Leto XVIL, št. 238 o pravrufltvo; ujuojjtttu*. ojttUljeva ulica \ — feleloo SL &122, 8123, 3124, 3125, 3126f uaseratm oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova m. a. — Tel 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka attCB St. 11. — Telefon St 2455. t-oaružnlca Celje: tCocenova ollca At. A. — Telefon St. 190. ttaLčunj pn pošt. ftek. savodlti: LJubljana st. 11.842. Praga Oslo 78-180. OTten 5t 105241. LJubljana, sreda 14, oktobra lpt Cena t Din Bajka o bogastvu Jugoslavije Narodni poslanec Sekula Zečevič je nedavno izdal knjigo, ki zasluži, da H postala vsem našim javnim delavcem b revir za vsakdanje čtivo. Trezno in resno pisano delo, ki pa odraža vseskozi topel domoljubni interes pisca, je porušilo marsikako legendo in zavrnilo^ v pravilne meje frazeologijo mnogih naših javnih govornikov, ki vedno vedo pripovedovati o silnem bogastvu naše države. Prav v nasprotju s takimi slavospevi je dal g. Zečevič svoji knjigi značilni naslov »Siromaštvo Jugoslavije«. Pisec je sam gospodarstvenik in pozna obširne predele naše države do najmanjših podrobnosti, ker jih je proučil in prepotoval pri svojem poslu. Je tudi teoretski zelo dobro podkovan, saj v svojem delu povsod operira s statističnimi podatki, ki jih razgrinja pred čitateljem brez olepšavanja ter izvaja iz njih svoje, večkrat naravnost porazne zaključke. Njegovo delo trka na vest vseh sodržavljanov, dokazujoč jim, koliko smo zaostali za drugimi državami, koliko ogromnih denarnih sredstev smo porabili za neorganizirano in breznačrtno delo in v kakem kričečem nesorazmerju so porabljena sredstva z doseženimi uspehi. Poslanec Zečevič obravnava po vrsti žalostno stanje naših cest, pri katerih smo potrošili za novo gradnjo in za popravo starih več ko tri milijarde dinarjev pa kljub vsemu temu stojimo pred perečim problemom naše velikanske cestne mizerije. Potem se loti analize naše agrarne reforme, ki bi bila morala biti blagoslov za podeželsko ljudstvo prizadetih^ pokrajin, ki pa ni opravičila velikih nad, tako da naša statistika se vedno kaže obupno sliko: 49% vse obdelovane zemlje ima v posesti 95% kmetov med tem ko ima 5% velikih posestnikov še vedno 51% obdelovane zemlje. Naš primitivni način notranje kolonizacije na razlaščenih zemljiščih niti agrarnim interesentom samim ni prinesel pričakovanih koristi, ker jim je dal samo zemljo, ne pa tudi sredstev za neodložljive začetne investicije. Kolonizacija m tedaj v pogledu napredovanja kmetijstva storila skoro ničesar, veljala nas je pa ogromne milijarde. V jugoslovanskem kmetijskem gospodarstvu imamo še vedno okoli 500.000 lesenih plugov, s čimer je dovolj podan neugodni standard našega krneta. Problem notranje kolonizacije bo zato še dolgo ostal eden izmed najbolj perečih. Osobito zgovorno slika pisec bedo srbskega kmeta. Za temelj mu služi statistika predkumanovske Srbije iz 1. 1903., ker novejših podatkov ni. Po teh ugotovitvah je 70% kmetov brez zadostne zemlje, 30% pa zopet nima delovne živine, 57% nima volovske, 72% pa ne konjske vprege itd. Življenjski standard je potem temu primeren: 60% kmetov kupuje hrano, 30% nima luči v hišah, 14% nima šip na oknih, 38% sploh nima postelje, 95% nima zdrave pitne vode. Gospodarski strokovnjaki in poznavalci kmečkega življenja trdijo, da se te prilike po svetovni vojni niso bistveno izpremenile in aa tudi v ostalih pokrajinah države ni boije z edino izjemo Vojvodine.. Tako žive milijoni naših kmetov in kmet je ogrodje in temelj Jugoslavije. Mnogo pažnje je pisec posvetil našim gozdom in rudnikom. Šlo bi daleč preko okvira pričujočega članka, ako bi hoteli ponoviti vse podatke in ostroumne kritične zakljaičke pisateljeve, ki kažejo našo veliko bedo ravno zaradi naše neorganiziranosti in breznacrtnosti, zaradi katerih domača podjetja ne uspevajo, glavni dobiček tega našega resničnega bogastva pa se steka v tujčev žep. Nad eno postavko se moramo vsekakor resno zamisliti: za metalurške izdelke plačujemo tujini poldrugi milijon dinarjev več, nego dobimo za vso našo izvoženo rudo. Od vsega tega močno^ trpi in hira naša notranja trgovina, naša obrt ter industrija. Po podrobni obravnavi elektrifikacije in vodnih sil Jugoslavije podvrže pisec kritiki našo prometno politiko v času po zedinjenju. Bila je skrajno neekonom-ska zaradi pretežno fiskalnega načela, ki vlada v naši državi. Naše državne železnice so zaradi take politike vedno visoko pasivne. Ta deficit je znašal leta 1927. celih 342 milijonov, kasneje se je zniževal, pa je leta 1933. dosegel še vedno 23 milijonov. Pri tem pa so naše ze-leznice z ozirom na gospodarsko moc prebivalstva še vedno drage. Tako prehaja pisec od panoge do panoge našega gospodarstva in naposled v štirinajstih točkah resumira na kratko naš gospodarski položaj, opozarjajoč javnost na nedostatke, ki prete uničiti same temelje našega gospodarstva. Ne ustavi pa se na tej žalostni ugotovitvi, marveč predlaga tudi lek zoper sedanje stanje. Glavni lek našemu gospodarstvu vidi poslanec Zečevič v uvedbi obvezne delovne službe in njegovo delo nosi kot podnaslov ta zanimivi predlog. Pri utemeljevanju tega svojega predloga ugotavlja pisec veliko in popolnoma neizrabljeno bogastvo naše države: prosti čas njenih državljanov, M bi ee NEMŠKA VLADA SI U NA RAZČIŠČENJE Z RIMOM Berlin in Rim bi se rada čimprej sporazumela z Anglijo, oba pa se bojita najnovejše londonske aktivnosti Rim, 13. oktobra, b. Italijanski zunanji minister grof Ciano, o katerem se je prvotno mislilo, da bo po Gombosovem pogrebu takoj odpotoval v Berlin, kamor je bil povabljen na izrecno iniciativo kancelarja Hitlerja, bo posetil Berlin šele 18. oktobra. Prekrižani nemški načrti V diplomatskih krogih poudarjajo, da si tega obiska žele tako v Rimu kakor v Berlinu. Berlin je celo ponovno urgiral v Rimu, naj bi grof Ciano prišel čimprej v nemško prestolnico. Vzrok te naglice je po mnenju tukajšnjih političnih krogov predvsem poraz, ki ga je Hitler doživel v zadnjem času na gospodarskem terenu z razvrednotenjem valut, kateremu se je nepričakovano pridružila tudi Italija, kar je berlinske kroge zelo presenetilo. Nemški načrt, ki je predvideval ustanovitev velikega ekonomskega in balkanskega bloka pod nemškim vodstvom, je s tem propadel. Nemčija je čedalje bolj prisiljena, da se na političnem in gospodarskem polju odloči za važne in pomembne izpremembe. V tem položaju bi zanjo ne bilo brez pomena, če bi se lahko pohvalila, da je Italija na njeni strani in da odobrava njeno evropsko po- litiko. Le v tem primeru bi namreč naspro- 1 ti Londonu Nemčija še vedno lahko igrala na italijansko karto, kakor je to delala do scdii. Taktika Italije napram Angliji Italija se s svoje strani poslužuje iste taktike napram Londonu. Najnovejša aktivnost Velike Britanije v Sredozemlju jo namreč zelo vznemirja. Italija se boji. da ne bi prišlo v tem predelu Evrope do popolne izpremembe sedanjega ravnotežja. Za ta primer bi rada bila že v naprej pripravljena s tem, da bi se lahko sklicevala na nemško podporo, kakor se je na to lahko sklicevala za časa abesinske vojne Po mnenju tukajšnjih diplomatskih krogov si torej tako Italija kakor Nemčija prizadevata, pridobiti si naklonjenost Anglije. V tej težnji, ki je danes ni več mogoče prikriti, pa se nasproti Londonu opirata vsaka na svoj adut: Italija na zbliža-nje z Nemčijo, Nemčija pa na zbližanie z Italijo. Niti prva niti druga pa se ne čutita preveč sigurni glede namenov, ki jih kaže London, ki gradi vso svojo sedanjo mednarodno politiko baš na spoznanju, ki mu ga je dala abesinska vojna. Dokler bo obstojalo to medsebojno nezaupanje, ki ga je ustvarila igra treh velesil v najnovejšem času, bosta Rim in Berlin verjetno še naprej ubirala dosedanjo taktiko navideznega sporazuma, s katero bosta skušala pripraviti London k večji pripravljenosti za sporazum. Vendar tu nihče ne dvomi, da bi Italija takoj zapustila Nemčijo, kakor hitro bi lahko uredila vsa svoja sporna vprašanja z Londonom. V to smer so dejansko že dolgo časa obrnjena vsa njena diplomatska prizadevanja. O čem bodo razpravljali v Berlinu Glede ostalih točk berlinskih razgovorov ni nobenega dvoma, da se bodo nanašale na znana viseča vprašanja, ki zahtevajo z obeh strani preciznih izjav, tako n. pr. avstrijsko Vprašanje, k: je postalo po razpustu hajmvera še bolj pereče, podunav-ski problem in priprave za Locarno. Vzrokov je torej dovolj, da v tukajšnjih diplomatskih krogih z napetostjo pričakujejo berlinske razgovore italijanskih in nemških odgovornih faktorjev. {Shaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ollca Stev. 1. Telefon St. 65._ Rokopisi se ne vračajo Naslonitev Italije na zapadne sile? Pariz, 13. oktobra, b. »Temps« in »Information« poudarjata, da govori mnogo makov za to, da stojimo pred obnovitvijo italijansko-francoskega sodelovanja ne samo v splcšni evropski politiki, temveč še prav posebno v pogledu ureditve srednje Evrope. V tem vprašanju se v Rimu že nekaj časa opaža tendenca po naslonitvi na koncepcije zapadnih sil kot kro-tiutež čedalje večjemu nemškemu vplivu v Podunavju. „Oeuvre" o Članovi misiji Pariz, 13. oktobra. AA. O potovanju italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlin piše današnji »Oeuvre«, da bo skušal vzpostaviti v Berlinu ravnotežje med Italijo in Nemčijo v srednji Evropi. Na Dunaju namreč mislijo, da je to ravnotežje za enkrat izpremenjeno v korist Nemčije. Tako pojmujejo potovanje italijanskega ministra v Berlin v dunajskih političnih kro-kih. v glavnih političnih središčih v za-pndni Evropi pa pripisujejo Oianovemu potovanja namen, da bi se Rim in Berlin sporazumela glede nadaljnje diplomatske taktike v španskem in lokarnskem vpraša-liju in sploh o vseh političnih vprašanjih srednje, zapadne in vzhodne Evrope. Direktorij fašistične stranke sklican Rim, 13. oktobra. b. Veliki fašistični svet je sklican za 15. t. m. Nemški korak v Londonu Nemčija izjavlja, da bo povečala svojo vojno brodsvje, ako bo angleško-ruski pomorski sporazum podpisan v sedanji obliki London, 13. oktobra, b. Odpravnik poslov nemškega poslaništva v Londonu Bismarck je danes skupno z mornariškim atašejem Wasnerjem izročil v Foreign Officeu noto nemške vlade, v kateri se poudarja, da bo Nemčija prisiljena povečati svoje bojno brodovje, ako bo angleško-sovjetski pomorski sporazum podpisan v sedaj nameravani obliki. Ce Anglija pristane na to, da sme Rusija zgraditi 7 novih križark z 18 cm topovi, kakor to določa predloženi sporazum z Rusijo, bi bilo sedanje ravnotežje brodovij v Evropi, zlasti pa v Vzhodnem morju porušeno. Nemčija bi morala v tem primeru predlagati Londonu velike izpremembe angleško-nemškega pomorskega sporazuma z dne 18. julija 1935. Nota še posebej poudarja, da ima Rusija že sedaj največ podmornic na svetu, angleško-sovjetski sporazum pa navzlic temu dopušča gradnjo novih rusk;h podmornic. V Tihem oceanu ima razen tega Rusija popolnoma svobodne roke, tako da lahko po svoji mili volji poveča svoje tamkajšnje brodovje, ker dopušča nanueč dogovor z Anglijo, da sme držati v najstrožji tajnosti število svojih tamkajšnjih edinle. S svojim pacifičnim brodovjem se Rusija lahko kadarkoli poja.l tudi dmgod in s tem stalno lahko minira svetovno ravnotežje. Res je sicer, da angleško-sovjetski sporazum izrecno določa, da ne sme Rusija svojega pacifičnega brodovja premakniti drugam, toda jasno je, da bi v pr meru voi-ne taka platonska, obveza Rusije ne mogia zadržati pri izvedbi njenih namer. Končno protestira nemški not.a tudi proti pristanku Anglije na. gradnjo dveh novh velikih bojnih ladij po 3^.000 trn, ki bi bile oborožene z 32—40 cm topovi. Japonski grozi vojaška diktatura Ultimat militaristov vladi za podreditev državne uprave njihovim zastopnikom Kolonij® in topovi so Nemčiji v prvi vrsti neobhodno potrebni, je rekel Hitlerjev namestnik Rudolf Hess Berlin, 13. oktobra, o. Hitlerjev namestnik v vodstvu narodne socialistične stranke, minister Rudolf Hess je imel včeraj v Hoffu govor, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja kolonij. V svojem govoru je najprej naglasil, da je po zaslugi narodnih socialistov Nemčija danes popolnoma preskrbljena s kruhom, moko, krompirjem, sladkorjem in mlekem. Uvažati mora samo še zelenjavo, meso, jajca, mast in mlečne izdelke, motijo pa se oni, ki mislijo, da boio zaradi tega mogli prisiliti Nemčijo h kapitulaciji, če bo treba, bomo pač jedli manj jajc, mesa, masti ln masla, toda svoje svobode ne bomo darovali. Zavedamo se tudi, da so nam devize v prvi vrsti potrebne za naše oboroževanje. Za Nemčijo še vedno velja ges.o »Prej topovi, potem šele maslo.« Proti navijanju cen bo vlada izdala najbolj drakonične ukrepe. Kar se tiče kolonij, se bo svet moral pač sprijazniti z dejstvom, da so kolonije Nemčiji neobhodno potrebne. Nemčija mora dobivati surovine, ki jih potrebuje za lastne potrebe. Ce se to ne bo zgodilo, bo prisiljena izvažati za vsako ceno, s čemer bodo prizadete predvsem druge države. Govoreč o akciji za preskrbo živil v nastopajoči zimi, je Hess med drugim povedal, da so po dolgih poizkusili znašli postopek, s katerim se napravi meso kitov užitno. Doslej so meso kitov metali v morje, v letojnji zimi pa bo glavna hra-! na nemš ega naroda. Na ta način se bo i Nemčija izognila uvozu mesa in prihranila devize za nakup drugih bolj nujno potrebnih surovin. Tokio, 13. oktobra o. Vojni minister in minister vojne mornarice sta poslala predsedniku vlade Hiroli ultimativno zahtevo vojaških krogov po preosnovj državne uprave. V svojem pismu naglašat-3. da se mora cclo'r.a državna uprava podrediti potrebam državne obrambe. Zato zahteva+a največje štedenje pri državnih izdatkih. V to svrho naj se ukine več ministrstev razen tega pa osnuje posebna uslanova. ki naj nadzira poslovanje vseh ministrstev in vse državne uprave. V tej ustanovi morajo biti izključno predstavniki vojske im mornarice. Ic načelnik naj bi bil civilist, k; pa ga bi določila vojska. Ta us'.