanala je pri strojnici 24 m, se zmanjša pri, terasi 500 m pod strojnico na 16 m in se nato postopoma zm anjšuje na 7 m pri izlivu v Dravo. Dno na koti 214 je vodoravno in ima v začetnem delu širino 28 m, v srednjem delu 32 m in v spodnjem delu 36 m. Globina vode variira med 6 m pri nizkih do 10 m pri visokih vodah v Dravi. Aktivni del kanala med kotama 214 in 224 ima naklon pobočij 1 : 2,25, više ležeča pobočja nad bermo na koti 224 pa na­ klon 1 : 1,5. Kanal je po vsej dolžini vkopan v peščeno prodnat teren in nima obloge. Na redkih mestih, ki obstajajo iz samega peska, se je pesek odkopal v globino 0,50 m in nadomestil z debelim gramo­ zom. Pri izlivu v Dravo smo predvideli med kana­ lom in Dravo ločilni nasip, ki se končuje v konico iz betonskega zida. Izkop za odvodni kanal znaša ca. 4,000.000 m3. M aterial se je deloma porabil za gradnjo nasipov dovodnega kanala tik nad strojnico, drugi del pa se je deponiral v pravilno oblikovanih deponijah, ki so pokrite z debelim slojem humusa, da je povr­ šina porabna za poljedelske namene. Akumulacijski bazen v Mariboru Bazen sega od jeza v Melju do elektrarne Ma­ riborski otok in se ves nahaja na ožjem področju mesta Maribora. Mestna slika ob Dravi se bo teme­ ljito spremenila. V Melju je na levem bregu Drave zgrajen zaščitni nasip višine 5 m pri jezu, ki se v vzvodni smeri zm anjšuje in preneha pri cestnem mostu v Melju, 1 km nad jezom. V mestnem prede­ lu Pristana je bilo' treba porušiti mnogo starih, dotrajanih stanovanjskih zgradb in nasuti obalo do kote 254,50 in več. Dravski bregovi so se po vsej dolžini regulirali in u trdili s kamnito oblogo do višine, ki jo zahteva zajezena voda. Na kroni reguliranih bregov je na- Prerez skozi strojnico stala več m etrov široka berma, ki bo omogočala udcbno hojo vzdolž Drave po vsej dolžini bazena. Za m estno kanalizacijo, ki se sedaj izliva ne­ posredno v Dravo, bo treba zgraditi kolektor na levem in desnem bregu Drave, ker p ri zm anjšani vodni brzini izliv odpadnih voda neposredno v Dra­ vo ni več dopusten. S kolektor jem na levem bregu se bodo zbirale odpadne vode in vodile do jezu, k jer se bodo prečrpavale v dovodni kanal na des­ nem bregu Drave, ki bo vedno poln vede. Iz ko- lektorja na desnem bregu Drave bo tekla odpadna voda gravitacijsko v dovodni kanal. Gradnja elektrarne in poljedelstvo Dovodni in odvodni kanal v skupni dolžini 23 km te r stroinična zgradba zavzemajo pas po­ prečne š ;rine 100 m, njive, travnike in gozdne po­ vršine, ki bedo izgubljene za poljedelsko in gozdno izkoriščanje. Na drugi strani bomo z gradnjo nove e’ek tra rne preprečili poplavljanje zemljišča vzdolž Drave na desnem bregu v dolžini 20 km in širini 100 m in več te r na ta način usposobili te površine za poljedelsko obdelavo in sploh zboljšali njihovo vrednost. Iz visoko ležečega dovodnega kanala bo mogoče na gravitacijski način nam akati km etijske površine na obeh straneh kanala, k ar predstavlja nadaljn jo potencialno prednost za kmetijstvo. Skupni vpliv gradnje elektrarne na poljedelstvo so km etijski strokovnjaki ocenili za pozitiven. Gradnja elektrarne in cestni promet Za prekinjene cestne zveze je bilo treba zgra­ diti čez dovodni kanal sedem cestnih mostov, med njim i dva velika m osta na cesti M aribor—Ptuj. P rek odvodnega kanala sta potrebna dva nova mo­ sta za potrebe km etijstva. V zvezi z mostovi je bilo treba zgraditi tud i več krajših ali daljših dovoznih cest od prekinjen h cest na mostove. Vsi navedeni mostovi so zgrajeni v železobetonu. Spodnji rob m ostnih konstrukcij se nahaja 2 m nad najvišjo gladino vede, da bi se cmogočil prom et s čolni za potrebe vzdrževanja kanalov. Energetski in gospodarski pomen Srednje Drave Količina proizvedene energije, njena kakovost in cena je m erodajna za energetsko in gospodarsko presojo elektrarn. SD 1 ima moč 126 MW in letno proizvodnjo 658 GWh. Od tega odpade na pas z 'močjo 33 MW 290 GWh, ostanek 368 GWh pa na variabilno energijo. Ce znaša proizvodnja električne energije v Slo­ veniji 3600 GWh, se bo ta proizvodnja z začetkom polnega obratovanja SD 1 povečala za 658 GWh ali za 18 fl/o, torej velik korak naprej. Tudi v pro­ izvodnji jugoslovanskega elektrogospodarstva z 18.000 GWh letno pomeni SD 1 napredek za 3,6 fl/o. P ri dobi za odplačevanje investicijskega kredi­ ta, ki odgovarja tra jan ju objekta, znaša proizvodna cena ca. 5 din/kWh. Ce dopolnimo v diagram u let­ ne proizvodnje SD 1, kar m anjka do pasa z močjo 126 MW (1100 GWh) s termoenergijo, katere bi po­ trebovali 1100 — 658 = 442 GWh in ki jo dobimo po ceni 12 din kWh, bi dobili s sodelovanjem SD 1 in term oelektrarn pas 126 MW (1100 GWh let­ no) po ceni (658,000.000 X 5 + 442,000.000 X 12) : .