-ancva naj vzdržuje stalno zvezo med oboroženo s:!o in vlado. Hirota je sporočil, da bo odgovoril na to zahtevo šele v par dnsh. V vladnih krogih je izzvala ta zahueva vojaških krogov veliko razburjenje. V njej vidijo željo po uvedbi vojaške diktature, ki pa bi Japonski po mnenju političnih krogov v sedanjem trenutku lahko silno škodovala. Zato se vladni krog.i tej zahtevi odločno pro-tivijo in se zatrjuje, da je vlada že sklenila v znak protesta podati ostavko. Hi-roto bo najbrž jutri sprejel mikado. V političnih krogih sodijo, da je s tem že dolgoletna borba med vojaškimi in političnimi krogi dosegla vrhunec ter da mora slej ali prej priti do odločitve. Vojaški krogi si v zadnji dobi laste vse mogoče pravice. V zunanji politiki so imeli ie doslej skoro edino in glavno besedo, sedaj pa hočejo očividno dobiiti odločilno besedo tudi v notranji politiki- Vsekakor — "c-i-i iznrememba na Japonskem imeti dalekosežne posledice za celokupna I .jivjj dogodkov na Daljnem vzhodu. napadom na Madrid Vsak čas se pričakuje odločilna bitka za Madrid 48 nacistov aretiranih Berlin, 13. oktobra, b. Iz Innsbrucka po* roeaio, da eo te dni avstrijske oblasti aretirale 48 narodnih socialistov, ki so ee posvetovali o obnovi narodne isooialistične stranke v Avstriji. Po av-6trii6ko=nemškem sporazumu z dne 11. julija je to prvi primer f.relacije Hitlerjevih somišljenikov v \vPtiriji. ... Žrtve tajfuna na Filipinih Manilla, 13. oktobra- w. Sedaj prihajajo podrobnosti o veliki tajfunski katastrofi. V malem mestecu Cabantuan t*o našli 82 trupel. Po naraslih rekah na otoku Lucon plavajo mnogoštevilna trupla. prav koristno lahko naložil v javna dela. Poznavajoč prilike v južnih delih naše države, trdi na temelju raznih dognanj, da velika večina tamošnjih kmetov dela prav za prav le 80 dni na leto, medtem ko ostalih 285 dni odpade na slabo vreme, ko je mogoče delati samo doma, na praznike, ki jih ima osobito pravoslavna cerkev preveč, na vraže, ki prepovedujejo delo na izvestne dni. in na malomarnost, ki je nadaljnja posledica vseh, teh brezdelnih dni. Tudi inteligenci pisec ne prizanaša, češ da trpi tako stanje in je nesposobna za vsako iniciativo. V zvezi s predlogom za uvedbo delovne službe razčlenjuje g. Zečevič to institucijo v Nemčiji in Bolgariji, tedaj v dveh državah, ki sta si dokaj različni po gospodarski in socialni strukturi. V obeh primerih uvedba delovne dolžnosti že funkcionira in daje lepe uspehe, da bi bilo zelo enostavno uvesti tudi pri nas delovno službo, ker nam pridejo v korist že vsa nemška in bolgarska izku- stva. Pri Nemcih je ta uvedba še mlada, vendar je izvršila že mnogo del obče važnosti. V Bolgariji pa je delovno službo uvedel Stambolijski že 1. 1920. Statistika izvršenih dei za to de bo izkazuje: 118 km novih železniških prog, 313 km popraAdjenih in razširjenih prog, 4800 km popravljenih in novih cest, 777 novih mostov, 193 r novih vodovodov, 70 km jezov, 22.000 hektarov osušenega zemljišča. Vse to ogromno delo je staio državo 790 milijonov levov, tedaj skoro samo deseti del tega, kar smo mi potrošili za zgradbo novih in popravo starih cest. O predlogih in pogledih g. Zečeviča se da debatirati. Kakorkoli pa kdo o njih sodi, za vsakega javnega delavca, za vsakega, ki razmišlja o problemih našega naroda in naše države, je Zeče-vioeva knjiga poučno in potrebno pgle-dalo, ki neizprosno kaže, pa zato sili k delu za izboljšanje. Pariz, 13. oktobra, o. Generalni napad na Madrid se še ni pričel, prčakujejo pa vsak začetek velike bitke, v kateri bo sodelovalo nad 200.000 vojakov, in sicer I ^ strani upornikov 150-000, na strani madridske vlade pa 50.000. Po najnovejših vesteh nameravajo uporniki napasti Madrid s petih strani, in sicer od Toleda, Maquede, San Martina, Roblede in Si-guenze. Vladne čete so 40 do 50 km daleč Od Madrida zgTadile močno utrjene postojanke. Vojaške operacije ovira deževje in nenavaden mraz, ki je pritisnil zadnje dni. Vladne čete so žeto slabo opremljene. Ministrski predsednic Caballero je ponovno pregledal vse postojanke vladnih čet in izdal posetona navodila za obrambo mesta. 15 km pred Madridom Lizbona, 13- oktobra, b. Iz glavnega slana generala Mole se doznava, da niso čete generala Franca v odseku pri Toledu naletele na nikak odpor vladnih miličnikov in da se nahajajo sedaj samo še 15 km daleč od Madrida. Aranjuez v rokah upornikov Burgos, 13. oktobra, b. Medtem ko je na fronti Ipri Guadarrami vladal precejšen mir, 90 sc vsi uporniški napadi koncentrirali na Aranjuez. ki predsitavlja zadnjo zvezo madridske vlade z zunanjim sve-! tom, če se zavzame Katalonija z Barcelono. Vladne čete so se hrabro upirale uporniškemu naskoku, vendar zavzetja Aranjueza niso mogle preprečiti. Vladne čete so pred svojim odhodom mesto zažgale in so zmagovalci naš i samo še razvaline. Kominterna obupuje ženeva, 13. oktobra, o. Tu so se sestali zastopniki kom interne iz z&padnih držav. Razpravljali so o mednarodnem položaju, ki je nastal zaradi državljanske vojne v Španiji. Razgovori so bili tajni, vendar pa se je zvedelo, da so ugotovili, da je položaj ljudske vlade v Španiji katastrofalen ter da se v doglednem času pričakuje popoln polom španskih levičarskih elementov Sklenjeno je bilo. da je treba za vsako ceno izzvati spor med zapadnimi državami, onemogočiti. sleherni poizkus za zbližanje tn prijateljsko sodelovanje med njimi, tako da se bodo mednarodni politični odnožaji toliko poslabšali, da bo zaradi njih nujno prišlo do vojnih zaplet-ljajev. Sklenjeno je bilo nadalje, da se započme diplomatske akcija v korist madridskega režima. Boji za Malago Gibraltar, 13. oktobra, b. Boji pri Mala-gi so imeli po dosedanjih poročilih za posledico poraz tujske legije pri Guidaru, Vladne čete so se polastile šest avtomobilov in večjega števila strojnic, vladna letala, ki imajo svoje oporišče v Malagi, pa ao bombardirala uporniško križarko »Almirante Cervera«, ki je bila določena za podpiranje uporniškega prodiranja na Malago. Nove čete iz Maroka Tanger, 13. oktobra, b. Po poročilih zadnjih djni, je bilo med 9. io 10. t. m. prepeljanih iz Maroka v Španijo 4000 novih mož regularnih čet. Španci kupujejo žito v Bolgariji Sofija, 13. oktobra, t Tu s« mudi več delegatov madridske vlade, ki so nakupili ve« like količine pšenice in koruze. V&e blago so takoj plačali v zlatu. Nakupljeno žito bo odposlano po morju v Barcelono in Valen-cijo. Spor zaradi poslaništva v Pragi Praga, 13. oktobra, b. Prvotni španski poslanik v Pragi Louis Garcia Guijano je zapustil svoje mesto že v aprilu t. 1. Španska vlada je na njegovo mesto imenovala profesorja madridske univerze Louisa Imene-za de Asuo. ki je član socialistične stranke in ki bi moral že jutri nastopiti svojo službo Med tem je dosedanji odpravnik poslov španskega poslaništva Pragi, posla-niški tajnik Gaspar San v Tovar izjavil dopisniku lista »Prager Tageblatt«. da ga prav nič ne briga, koga je madridska vlada določila za praškega poslanika. On je legalni predstavnik uporniške vlade v Bur-rosu in bo Se nadalje opravljal poslaniške posle v Pragi Mtissollni pozdravlja razpust hajmvera Kalifa želi, da postane Avstrija močna unitaristična ln avtoritarna država Rim, 13. oktobra, o. Italijanski tisk j« docela zamolčal razpust hajmvera v Avstriji in ni niti besedice poročal o tem važnem nkrepu avstrijske vlade. To je še v večji meri potrdilo verjetnost v inozemstvu razširjenih vesti, da pomeni razpust hajmvera zmago Nemčije r italijansko-nemški borbi za Avstrijo. Se le danes objavljajo italijanski listi kot nekak demanti teh vesti naslednjo izjavo avstrijskega kancelarja dr. Schusobnigga, ki jo je dal na željo rimeke vlade dunajskemu dopisniku agencije Štefani: Schuschniggova izjava Sklep avstrijske vlade se ne nanaša samo na hajmver. marveč na vse slične pol-vojaške organizacije. Ta ukrep je bil nujno potreben, da se doseže notranja unifi-kacdja Avstrije. Italija je gotovo prva med vsemi, ki gledajo 6 simpatijami na unitaristični pokret v Avstriji, čegar edini cilj le združitev vseh sil za obrambo avstrijske neodvisnosti. Odveč bi bilo naglašati, da ostaja avstrijska politika kakor doslej tudi v bodoče zvesta rimskim protokolom, ki so bili potrjeni tudi s sporazumom, katerega je Avstrija 11. julija t L sklenila z Nemčijo. V razgovorih, ki jih je imel Mussolini z menoj in b pod-tajnikom zunanjega ministrstva dr. Schmid-tom. nas je stalno hrabril in nam svetoval, naj brez obotavljanja organiziramo avtoritativno državo na temelju nove ustave. Zato je Mussolini brez dvoma pozdravil tudi ta ukrep in je dal izraza svojemu zadovoljstvu tudi v razgovoru, ki ga jc imel preteklo nedeljo v Riimu z drž. podtajnikom za avstrijsko patriotsko fronto Zermattoiru Misija gro£a Člana »Giornalo d' Italia« piše, da je razpust hajmvera brez dvoma zelo povečal moralni politični in materialni prestiž sedanjega avstrijskega režima. Avstrija si mora zagotoviti ne samo avtoritativni, marveč tudi unitaristični režim. Kar se tiče namigavanj inozemskega tiska, da je potovanje italijanskega zunanjega ministra Ciana v Berlin v zvezi z n^razpoloženjem, ki je zavladalo med Rimom in Berlinom zaradi Avstrije. podčrtavajo vsi italijanski listi važnost Fest.ar.ka z Neurafhom in Hitlerjem, toda pri tem odločno odklanjajo trditve, da bi hotela italijanska politika prilagoditi aedaj sistemu blokov, ki bi razdvojili Evropo. »Gazzetta del Popolo« piše. da Italija sodeluje z Nemčijo in nima razloga izpremc-niti svoje politike. Na berlinskem sestanku bndo obravnavali predvsem vprašanja, ki ao v zvezi z devalvacijo valut ter finančne in gospodarske ukrepe, ki jih narekujejo nove razmere, ni pa nobena tajnost, da bodo obravnavali tudi politična vprašanja, ker je pač mednarodni položaj v Evropi tak, da ga je treba stalno proučevati. V poštev prihajajo predvsem vprašanja, ki se tičejo srednje Evrope in vprašanja, ki &o v zvezi s franoosko-ruskim paktom. Značilno je, da objavljajo vsi italijanski listi brez komentarja poročilo pariškega »Matina«, po katerem ima Ciano nalogo, da odstrani vse težkoče, ki so nastale v odno-šajih med Italijo in Nemčijo zaradi devalvacije lire, najvažnejše vprašanje, ki ga bosta obravnavala Ciano in Neurath pa je vprašanje Avstrije. Rim zahteva, naj poda nemška vlada sedaj, ko je že v polnem obsegu uveljavljen julijski sporazum, jasno izjavo, kakšno politiko namerava prav za prav voditi napram Avstriji. Ciano bo odločno zahteval, da Nemčija na svečan način pretvori dane obljube v konkretne obveznosti. da bo spoštovala nedotakljivost in neodvisnost Avstrije. Ckl uspeha te Cianove misije v Berlinu je odvisno, kako se bo v bližnji bodočnosti orientirala italijanska zunanja politika. Italija na razpotju Italijanski listi registrirajo v zvezi s tem tudi informacije pariške »Information«, da bo šla italijanska vlada v primeru, če ne bo dobila od Nemčije zadovoljivih jamstev glede Avstrije, po poti, ki ji bo zagotovila sodelovanje s Francijo. »Information« smatra za zelo verjetno, da se bo glede na vlogo, ki jo želi Italija imeti v Podunavju, skoraj gotovo odločila za aktivno sodelovanje s Francijo. Italijansko-Srancoski sporazum neomajan Prav tako pona tisku jejo italijanski listi članek pariškega »Tem psa«, ki trdi, da ni italijansko-francoski sporazum, sklenjen 7-januarja 1935, v ničemer omajan ter da ni bil prizadet niti z italijansko-abesinsko vojno niti s sankcijami. Francija je storila vse, da se najde kompromisna rešitev ita-lijansko-abesinskega konflikta, a prav tako so v obojestransko zadovoljnost urejena vsa afriška vprašanja, v kolikor se tičejo neposredno Francije in Italije. Tudi iriden-tističnih problemev ni med obema državama. Zato nI nobenega razloga, da med Rimom in Parizom ne bi prišlo do tesnega sodelovanja, zlasti še, ker je tudi s pravkar sklenjenim trgovinskim sporazumom obnovljeno normalno stanje na trgovinskem polju. Tudi sporazum o izkoriščanju železniške proge Džibuti—Adis Abelia je naletel na najboljši odmev v Italiji. Zato lahko fašistična Italija brez težav sodeluje z demokratsko Francijo. Nemški protest v Parizu Pariz, 13. oktobra o. Glavni tajnik francoske komunistične stranke Thorez je imel preteklo nedeljo v Strasbourgu govor, v katerem je ostro napadal Hitlerja in Nemčijo. Zaradi tega govora je danes nemški poslani^ ostro protestiral pri francoski vladi, v pariških krogih drže stvar za sedaj še v tajnosti, ker ne žele, da bi se ta najnovejši konflikt zlorabljal za politično gonjo, vsekakor pa so v vladnih krogih zelo ogorčeni nad postopanjem komunistov. Splošno sodijo, da je bil govor Thoreza naročen iz Moskve ter da je imel namen poslabšati odnošaje med Francijo in Nemčijo, da bi na ta način preprečili s&estanek lokarnske konference, ki pred-iStavlja največjo nevarnost za francosko-rusko zavezništvo. Zatrjujejo, da bo Hitler v kratkem sklical izreden kongres narodne socialistične stranke y Wiesba-denu ob francoski meji ter da bo pri tej priliki reagiral na govor Thoreza. Na tem kongresu naj bi tudi prišlo do odločitve o bodočem zadržanju Nemčije. Trdijo celo da bo Hitler pri tej priliki preklical vse svoje dosedanje mirovne ponudbe, češ, da ni dobil povoljnega odgovora niti od Francije niti od Anglije. Direktor francoskega zunanjega ministrstva Bargeton se je v svojem odgovoru skliceval na francosko zakonodajo glede svobode zfoorovanj. V političnih krogih menijo, da je treba ta Incident smatrati za rešen in ne verujejo, da bi imel politične posledice. Italijanske grožnje boljševikom Rim, 13. oktobra. w. Dočim italijanski listi doslej o boljševizmu kot notranji zadevi drugih držav niso razpravljali, je danes >Regime Fascista« ostro napadel boljševi* ško židovstvo. List očiti boljševikom v Rusiji in Španiji na podlagi dejstev največjo posurovelost. Gayda piše v oficioznem >Giornale dTtalia« o vseuničujoči komu« ni®tični propagandi ter poudarja važnost sklepa zadnjega italijanskega' ministrskega sveta glede oboroževanja, ki dokazuje, da Italija ne bo dovolila, da bi se ji približal boljševizem. Pogodba o podmornicah London, 13. oktobra. AA. V uradnih kro* gih računajo, da bo v Londonu v kratkem podpisana pomorska pogodba o podmornicah. Kakor znano, so protokol o tej pogodbi sestavili že 1. 1930. K protokolu so takoj pristopile Velika Britanija, Zedinjene drža« ve in Japonska. Računali so tedaj, da bosta pristopili tudi Francija in Italija, kar 6e je zgodilo kmalu na to. Sedaj namerava Velika Britanija povabiti k tej pogodbi tudi druge države, v prvi vr®ti Rusijo, Nemčijo in skandinavske države. • DLAGO DOBITE POVSOD! To je res. Toda mi kot tovarnarji Vam lahko postrežemo boljše Itt Cenejše S Cene našega blaga za obleke so od 120.— do 180,— dinarjev po metm VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P « R R Č I N Tkanine za vsak žep in vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Kjuseivanov zopet v Sofiji Sofija, 13. oktobra. AA. Predsednik vlar de Kjuseivanov se je ob 11.50 dopoldne vrnil iz inozemstva v Sofijo. Na obmejni postaji Dragomanu ga je pričakoval njegov namestnik notranji minister Kraenovski, ki mu je poročal o razvoju notranje političnega položaja. Na sofijski postaji so predsednika vlade sprejeli in pozdravili člani vlade, rumunski grški, turški, češkoslovaški in poljski poslanik. Predsednik vlade se je prisrčno pozdravil z jugosloven-skim poslanikom Jurišičem in mu izrazil svoje veliko veselje nad prisrčnim sprejemam v Beogradu. Na vožnji od Dragomana do Sofije je Kjuseivanov sprejel v gvojem salonskem vagonu poročevalce listov, ki jim je podal izjavo o delu skupščine DN in o razgovorih, ki jih je imel z zastopniki tujih držav. Posebno sem ganjen in posebno moram poudariti svojo zahvalo, je dejal, za topli in prisrčni sprejem, ki sem ga bil doživel za svojega enodnevnega bivanja v Beograda tako pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kakor pri predsedniku jugoslovenske vlade dr. Stojadinovjču. V razgovoru z njim o raznih vprašanjih, zlasti pa o balkanskih,, ki se tičejo naših dveh bratskih držav, smo ugotovili popolnoma enako pojmovanje in skrb za ohranitev jn utrditev mdru na Balkanu. Ruždi Aras na Dunaju Dunaj, 13. oktobra AA. Turški zunanji minister Ruždi Aras je bil včeraj na Dunaju in je konfeiiral z zunanjim ministrom Schmidtom. Beograd, 13. oktobra, p. Jutri bo prispel v Beograd turški zunanji minister dr. Ruždi Aras. Beckov obisk v Parizu Varšava, 13. oktobra. AA. Tukaj govore, da bo poljski zunanji minister Beck na povratku iz južne Francije prišel v Pariz-Krakovski »Ilustrova.ni Kurier« piše, da se bodo v Parizu vršili razgovori med vodilnimi francoskimi osebnos'mi in Beckom, ki se bo niudil v Parizu dva ali tj-i dni. Nova poljska stranka Varšava, 13. oktobra. A A. Slkupina bivših legionarjev in rezervnih oficirjev je ustanovila novo stranko z imenom Narodni in državni tabor. V svojem programu navaja nova stranka da jo prešinja viteški duh borbe za neodvisnost in da se opira na tradicije in junaštva legij. Ustanovitelji upajo, da bodo našli pristaše zlasti v vrstah bivših bojevnikov in meščan- j skih strank. * | Beležke - - r - ' ~ Kakor smo v »Jutru« že poročali, je bil župan litijske občine g. Fran Lajovic razrešen po § 52 finančnega zakona z utemeljitvijo, da je zagrešil nečastno dejanje, kaznjivo po kazenskem zakonu. Obenem je bila proti njemu, tudi v smislu omenjenega paragrafa, vložena ovadba na državno tožilstvo. Včeraj je razrešeni župan g. Lajovic prejel od sreskega sodišča v Litiji uradno obvestilo, da je proti njemu uvedena preiskava po kazenskem zakonu ustavljena, ker se ni moglo ugotoviti nobeno kaznjivo dejanje. S to sodno odločbo je odpadla utemeljitev za razrešitev g. Lajovica » I '/«'!!»» ' I ™ Slovenski raačkovci . proti komunizmu Sinočnji »Obzor« poroča iz Ljubljane: »Zastopniki kmečko delavskega pokreta dr. Kukovec, dr. Lončar in Stane Vidmar so dali novinarjem izjavo, v kateri so poudarili, da je kmečko delavski pokret del združene opozicije in zato čisto demokratsko gibanje. Ostro so obsodili komunizem in naglasili, da je kmečko delavski pokret nacionalen in da stremi po zboljšanju življenjskega položaja slovenskih kmetov in delavcev«. Občinske volitve na Hrvatskem V nedeljo so bile občinske volitve v desetih občinah savske banovine. Razen v dveh so bile v vseh občinah vložene Ie liste bivše HSS, vendar v nekaterih občinah poleg službene tudi neslužbene liste. Povsod so zmagale službene liste bivše 1I.SS. Volilna udeležba jc bila zopet razmeroma slaba. Največja jc znašala 63, najmanjša pa 18 odstotkov. Prognoza za občinske volitve v drinski banovinj Včerajšnji »Obzor« poroča, da jc bila v nedeljo v Sarajevu seja banovinskega odbora JRZ za drinsko banovino. Sejo je vodil predsednik banovinskega odbora minister dr. Spaho, navzoči pa so bili tudi ministri dr. Behmen, Djura Jankovič in dr. Kaludjerčič. O poteku seje je bil izdan komunike, ki na koncu ugotavlja, da bo pri občinskih volitvah v drinski banovini JRZ zmagala z 80 odstotki. Naslednik Svetozarja Pribičeviča Kakor poročajo zagrebški listi, je sedaj definitivno razčiščeno vprašanje, kdo bo naslednik umrlega Svetozarja Pribičeviča v vodstvu pribičevičevske skupine. Vsi politiki, katerih imena so se navajala, so podali izjave, da se ne smatrajo za kandidate. Vsi so se tudi izrekli za Adama Pribičeviča, brata pokojnega Svetozarja. G. Adam Pribičevič bo torej, kakor kaže, soglasno izvoljen za političnega naslednika svojega brata. Ljotič o hrvatskem vprašanju V nedeljo so imeli zboraši shod v Nišu. Glavni govornik je bil g. Dimitrij Ljotic sam. Med drugim se je dotaknil tudi hrvatskega vprašanja in je o njem rekel: »Eden najtežjih problemov naše države je brez dvoma hrvatsko vprašanje. V okviru velike in nedeljive Jugoslavije se morejo zadovoljivo rešiti vsi problemi, pa tudi hrvatski. Ako je vsebina hrvatskega vprašanja težnja za redom in pravico v državi, potem to ni samo hrvatsko vprašanje, marveč tudi srbsko in slovensko. Naj dr. Maček izjavi »Od Kotora do Subotice m od Maribora do Djevdjelije, to je moja domovina,« potem se nimamo o čem sporazumevati. Potem naj dr. Maček vlada v naši državi. Toda ako noče tako reči, potem v tej državi ne bo vladal.« Izstopi poslancev iz združene opozicije? »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, beleži vesti, razširjene v Beogradu, da bo baje sedem narodnih poslancev, izvoljenih na listi dr. Mačka zapustilo srbijansko iz-venparlamentarno opozicijo in šlo v narodno skupščino. Med temi poslanci je pet demokratov ter po en zemljoradnik in radikal. Njihova naloga bi bila, podpreti vlado dr. Stojadinoviča, ako bi naletela na težkoče pri sklepanju o političnih zakonih. »Hrvatski dnevnik« pravi, da mu ni znano, ali in v koliko so te informacije točne. Toda naj bo kakorkoli, gotovo je, da bi tak korak niti najmanj ne vplival na hrvatsko politiko, ki bo šla tudi v bodoče po svojem sedanjem potu. Končno pravi, da se mu vesti ne zdijo verjetne, ker je bilo v nedeljo več shodov srbijanske opozicije, a na nobenem ni bilo slišati o kaki taki nameri. Veliko angleško posojilo Kitajski London, 13. oktobra. AA. »Daily Herald« poroča, da so končana pogajanja o kreditu Velike Britanije Kitajski v znesku več milijonov funtov šterlingov. Ta kredit utegne v gotovih okoliščinah imeti dalekosežne mednarodne posledice. Pri sklenitvi pogodbe je sodeloval tudi sir Frederic Leittroas. »Slovenec" o vremenskih neprilikah Včerajšnji uvodnik v »Slovencu« se podrobno bavi z nedavno katastrofalno vremensko nezgodo v naši državi, ki je povsod napravila doslej še neprecenjeno škodo. Tako-le jo nazorno opisuje: »...hudournik, ki brez glave m brez srca, sledeč samo svoji slepi brutalni mrž-nji, dere skozi cvetoče pokrajine, trga rodovitno zemljo, uničuje delo pridnih rok ter pušča za seboj samo smrt in razdejanje. Ta hudournik je mnogo ljudi pogoltnil in potegnil s seboj v svoje umazane vrtince. To niso bili pohlepneži, ki so se hoteli okoristiti z bogastvom, plavajočim v luži, to niso bili brezumniki, ki so se hoteli z umazanim valovjem puliti za svoje imetje, to tudi niso bili slabiči, ki so v obupu dvignili roke in se predali razdirajočim vodam. Premnogi so stali ob bregovih katastrofe in so nemo zrli, kako sc zasiplje njihovo leno imetje. To je bil zdravi del ljudstva, ki v nesreči ne izgubi glave, ljudje, ki so si dejali, da to ne more dolgo trajati in da bo zopet prišel čas, ko bodo hudournik zajezili in zabrežili. Marsikdo je že mislil, da »divje jage« ne bo konec, da bo teptala, dokler ne bo vse razbito, poštenje srca in bogastvo narave.« Toda ne, saj sam »Slovenec« napoveduje, po tej snežni ujmi zopet čase, ko bomo lahko rekli: »Pa je vendar vse mimo šlo. Hudournik je odgrmel. Ruševine same, ki jih je nalomil, so ohromile njegovo rar-dejalno moč in blato, ki ga je puščal za seboj, mu jc ustavilo prodiranje. »Divja jaga »je odbesnela ...« To je lepa in utežna beseda Zbor predsednikov učiteljskih društev Ljubljana, 12. oktobra V nedeljo so se zbrali vsi predsedniki sreskih društev ljubljanske sekcije Jugoslo* venskega učiteljskega udruženia Bkupno 3 člani upravnega in nadzornega odbora. Dvorana OUZD je bila polno zasedana in so bi« la zastopana v?a sreska društva, kakor že dolgo ne. Zbor je otvoril predsednik JUU in predsednik ljubljanske 6ekcije g.Ivan Dimnik, ki je v svojem uvodnem nagovoru pozdravil navzoče s posebnim poudarkom na to, da so se tako polnoštevilno odzvali vabilu. Navajal je aktualne zadeve učiteljske organizacije in šole ter bodril navzoče za nadaljuje delo v dobrobit šole in stanu. Obrazložil ie stanje, ki vlada v organizaciji tako v banovini, kakor v državi. Učiteljstvo 6e dobro zaveda velikega pomena borbe za neodvisnost učiteljskega slanu, ki 6e sedaj vrši po vseh sreskih učiteljskih društvih v državi. Tajnik sekcije JUU g. Metod Kumolj je na to iznesel vsa važnejša vprašanja, ki zadevajo učiteljski stan. šolo in pro^veto in za katera vlada med učileljstvom veliko zanimanje. Predsedniški zbor ie z odobravanjem vzel na znanje poročila predsednikov sreskih uči« teljskih društev, iz katerih se vidi, da vlada med učiteljstvom v dravski banovini vdra-vo in odločno stnje- V pogledu novosadske glavne skupščine JUU je bil »prejet naslednji sklep, naslovljen na centralno upravo JUU v Beogradu: »Prevodniki sreskih učite- ljskih društev ter člani upravnega in nad« zornega odbora sekcije JUU za dravsko banovino, zbrani na zboru 11. oktobra ▼ Ljub« ljani, izrekajo cemtralni upravi Jugoslovenskega učiteljskega udruženja polno in vsestransko zaupanje in jo pozivajo, da vztraja na strogo stanovski lin ji ter od« ločno odklanjajo ponovno zanašanje razdorov tujih vplivov in tendenc v stanovsko organizacijo«. Z viharnim odobravanjem je bil eprejeJs na predsednika dravske sekcije g. Ivana Dnmnika, ki je po službeni potrebi premo« ščen v Beograd, naslednji apel: »V imenu predstavnikov vsega članstva JUU za dravs-ko banovino se Ti danes, ko se poslavljaš od nas, iskreno zahvaljujemo za vse ogromno delo. ki si ga z neizmernimi osebnimi žrtvami izvršil za učiteljsko organizacijo, učiteljski stan, za prosveto in šolstvo. Izrekamo ti popolno zaupanje in obljubljamo, da bo&la članstvo in organi/a* clja v dravski banovini ostala tudi nadalje na strogo stanovski liniji. Naprošamo te. da ostaneš tudi poslej rurf vodnik im vzornik v borbi za moralne in materialne dobrine članstva in za popoim« osamosvojitev učiteljske organizacije. S tem je bil predsedniški zbor zaključen. Da je novih pobud in novega impulza vse. mu članstvu za nadaljnjo borbo in nadaljnje delo. - jmj. Jn^flf« I pan, na realno gimnazijo v Murski Soboti; UOSpOUarSKl SVcl Učitelj na l. moški meščanski šoli r M«- Male antante Bukarešta, 13. oktobra g. Posvetovanja gospodarskega sveta Male antante so se danes nadaljevala. Mešano rumunsko-češkoslovaška- jugoslovanska komisija je proučila trgovinske odnošaje vseh treh držav. Popoldne je imel sejo rumuns';o-če-skoslovaški odbor, nakar je industrijski minister Pop sprejel vodje vseh treh delegacij. Reims kralju Aleksandru RcimS, 13. oktobra, p. Na Squareu Port Mare je bila v prisotnosti civihiih in voja» ških oblasti, zastopnikov bivših bojevnikov z vzhodne fronte in delegatov jugosloven* skih bivših bojevnikov odkrita plašča v spomin na pokojnega kralja Aldksandra Uedinitelja. General Maric v Strasbourgu Strassbourg, 13. oktobra. AA. Jugoslo« venski vojni minister general Maric je prišel v Stra^bourg v spremstvu generala Gamelina in se udeležil slovesnega spreje* ma. ki je bil prirejen njemu na čast. Po reviji čet je odpotoval preko Basla v Beo* grad. Nov veterinarski načelnik Beograd, 13. oktobra. AA. Ker je dose* danji načelnik veterinarskega oddelka kme« tijskega ministrstva dr. Ljubomir Mladeno« vič imenovan za profesorja veterinarske Ia« kultete v Beogradu, je bil postavljen za vršilca dolžnosti načelnika veterinarskega oddelka kmetijskega ministrstva Vladislav Miljkovič, nadzornik istega ministrstva. Imenovanje učiteljev na meščanskih šolah Beograd, 13. oktobra. AA. Z odlokcm prosvetnega ministra so dodeljeni v službovanje brez pravice do dnevnic po potrebi službe naslednji učitelji meščanskih šol: Janko Sever, učitelj 1. moške meščanske šole v Ljubljani na 3. realno gimnazijo v Ljubljani: učitelj 1. moške meščanske šole v Mariboru Alojz Založnik, na realno gimnazijo v Mariboru; učitelj na 1. moški realni gimnaziji v Ljubljani dr. Anton Ocvirk, na realno gimnazijo v Ljubljani; učitelj na moški meščanski šoli v Celju dr. Kajetan Gantar, na realno gimnazijo v Celju; učitelj na 1. moški meščanski šoli v ljubljani Franc Vodnik, na 1. realno gimnazijo v Ljubljani; učiteljica na 1. ženski meščanski .