-1100,000.000 = 7,8 din kWh. Resnične številke se lahko nekoliko razlikujejo od navedenih, vendar kljub tem u lahko trdimo, da je Drava tisti v ir cenene energije, ki omogoča naši industriji (Kidričevo, Ruše, Ravne, Štore itd.) do­ bavo elektrike po tako nizki ceni, da sploh lahko delajo. Iz navedenega razloga bi m orale ravno te industrije podpirati energetsko izrabo Drave, z’asti naše zadnje stopnje SD 2, ki bo imela moč 110 MW in letno proizvodnjo 500 GWh ter le za malenkost višjo ceno kWh kakor SD 1. S sodelovanjem SD 2 in term oelektrarn bi lahko pridobili nadaljnji pas 110 MW oz. 960 GWh letno po ceni ca. 8 din/kWh. Na stvari nič ne spremeni dejstvo, da se mora del investicijskega kredita za ŠD 1, ki bo traja la najm anj 50 let, odplačevati v nenormalnem k ra t­ kem roku 5 let. Višji ceni energije za prvih pet let bo nato sledila dolga doba s proizvodno ceno so­ razmerno manjšo od 5 din kWh. Zgornjedravske elektrarne že mnogo let v zgo­ raj opisanem smislu prispevajo svoj delež k ceneni proizvodnji električne energije v Sloveniji. Zato je treba Dravo kot osnovni vir cenene energije čim- prej v celoti dograditi in vzporedno razvijati grad­ njo term oelektrarn. Pokrivanje dnevnih konic potrošnje električne energije Dravske elektrarne že dolgo obratujejo tako, da ponoči pridržujejo vodo in jo v večji m eri iz­ rabljajo v času dnevnih konic. V ta sistem bo treba vključiti tudi elektrarni SD 1 in SD 2 na Srednji Dravi. P ri tem bo bazen elektrarne M ariborski otok igral izravnalno vlogo. Podnevi bo oddajal večje pretoke in se bo pri tem deniveliral za ca. 2 m, ponoči pa m anjše in se bo polnil. SD 1 in SD 2 bo­ sta p ri tem sprem injali samo pretoke in padce gla­ din, kota zajezitve pri jezovih pa bo ostala nespre­ menjena. Tak način obratovanja bo gotovo ustrezal tudi potrebam hrvatskega elektriškega gospodarstva, k er tudi ono potrebuje podnevi več energije kakor ponoči. Ta način obratovanja (pre­ točna akumulacija) je teoretično mogoč, dokler je naravni pretok m anjši od največje obratovne vode 450 m 3/s, praktično pa izgubi svo pomen pri preto­ kih, večjih od 300 m3/s, kar tra ja skoro šest mese­ cev. Da bo mogoče vse leto k riti dnevne konice, bo treba zgraditi črpalno elektrarno, za katero so na Dravi izredno ugodne prilike, ker je na razpolago spodnji bazen, ker je dovolj vode in ker geološke in topografske razm ere nudijo ugodne pogoje za črpalne elektrarne na Kozjaku ali na Pohorju. A. STERGARSEK: HYDRAULIC POWER PLANT HE SREDNJA DRAVA 1 S y n o p s i s The article first considers the importance of the river Drava for Yugoslav electric power economy and gives detailed hydrographic data concerning the ener­ getic exploitation of the river. Owing to its inclination being constantly above 1 %o and its favorable geologi­ cal conditions the river Drava in also siutable for the construction of electric power plants in its interme­ diate part between Maribor and Legrad. In proceeding the author considers the disposition of the power plant Srednja Drava 1, which represents a combined type of river-channel power plant with its dam in Melje near Maribor. The different paragraphs of the article give some technical data on the dam in Melje, the feed channel in the length of 17 km, the engine house at Zlatoličje, situated at a distance of 2 km from the river, the discharge channel in the length of 6 km with a depth of 24 m at the engine house, the accumulation bassin at Maribor exdending from Melje to the Mariborski otok power plant. The article f i­ nally discusses the problems of the agriculture in connection with the construction of the power plant, road trafic as well as the general energetic and eco­ nomic importance of the power plant Srednja Drava 1, particularly for the covering of the daily peak values of the electric power consumption of the Slovenian and partly Croatian electric power economy. N O V O S T V G R A D B E N I Š T V U Dvobatna črpalka P 13 s pritiskom polnjenja 60 atm. Elektromotor 10 KM ali dieselski motor 11 KM. Transportna moč črpalke horizontalno 300 m, vertikalno 70 m Dobavljamo za gradbeno industrijo: — stroje za brizganje, — črpalke za omete, — pnevmatske transporterje za beton, — polžne visokotlačne črpalke. — naprave za brizganje barv. PUTZMEISTER, generalno zastopstvo za SFRJ: Export-Import JOSE P VI PAV C D-7000 Stuttgart S, Döblinger Strasse 164 Tel. 604 362 — Telex 721 661 Zvezna republika Nemčija Splošno gradbeno podjetje Primorje AJ DOVŠČ I N A Splošno gradbeno podjetje PRIMORJE, Ajdovščina Izvaja' visoke, nizke, industrijske In hldrogradnje po naročilu za trg ali po sistemu inženiring Glavne značilnosti gradnje hidroelektrarne Srednja Drava I DK 627.84Z.88:627.8 ivo Se n ic a , d i p l . i n z . V dneh, ko iz naše nove elektrarne že priteka k potrošnikom vsak dan skoraj milijon novih kilo­ vatnih ur, smo dolžni v znak zahvale vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri ustvarjan ju tega objekta, vsaj v grobih potezah opisati obsežnost in zahtev­ nost opravljenih gradbenih del te r izjemno neugod­ ne pogoje graditve. Ta elek trarna ni pomembna samo zato, ker je naj večja v Sloveniji, am pak tudi zato, ker smo z njeno zasnovo in reševanjem raznovrstnih projekt­ nih in izvedbenih nalog odprli novo etapo gradnje ravninskih h idroelektrarn v Jugoslaviji. Ob vseh bogatih izkušnjah projektantov in izvajalcev, ki so si jih pridobili pri gradnji elek trarn med Dravo­ gradom in M ariborom te r na drugih objektih v Jugoslaviji, so se morali pri tem objektu spoprijeti še s problem i pro jek tiran ja in izvedbe nasipov 17 km dolgega dovodnega kanala, njegove betonske obloge in zavarovanja 5 km dolgega zajeznega pro­ stora (ki je ves na območju M aribora) pred posle­ dicami dviga gladine Drave. Zahvaljujoč izkušnjam, smelosti in vztrajnosti vseh sodelujočih projektan­ tov in izvajalcev te r ne nazadnje raziskovalnih za­ vodov, predvsem pa Zavoda za raziskavo m ateriala in konstrukcij iz Ljubljane, je že nekaj tednov prvi agregat v poskusnem obratovanju z nad 90®/« projektiranega padca. Investicijski program za elektrarno Srednja Drava 1 je bil sprejet novem bra 1962. Licitacija za gradnjo jezu, dovodnega kanala, strojnice in od­ vodnega kanala pa je bila opravljena v m arcu 1964. Tako* kratko obdobje, ki ni bilo nič daljše kot pri mnogo manj obsežnih elektrarnah nad Mariborom, je terjalo od projektantov in raziskovalnih zavodov ekstrem ne napore in zato so se razne podrobnosti m orale reševati tudi med gradnjo in tako se je pojavila potreba po izvedbi nekaterih del, ki v za­ četku niso bila predvidena. Teh prim erov pa je bilo več p ri zavarovalnih delih zajeznega bazena v M ariboru kot pri drugih objektih elektrarne. P ri ure jan ju bazena v M ariboru je največ časa in naporov terja la preureditev kanalizacije nizko ležečega levega obrežja mesta. Ne samo, da je bil kataster kanalizacije, katere začetki segajo še v prejšnje stoletje, pomanjkljiv, še težjo oviro za projektno rešitev je predstavljalo nerazum ljivo dej­ stvo, da pristojni komunalni organi tudi še spomla­ di 1964 niso imeli osnovnega program a bodočega kanalizacijskega omrežja Maribora, kar je močno oviralo upravne organe pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Zato tudi ob tej priliki vso zahvalo podjetju Komuna projekt, ki je z razum e­ vanjem pri p ro jektiranju levega kolektorja prem a­ galo vse te in še druge težave. Ta kolektor, ki naj prepreči odtekanje odpadnih vod v počasneje teko­ čo zajezeno Dravo, je dolg prek 3500 m in je že v celoti zgrajen in so nanj tudi že priključeni ob­ stoječi kanalizacijski vodi. Potrebno pa bo še ob jezovni zgradbi zgraditi črpališče za odvajanje v kolektor ju zbranih vod na desni breg v dovodni kanal elektrarne. Tehnično najzahtevnejši problem pri urejanju bazena je predstavljala zaščita najnižjega predela M aribora na levem bregu nizvodno od železniške proge pred škodljivimi posledicami 6 do 7 m dvig­ njene gladine Drave. Glavni elementi te zaščite so 1100 m dolgi nasip od jezu do meljske brvi (v ka­ terega je bilo vgrajeno prek 60.000 m3 peščeno gramoznega m ateriala), prek 7300 m2 vertikalne tesnilne stene med dnom kolektorja in globlje le- Jez Melje — druga faza žečim laporjem, prek 2200 m drenaž, ki naj pre­ prečujejo dvig podtalnice v območju med jezom in meljsko brvjo te r prek 800 m industrijskega kolek- torja za odvajanje odpadnih vod MTT. Vsa ta dela so bila v začetku novembra končana. Dosedanja vsakodnevna opazovanja pri dvig­ njeni gladini Drave so pokazala zadovoljivo delo­ vanje celotnega zaščitnega sistema. Prostorsko najobsežnejše delo pri ureditvi ba­ zena pa je bila u trd itev dravskih brežin, ki leže višje od nezajezene gladine. Za zaščito skoraj 7 km obrežja je bilo treba vgraditi okrog 180.000 m3 gramoza, prek 25.000 m 3 kam nom eta in skoraj 63.000 m2 kam nite obloge brežin. Zaradi dviga gladine Drave pa bi bile prizadete tudi nekatere stavbe na naj nižjih predelih levega in desnega brega, zato smo morali zgraditi tudi 147 nadomestnih stanovanj in zaščititi nekaj zgodovin­ sko pomembnih objektov. Glavno težišče gradnje pa je seveda bilo na jezovni zgradbi, dovodnem kanalu, strojnici in od­ vodnem kanalu. Ta dela je s pogodbo, ki je bila sklenjena jun ija 1964, prevzelo podjetje »Tehno- gradnje«, m anjši del odvodnega kanala pa »Gra­ dis«. Definitivni pričetek gradnje pa moremo šteti od oktobra 1964, ko so bile podpisane kreditne po­ godbe in izdane potrebne garancije banke. B etoniranje brežin dovodnega kanala — spodnji pas .a*#» (1)] . . . 