šoli v Mariboru Silva Vogelnik. na realno gimnazijo v Mariboru; učiteljica na 1. ženski meščanski šoli v Ljubljani Zlata Strelec, na 2. realno gimnazijo v Ljubljani; učitelj na 1. moški meščanski šoli v Mariboru Karel Kožuh, na realno gimnazijo v Mariboru: učitelj na 1-moški meščanski šoli v Mariboru Alojz Bertoncelj, na klasično gimnazijo v Mariboru: učiteljica na meščanski šoli v Radovljici Miroslava Mihajlovič, na gimnazijo v Kranju; učitelj na 1. moški meščanski šoli v Ljubljani Stanko Petelin, na 3. realno gimnazijo v Ljubl;ani: učitelj na meščanski šoli v Ljutomeru Franc Zu- riboru Mavricij Z-gonik, na realno gimnazijo v Mariboru; učitelj na 1. moški meščanski šoli v Ljubljani Ivan Stalec. na 1. realno gimnazijo v Ljubljani; učitelj na meščanski šoli v Radovljici Anton Pole-nec, na realno gimnazijo v Kranju; učiteljica na meščanski šoli v Ljubljani Pavla Beukovič, na 3. realno gimnazijo v Ljubljani; učiteljica na 1. ženski meščanski šoli v Ljubljani Zora Vranešič, na 1. moško realno gimnazijo v Ljubljani: profesor na 1. moški meščanski šoli v Ljubljani Fra-njo Uršič, na 3. realno gimnazijo v Ljubljani. Vsi učitelji, ki so z odlokom prosvetnega ministra imenovani na meščanske šole. a dodeljeni gimnazijam, se imajo javiti v službi neposredno ravnateljem, kamor so dodeljeni, in ne upraviteljem meščanskih šol, kamor so imenovani. Nov poljski generalni konzul v Zagrebu Zagreb, 13. oktobra, o- Dosedanji polj^lrt generalni konzul v Zagrebu dr. Štefan Fiedler^Alberti je bil odpoklican in dodeljen, poljskemu zunanjemu ministrstvu. Du Fiedler-Alberti je bil štiri leta v Zagrebu in si je mnogo prizadeval za zbližanje med Poljsko in Jugoslavijo. Za njegovega naslednika v Zagrebu je bil imenovan dose< danji svetnik poljskega poslaništva v Beo> gradu Viktor Pol. Italijanski propagandni minister v Parizu Rim, 13. oktobra AA. Italijanski minister za propagando Dino Alfieri bo v kratkem odpotoval v Pariz kot predsednik mednarodne zveze avtorjev. V istih poslih se je nedavno mudil tudi y Berlinu. Sokoli in Sokolice so vabljeni, da se danes popoldne ob 16. uri vsi udeleže pogreba pokojne seefcre Marte Mrakove. Zbirališče pred novim pokopališčem. Sokolska župa Ljubljana. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo. V 6everni polovid države se je razvedrilo, v južnih predelih pa je oblačno in nekoliko dežuje. Ob rekah megla. Temperatura je izdatno padla. V severnih krajih, je bilo tudi nekaj 6lane. Minimalna temperatura Zagreb —4, maksimalna Mostar 20 6topinj. Zemunska vremenska napoved ia danes: Vedro vreme bo prevladovalo po vsej drža« vi, jutran;e megle v dolinah rek in kotli« nah. Temperatura se bo povsod izdatno dvignila, le noč bo mrzla, verjetno brez sla« ne. Proti koncu jutrišnjega dne ali po« jutrišnjem pričakujemo novo pooblačitev v severozapadnih krajih. Solnce vzhaja ob 5.52 in zahaja ob 16.56. Zagrebška vremenska napoved ea danes: Precej stalno in vedro vreme, nekoliko topleje. Dunajska vremenska napoved za danes: Hitra izprememba vremena, najprej še ne« koliko topleje, bolj oblačno, morda tudi padavine, . ^TUTRO« S. 238 rSrtfaH X. B85. Kraljev spomenik na Jesenicah K poročilu y ponedeljdkera >Jutru< o im-pozantni elavnosti odkritja spomenika kra» lju Aleksandru I. Uedindtelju na Jesenicah, ki je bila v svoji celotni podobi manifestacija cele Gorenjske, priobčujemo danes ne« kaj podob za ilustracijo dogodka. Prvikrat se je pri naš dogodila da Je bil spomenik blagopokojnemu kralju po®tavljen z denarjem, ki eo ga zbrali naši izseljenci— delavci v Franciji, ki iim v vsakdanjih tež- | kih življenjskih skrbeh ni zamrla ljubezen do domovine. V dolgih letih življenja v tuji* nd so naši delavci še bolj spoznali, kaj po-menja zanje domovina, kako iskrena je bi« la njihova ljubezen do pokojnega kralja ter so s postavitvijo spomenika na meji države hoteli ta stroja čustva izpričati pred vsem narodom. S tem svojim dejanjem ^o dali najlepši zgled, da je ljubezen do rodne grude našemu delavcu tako prirojena, da je ne izkorenini niti težko dolgoletno delo in živ« Ijenje v daljni tujini. Spomenik kralja Uedinitelja, delo odličnega slovenskega kiparja Petra Lobode Pogled na del množice na prostoru pred narodno šolo med slovesnostjo odkritja Janez Trdina v novem grobu Življenjska, pot večno nemirnega popotnika po dolenjskih gričih. Janeza Trdine ae je končala 14. julija 1905. v Novem mestu, kjer je zadnja leta stanoval v hiši v Streliški ulici. Pokopan je bil na mestnem pokopališču, zapadno od pokopališke kapelice. Danes' ga poneso na novo mestno pokopališče na Ločen .s k i cesti Mestno pokopališče, urejeno na nekdanjem kapucinskem vrtu, je že pred vojno postalo pretesno. Zato je bilo že takrat na Ločenski cesti urejeno novo. Pokopavati pa so pričeli na njem leta 1924. Občinski svet je sklenil, da »e staro pokopališče b časom preuredi v park, posvečen pesniku Dragutinu Ketteju. Pred letom1 so res pričeli z ekshumaci-jami. Trdinov grob bi bil moral po prvotni zamisli ostati nedotaknjen. Ker pa se je uveljavi] načrt za ureditev parka, po katerem zadnje počivališče velikega dolenjske- ga pisatelja ne bi našlo primernega mesta, se je mestna občina odločila prenesti Trdinove zemske ostanke na novo pokopališče, kier jim je občina uredila tudi časten prostor. ' i 't Tako bo v pozni jeseni Janez Trdina še enkrat šel na pot mimo dolenjskih gričev in Krke, da počine blizu tam, kjer že trohne ostanki patra Ladka Hrovata in Načeta Hladnika. ' \ Novomeščanil Danes ob 15. bodo svečano prenešeni zemski ostanki barda naše Dolenjske, Janeza Trdine s starega pokopa-lišča na novo, kjer mu je občina poskrbela častni grob. Pogreb bo vodil kapucinski prost Karel Čerin. Pozivamo meščanstvo in šolsko mladino, da našemu Trdini pri prenosu izkaže vse časti in ee udeleži svečanega sprevoda. predvaja danes biser francoske filmske industrije PREMIERA! MOJSTRSKO DELO Elitni kino Matica Tovariši v življenju in smrti L'EQUIPAGE Globoka in obenem napeta vsebina tega filma bo očarala gledalca! Film, ki je žel triumf po vsem svetu! Herojstva, ljubezen in tovarištvo male letalske eskadrile v svetovni vojni! S kongresa ICW v Dubrovniku Gospa Kraigherjeva, predsednica Zveze gospodinj v Ljubljani, posluša debato o predlogu, Id ga je stavila v imenu Jugoslovenske ženske zveze, da se osnuje v Mednarodni žensld zvezi komisija za gospodinjsko-gospodarska vprašanja. Poleg nje sedi lady Cadburv, angleška filantropka in borbena zagovornica miru z nekaterimi, članicami angleške delegacije Visoko priznanje Trboveljskim slavčkom Ljubljana, 13. oktobra. Prav danes je poteklo sedem dni, odkaj bo Trboveljski slavčki pod vodstvom dirigenta Avgusta Suligoja nastopili v Beogradu in želi tako velik, prodoren uspeh, da pomeni ta njihov nastop važno zarezo v razvoju njihovega umetniškega dela. Med občinstvom, ki je do kraja napolnilo Kolar-čevo dvorano, je biLa množica najodličnej-sih gostov, tako rodbina ministrskega- predsednika dr. Stojadinoviča s šefom njegovega kabineta, več aktivnih ministrov in predstavniki skoraj vseh poslaništev v Beogradu. Najvišjega počaščenja pa je bil deležen zbor malih trboveljskih pevcev, ko je po koncertu obiskal njihovega dirigenta šef kabineta kralje vega namestnika dr. Ra-denka Stankoviča. ki je slavčkom sporočil svoje iskreno zadovoljstvo nad njihovim napredkom in uspehom s poudarkom, da z velikim zanimanjen stalno spremlja vse delovanje zbora. V znak svojega priznanja je kraljevi namestnik dr. Stankovič slavčkom poklonil prispevek 3000 Din. Svoje čestitke je malim gostom iz Trbovelj sporočila tudi rodbina predsednika vlade, minister notranjih zadev dr. Korošec pa jšm je poklonil 1000 Din. Vsi beograjski dnevniki so v svojih strokovnih recenzijah polni hvale nad umetniškim uspehom slavčkov. Na koncertu v prestoli« so v pretežni večini izvajali sodoben slovenski program od preproste narodne obdelave do komplicirane atonalne 6kladbe. ITglpdni skladatelj in erlasbeni kritik dr. Miloje Milojevič je v »Politiki« zapisal med drugim; Primerki te zborovske literature so presenetili mednarodno kritiko in občinstvo že na konirresu za glasbeno vzgojo v Pragi, a še bolj smo bili presene- čeni nad načinom interpretacije in specifičnostjo glasu našega proslavljenega otroškega zbora. Človek čuti, da slavčki nimajo le tradicije nekaj let za sabo, temveč imajo tudi sigurno podlago, da je v tem zboru danes namreč že nekaj »veteranov«, stebrov, ki s trajnim delom v njem tvorijo krepko glasovno osnovo, iz katere rase in na kateri se giblje umetnost Trboveljskih slavčkov, stalno obnavljana in krepljena po novih malčkih, ki dajejo tako viden dokaz glaslieni nadarjenosti Slovencev ... Dirigent Š ul igo j nam je dal s svojim zborom vzgled. Njegova vztrajnost je rodila sadove, ki so deležni že tudi svetovnega priznanja. Kaj ni nikogar, zlasti še v Beogradu, ki bi temu vzgledu sledil? Pogojev je tu dovolj za enak uspeh, če bi bilo le enaka vdanosti in vztrajnosti v delu. Spominjam se sijajnih uspehov otroškega zbora učencev gimnazije kralja Aleksandra I. in enakih rezultatov iz drugih šol. Le kako je mogoče da se nihče ne domisli, da bi s sistematičnim delom mimo običajnih šolskih svečanosti začel služiti naši umetnosti in našemu prestižu s še kakšnim tako dobrim zborom, kakor ga tvorijo Trboveljski slavčki? Imamo glasbenih vzgojiteljev, katerih dolžnost je. da mislijo na to. in ki bodo odgovorni za primer, da vzgled dirigenta Šuligoja ostane brez slednika. Na koncertu je kot solistka z lepim uspehom nastopila tudi Rezika Koritnikova, ki jo je pri klavirju spremljal dirigent ljubljanske opere dr. Danilo Švara. Točno plačuf »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Slovo v. s. svetnika dr. Reichmanna Prevalje, 13. oktobra. V nedeljo je zapustil Prevalje predstojnik sreskega sodišča, višji sodni svetnik g. dr. Blaž Reichmann in odšel na svoje novo službeno mesto v Kočevju. Dr. Reichmann je koroški rojak iz Roža, Študiral je gimnazijo v Celovcu, pravo pa na Dunaju. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Celovcu pri deželnem sodišču, kjer je moral kot zaveden Slovenec mnogo pretrpeti. Kot »leteči« sodnik je bil tridesetkrat premeščen na razna koroška sodišča, tako v Borovlje, Dobrlo ves, Svine, Št. Vid, Spittal, Beljak, Mil Is tat t, na nekatera tudi po dvakrat v Borovlje celo šestkrat. Po prevratu in med plebiscitom je bil v Borovljah. Nesrečni plebiscit ga je pregnal iz njegove ožje ljubljene domovine. Imenovan je bil za okrajnega sodnika v Ljubljani, preden pa je nastopil tam službo, je bij premeščen v Prevalje. Tu je služl>oval skoraj 16 let. Našel je svoj mir ter se povsem vživel v tem okraju kot v svoji drugi domovini. Saj je ta okraj zadnji kos Koroške, ki je bil rešen za Jugoslavijo. Vzljubil ga je in bil tukajšnjemu življu odkrit svetovalec in dober zaščitnik. Kot sin kmečkih staršev in rojak je dobro razumel težnje koroškega kmeta. Za oddih od napornega službenega dela se je pečal s sadjarstvom in čebelarstvom, v čemur je bil vzoren zgled vsej okolici. Udejstvoval se je pa uspešno tudi v nacionalnih društvih. Bil je tri leta starosta Sokola, predsednik podružnice Ciril-Meto-dove družbe in kluba koroških Slovencev za Mežiško dolino. Njegova soproga Betka mu je v tem delu požrtvovalno stala ob strani. Kot predsednica Kola jugosloven-skih sester si je pridobila nepozabne zasluge v socialnem pogledu. Krepko je podprla akcijo za postavitev mladinskega doma kralja Aleksandra v št. Danijelu in dala pobudo za nakup ubožne hiše na Prevaljah. Kako težka izguba je njegova premestitev, priča odhodnica, ki so jo priredila tukajšnja nacionalna društva 5. t. m. Lepo smo se poslovili od njega, in njegove gospe soproge, se zahvalili za njuno uspešno in nesebično delo in jima želeli skorajšen po-vratek. Družina malega junačka iz Drage Prinašamo sliko nesrečne Bartolove družine iz Drage, ki je pri požaru prejšnji pe-itek ponoči tako tragičnih okoliščin prišla dobesedno ob vse svoje imetje. Dasi je najnovejša, je slika stara že kakš-na tri leta in zato manjkata na nji še oba najmlajša Ljubijeva bratca, ki sta prišla na svet ta čas. Fotografirati se je dala družina malo preden je šel junaček Ljubi, ki stoji na levi zraven svoje mame. k birmi. Po sliki lahko spoznate, da je rasel v lepega zastavnega kmečkega fanta, a viso- ko čelo priča o plemenitosti in talentih, ki jih je na tako zgovoren način pokazal ob katastrofi očetnjoga doma in ki bi jih brez dvoma lahko v visoki meri razvdi. Kakor nam poročajo iz bolnišnice, smemo gojiti vse upanje, da si bo še opomogel na noge. Izprva se je zdel njegov primer povsem brezupen, zakaj tolikšna množina tako hudih opeklin, kakor jih je dobil Ljubi, po navadi lahko prinese samo še smrt-A kakor je bil fant iz Drage v junaštvu, ki ga je napravil v noči požara, izreden pojav, tako je fenome-nalen tudi v svoji izredni življenjski sili dn volji, s kartejo je premagal poškodbe. Vso javnost vnovič opozarjamo na junačka in na njegov« bedno družino in prosimo zanje pomoči. Pozivamo vse, ki morejo in so človeškega srca, da slede vzgledu, lci so ga poku zali •prvi darovalci. Iz dneva v dan prihajajo daTovi v denarju in blagu tudi upravi bolnišnice. Pj-i blagajni > Jutra« so deponiram na--slednja darila: tovarnar g. I. Bonač iz Ljubljane 500 Din, neimenovan dobrotnik 50 Din, neimenovan 30 Din, odvetnik g. dr. Ervin Mejak iz Gornjega groda 50 Din, ga. Katarina Kcmotarjeva. notarjeva vdova i Vrhnike .V) Din, Katrica in Marica pa zavoj obleke. Kulturno slavje rojakov v Clevelandu V Jugoslovenskem kulturnem vrtu bo 26. novembra odkritje Cankarjevega in Gregorčičevega spomenika Cleveland, oktobra. Ze leta 1920 je mestna uprava v Cle-velandu sklenila izraziti posebno priznanje številnim narodnostim, ki prebivajo v Clevelandu in ki so pomagale, da je Cleveland postal eno izmed največjih mest v Zedinjenih državah. Dolgo se je razpravljalo o načinu tega priznanja in leta 1925. je mestni načelnik Hopkins predložil, naj bi se zastopnikom raznih narodnosti dodelila zemljišča v najlepšem mestnem parku. Predstavniki vseh narodnosti v Clevelandu so to ponudbo sprejeli z velikim navdušenjem in vsaka narodnost je organizirala svoj kulturni vrt. Danes je v organizaciji kulturnih vrtov v Clevelandu zastopanih 27 narodnostnih skupin- Mesto je podarilo vsaki narodnosti zemljišče pod pogojem, da bodo predstavniki narodnosti na svoje stroške uredili svoj kulturni vrt in postavili vanj tudi spomenike svojih slavnih mož. Irci so si prvi uredili svoj vrt, potem pa so sledili Nemci, Angleži, Poljaki ta drugi, zaostali pa tudi niso naši rojaki. Za jugoslovenaki kulturni vrt je prispeva- la vlada Zadinjenih držav okrog 55.000 dolarjev ln letos 6. julija so mestni delavci pričeli z graditvijo vrta. Naši rojaki pa morajo prispevati vsega skupaj 6.000 dolarjev in sta od te vsote zbrani že dve tretjini Vrt bo do sredi novembra gotov in 26. novembra se bo vršilo v njem slovesno odkritje spomenika Ivana Cankarja. Ta spomenik je poklonila ljubljanska občina. Primeren podstave^ za bronasto soho je vodstvo jugoslovenskega kulturnega vrta že preskrbelo, kmalu pa bo gotov tudi spomenik Simona Gregorčiča, izklesan iz belega granita, ki bo odkrit tudi 26. novembra. Požrtvovalno vodstvo jugoslovenskega kulturnega vrta bo izdalo tudi spominsko knjigo o Cankarju in GregorčiOii. Jugoslovanski kulturni vrt bo trajen spomenik našega naroda v Clevelandu, morda pa tudi v vsej Ameriki. Ko bodo razni narodni domovi prenehali biti narodni in bodo postali privatna lastnina, bo ta vrt še vedno pričal o našem narodu, o njegovi zavednosti in kulturi. > m w » y prvič r zvočnem filmu! — Vsa čarobna romantika iz IvAIVL* JI Al Jutrove dežele, vsi junaki Mayevih povesti oživljeni! SKOZI PUŠČAV« Zanimivo in napeto za staro in mlado KINO UNION Žig delomrzneža in postopača Ljubljana, 12. oktobra. V soboto je usoda naklonila policiji precej nenavadno, a vendar bolj tragično ka-kor komično aretacijo. Stražnik, ki vse ure stoji na portalu palače policijske uprave je okrog 16.45 naletel na Bleiweisovi cesti na mladega moža, ki je truden od vina in vsega legel na trotoar in kljub dežju, snegu in nizki temperaturi mirno zadremal. Pobrali so ga in ga odvedli v hišo in po razvidni-ci, ki jo je nosil v žepu, in po skromnih informacijah, ki jih je lahko o sebi dal, so v njem spoznali 30-letnega brezposelnega delavca I. M. iz Oselice pri Kranju. Z možem imajo na kriminalnem oddelku že nekaj ne povsem poravnanih računov, pa je v resni eeJioo, ga je v samota prejel tolikšen bes, da je strgal vso obleko iz sebe. Skoraj golega 60 ga prepeljali v sodne zapore, dai uredi še nekaj drobnih računov. Misterijozno! Premiera napetega filma, ki Vam bo zaustavil kri v žilah CHARLIE CHANOVA TAJNOST Kitajski detektiv v borbi z duhovi mrtvecev! Ura, ki ubija! Mrtvec na spiritlstiCni seansi! Mrtva žena izda morilca. Zločinec v rokavicah. !ADOT! KINO SLOGA2s^° ci nekaj zanimivega psihološkega gradiva k dejstvu, da so mu dale neke podzavestne sile zadremati prav pred hišo policije. A iz kartoteke velikih in malih zločincev, v katero je zapisan vsakdo, ki kdaj neprostovoljno prestopi prag velike hiše na Fleiweisovi cesti, razberemo zgodbo, ki je več ko značilna za današnji čas. Sveženj nesrečnega brezposelnika iz Oselice je že precej debel, a začenja se s tem, kako je bil o priliki racij proti koncu februarja lanskega leta aretiran v neki dalmatinski vinarni v SiškL Takrat je bil še zaposlen, le da je bil svoje papirje pozabil doma, in njegov delodajalec je moral Intervenirati zanj, da so ga izpustili izza zapahov. V maju je nato izgubil delo, pa se je iz obupa nekje v Zg. Šiški napil. A ko sta mu vino in žganje stopilo v glavo, je pričel brezumno metati kozarce, steklenice in krožnike po tleh. Mesec kasneje ga je spet racija zatekla. ko je v neki šupi v Dravljah spal z drugimi brezdomci. A ker se je takrat še lahko izkazal, da je zmerom delal, kadarkoli je do dela prišel, so ga spet izpustili. Prvikrat je imel opravka s sodiščem, ko ga je policijski stražnik zasačil v Šelenburgo- vi ulici, da berači. Takrat se je moral zagovarjati zaradi »vlačugarstva«. Takrat mu je v kartoteko prišla oznaka: »znan delomrznež in postopač«. Polagoma se je toliko greha nabralo v njem. da se je nazadnje napil in sam legel pred vrata policije. A ko so ga odpeljali r. Zimskim suknjam pozor! Ljubljana, 13. oktobra. Racija, ki jo je policija priredila včeraj na bosanake in dalmatinske krošnjarje, je Imela med drugim tudi važen preventiven namen. Ko nastopi prvi zimski mraz, ima policija takoj stalnega opravka s posebne vrste sezonsko tatvino, namreč 3 krajo zimskih plašče v po lokalih in čakalnicah. V vseh dosedanjih zimah so krimininal-nemu oddelku deževale ovadbe o suknjah, ki so z obešalnikov zginile brez sledu, a tudi vsako še tako intenzivno preizvedo-vanje za njimi je po navadi ostalo zaman. Pri teh tatvinah so bili namreč zmerom na delu eni in isti ljudje, ki so bili v najboljših zvezah z bosanskimi prekupčevalci s starim blagom. Ti so nakradene plašče prevzemali za majhen denar in jih z največjo brzino odpravljali iz Ljubljane svojim razpečevalcem v drinski tn vrbaski banovini, še preden bi se bi'i agentje kriminalnega oddelka utegnili pozanimati zanje. Te kupčije so se tako razpasle, da niso bile v kriminalno škodo le ljudem po naših krajih, temveč so se resno začeli pritoževati čeznje tudi pridobitni krogi po bosanskih mestih, Preiskava, ki jo je kriminalni oddelek uvedel po raciji, je spravila na dan, da se med dalmatinskimi krošnjarji, ki skušajo živeti od svojega posla v našem mestu iti okolici, nahajajo tudi nekateri, ki jim je komaj po 16 let in že imajo dokumente na svoje ime, čeprav je po zakonu predpisana najnižja starostna doba za izdajo krošnjarskega dovoljenja 25 let. še več je med njimi takšnih, ki imajo namesto koncesije v žepu samo zečasno potrdilo kakšne občine, pri kateri so baje oddali svojo že poteklo koncesijsko knjižnico s prošnjo, da jo dostavi njihovemu sreske-mu načelstvu zaradi podaljšanja. Ta potrdila pa so po večini navadni falzifikati, s katerimi je dalmatinske krošnjarje zalagala neka precej primitivno organizirana pisarna. Dasi je policija ugotovila tudi nekaj primerov nelegalnega trgovanja s tihotapljenim blagom in je 7 krošnjarjev pridržala v zaporu, pa je v splošnem vendarle treba reči, da zlasti našim Dalma-tincem ni mogoče očitati kriminala. Nekaj jih je med njimi, ki so prišli policiji v roke brez sleherne pare v žepu, a nekateri so bili brez slednjega dokumenta. Kakor vsa trgovina ln obrt, tako so tudi drobni posli dalmatinskih krošnjarjev prišli v dobi krize precej na kant in gola revščina je zavladala med njimi, Glavni dobitek tombole v Kranju 18. okt 01ympia-0pel auto za Din 4tSOO.- TABLICE V PREDPRODAJI PO DIN 4.- II. dobitek: Wasderer motorno kolo za Din 6.200.—• NA DAN TOMBOLE DIN 5.—. Polovična voznina na železnici z nedeljskimi povratnimi listki. Vrši se ob vsakem vremenu! oiib * Štirideset let prosvetnega in nacionalnega dela na srbskem jugu je imel za seboj uarodni poslanec Stojan Dajič, ki je te dni umrl m so ga z velikimi častmi pokopali v Nerodimlju blizu Uroševca, kjer se je rodil leta lbj4. Ko je dovršil učiteljišče v Beogradu. se je podaj službovat v južnosrbske kraje, kjer je v najtežjih razmerah vzgojeval podjarmljeni narod do osvobojenja 1912. Turki so ga večkrat zaprli. Po balkanskih vojnah je, meneč da je njegova prosvetna misija dovršena, stopil v upravno službo in služboval je vzorno v najbolj zapuščenih krajih ob albanski meji. kamor drugi uradniki niso hoteli iti. S pravičnostjo in dobrosrčnostjo si je pridobil ljubezen vsega prebivalstva, ki mu je izkazalo svoje zaupanje tudi 3 tem, da ga je dvakrat izvolilo za narodnega poslanca. * Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze so diplomirani za inženjerje arhitekte gg. Franc Hronek, Filip Kumbato-vič, Robert Tepež in Marjan Tepina. Čestitamo! aparat ter radijsko naročnino za eno leto. Novi naročniki, ki žele biti deležni nagrade. dobe v pisarni radijske po&taje v Ljubljani. Bleivveisova cesta 54. proti dokazilu, da so postali radijski naročniki po 15. t. m.. kupon s številko. Ko bo po 15. t. m prijavljenih 1000 novih naročnikov, bo pred mikrofonom javno žrebanje številk dvignjenih kuponov. Izžrebane bodo tri številke. r&M v f« 1« hripavost Smreka"' ZO-Kuri JNUVOSTI ZA DAMO IN GOSPODA MANUFAKTURA * JUU—sresko učiteljsko drušUo v Liliji prelaga svoje zborovanje, sklicano za to sos boto, za teden dni kasneje, to je na 24. t. m-, če bomo dotlej prejeli oktobrske plače. Odbor. * Pred ustavitvijo zračnega prometa. Zračni promet Zemun (Beograd)—Borovo—Zagreb in obratno bo ustavljen konec tega meseca. Do takrat bodo letala obratovala vsak delavnik z odhodom iz Zemuna ob 14. in prihodom v Zagreb ob 16.05 ter z odhodom iz Zagreba ob 7.25 in s prihodom v Zemun ob 9.30. * E^spreSni potniški promet po Duna-vu med Zemunom in Dunajem je ustavljen. Njegova sezona se je pričela pred 4 in pol mesecem. Avstrijski potniški ekspresni parniki, ki imajo progo od Dunaja do Djurdjeva v Rumuniji, še opravljajo promet, a bodo v kratkem zaradi jesenske megle in zmanjšane frekvence vzeti iz prometa. Blago za moške | sakttje j Največja in najlepša izbera in najsolidnejše cene! A.Žlender Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! ublažijo Mr. Eah&včevi bonboni sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločevanje sluzi ter ^esinficirajo usta in grlo. bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Din 4.— in S.—. Apoteka Mr. L. Baliovec LJUBLJANA Kongresni trg štev. 12 katerib lastniki bodo po vrstnem redu dobili navedena darila. Darila bodo pred žrebanjem razstavljena v trgovini z radijskimi aparati na Miklošičevi c. 7 v Ljubljani. V primeru, da bi izžrebani radijski naročnik želel namestu priključka na električno omrežje rajši baterijski aparat, bo postaja to zamenjavo oskrbela. Javite- se na Vaši pošti kot radijski naročnik, pa boste lahko pri najboljšem radijskem aparatu poslušali radijske prireditve vse leto brezplačno ker Vam bo radijska postaja sama poravnala naročnino. * Naraščanje rek. V zadnjih treh dneh je Sava pri Sisku narasla za 2.10 m. pri Jasc-novcu za 2.78. pri Brodu za 2.43 m, pri Sremski Rači in Sremski Mitrovici pa za 2.70 m. Na madžarskem področju naglo narašča Tisa in se je njeno vodovje v treh dneh zvišalo za 2.85 m. Vodovje Mure. Bosne, Vrbasa. Drine in Une je skoraj normalno. samo Drava polagoma narašča. Dunav je pri Zemunu v treh dneh narasel za 2.20 m in je njegovo vodovje za 2.80 m nad norm al o. Najvišji je pri Bogojevu, namreč 3.4 m nad normalo. Pri lenivosti črevesja, črevesnem ka tarju, obolenju danke, odstrani naravna Franz-Josefova grenčica zapeko dol jn jih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba Franz-Josefove vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogl- reg b. M. j&485'36 ' Kdor ima dobre in lepe zobe. se lahko smeji. Samo od 6ebe pa je to zelo redko. Usta in zobovje je treba varovati bakterij, ki neprestano prihajajo v usta. Ali je to sploh mogoče? Seveda! Samo zjutraj in zvečer je ireba usta izpirati z Odolom. Uči- Poslovilni večer priredi Jadranska Straža dpevi ob pol 9. v salonu Slamičeve restavracije na Goeposvetski cesti. Poslovilni večer velja gg. generalu Jovanoviču. polkovniku TartaglijL upravniku policije Kerševanu. šolskemu nadzorniku Betriani-ju iz Kočevja in gospe Nedeljkovičevi. soprogi divizijskega generala. Vabljeni so vsi člani Jadranske Straže in od njih uvedeni gostje. Pri večeru bo sodeloval tudi solist g. Likovič. spremljal pa ga bo g. prof. Li-povšek. u— Važna seja uprave Hubadove župe JPS bo drevi ob 18. v Glasbeni Matici. u— Angleško društvo sporoča svojim članom, da se začno tečaji iz angleščine 15. t. m., in sicer ob sredah in petkih od 6. do 7. za začetnike, od 7. do 8. za drugi letnik, za konverzacijo pa vsa< ponedeljek in četrte^ od 6. do 7., vse v Wolfovi ul. l/I. u— Obhod in strokoven ogled gradnje železniške zveze Sevnica—št. Jani je moral minulo nedeljo zaradi trajno slabega vremena odpasti. Zato priredi ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovenskih inže-njenjev in arhitektov to ekskurzijo za svoje člane in po njih uvedene goste prihodnjo nedeljo 18. t. m. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 5.30 do Sevnice (nedeljski povratni vozni listek) Normalne pešhoje ob Mirni navzgor 3 ure. Ob 13. uri skupen obed v Tržišču. Zaradi pravočasnega naročila obeda in obvestitve gradbenega gospodarja in podjetnika je neobhodno potrebno. da se prijavi udeležba pri tajništvu sekc.je (Giedališka ul. 8/IV.) najkasneje di sobote 17. t. m. opoldne. u— Preporodovci včlanjeni v starešinski organizaciji I'rej>oroda. in ostali se vljudno opozarjajo na prireditev ki bo v nedeljo 18. t m v Notranjih goricah. Do|>oldne bo odkritje nagrobnika na grobu pokojnega Preporodovca-kladivarja dr. Janžeta Novaka ln počastitev njegovega sinonima. Na njegovi rojstni hiši pa bo tudi dopoldne v ne-delio 18 t. m. ob 11 odkrita spominska plošča. SO Preporoda pro^i vse Preporodovce. da se teh svečanosti udeleže in naj s„iatra= jo to objavo Indi za vabilo, ker iz tehničnih razlogov ni bilo mouoče obvestiti vseh i>o-sebej. u_ Ogled nove pnlafc HI. drž. realne gimnazije v Ljubljani priredi za svoje čla-re in po njih uvedene goste ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov v petek 16. t. m. Sestanek ob 15. pred glavnim vhodom v šolo. u_ Seja šolskega ed'iora strokovnih nadaljevalnih šol mestne «»bfine se bo vršila danes ob 17. v mestni posvetovalnici. Dnevni red: poročilo tajnika- računski zaključek za leto 193536, proračun za leto 19^6-37 in slučajnosti. n—- JNAD. Jadran sporoča članstvu, da bo redni občni zbor v petek 16. t. m. oh 2(1. v lokalu Tomanova 3. Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev in vo-začev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola dne 18. oktobra na vojaškem vežbališču. Fužine pri Ljubljani. — Začetek ob 14. uri. u— »Soča« — Matica vabi članstvo in prijatelje na komemoracijo, ki bo 17. ob pol 21. uri v steklenem salonu restavracije ^.Zvezda* na Kongresnem trgu. Govori Alojzij Urbančič: »Vsem našim mu-čenikom v spomin ob sedemletnici Gorta-nove smrti«. Vstcpnine ni. Polnoštevilen obisk priporoča odbor. Dr. TAVČAR KO tlVULI If K A specijalistka za otroške bolezni ORDINIRA REDNO OD 1 — 3 razven v sredah. Telefon 85-95. u— Tečaji individualne telesne vzgoje. Poleti prekinjeni tečaji fiziološke (zdravstvene) telovadce se bodo te dni na novo pričeli. Zato vsem, ki se za to zanimajo, podajamo naslednje podrobnosti. Fiziološka telovadba je namenjena prav tako utrditvi zdravja in odpornosti kakor tudi onim, ki si hočejo s smotreno individualno gimnastiko dopolniti ali popraviti telesne pcmanJKljivost. Nadaljnja svrha teh tečajev je pridobitev pogojev Za uspešno udejstvovanje pri telesnem delu. Tečaje vodi strokovnjak 9 sodelovanjem zdravnika po preizkušenih metodah modernih fiziologov in priznanih praktikov. Nadzor nek je trikratni: čist vonj. sijajni zobje in i nad tečaji ima državni higienski zavod v varstvo pred prehladom. Odol je idealno i sred&tvo za nego ust, ki pride tudi v najskrivnejše dele ustne dupline ter prepre« * Polovično vožnjo na železnicah je prometno ministrstvo dovolilo delegatom zve ze lovskih združenj iz Beograda, Ljubljane. Sarajeva. Splita in Zagreba, ki se udeleže j Ljubljani. Tečaji se vrše 2—3krat v tednu v manjših skupinah, (event. tudi posamič). V tečaje se sprejemajo dame, gospodje in otroci. Prijave vsak torek, četrtek in soboto od pol 7. zvečer dalje v telovadnici drž. učiteljišča na Resljcvi cesti. Pričetek tečajev 15. t. m. u— Na upravo cestne železnice so številni stalni potniki s proge pošta — Sv. Peter — vojaški bolnišnica obračajo z vljudno prošnjo, naj odpravi nesmisel, ki ga je prinesla nova ureditev krožnega promet«. Članstvo JUU, — Jugosiovensko j potniki v tej smeri se vozijo največkrat či pooese vrenja in gnitja. Kdor dnevno uporablja Odol, varuje svoie zdravje. * Tablico za tombolo v Kranju dobite po pred proda jni ceni Din 4 pri tvrdki A. Goreč in »Reka« v šišk?. * Za masažo DIANA. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo Iz Ljubljane učiteljsko udruženje vabi vse v Ljubljani m bližnji okolici bivajoče člane, da se ' korporativno udeleže pogreba tragično ' Marte Mrak-Gradi- glavne skupščine osrednje uprave zveze i Prf™inule tovarišice lovskih združenj 18. t. m. v Novem Sadu. I šarjeve, ki bo danes 14. t. m. ob 16. nri ■ iz pokopališke kapele Sv. Križa v Ljubljani. Predsednik; Ivan Dimnik, s. r. taj- Popust velja od 15. do 21. t. m. * Nagrade za nove radijske naročnike. Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani javlja, da bo letos podarila novim radijskim naročnikom moderne prvovrstne kompletne detektorske aparate brezplačno. Poleg tega pa bo novim radijskim naročnikom. oziroma takim, ki doslej vsaj eno leto niso bili več radijski naročniki, in ki bodo prijavili po 15. t. m., razdelila te le nagrade: 1) Najmodernejši 4 cevni radijski aparat »Super« s priključkom na električno omrežje ter radijsko naročnino za eno letvi iV' ^TMTmodornpiši 2 cevni radijski apa-rit < prikMiičkom u- •>mre>ie 'f fniWnn nik Metod Kumelj, s. r. u— Slovensko narodno ženstvo se poziv- 1 Ije. da se udeleži pogreba tragično pre- j minule učiteljice ge. Marte Mrakove. Po-greb bo danes ob 16. iz kapele Sv. Križa. ; u— Namestu cvetja na grob plemenite 1 mamice in vzorne vzgojiteljice ge. Marte Mrakove, ki nas je obnemogla pod udarcem krute Usode zapu&tila. ie izročila naši i upravi družina Lapajne 100 din za revno j deco Sokola L;ubliana __ Š'šP v tramvaju kakšni ranjenci in bolniki, namenjeni v bolnišnico, ki jim je prestopanje v največjo muko m breme. Ljubljanski tramvaj preklada svoj vozni red zadnje čase kar h dneva v dan. a ne da se reči. da bi bila katerakoli izmed novih iznajdb kaj boljša od prejšnjega sistema. Upravo cestne železnice nujno prosimo, naj prekinitev vožnje prav pred koncem proge in na prometno tako važnem voglu čimprej odpravi u— Spet nesreča na cesti. Iz Višnje gore so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 24 letno posostnikovo hčerko .Tožefo Vovko ir Kriške rasi. ki jo je na cesti podrl neki kolesar iz okoiiee in jo precej nerodno po- Se o bratomora b Podgrada. Obdukcija, ki jo je v ponedeljek opravita sodna komisija na pokopališču sv. Marjete v Dolu, je pokazala, da sta pokojnega Jerneja Nalarja. ki je ob tako vznemirljivih okoliščinah padel od roke svojega mlajšega br*-ta, zadela dva strela iz revolverja. Prva krogla ga je pogodila v levo stran vratu, druga pa v obraz pod nosom in mu prodrla v goltanee. Oba strela sta bila smrtna. Te ugotovitve pričajo, da brat Ix»jze ni streljal samo enkrat, kakor so se glasile prve izpovedbe. temveč fte drugič, ko je Jernej že ležal na tleh. Drugega strela torej ni več oddal v »ilobranu. kar znatno obremenjuje njegov položaj. Po okrevanju v bolnišnici bo Lojze moral v zapor. u— Samo umor. Včeraj popoldne je bila policija obveščena, da visi mrtvec 8 prestreljenimi senci v Mostah, Društvena ul. štev. 28. Na lice mesta sc je podala komisija. ki sta jo tvorila zdravstveni svetnik g. dr. Lužar in dežurni uradnik g. Kette. Zdravnik je mogel konstatirati samo smrt. Obupanec je Seibitz Franc, rojen leta 1902 v Ljubljani, tja pristojen, kleparski poimoč-nik. uslužben v tovarni Mergenthaler. Vzrok samomora je baje nesrečna ljubezen. u— Klanje živine v me*tnj klavnici. Mestno poglavarstvo opozarja vse prizade= te. zlasti mesarje in gostilničarje, da je po sklepu mestnega sveta, po pravilniku za mestno klavnico in po zakonu o zatiranju živ. kužnih bolezni prepovedano klati go veda. teleta, prašiče, drobnico in konje dru god kakor v mestni klavnici. Izvzeti od teh določil so le kmečki posestniki, ki smejo na lastnem posestvu izrejene prašiče klati doma, če je meso namenjeno izključno za lastno družinsko uporabo. Ce je pa tak posestnik obenem tudi gostilničar ali mesar, sme vse zgoraj navedene živali klati edi-r.ole v mestni klavnici. u— Majhen kužek foksterier, ki sliši menda na ime »Pubi«. se je zatekel v bolnišnico ter čaka lastnika ali lastnico pri čuvaju koles ob vhodu. u— Vse pisarniške poJe. trgovske predmete, stenografijo, strojepis i. t. d. neinšči« no se lahko naučite r veeeruem trgovskem tečaju na Chri«tofovem učnem zavodu. Domobranska 15. Informacije, prijave dnevno, tudi zvečer do 7. ure. Pričetek tečaja 19. t. m. Šolnina 100 Din za vse predmete. Iz Celja i škodoval po glavi in levi raki e_ JNS ima povsod prste ^mes. >Sloven--čevo« opoldansko glasilo se ie v ponedeljek razburilo, ker smo napisali, da je dosedanja uprava gasilske čete na Babnem v celjski občini potrjena in da je pritožba prejšnje, pred nekaj leti razrešene uprave zavrijena. Lict piše 6amo o neki protizakoniti ;zklju» čitvi članov te čete, ne omenja pa glavnega dejstva, da je dosedanja uprava potrjena. U tem seveda iz previdnosti molči. Pač pa ve brumni dopisnik povedati, da je izpre« memb v gasilski četi kriva _ JNS, njeni »veliki mojstri« in »paše«, v isti sapi pa pravi, da mu ni »prav znano, katetri argus menti so vodili takrat politično oblast, da je bila razrešila upravo gasilske čete na Babnem«. Svojevrstna logika, kaj ne? Z druge strani se ie zaletel v nas »Slovenec«, ker smo si drznili objaviti notico o mestnem zavetišču v Celju. Ker drugače menda ne gre, odgovarja »Slovenec« s psovkami in z neokusnim zabavljanjem. Ker smo mu na njegov napad zaradi celjskega gledališča stvarno odgovorili, nam očita, da se zale« tavamo v gledališče. Ker smo že večkrat pisali o potrebi modernega kopališča ob Savinji, se seveda zaletavamo tudi v kopa» lišče. Glede celjske reševalne postaje *mo objavili socialno docela upravičeno zahte« vo, naj občina po&krbi za primeren kredit za prevažanje revnih bolnikov in pones e* čencev z reševalnim avtomobilom. Tudi to »Slovencu« ni prav, čeprav vsa javno«* odobrava naš predlog. »Slovencu« in »Slo* venskemu domu« ®mo odgovorili stvarno, surovo zabavljanje in druge take »duhovi« tosti« pa slej ko prej prepuščamo njima. e— Ljubljanska opera bo vprizorila danes ob 20. v celjskem gledališču Puccini-jevo opero »Madame Buctterflyc. Občinstvo naj bo že nekaj minut pred 20. na svojih mestih v gledališču, ker sc bo začela predstava točno ob 20. in po začetku predstave vvstop ne bo več dovoljen. Dostop na dijaško stojišče imajo samo dijaki, ki se izkažejo z dijaško knjižnico. e— Težka nesreča berača. Ko je Sel 70-letni Tomaž Reberšak, berač brez stalnega bivališča, v soboto zvečer pri nekem posestniku spat na kozolec, je Izgubil na stopnicah ravnotežje in padel Sest metrov globoko. Reberšaku je pri padcu počila lobanja, poleg tega pa si je zlomil levo nogo in nalomil desno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Smrt pri prevoz« v mestno zavetišče. V ponedeljek so peljali 83-letno mestno revo Uršo Jelenovo z reševalnim avtomobilom iz mestne ubožnice na Slomškovem trgu v mestno zavetišče v Medlogu. Ko so starko, ki je bila veled starosti zelo onemogla, prenesli iz avtomobila v zavetišče, je že umirala in je kmalu nato Izdihnila. e— Kino Cnion Danes ob 16.30 ln 20.30 velefilm »Klic pragozda« s Clarkom Gab-lom ln dve predigri. KINO METROPOL. — Danes »MEDENI TEDNI« (Flittenvochen). V glavni vlogi ženski CHAPLIN : ANNY ONDRA in najnovejši Foxov zvočni tednik. Iz Maribora a— Desetletnica mature. V soboto so obhajali pri Emeršiču 10 letnico mature ma turanti letnika 1926 tukajšnje drž. klasične gimnazije. Zbralo se je 22 tovarišev-maturantov. navzočni pa so bili tudi ravnatelj dr. Tominšek. ter profesorja dr. Do lar in J. Glaser. Prisrčne zdravice so spre govorili ravnatelj dr. J. Tominšek. prof. dr. Dolar, v imenu nekdanjih dijakov pa dr. Tretenjak. prof. Krošl in prof. Degen. V Mdeljo dopoldne je bila v semeniSki kape Ii sv maša popoldne pa je bil izlet k Sv l a kol iti v Slov. goricaii k sošolcu Vauhni ku. a— Studenci štejejo preko 5000 prebi valcev! Stndenška občina je izvedla te dni interno ljudsko štetje, ki je bilo potrebno ker se prebivalstvo Studencev kot izrazite delavske naaetbine ntato hitra menjava. Največja In najlepša izbera in najsolidnejše cene! B1 m g• s« domske | ptošče j A.Žlender Ljubija na - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! Studenci imajo sedaj že 5040 prebivalcev in predstavljajo največjo naselbino v neposredni mariborski okolici. a— NaKUp mariborskih vojaških a^la-di&č. Včeraj popoldne se je v mastni posvetovalnica sestal mariborski mestni svet. Razpravljali so le o na upu veja-ških skladišč za novo carinarnico, žunan K I Nf^O 2)cu^nhmji^e^Ui E ■ *' i 21-24 gzsmm Premier*! — Tovariši v življenja in Mnrti. L' EQUIPAGE N*Jlep8i film francoske produkcije! Herojutv* let ske egicadrile! KARL MAY prvi? ▼ filmu, po njegovi knjigi SKOZI PUŠČAVO 27-30 mm CHARLIE CHANOVA TAJNOST Premier* nr&terijoznepa in ;ireTriglav< in pri g- Zvonku Turnšku. Iz SkoSje Loke £1— Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni <"eni Din 4 v trgovini g-Franea Žebreta. Iz Tržiča l_ Tablice za tombolo v Kranju dobite f« predprodajni ceni Din 4 v trgovini g-Franc« Globoonika. Iz Kamnika ka— Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni cenj Din 4 v trgovini g. Franca Fajdige. Poslane Gosp. poslancu Rudolfu Pevcu! Za vs« "dejanja, ki jih napravim, odgovarjam. tudi za onega preteklo nedeljo »redi Moz>irja v pogovoru z Vami. Ne krije me nikaka imuniteta kot Vas, za katero se skrivate. Povem Vam le to, da imam še danes jjorko roko. Vedno na razpolago! Šmihel nad Mozirjem, 12. X. 1936. Vence Žnideršič. Iz življenja na deželi ST. VID NAD LJUBLJANO. Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni Din 4 prj tvrdki S. J. Rozman. DVOR. V nedeljo nas ie zapustil priljubljen šolski upravitelj g. Ciril Dequal, ki je premeščen v Mozelj pri Kočevju. V dobi 17 let njegovega učiteljskega službovanja na Dvoru se je ustanovila sadjarska in vinarska podružnica, katero pa je bilo treba zaradi nebrižnosti članov likvidirati, dalje knjižnica, ki uspešno deluje in ima že 254 vezanih knjig, ter gasilska četa, katere soustanovitelj in predsednik je bil premeščeni šolski upravitelj od njene ustanovitve do svoje preselitve. Pod njegovim agilnim in spretnim vodstvom si je četa v dobi enega leta postavila lep gasilski dom in nabavila motorno brizgalno, ne da bi se bila pri tem kaj zadolžila. Kaj je vse storil v nacionalnem pogledu, pa bomo še posebno občutili, ko ga ne bo več med nami. Težka je bila ločitev, ohranjen pa bo s hvaležnostjo v spominu. Za njegovo vzorno in uspešno delo se mu bomo oddolžili na ta način, da bomo požrtvovalno delovali v njegovem duhu in da nas bo, če se še kdaj povrne med nas, našel cako zveste in vnete, kakor nas je mora! zapustiti. RADOVLJICA. Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni Din 4 v trgovini g. Franca Grilca. KRANJSKA GORA. Tablice za tombolo v Kranju dobite po predprodajni ceni Din 4 pri g. Teodora Pmtavcu. BLED. Tablice za tombolo v Kraniu do* bite po predprodajni cenj Din 4 v trgovini g. Ivana Rusa. Naše gledališče DRAMA Sreda 14.: Florentinski slamnik. Red Sre* da. Četrtek 15.; Konjeniška patrola. Premierski abonma. Petek 16.: ob 15. Prva legija. Dijaška pred* stava Cene od 5 do 14 Din. Sobota 17.: Konjeniška patrola. Red A. OPERA Sreda 14.; Zaprto. (Gostovanje v Celju; Madame Butterfly). Četrtek 15.- Pod to goro zeleno... Opereta Red Četrtek. Petek 16.: Zaprto (Generalka). Sobota 17.: Ple« v maskah. Premierski abonma. Mariborsko gledališče: Sreda, 14: Zaprto. Četrtek, 15; Prva legija. C. Petek. 