3 Pri tem pomeni: V (t) = ‘JJo f (t) d t 2 w (1) = ijjo f (t) d t MODEL OBREMENITVE DEFORMACIJE PLOŠČE ZARADI NEENAKOMERNIH POSEDANJ PRI PRIVZETI RAZPOREDITVI MOMENTOV 1969 T urnšek: B etonska obloga Ce uvedemo param eter t v diferencirano enač­ bo, se ta g lasi: y (t) - p K (t) = - — E I ■ K ( t ) . . . (l') d t 4 a4 Iz pogoja, da je diferencialna enačba V zado­ voljena za t = 0, dobimo vrednost za a: a4 = E I Ro . .4 V’ (1) Potek f (t) mora zadovoljiti pogoje na singu­ larnih točkah: — za t = 1 m ora f (t) im eti prevoj, k er je na tem m estu četrti odvod deform acijske linije enak ničli: f" (1) = 0 (saj je bila distanca »a« tako iz­ brana) ; — za točko, ki je dovolj oddaljena od izhodišča koordinatnega sistema t = ts, je tangenta defor­ m acijske linije dana z deformacijo terena: dobimo mejni pogoj nastanka razpoke, dane s spe­ cifično deformacijo Eg. 4 ___ 4 ________ _ l/b/h Ver (1/b) C = 2 . 5 Eg 4 — 4 -------- E s l/b/h ] / y j (1/b) C = 2 • 5 — k a C = 2 0 3 f (0) 4 1 • 57 . . . 7 Iz enačbe 7 sledi, da je m ejna vrednost obre­ m enitve p ri nastanku razpoke zaradi neenakom er­ nosti tal obratno proporcionalna z debelino kon­ strukcije, da se torej z večanjem debeline plošče pri isti nehomogenosti terena doseže obratni učinek. Rešitev deferencialne enačbe V z enačbo 3 je preveriti na celotnem poteku od t = 0 do t = 3. Če v izhodiščno diferencialno enačbo 1', ki jo lahko pišemo v naslednji obliki: d4 v E l y (t) - p K» = p [K (t) - Ko] ------- - - - K (t) d t 4 a4 tg a = pka = d y (t3) J . d t a = A a ts,fo f (t) d t = A a 0 (3) . . . 5 Za točko tg . a sledi iz enačbe 2 y (ts) — p Ko = A a2 [W (3) - v (1)] Za to točko pa je tudi y (ts) - p Ko = p ka . a (ts - tp) = = A a2 0 (3) (ts - tp) P ri tem pomeni a • tp oddaljenost spremembe deform abilnosti ta l od m esta največjega momenta. Iz gornje enačbe torej sledi: t 6 G ornje pogoje lahko na singularnih m estih za­ dovolji Gaussova funkcija: f (t) = - L = e -V. v 1/2 n Za privzeto funkcijo dobimo: f (0 = 0,40; f" (0) = f (0) = 0,40; 0 (3) = 0,50 V> (1) = 0,223; yj (3) = 1,13 ; tp = 1,18 č e gornje num erične vrednosti postavimo v enačbo 5 ob upoštevanju vrednosti enačb 2 in 4, vstavimo na levi in desni stran i vrednosti, izraču­ nane iz enačbe 3, moramo dobiti: d yi = A y& A yi gg y (t) - p Kn = A a2 [yj (t) - yj (1)] A ya — A a2 0 (3) (t - tp) + - ^ f (t) (t2 - 1) K (t) f (0) Kn K er leva stran ne vsebuje param etra K (t), ki se pojavi le na desni strani, bo načeloma A yi =j= A yd. P rivzeta rešitev lahko predstavlja le boljšo ali slabšo aproksimacijo. V sliki št. 2 so nanesene vrednosti A yi in A y vseh članov. V plodni raz­ pravi o bodočem delu je bilo poudarjeno, da sta orga­ niziranje članov in osvežitev aktivnosti necbhodna, če želimo s svojo sposobnostjo in z znanjem obvladati naloge bodočega tehničnega razvoja. Zato bodo morali izpopolnjevati tehnično znanje članov, uvesti sodobno planiranje ob tesnem sodelovanju članov, zavzeti se za strokovno usposabljanje pripravnikov. Potrebno bo redneje seznanjati člane z gradnjo pomembnih objek­ tov, potem pa tudi zagotoviti strokovni vpliv pri ure­ janju komunalnih, arhitektonskih in urbanističnih programov. Zavzeli so se za ožji stik s sosednjimi društvi, ki obravnavajo podobno problematiko. Po končani razpravi so izbrali 5-članski upravni odbor ter 3-članski nadzorni odbor in se dogovorili za bodoče sodelovanje in delo društva. Občni zbor je bil združen z ogledom velikega šte­ vila objektov, ki jih je SGP »Zidar« zgradil na Reki. K an d id a ti stro k o v n ih izp itov n a V. p r i­ p ra v lja ln e m sem i­ n a r ju v T reb iji. Pozornost je vzbudila gradnja 18-etažne stolpnice z uporabo papirnatih cevi. Poleg tega pa so predstavniki PGP »Betongrad« prikazali proizvodnjo v mehanizi­ ranem obratu za pripravo peska, betona in arm'ranih betonskih elementov. Sledil je še ogled objektov in naprav za iztovarjanje rude v bakrskem pristanišču ter ogled novejših turističnih objektov. Začetek aktivnega dela društva v Kočevju je na dobri poti. Želimo, da bi bogate misli, izrečene na občnem zboru, vodile k vedno novim uspehom. V. M. SEMINARJI ZA STROKOVNE IZPITE Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slove­ nijo se je v skladu s svojo osnovno nalogo, da skrbi za strokovni napredek članov, zavzela za kandidate, ki so glede na interno zakonodajo dolžni opraviti strokovni izpit. V dobrem letu, odkar se opravljajo strokovni izpiti pri Gospodarski zbornici po novem izpitnem programu, je bilo organiziranih pet informativnih seminarjev, ki se jih je udeležilo nad 350 kandidatov. Med temi je 25°/o gradbenih inženirjev, 10°/o arhitektov in 65% gradbenih tehnikov. Na seminarjih se kandidati v poprečno 40 urah podrobneje seznaftijo z izpitnim programom in učno snovjo, ki jo morajo obvladati. Poleg tega pa preda­ vatelji, ki so povečini izpraševalci izpitne komisije, odgovarjajo na vprašanja kandidatov. Na tak način dajejo seminarji solidno osnovo vsem kandidatom, ki so se odločili, da se