16; Zaprto- Sobota, 17; Pohujšanje v dolini šenifloijan-eki. A. TABLETE ugodno učinkujejo zoper: revmatizem, hripo, bolezni od prehlajenja, protin živčne bolezni, Utor (Hexenschuss), išias in glavobol. Togal-tablete ne ublažujejo samo bolečin, temveč pomagajo tudi izločevati sečno kislino. Zaradi tega so bili doseženi odlični resultati tudi v zastarelih primerih. Ker več kot 6000 zdravnikov, med njimi mnogo profesorjev, predpisuje Togal-tablete, zato tudi Vi lahko z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal Vam bo pomagal kakor je tisočem drugim. Neškodljive so Togal-tablete za želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih množinah. Vprašajte svojega zdravnika. — Dobivajo se v lekarnah. Odobreno S. br. 2082, 6/II. 1933. Sokol Sokolsko društvo Jesenice priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje >Ob slovenski obali« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Čermelj. Moj odgovor Prejeli smo: Na podle napade v kranjskem lističu odgovarjam samo tole: List bo dajal odgovor in obračun pred sodiščem. V poštenem listu tudi ni prostora za odgovore na take napade, revolverskega žurnala pa nimam na razpolago. Čestitam samo vsem, ki krasijo listo g. Majeršiča in ki jo bodo volili, da s takim požrtvovalnim samozatajevanjem prenašajo nizkotne izpade svojih voditeljev. Ivan Lončar V Tržiču, dne 12. oktobra 1936. Pred volitvami v Ljutomeru Iz Ljutomera nam pišejo: Gospodarska lista za volitve v naši občini je gotova in žc potrjena od sodišča. Na njej so najodličnejši predstavniki našega mesta, zastopniki vseh slojev prebivalstva. Nosilec liste je dosedanji požrtvovalni in splošno priljubljeni župan g. Ku-harič, ki ga že po dosedanjem delu poznamo, da je mož na svojem mestu. V njegovih rokah in v rokah drugih kandidatov na njegovi listi bo gospodarstvo naše občine najbolje zavarovano. Kakor pa se povsod najdejo nezadovolj-neži. je bilo tudi pri nas nekaj ljudi, ki bi sami bili radi župani ali vsaj na prvih mestih v občinskem odboru. Tako so sedaj v sedanjem nagajivem vremenu sestavljali in sestavili svojo Iis; Šahovski količek, (prof. Anton Bajec). — 20; Koncert skandinavske glasbe. Dirigira kot gost Jens Schroeder iz Kopenhagna — 21.30: Narodne pesmi poje kvartet >Fant= je na vasi«. — 22; Čas, vreme, poročila. c[>ored. — 22.15; Moderna plesna glasba n,a ploščah- Beograd 17.20; Narodna glasba. — 18; Čelo in klavir. — 19.50: Orkester. — 20.25; Plošče. _ 20.30; Humor. — 21.30; Plesna glasba- — 22.20: Beethovnove komorne skladbe. _ Zagreb 17.15; Orkester. — 20.25; Plošče. _ 20.30; Prenos iz Ljubljane.' _ 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.20: Koncert vojaške godbe 20.05; Orkestralen koncert. — Varšava 19.20; P'o* šče. — 21; Komorni koncert. — 21.30: Orkestralen in zborovski koncert. — 22.30; Lahka glasba in ples — Dunaj 12; Orke* ster _ 16.05; Lahka glasba na ploščah. — 17.05: Koncertna ura. — 19.10: Pester program. _ 19.25; Saint*Saensova opera »Samson in Dalila«. — 22.20; Stari in novi šla-gerji. — 23.45: Koncert stare dunajske clasbe- _ Berlin 19; Operna gla«ba. — 20.45; Klavirski koncert. _ 21: Koncert vo* jaške godbe. — 22.30; Nočni koncert in ples. _ Miinchen 19: Koncert Lisztove glasbe. _ 20.45: Plesni orkester. — 21.40; Kla= [ virSke skladbe. _ 22-35; Melodije za lahko j noč. — Stuttgart 18: Orkester in solisti. — 1 20 45- Glasbene delikatese. — 21.10; Zvočna igra. _ 22.30; Simfoničen koncert. — ! 24; Koncert Schubertove glasbe. 1 ospodarstvo Podlaga Narodne banke preko Z milijardi Poslednji iz -az Narodne banke od 8. t. m. beleži v primeri z izkazom od 30. septembra povečanje zlate podlage za 24.4 na 1577.2 milijona Din. Povečalo se je zlato v tresorjih Narodne banke za 8.5 na 148.3 milijona Din, zlato v inozemstvu pa 16.0 na 91.9 milijona Din. Očitno je Narodna banka pretvorila del svojih deviznih rezerv v zlato, kar se da sklepati tudi iz okolnosti, da so se devize izven podlage zmanjšale za 1U.3 na 563.1 milijona Din. Kakor je znano, se v izkazih Narodne banke računa zlato po stari zlati pariteti in le v dodatku je v zvezi z računom odstotnega kritja označena tudi vrednost podlage skupaj z oficielno premijo 28.5%. V najnovejšem izkazu je vrednost zlate podlage (s premijo) prvikrat prekoračila vsoto dveh milijard in je izkazana v višini 2026.7 milijona Din. V primeri s stanjem dne 22. januarja preteklega leta, ko smo dobili razčiščeno bilanco Narodne banke, je sedaj podlaga Narodne banke za 373.5 milijona Din večja, kar predstavlja povečanje za 23%. Zaloga kovanega denarja v niklu in srebru se je v prvi četrtini oktobra povečala za 2.8 na 328.7 milijona Dtn, tako da je bilo 8. t. m. v obtoku za 871 milijonov kovancev, to je za 37 milijonov manj nego lani in za 155 milijonov manj nego pred dvema letoma. Menična posojila so se v prvi četrtini oktobra povečala za 21.4 na 1441.1 milijona Din (lani ob tem času so znašala 1546.7), lomoardna posojila pa so narasla za 6.2 na 257.0 milijona Din (lani 265.7). Obtok bankovcev se je v orvl četrtini oktobra povečal za 9-1 na 5259.4 milijona Din in je torej za 440 milijonov večji nego je bil lani in za 965 milijonov večji nego pred dvema letoma. Obveznosti na pokaz pa so narasle za 26.7 na 1526.5 milijona Din in so znašale naložbe države 15.0 milijona Din (plus 1.7). naložbe na žirovnih računih 760.4 milijona Din (plus 21.6) in obveznosti na pokaz po raznih računih 751.0 miljona Dn (plus 3.5). Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu je znašalo 8. t. m. 29.86% (prejšnji teden 29.56). ki so devalvirale že pred padcem angleškega funta, namreč Turčija, Brazilija, Urugvaj, Argentina in Island. Obseg devalvacije v posameznih državah »Kolnische Zeitung« objavlja zanimivo statistiko o obsegu devalvacije v posameznih državah ter ugotavlja, da je od 34 deviz, ki notirajo na berlinski borzi, ostalo le še pet deviz, ki notirajo po stari pariteti. K temu pa je treba pripomniti, da je tudi pri teh petih devizah stabilnost le še na papirju. To zlasti velja za nemško marko, ki le še formalno drži pariteto, za bolgarski lev, za rumunski lej in za madžarski pengo. Edino poljski zlot se več ali manj drži na pariteti. List objavlja na podlagi zadnjih deviznih tečajev naslednji vrstni reci devalviranih valut (odstotek označuje obseg devalvacije nasproti prejšnji zlati pariteti): Turčija 89.2%, Brazilija 70.9%, Urugvaj «8.8%, Španija 66.7%, Japonska 65.9%, Argentina 61.0%, Grčija 56.7%, Danska 51.5%, Island 5!.3%, Finska 49.1%, Norveška 45.5%, švedska 44.1%. Gdansk 42.4%, Kanada 41.4%, Italija 40.7% USA 40.7%, Egipt 40.4%, Anglija 40.3%, Portugalska 40.3%, Letonska 40.2%, Estonska 39.5%, češkoslovaška 30.0%, Francija 29.2%, Švica 29.1%, Belgija 28.2%, Perzija 25.7%, Jugoslavija 23.4%, Nizozemska 21.6%, Avstrija 17.0%. Gornji vrstni red nam kaže. da spada naša država med one, ki so valuto doslej še najmanj devalvirale, kajti razen Av- j strije je devalvacija v vseh drugih državah i dosegla večji obseg. Seveda je pri tem upoštevana za našo državo devalvacija na podlagi oficielnih tečajev. Tudi v država!1 ki le še efektivno drž ezlato pariteto (Ma džarska, Rumunija, Bolgarija) je dejansk obseg devalvacije znatnejši, saj je n. pi Madžarska uvedla pred meseci premijsk pribitke na devize, ki ustrezajo 35% d< valvaciji. H gornjemu vrstnemu redu Ji treba še pripomniti, da vsebuje pet držav, Gospodarske vesti =i Tečaj lire in češkoslovaške krone * kliringu. Klirinški promet s Češkoslovaško je bil zaradi devalvacije češkoslovaške kro* ne ustavljen, nedavno z Italijo sklenjen sporazum o plačilnem prometu pa se doslej ni mogel izvajati, ker šs ni bil določen obračunski tečaj. Jugoslovenske borze pa so danes prvikrat pričele zopet notirati de-vizo Praga, kar sedaj zopet omogoča funkcioniranje kliringa. Tečaj za češkoslovaško krono znaša 152.6S—153.78 (zadnji tečaj dne 27. septembra je znašal 180.47—181.55)-Včeraj je bil zabeležen tudi prrikrat tečaj za devizo Trst, in sicer 226.94—230.02 (srednji tečaj lire znaša torej 228.48). Tečaj je bil sporazumno določen z italijan®kini deviznim institutom in sedaj lahko začne funkcionirati klirinški plačilni promet z Italijo. = Izplačilo starih vlog pri Jugoslovanski udruženi banki. V smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov objavlja Jugoslovenske udružena banka, da izplačuje na stare vloge izpod 100.000 kvoto 14%, na stare vloge preko 100.000 Din pa 12% glavnice, vrhu tega pa na vse stare vloge obresti za pol leta. = Risarski tečaj za mizarje. Z«vod za pospeševanje obrti prj Zbornici za TOI v Ljubljani priredi devetmesečni nedeljski risarski tečaj za mojstre in pomočnike mizarske stroke. Pouk se prične v prvi polovici novembra in se bo vršil pod vodstvom strokovnjaka v prostorih Tehniške srednje šole. Prijave s točnim naslovom je poslati do 23. novembra Zbornici za TOI v Ljubljani. Kupujte domače blago! Moje blago pride resnično mnogo bolj do izraza, če je trgovina dobro razsvetljena. Toda stroški za tok se mi ne smejo povečati. Pa saj ti stroški tudi niso večji, ker uporabljam @ NITKA V DVOJK! VI J A Č fl ICI več svetlobe — za isti denar Bcrze 13. oktober Na ljubljanski bt>rzi je bil danes ofi-cijelni tečaj devize Ne\vyork zvišan, nižji pa je oficielni tečaj Londona. V privatnem kliringu so se avstrijski šiling.i nekoliko podražili in so bili zaključeni po 8.60. Angleški funli pa so ponovno popuščali in je bila ponudba po 248. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 247.7150, avstrijski šilingi 8.60 in v grških bonih po 30-37. Nemški klirinški čeki so zepet precej popustili in stanejo v Ljubiirnj 14.05, v Beogradu 13.9103, v Zagrebu pa celo 13-7950. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda po včerajšnji znatni okrepitvi zopet popustila in je bil promet po 36S in 373 (v Beogradu po 368 — 372). Zaključki so bili še v 4% agrarnih obveznicah po 49 in v 7«/n Blairovem posojilu po 76.50 in 78 ter 8% Blairovem posojilu po 85. Delnice PAB so bile zak jučene po 205 (v Beogradu 198 — 201). delnice Trboveljske pa so popustile in je bii zabeležen promet po 182. Devfzr Ljubljana. Amsterdam 2305.16—2319.75, Berlin 1735.53—1749.41, Bruselj 727.95— 733.01, Curih 996.45—1003.52, London 217.42—219.47, New York 4296.01—4332.32, Pariz 201.97—203.41, Praga 152.68—153.78, Trst 226.94—230.02. Curih. Beograd 10 Pariz 20.2750, London 21.31, New York 434.375, Bruselj 73.10, Milan 22.85, Amsterdam 231.35, Berlin 174.25, Dunaj 73, Stockholm 109.7850. Oslo 107.057, Kobenhavn 95.1250, Praga 15.3250, Varšava 81.50, Budimpešta 85.75. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 368 — 371, za dec. 368 — 371, 4% agrarne 48.50 — 50, 6% begluške 70 bi., 7% invest. 84 den., 7% stabiliz. 81.50 — 83.50, 7% Blair 76.50 — 77, 8% Blair 85 — 87; delnice: Narodna banka 6800, PAB 200 — 204, Trboveljska 182 — 185, Gutman 60 den., šečerana Osijek 135 den. Beograd. Vojna škoda 368 — 369 (368 — 372), 4% agrarne 49 — 49.50, 6% begluške 68.75 — 69, 7% Drž. hip. banka 91 den., 7% Blair 75.50 — 76.50 ( 76.50), 8% Blair 86 bi.. Narodna banka 6900 — 7100, PAB 198 — 199, (198 — 201). blagovna tržišča MTO -f Chicago, 13. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 116.50, za maj 115.25, za julij 110.25; koruza: za dec. 96. + Novosadska blago vna b«rza (13. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica (vse 78 kg); baška. sTemska in slavonska 160 — 162.50; ba- natska 158 — J62.50; baška ladja Tisa, Be-gej 172-50 — 175: sremska ladja Sava 169 — 171. Ječmen: baški. sremski, 64 kg 102 — 105. Oves: baški. sremski in slavonski 90 — 92. Rž: baška 110 — 112. Koruza: baška dn sremska 103 — 105. banartska 101 — 105. Moka: baška. sremsika, slav., ba-natska »Og« in »Ogg« 345 — 260, »2« 225 — 240: »5« 205 — 220; »6« 185 — 200, »7« 150 — 160; »8« 105 — 110. Otrobi: baški. sremski 78 — 8-2.50. Fižol: baški in sremski brez vreče 160.50 — 162. baški beli « vrečami 170 — 172-50. -f Budimpeštanska terminska borza (13. t. m.) Tendenca slaba; koruza: za maj 12.28 — 12.29. BOMBA2 -f Liverpool, 12. oktobra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 6.58 (6.60), za dec. 6.59 (6.62). ŽIVINA + Mariborski živinski sejem. Na včerajšnji sejem za živino je bilo prignanih 8 konj, 14 bikov, 130 volov, 334 krav, 14 telet, skupno torej 609 glav živine. Cene so bile za kg žive teže: debeli voli 3.90 do 4.30 Din. poldebeli 3.50 — 3.90. plemenski 3-60 do 3.90. biki za klanje 3.10 do 3.50. debele klavne krave 2-90 do 3-20-plemenske krave 3 dto 3.50. krave kloba-sarice 1.75 do 2. molzne krave 2. do 2.75, breje krave 3.75 do 3-65, mlada živina 3-30 do 3.90. teleta 5 do 6 Din. Prodanih je bilo 337 komadov. Vse nove po firmi GILLETTE prevzete tehnične izpopolnitve so utelešene v novi MODRI GILLETTE električno kaljeni britvici HMELJ -f Hmelj. Iz žatca poročajo, da so se cene za hmelj ponovno nekoliko dvignile in se pri zelo čvrsti tendenci gibljejo med 800 do 1200 Kč za 50 kg. Tudi iz Niirn-berga prihajajo vesti, po katerih je doslej prodanih v Nemčiji 75% letošnjega pridelka. V boljših okoliših so hmeljarji vnovčili že 95% pridelka. V izvoznem prometu plačujejo za hallertauski hmelj 90 do 105 mark, za tettnanški 110—120 mark in za gorski 80—85 mark. i ? » }•* * 1 ~ • ~r ' . r - * . 0 IIIlllllllllllllllllllllllllllllfllllllltlltlllllllllllllllUiltllllllllilllllllllllllllllltllililillliilllllilllllltilllllllllllllllllflllllllllllllltlllllllllllll lilllllllMIHIIIIIKIIIflllllllllllllllllI Padla je pod težo razmer fiubljena hčerka, sestra in svakinja, gospa MARTA MRAK roj. GRABIŠARJEVA UČITELJICA Danes v sredo, dne 14. oktobra ob 16. uri jo spremimo od kapelice pri Sv. Križu v prerani grob. Ljubljana, Ljubno« št, Jurij pod Rumom, Pittsburg, 14« oktobra 1036. Žalujoče rodbine: DKADIŠAR, MRAK, Dr. ARH, Dr. CIBEF :*il*SltllllllllVllltllTHIII1IIIIIIMMllflltlltllilll1IMM(IinilHtll1VITIIIITIIIfl1Mlft!lflllllfll]TIIT1tnMMIfllffllllllIVlIlllllVftIllfVITftIIIIIVIIVItVtr'llllllllllItlllMIlflllllllltMIIIIMIIllllT I fr&nso« & ts 9Mb. HL X1935. Ha fefi ffriltti je imagala Novozelandska letalka Joana Battenova je srečno prispela v Port Darwin. S tem je postavila nov rekord v samotnem poletu Iz Anglije v Avstralijo. Progo je prevozila ▼ 5 dneh, 21 urah in 3 minutah, dočim je znašal dosedanji rekordni čas Avstralca Broadbanta en dan in 12 minut več Kakšna bo zima? Švedski meteorolog Sandstrom prerokuje v«em deželam ob vzhodu Atlantskega oce» a na izredno strogo zimo. Izredno nizke tem» perature bodo vladale tudi v Srednji in vzhodni Evropi. Svoje napovedi utemeljuje švedski učenjak 6 svojimi opazovanji v živalskem in rastlinskem »vetu. živali in rast. line so napram prihajajočim kozmičnim spremembam dosti občutljivejše nego ljud« je. Bitja, posebno nižja, pa 8e pripravljajo sedaj kakor za izredno strogo zimo. Ne* ke polarne ptice eo ee letos dosti prej pobelile nego prejšnja leta- Iz taksnih znakov Oklepa Sandstrom, da bo letošnja zima zelo huda. Abesinska vo Načrt za osvojitev Abesinije je dozorel že 1. 1932 Med tem, ko se neguš še vedno bori za so spočetka strogo skrivali, samo de Bono priznanje ostanka svoje avtoritete, se polagoma začenjajo dvigati zastori nad zgodovino abesinske vojne. V Rimu je pravkar Izšla knjiga ? Priprave in prve operacije abesinske vojne, ki jo je napisal maršal de Bono. Knjiga, ki ji je uvod napisal sam Mussolini, pojasnjuje v celoti ducejeve besede, da ima maršal de Bono glavno zaslugo za italijansko zmago. Načrt za osvojitev Abesinije je dozorel 8e 1. 