intenzivno in vestno pripravijo na preizkušnjo znanja in strokovne usposobljenosti. Primerjave kažejo, da so ti seminarji koristni. Kandi­ dati, ki so opravili seminar, so dosti bolje pripravljeni na izpit kot tisti, ki se seminarja ne udeležjo. Senrnarske stroške podjetja kand;datom povrnejo. Znanih pa je b-lo več primerov, da slabo organizirana podjetja »nimajo« sredstev za te namene. Ponavadi onemogočajo strokovni izpit tudi zato, ker veđO', da si kand:dati z izpitom lažje izberejo delovno mesto v drugem podjetju. Osnovni problem strokovne pomoči kandidatom je žal še vedno v tem, da primanjkuje potrebne litera­ ture iz izpitne snovi. Zaradi neustaljenosti predpisov zveza ne more založiti prepotrebnih priročnikov za hitrejše obvladanje znanja. Zveza predvideva, da bodo do konca tega leta organizirani še trije informativno-pripravljalni semi­ narji. Med prijavami niso redki kandidati, ki delajo v drugih strokah, kjer pa tudi potrebujejo gradbene inženirje in tehnike s strokovnim izpitom. V. M. NAROČNIKE IN BRALCE OBVEŠČAMO, DA JE TA ŠTEVILKA GRADBENEGA VESTNIKA IZŠLA V POVEČANEM OBSEGU, ZARADI POMEMBNOSTI PRI­ SPEVKOV O OBJEKTU HE SREDNJA DRAVA 1. Uredništvo Iz strohovnih revij in časopisov M A T E R I A L I I K O S T R U K C I J E Beograd, 1968 Št. 3 V. K a j a k i n , A. A n d r i a n o v : Prilog pitanju me­ todike inženjersko-geološkog zoniranja stenskih masa na primeru toktogulskog hidročvora na reci Narin (Kirgiška SSR). Str. 3—10, 10 sl., 2 tab. Inž. A. U m e k : Metoda končnih elementov. Str. 11 do 14, 2. sl. P r e v e o inž. prof. D. J e v t i č : Uputstvo i preporuke za ispitivanje površinsko — aktivnih dodataka za beton visokih brana. Str. 15—21. Bibliografija. Str. 22—25. Informacije. Str. 26—29. Formular izveštaja o ispitivanju cementa, odnosno atesta uzroka cementa. Str. 31—32. GRADJEVINAR — ZAGREB, 1968. ŠT. 7 Inž. S. L a p a j n e , prof. univ.: Računanje kosih mo­ stova pomoću prividnog opterećenja. Str. 197—202, 3 sl. M. J a n č i k o v i č : Gradnja hidroenergetskog i plo­ vidbenog sistema Džerdap. Str. 203—207, 10 sl. Inž. H. N e ž i č : O parkiralištima cestovnih vozila. Str. 207—211, 9 sl.. 4 tab. Inž. S. B a b i č : Fundiranie temelja turboagregata u termoelektrarni Tuzla III. Str. 212—214, 3 sl. Ing. M. P r ž u l j , Inž. B. K o h o e v i č : Izgradnja mosta preko Une. Str. 215—216, 4 sl. Masivni most kopno—Pag. Str. 216—217, 3 sl. Obnova i izgradnia Skoplia. Str. 217—218. Kratke vijesti. Str. 217—220. Iz inozemnih časopisa. Str. 221—225. Novi diplomirani inženieri gradjevinarstva. Str. 226. Uz 20-gođišnjicu G.P. »Konstruktor«, Rijeka. Str. 226— 2271 GRADJEVINAR — ZAGREB, 1968. ŠT. 8. Inž. I. K 1 e i n e r i saradnici: Fundiran je luke za ra­ sute terene u Bakru. Str. 229—240, 19 sl. Dr. inž. M. U r l i č i č : Spajanje keramičkih kanali- zacionib cijevi. Str. 240—245, 14 sl. Inž. V. P a u 1 i ć : Da li se gradovi moraju zagušiti u saobraćaju? Str. 246. S naših i inostranih gradilišta. Str. 247—251, 6 si. Gradbeni materijali. Str. 252—258, 2 si., 3 tab. Kratke vijesti. Str. 258—263, 1 si. Iz inozemnih časopisa. Str. 263—267. 6 si. Iz Saveza GIT Hrvatske. Str. 267—268. Obavijest Građiev. fakulteta u Zagrebu o dopunskoj nastavi u škol. god. 1968—1969. Str. 268. Oglasi. Str. I—XVI. GRADJEVINAR — Zagreb, 1968. ŠT. 9 Inž. S. N o n v e i l l e r : Suvremene grafične metode planiranja. Str. 269—280. 9. si. Inž. J. K l e p a č : Kalkulacije za inozemno tržište. Str. 281—290. M. F e r e n š č a k : Strojevi za stlačivanje zemljanih masa, šljunčanih i tucaničnih zastora. Str. 290 do 296, 7 si., 5 tab. S naših i inostranih gradilišta. Str. 296—298. Kratke vijesti. Str. 298—304. Kongresi i sastanci. Str. 304—308. Iz inozemnih časopisa. Str. 309—312. Iz Saveza gradjevinskih inženjera i tehničara Hrvatske. Str. 312—321. GRADJEVINAR — Zagreb, 1968. ŠT. 10 Prof. univ. K. T o n k o v i ć : Ekspresna cesta Zagreb— Karlovac. Str. 325—332, 4 si., 2 tab. Prof. dr. inž. E. N o n v e i l l e r : Mag. mat. S Polič. Račun stabilnosti kosina pomoću elektroničnog ra­ čunala. Str. 333—340, 6 sl. Doc. dr. inž. J. G r č i č : Erozija dna vodotoka iza hi- drotehničkih objekata. Str. 340—346, 7 sl. Inž. M M r v o š : »Elektroprojekt« (Zagreb) u Iranu. Str. 347—355, 12 sl. V. P.: Prisilna putovanja djetića u doba cehova. Str. 355—356, 1 sl. M. J a n č i k o v i č : Gradnja hidroelektrarne Rijeka. Str. 356—362, 20 sl. Docent dr. B. C r n k o v i č : Klasifikacija kamena za potrebe gradjevinarstva. Str. 362—366, 12 sl. Kratke vijesti. Str 366—370. Iz inozemnih časopisa. Str. 370—374, 4 sl. GRADJEVINAR — Zagreb, 1968. ŠT. 11 Prof. dr. inž. A. R ž a n j i c i n , Moskva. Neki suvre­ meni pravci u razvitku gradjevne mehanike. Str. 375—381, 8 si. Inž. B. K r s t u l o v i ć : Bi — čelik, osnovni podaci, karakteristike i upotreba. Str. 382—396, 44 si., 4 tab. Inž. M. K r u ž i č e v i ć : Otpornost betona n ahabanje. Str. 396—397, 3 si., 5 tab. Kratke vijesti. Str. 398—403. Kongresi i sastanci. Str. 403—406. Iz inozemnih časopisa. Str. 406—409, 5 si. Iz Saveza gradjevnih inženjera i tehničara Hrvatske. Str. 409. Bibliografija. Str. 410—411. Pravilnik o zaštiti na radu u gradjevinarstvu. Str. 411 do 412. NAŠE ORADJEVINARSTVO — BEOGRAD, 1968. ŠT. 8 Dr. inž. R. R o s m a n , prof. univ.: Torzija raščlanje­ ne cijevi pravokutnog presjeka. Str. 137—146, 15 si. Inž. M. M u r a v l j o v : Proračun armirano betonskih, pravougaonih, simetrično armiranih elemenata. Str. 146—150, 1 si., 2 tab. Inž. Ž. J a n k o v i č , Inž. B. P o p o v i č : Metoda gradjenja železničkih tunela u punom profilu. Str. 151—156, 8 sl. Inž. A. V j e t r o v : Refulerna priobalna gradnja. Str. 156— 156 b, 8 sl. M. J a r i ć : Gradjevinarstvo i smernice. Str. 156 c. NAŠE GRADJEVINARSTVO — BEOGRAD. 1968. ŠT. 9 Inž. S. V e n e č a n i n , asist. univ.: Analiza prostor­ nog rama sa gredom u horizontalnoj krivini. Str. 157— 166, 9 sl. Dr. inž. S. J a n j i č , prof. univ.: Ispitivanje spuštali- ca — aktuelan zadatak u sprovodjenju programa modernizacije naših ranžirnih stanica. Str. 166— 176, 5 sl., 4 tab. Inž. B. T o d o r o v i č : Savetovanje o rekonstrukciji i modernizaciji puteva u Bosni i Hercegovini. Str. 176—180 a, 3 tab, Ing. A. S. 99INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I U to X 1 Serija: NOVI MATERIALI JANUAR 19(9 Gradnja z elektrofiltrskiml elementi 1. Splošno Pri grajenju visokih stanovanjskih objektov se danes poslužujemo monolitnega betona, katerega ob­ lagamo z izolacijskimi materiali, kot so npr. Siporex ali v obmorskih conah tudi Jumpet izolacije. Spozna­ vamo vse bolj, da nam je potreben material, ki bo istodobno dajal dobro izolacijsko vrednost in hkrati nosilnost, tako da ne bo potrebno sestavljati stenskih materialov, temveč da bomo lahko gradili homogene stene. S tem namenom se pripravlja perspektivna in­ vesticija za izdelavo naforekljivih glin, ki nam bo dala možnost ustvarjati betone iz lahkih agregatov. Zastavlja se vprašanje, katere so možnosti za tak način grajenja že danes, možnosti, ki bi torej dale sočasno nosilno in izolacijsko steno bodočemu objektu. Pri grajenju takih objektov na področju DDR. kjer gradijo mnogo v montažnem sistemu, se poslužu­ jejo večjih ali manjših izolacijskih blokov, ki izpol­ njujejo izolacijske in nosilne pogoje. Podoben razvoj se je pričel pred leti tudi v SR Sloveniji, kjer so se uporabili za te namene polni elektrofiltrski elementi modularnih mer, medsebojno vezani z elektrofiltrskimi maltami. Prvi tak visoki objekt, zgrajen po tem siste­ mu, je bilo stanovanjsko' poslopje — stolpnica v Vele­ nju, kot jo kaže foto posnetek (glej sliko 1). Danes so v gradnji podobne stolpnice v SRS in SRH. Debelino zidovja določamo tu predvsem iz izola­ cijskih vidikov. Običajno nam dimenzija 30 cm in trdnost 200 v tem pogledu zadovoljuje. Tako je di­ menzija zidovja od vrha do spodnjih etaž konstantna ter pri tem ustrezno izrabljena tudi v trdnostnem pogledu. Pri nižjih stanovanjskih objektih prihaja v prvi vrsti do izraza toplotna zaščita, saj so napetosti, izvi­ rajoče iz vertikalne obremenitve, prilično majhne. Zato se pri takih objektih raje odločimo za nizke marke, običajno 100, kar je tudi glavni proizvod obrata EFE Šoštanj. Takih oblikovancev so izdelali v pre­ teklem letu samo v tem obratu ca. 18.000.000 kosov n. f. ali ca, 35.000 m3 tega materiala. 2. Material Pri grajenju sten omenjene stolpnice so uporabljali elektrofiltrske oblikovance, pripravljene iz elektro- flitrskega pepela termoelektrarne Šoštanj. Poznano je, da je elektrofiltrski pepel omenjenega obrata sestav­ ljen v glavnem iz steklastih izvotljenih kroglic zelo majhnih diametrov (glej. sliko 2 in diagram premerov), katerih površina reagira z vzbujevalcem vezanja (hi~ dratizirano apno) ter se z njim veže oziroma stvori nove kristale pretežno dikalcijevega silikata in tofoer- morita. Strjevalni proces je pospešen z intimnim med­ sebojnim kontaktom mešanice, ki ga dosežemo s sti­ skanjem in razzračevanjem mase, z majhno vsebnostjo vode ter z dodatki magnezijevega silikata (azbestno vlakno) ter na koncu s povišano temperaturo v strje- valnicah. Produkt, ki preide vse faze obdelave, dobi na koncu trdnost od 10O kp/cm2 do 200 kp/cm2. Medtem ko so oblikovanci za marko 200 polni blo­ ki, so oblikovanci nižjih mark, to je 150 ali 100 kp/cm5 trdnosti, izvotljeni. Izvotljenost je uporabljena pred­ vsem zato, da dosežemo v bloku perforacijo, ki nam s sekanjem omogoča tvorbo podformatov. Pri polnih blokih pa v naročilu predvidimo podformate, ki so nam potrebni. Za uporabo na visokih stavbah so potrebne visoke trdnostne kvalitete materiala. Rezultati, dobljeni pri trdnostnih in drugih preiskavah za tak objekt, so po­ kazani v tabeli J. Sl. l T a b e l a 1 Splošni pregled kvalitete elektrofiitrskih cbllkovancev marke 200 Tek. št. vzor. Teža volum . kg /m 3 R azlika teže p ro ti popr. K v ad ra t raz like D osežena trd n o s t k p /cm 2 R azlika p ro ti popr. K v ad ra t raz lik e i 1530 21 441 220 22 484 2 1530 21 441 218 20 400 3 1540 11 121 230 32 1024 4 1610 59 3481 220 22 484 5 1600 49 2401 216 18 324 6 1590 39 1521 224 26 676 7 1600 49 2401 234 36 1296 8 1590 39 1521 210 12 144 9 1560 9 81 199 1 1 10 1550 1 1 190 8 64 11 1550 19 361 211 13 169 12 1530 21 441 177 21 441 13 1560 9 81 202 4 16 14 1550 1 1 165 33 1980 15 1540 11 121 186 12 144 16 1560 9 81 164 34 1156 17 1570 19 361 197 1 1 18 1580 29 841 228 30 900 19 1540 11 121 200 2 4 20 1580 29 841 203 5 25 21 1530 21 441 211 13 169 22 1560 9 81 200 2 4 23 1530 21 441 170 18 524 24 1540 11 121 202 4 16 25 1530 21 441 172 26 676 26 1550 1 1 172 26 676 27 1510 41 1681 181 17 289 28 1530 21 441 185 13 169 29 1540 11 121 217 19 361 30 1520 31 961 169 29 841 31 1550 1 1 194 4 16 32 1480 71 5041 178 20 400 Vsota 49.650 — 25.432 6335 544 12.783 31 49.650 Popreček volumenske teže-------- 1551 kg/m3 Standardna deviacija trdnosti 12.783 ' 31 y 410, deviacija = 20,2 kp/cm2 Standardna deviacija volumenske teže: deviacija = 28,6 kg/m3 Kontrola razvrstitve rezultatov opazovanja v po­ gledu normalne razdelitve je na osnovi teorije po- 544 greškov karakterizirana z linearno deviacijo 31,5 = 17,3, kar ne odstopa bistveno od izračunane deviaci­ je 20,2, zaradi česar imamo opravka z eno samo dru­ žino rezultatov. Na podoben način lahko dosegamo tudi druge kvalitete npr. kvaliteto elementov 150 ali 110. V tabeli so prikazani rezultati oblikovancev marke 150. Tek. št. vzor. Teža volum . kg /m 3 R azlika teža p ro ti popr. K v ad ra t raz lik e D osežena trd n o st kp/cm - R azlika p ro ti popr. K v ad ra t raz lik e i 1.590 72 5.200 175 17 290 2 1.560 42 1.765 158 0 0 3 1.580 62 3.850 171 13 169 4 1.600 82 6.700 151 6 36 5 1.570 52 2.700 140 18 325 6 1.610 92 8.500 130 28 780 7 1.346 172 29.400 152 6 3'6 8 1.296 222 49.500 154 4 16 9 1.511 7 49 179 21 440 10 1.521 3 9 167 9 81 Vsota 15.184 107.673 1.578 2.173 Poprečne trdnosti 158 kp/cm2. Popreček volumenske teže 1518 kg/m3. Standardna deviacija trdnosti 16 kp/cm2. Standardna deviacija vol. teže 110 kg/m3. Deviacija trdnosti v % na poprečno vrednost 10,1 odstotka. Deviacija volumenske teže v % na popr. vred­ nost 7,3%. V splošnem lahko ugotovimo, da so variacije kva­ litete v pogledu posameznih pokazateljev majhne, kar dovoljuje visoke izkoristke v dopustnih trdnostih ob ustreznih varnostih 3—4. 3. Dimenzije elementov Pri grajenju objektov takega značaja so važna tu­ di odstopanja v dimenzijah elementov. V primeru, da so odstopanja v dimenzijah velika, so tudi fuge veli­ ke in s tem deformacije zidovja. Poglejmo si presojo rezultatov dimenzij ele­ mentov: T a b e l a 3 T ek. št. D o lžin a m m K vad rat odstop . Š irin a m m K vad rat od stop . D eb e lin a m m K vad rat od stop . ' i 285 0 187 i 184 i 2 28 6 1 187 i 183 4 3 28 5 0 186 0 185 0 4 28 4 1 185 1 186 1 5 286 1 185 1 184 1 6 283 4 186 0 186 1 7 28 5 0 184 4 184 1 8 28 4 1 185 1 186 1 9 2 84 1 184 4 185 0 10 2 86 1 184 4 186 1 11 286 1 187 1 184 1 12 287 4 186 0 187 4 13 287 4 186 1 186 1 14 286 1 187 1 187 4 15 286 1 189 9 188 9 16 286 1 187 1 187 4 17 286 1 186 0 186 i Vsota 4852 3 1 6 0 3 1 5 4 Popreček dolžine 285 mm deklarirana dolžina 285 mm. Popreček širine 186 mm deklarirana širina 185 mm. Popreček debeline 185 mm deklarirana debel. 185 mm. Standardna deviacija dolžine 1,21 mm. Standardna deviacija širine 1,4 mim. Standardna deviacija debeline 1,5 mm. Dimenzije imajo naslednjo varianco: 285 mm± 1,21 mm pri dolžini 186 mm* 1,4 mm pri širini 185 mm ± 1,5 mm pri debelini, vse računano pri enkratnem odklonu. 4. Malta Zelo važen element pri grajenju objektov po tem sistemu je vezno sredstvo med elementi, katero mora dosegati primerno trdnost ob majhnih izmerah fug, ki naj bodo po možnosti 10 mm. Oglejmo si dosežene trdnosti po 28 dneh elementov kock 10 X 10 X 10 od­ vzetih malt, pripravljenih z maltnim peskom in elek- trofiltrskim vezateljem. Razmerje mešanja 1 : 3. T a b e l a 4 K v a d ra t K v a d ra t Š te v . vzor . G osto ta kg/m * r a z lik e p ro ti popr. T rd n ost k p /c m 2 ra z lik e p ro ti popr. i 2 0 7 0 0 6 5 ,8 90 0 2 207 0 0 70 ,0 625 3 2 0 7 0 e 60 ,3 1230 4 207 0 0 1 2 5 ,0 9 0 0 5 2 0 7 0 0 80 ,0 2 26 6 2 0 7 0 0 104 ,0 100 7 2 0 2 0 2 5 0 0 100 ,0 25 8 2 1 2 0 25 0 0 1 2 1 ,0 67 5 9 2 1 2 0 2 5 0 0 124 ,0 8 45 10 2 1 2 0 2 5 0 0 110 ,0 2 2 5 11 2 1 0 0 90 0 1 0 8 ,0 170 12 2 0 5 0 4 0 0 117 ,0 482 13 2 1 2 0 2 5 0 0 94 ,0 0 14 21 2 0 2 5 0 0 1 1 0 ,0 22 6 15 2 1 0 0 90 0 90 ,0 25 16 19 9 0 6 4 0 0 7 2 ,0 52 8 17 1990 6 4 7 6 76 ,0 36 0 18 1 9 8 0 8 1 0 0 7 3 ,0 48 4 Vsota 3 7 .2 5 0 3 8 .0 0 0 1 7 0 0 ,0 802 6 Popreček trdnosti 94,5 kp/cm2. Popreček volumenske teže 2070 kg/m3. Standardna deviacija trdnosti 21,7 “/o. Standardna deviacija vol. teže 47,0 kg/m3. Odstopanje v trdnosti, izraženo v % na popreček 22,8 »/o. Odstopanje v volum. teži, izraženo v °/o na po­ prečje 2,2 °/o. 5. Kontrola trdnosti zidov To običajno lahko opravimo z zidnimi trdnostnimi modeli, kjer se ob posnetku sistema priprave zidov ter na podlagi doseženih rušnih trdnosti določi velikost eksploatacijskih trdnosti ali dopustne vrednosti nape­ tosti, katere morajoi biti v soglasju s predvidevanimi trdnostmi. Pri poskusu so bile dosežene npr. naslednje orien­ tacijske vrednosti: y zidu = 1598 kg/m3 Trdnost bloka 187 kp/cm2 Trdnost malte 45 kp/cm2 Dosežene rušne trdnosti 64,7 kp'cm2 Maksimalne obremenitve 14 kp’cm2 Parcialna varnost 4,6 kp/cm2 6. Koeficient toplotne izolacije Določen je na podlagi preiskave zidovja ter znaša 0,45 kgcal/m h °C. 7. Oblikovna sposobnost Z ozirom na potresne predpise je zidovje objekta oblikovati skladno s predpisi. Zidovje lahko smatramo kot homogeno betonsko lahko zidovje ustrezne marke. Lahko vlečemo tudi vertikalno povezavo z vezmi, pri čemer potegnemo konkretno vertikalno vez samo ob zunanji strani zidu, medtem ko oib notranji strani zadržimo izolacijo iz lahkega betona. Dimenzija debe­ line take vezi je lahko samo 1 M ali 2 M, za kar sklad­ no formiramo že v tovarni oblikovance (glej sliko 3) ter na mestu zapiramo vertikalne povezave samo z enostranskimi opaži. V takih vezeh lahko uporabljamo tudi kovinsko profitno železje namesto armiranobe­ tonskih vezi. V naslednjih »Informacijah« bodo sledile objave še nekaterih drugih sistemov, kateri nam omogočajo podobne rešitve. Marjan Ferjan, dipl. inž. Sl. 3 GRADBENO PODJETJE Ljubljana, C elovšk a c. 34 izvršuje vse vrste gradbenih in projektivnih del ter gradi stanovanja za tržišče solidno in poceni Megrad Gradbeno podjetje LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8 gradi in projektira vse inženirske zgradbe, prodaja gradbene objekte na tržišču, izvršuje usluge tujim na­ ročnikom in prodaja lastne izdelke v ekonomskih eno­ tah: obrata za zemeljska in betonska dela, opažarski obrat, zidarski obrat, železokrivski obrat, avtopark, mehanični servis, ključavničarstvo in obrat mehaniza­ cije, opravlja zunanjetrgovinski promet, izvaja investi­ cijska dela v tujini PONUDBE — NOVOSTI NA TRŽIŠČU — PONUDBE — NOVOSTI NA TRŽIŠČU — PONUDBE SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM gramex LJUBLJANA, KURILNIŠKA 10 Za nakup gradbenega m ateriala nudi trgovsko podjetje Gramex 1,000.000 S din posojila. Za nakup zlasti priporoča: — prvovrstno salonitno kritino »SALONIT Anhovo« — kvalitetne vrste cementa: Trbovlje, Anhovo, Umag — betonsko železo, na željo kupcev, krivljeno po načrtih — bogat asortim ent keram ike — vse vrste apna — stavbno pohištvo in parket — vse vrste opečnih izdelkov in okensko steklo te r ves drugi gradbeni m aterial. Vse inform acije dobite v prodajnem oddelku na Kurilniški 10. Telefon 310 140. Ob torkih, sredah, četrtkih in petkih izkoristite možnost nakupa tud i v popoldanskem času. Za obisk se priporoča GRAMEX Ljubljana. Splošno gradbeno podje tje ^ T - SLOVENIJA ■ ESTE d i r e k c i j a : LJUBLJANA, TITOVA C. 38 P r o g r a m d e j a v n o s t i p o d j e t j a : - i Podjetje gradi vse vrste objektov s področja niz­ kih in visokih gradenj v tuzemstvu in inozemstvu - Specializacija podjetja je v gradnji in moderniza­ ciji cest s težkim asfaltnim ali betonskim voziščem - Podjetje gradi mostove, predore in letališča - Opravlja gradbena dela za industrijo in družbeni standard - Izvaja vsa v asfaltno stroko spadajoča dela, kot so ureditve parkirnih površin in komunikacij v na­ seljih, liti asfalt za tlake in kritine v industriji itd. - Posebne ekipe izvajajo izolacije in tlake, ki so visoko kemično in mehansko odporni za objekte v industriji in arhitekturi v vseh niansah — po po­ stopku »ARALDIT«-CIBA - V mehaničnih obratih opravlja remont gradbenih strojev. Izdeluje opremo za separacije kamnolo­ mov in gradbeništvo - Iz obratov gradbenega materiala dobavlja opečne izdelke in apnenčeve agregate - Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu pro­ jekte za objekte nizkih in visokih gradenj ■ Asfa ltn i fin lšer ABG, kapaciteta vgrajevanja 300 ton mase na uro. ■ H itra cesta na Gorenjskem, odsek pri Ljubnem. ■ Javna skladišča v L jub ljan i. H ala -A - v g radn ji, objekt 300 X 60 m. S P L O Š N O G R A D B E N O P O D J E T J E O N I R N O V O M E S T O Gradi vse vrsie visokih in nizkih gradenj kvalitetno in v postavljenih rokih. Velika proizvodnja stanovanj za tržišče