1932. General de Bono je bil takrat minister za kolonije in značilno za to, Kako malo so so spremenile metode diplomatov iz predvojnega časa navzlic strašnim naukom svetovne vojne, je dejstvo, da je bil obisk kralja Viktorija Emanuela L 1932 v Eritreji, ki so ga razlagali splošno kot geste- miroljubnih in civilizatornih namenov Italije, že v zvezi z osvojitvenimi nameni te države. Od L 1932. je de Bono vneto proučeval možnosti vojaških operacij v Vzhodni Afriki. Bavil se je z vprašanjem gradnje cest ln prevoznih možnosti, s prednostmi de- in ofenzivnih akcij ter je nanatnčno analiziral verjetnosti vojne, čeprav je imel italijanski generalni štab težke pomisleke glede težav kolonialne vojne kakor tudi glede možnih zapletljajev v Evropi, se je de Bono energično zavzemal za svoje načrte, pri j čemer mu je bil Mussolini močna opora. L. 1933., ko je začenjal dobivati načrt abesinske voine že trdne obrise, je Mussolini maršalu izjavil, da ga je izbral za bodočega vrhovnega poveljnika italijanskih vojnih sil v Abesiniji in da mora biti vsa stvar najkasneje 1. 1936. že rešena. Načrt in Mussolini sta vedela zanj. šele v začetku 1934. so poklicali poveljnika italijanskih vojnih sil v Eritreji in italijanskega vojaškega atašeja iz Addis Abebe v Rim ter ju seznanili s tem načrtom. Potem so se začela prava pripravljalna dela, kakor ureditev ceste med Masauo in Asmaro. izboljšanje železniških prog in pristanišč v Italijanski Vzhodni Afriki. De Bono opisuje težave vseh teh del, ki jih je bilo treba izvesti tako. da bi ne zHijale suma. Zanimivo poglavje obravnava zaupno izmenjavo misli med de Bonom in Mussolini-jem v teh letih, ko se ie vojna pripravljala. Poleg cenitev italijanskih vojnih sil, ki bi jih bilo mogoče uporab'ti za Abesinijo. poleg domnev o morebitnih učinkih v Evropi, dobiš v teh objavljenih pismih in zapisih tudi podrobne analize psihologije negu-ša in njegovih odl?čnikov. Na sankcije ni bil pač mislil nobeden izmed obeh mož. šele zadnje poglavje obravnava začetek prave vojne. Prehiter vozač Da ne poznajo na Holandsfcem nobenih posebnih obzirov, nam dobro kaže naslednja zgodba, ki se je primerila zaročencu bo« doče holandske kraljice, princu Bernardu Lippe-Biesterfeldskemu. Princ se je pripeljal v Amsterdam. da obišče svojo zaročenko. Na amsterdamskih cestah ni zmanjšal brzine svojega vozila, kakor zahtevajo prometni predpisi, pa ga je prometni stražnik ustavil. Princ se je tudi zares takoj ustavi] in povprašal policista. ali mora plačati kakšno globo. Uradnik mu je nato dejal, da velja za prvič samo posvari« tev, z vljudnimi, toda odločnimi besedami pa ga je opozoril na to. da ga bo moral v ponovnem primeru prehitre vožnje naznaniti policijskemu sodišču. Princ se mu je za to f>oiapnilo zahvalil in je obljubil da »e bo v bodoče strogo ravnal po strogih ho« landskih prometnih predpisih. Beračev fearsm Policija v Moravski Ostravi je prijela berača Jožefa Pospišila, ki ga je poznalo vse mesto. Mož je znai s svojo razcapano obleko in svojim vedenjem zbujati sočutje meščanov povsod v mnstu. Ka policiji je moral priznati, da je postal z beračenjem bogat. Trna celo vrsto hranilnih knjižic, ki se glasijo na visoke zneske in je celo hišni posestnik. Razen tega pa je ljubljenec — žensk. Ugotovili so. da je imel razmerje kar s štirinajstimi ženskami. Bil je seveda velik kavalir in je ta harem vzdrževal z bogatimi darovi. Sedaj so ga izročili kazenskemu sodišču. 7© let sta že poročena "V Pannecotu na Franco.ikem so z veliko slavnostjo počastili zakonca Martinova, ki sta poročena že 70 let. Jcan Martin šteje 94 let, njegova žena pa 91. Oba sta še zelo čila in zdrava. Vojaki namesto vprege Diplomatski O italijanskemu poslaniku v Rimu Gran-diju so poročali, da je premeščen in da ga bo zamenjal na dosedanjem mestu Rafaele Guraglia. Nenadno pa poročajo, da je Grandi po obisku zdravnikov v Italiji odpotoval spet v London. Ostane torej na svojem mestu. Havas pa ve poročati zanimivo stvar o ozadju te Grandijeve vrnitve na Angleškem. Imenovanje novega poslanika za London se je zgodilo namreč zato, ker je bil istočasno zaprosil za zameno tudi angleški poslanik v Londonu sir Eric Drum-mond. Pri tem pa je prišlo do težav v zvezi s sestavo poverilnih listin Fdšistična vlada je namreč doslej brez nadaljnjega sprejemala poverilne listine, ki so bile naslovljene na »kralja Italije«. Tokrat pa je odločno zahtevala, naj se naslovijo na »kralja Italije, cesarja Abesinije«. Angleži se niso hoteli vdati in ta spor je preprečil spremembo poslanikov v Italiji in Angliji- .........,.,. ..,„,,.„„. Zadnji veliki vezir V Carigradu je umrl v starosti 95 let Tevfik paša, zadr.ji sultanov veliki vezir. Izviral je iz starega kavkaškega knežjega rodu in je bil najprvo vojak, potem diplomat.. Od 1. 1895. do 1905. je bil turški poslanik v Berlinu, potem do 1909. turški zunanji minister. V aprilu 1909., tik pred mladoturško revolucijo, ki je vrgla sultana Abdula Hamlda, je postal velizi vezir, turški ministrski predsednik. Nato je bil poslanik v Londonu do decembra 1914., ko je Turčija stopila v vojno. V oktobru 1918, je bil v drugič, v oktobru 1920. pa v tretjič veliki vezir. Bil je tudi zadnji ministrski predsednik sultanata. Zanimiva slika z vojaških manevrov avstrijske vojske pri Deutsch-AItenburgo. Pionirska četa vleče top po hribu navzgor Petnajstkrat je poskusila samomor in vselej doslej smo jo rešili - Drama osamele plesalke in pevke V Celovcu so našli v njenem bivališču du« n&jsko plesalko Karolino Strezingerjevo zastrupljeno z veronalom. Spravili &o jo v bolnišnico, pa ji nj bilo več pomoči. Ni ee ni« ti več zavedla. V njenem stanovanju eo našli krezke iz časnikov, iz katerih je razvidno, da je bila samomor poskusila že petnajstkrat prav v kratkih presledkih. Pravega vzroka za njeno dejanje ne vedo, ker ni ostavila nobene« ga pisma, zdi se pa, da jo je »trla nedavna smrt njenega moža Strezingerieva je imela uspehe kot pevka in plesalka, pa se je poročila z nekim trgovcem, s katerim sta živela v srečnem zakonu. Mož je pa kmalu umrl in odtlej je postajala čedalje bolj malodušna. Nje ime se i •« Na zemljo je padel in zgorel je pojavljalo v kratkih presledkih v kroniki samomorilcev dunajske policije. Čudna uso« da je hotela, da so io po samomorilnih po« ekusih vedno pravočasno našli in rešili. Sedaj pa je prišla pomoč pre-pazno. Povratek mrtvega nifatovalca ▼ domovino V Rejkjaviku vkrcavajo krsto s truplom tragično preminulega dr. Charcota na ladjo »Aude«, ki bo potem krenila proti Franciji npnn Nazori in izkušnje ameriškega finančnika Neki znani ne\vyorški finančnik je imel pred kratkim predavanje, v katerem je dejal med drugim; Če napraviš kakšen dolg, bodi vedno pre« kir ee je za=mejal, kakor 6edaj vi, moji po* slušalci. smatral me je za norega in mi de« jal, da je v»e v redu. Mojega položaja kot dolžnika pač ni razumel. Ko je dva tedna viden e svojim upnikom. Meni bi šlo nekoč | pozneje svoje podjetje vendarle zaprl, sera kmalu prav slabo, ker nisem na to dovolj pazil. Takrat so tečaji padali, pa sem ujel govorice, da ie neki bankir, ki sem mu bil dolžan lepo vsoto. v težavah. Stopil sem k njemu in mu deial naravnost: Slišal ®em, da stojite slabo. To ni dandanes noben ču= dež. .laz oa sem vam dolžin 100.000 dolarjev Povejte mi odkrito, ali mi še jamčite za to vsoto, ker bi vam jo drugače poravnal. Ban« načine. Pred konkurzom bi bil jaz Lahko vse uredil na miren način in bi sj g tem pa imel največje težave z upraviteljem kon-kurzne mase, ki me ie nadlegoval na vs® prihranil mnogo stroškov in jeze. Sedaj pa vedno pazim na to, da so moi upniki tudi zanesljivi. Nihče naj bi ne pretiraval svoje« ga poiožaja, ne dolžn;k ne upnik, žele to-daj je kupčija lahko zdrava. Golob mu je prinašal festvine, ljubici pa je odnašal vojakove pozdrave . .. V Hebu na Češkem služijo vojake večinoma kmečki sinovi iz Slovaške. Tj ;majo navado, da prinašajo s selx>j večje ali manj« še zaboje, polne vsakovrstnih dobrot, ki jim jih je pripravila skrbna mati, da ee bodo lažje privadili vojaškemu življenju. Z rek ruti. ki so prispeli v mesto prve dni tega meseca, je prišel tudi mlad Slovak, ki je imel e Seboj prav ogromen zaboj. Pa to ni med njegovimi tovariši zbudilo nobene Ladja na brezžični pogon Pred nedavnim eo se vršile v škotskih vo« dah velike etrelne vaje angleške vojne mornarice. Pri tem niso streljali £amo na plava« joče tarče, temveč tudi na izranžirano vojno ladjo »Centurion«, ki so jo krmarili s pomočjo brezžičnih valov. O uspehih teh vaj ne poročajo nič podrobnejšega. Ljudje pa govore, da so uporabljali med drugim 36« centimetrske topove, ki so spofiobni ustreliti dvakrat na minuto, kakor se }e brzina streljanja sploh povečala. Tudi sigurnoet za« detkov je silno narasla. Tako so »Centurio-na«. čeprav je plul s polno paro. zadeli večkrat že po prvih strelih. BOGASTVO IN MODROST Kaj je bolje: biti bogat ali moder? S tem vprašanjem so se bavili mnogi modrijani starega veka. Aristip je nanj odgovoril tako-le: »Modrost je boljša, kajti modrijan pozna svoje potrebe, bogatin pa ne.« Simonides pa je menil: »Bogastvo je vendarle boljše, kajti modrijane vidim pred vrati bogatinov, pred vrati modrijanov pa bogatinov ne vidim«. Alcazarski list Neki portugalski zbiralec je plačal okrog lO.ftTO Din za komplet lista >Alcazar«, ki eo ga izdajali španski kadeti med obleganjem stare trdnjave po rdečih miličnikih. Roman plemenitaškega igralca Namesto v diplomacijo je šel h gledališču V londonfflci družbi govore mnogo o ljubezenskem romanu mladega angleškega pleinenitaJa igralca. Ta roman se je končal pravkar s srečnim zaključkom, namreč z objavo zaroke. Šiir Ba«il Bartlett ee je vzgajal v Reptonu in Cambridgeu, pa bi se moral posvetiti diplomatskemu poklicu. Ko je pa med vse« učiliškimi študijami nastopil na nakem di« letantskem odru, se ga je igralska umetnost tako dojmila. da je sklenil postati igralec. Mladi baronet je potem nastopal na raz«- nih londonskih odrih in je imel velike uspehe. Tu se je seznanil 7 mlado igralko Mary Malcolniovo. Njena mati je hči slovite igral« ke Lilv Langtryjeve, ki jo ie kralj Edvard VII. posebno cenil. Dal ji je naslov lady de Bathe. Mary Malcolmova, ki šteje danes 18 let, je podedovala igralski talent &voje babice. Nastopila ie prvič šele v letošnji po« mladi, a so tako podali pozorni nanjo. Obetali so ji veliko umetniško kariero, v bodo« če hoče mlada dvojica ekupaj nadaljevati igralsko kariero. g«il#i oeroplan Spanafee Tbde tik za madridsko front« Loterija — v zraku Uničevanje vran in kavk v Kanadi Velika ozemlja Kanade trpijo zelo zaradi velikanskega števila vran in srak. Oblasti so že ponovno pozvale prebivalstvo, naj bi začelo uničevalen boj proti tem škodljiv-kam, pa uspeh je bil kaj pičel. Vlad je zato sedaj segla po drugem pripomočku. Lov na te ptice je namreč združila z loterijo. V raznih delih dežele so ujeli 856 neza-željenih ptic, jih opremili z oštevilčenimi obročki in potem spet izpustili. Vlada je istočasno naznanila, da bo tistim, ki bodo ujeli kakšno izmed teh obročkanih ptic, plačala v znesku kakšnih 50 Din do Din 30.000. Sedaj si lahko mislimo, da preži vsako lastnik puške na vrane in srake ter jih strelja v sladkem upanju, da ga bo doletela izdatna nagrada, žrtve pa so tu v prvi vrati seveda neobročkane ptice. pozornosti, pač pa to, da ni hotelo biti za« loge v zaboju nikoli konec, čeprav se je-mladi vojak prav pridno smukal okoli njega. Njihovo pozornost je končno zbudilo tudi to. da je fant v«a večer vzel nekai iz za« boja, zavil v ruto in odšel na dvorišče. Pa so Oklenili, da bodo malo pogledali, kaj bi to bilo. Nekega večera &o ee splazili za njim. Me* nilj so, da je kakšna klobasa ali kaj podob* nega, pa eo ee začudili, ko so zagledali, da je golob pismonoša, ki ga je mladi vojak nežno pobožal in ga Opustil potem v zrak. Golob je letal k njegovemu dekletu in ji odnašal njegove pozdrave, od dekleta pa se je vračal vedno s kakšnim priboliskom .. s Edini, ki se je rešil živ G o n I d e c, častnik s potopljene francoska ekspedicijske ladje »Pourquois Pas«, se je. te dni vrnil domov in se je izkrcal v Bresta* ANE 0 T A Tristana Bernarda so telefonično pozvali na obed: »Halo— Veste mojster, poklical sem vas, ker bi hotel zvedeti, ali ste prejeli moje vabilo.« — »Da, zelo ljubeznivo od vas ...« — »čakamo že na vas. Saj pridete?« — »Ne, ne, hvala lepa...« —, »Kako? Ali niste prosti?« — »To že... ampak...« — »Ampak?« — veste, nisem lačen.« VSAK DAM ENA Injekcije zoper tremo Slušatelji havardskega vseučilišča v Ame« riki so dobili pravico, da si dado pred izpiti vbrizgniti pripomoček zoper tremo. Gre za snov, ki učinkuje pomirjevalno, posebno na srce in utrip. Tudi prebavila, ki nepo« sredno pred izpiti pogo6toma trpe, se po teh injekcijah pomirijo. Zverinski umor V madžarskem kraju Szent Lorinczkata je 461etni brivec Friderik Nowotny umoril Elizabeto Bartovo, ki je živela z njim v skupnem gosiKKPnjstvu. na zverinski način: najprvo jo je zadavil, potem ji je z britvi« jo odrezal glavo, truplo pa razkosal in ga potem 6ežgal, »Janez Janez, kako te imam rada!...« »Janeza imaš rada?« »Kaj iii danes četrtek, ko pride na sestanek Janez?« ~ " (»Dansk Familie Blad«| '^išifigk:■".-. i/f' .-Ur • V ?.. • V t .*• .'»•A. A t. . ''.V*,; ,„ . .*■>'• **V- . i v • . • A • . i - rV«» + ■■ ' "» v.--/- ;.>:f-r^v, Šport SK Ilirija in SK Ljubljana Stališče odbora SK Ilirije Prejeli smo in objavljamo: V zvezi z notranjimi nesoglasji v SK Ljubljani se širijo govorice, da hoče SK Ilirija zopet ustanoviti nogometno sekcijo, v katero naj bi vstopili predvsem igralci in Člani, ki so nezadovoljni z razmerami v SK Ljubljani. Upravni odbor je sklenil objaviti, da za take govorice ni dal nobenega povoda ter podaja članstvu in športni javnosti naslednje informacije: Razpust nogometne sekcije SK Ilirije so povzročile pomladi po eni 6trani znane ne-sportne razmere, lokalne in splošne, pod katerimi se nogomet vedno bolj oddaljuje od športne ideje; v tem pogledu je posebno prizadela nogomet SK Ilirije uvedba pro-fesionalizma na zimski skupščini JNS. uki-njenje državne lige potem ko se je Ilirija zanjo kvalificirala na zelenem polju ter B tem v zvezi zopctna popolna podreditev kluba sovražnemu LNP. Po drugi strani eo privedle do razpusta izguba igrišča in finančne težkoče, zaradi katerih klub enostavno ne bi več mogel nositi vsakoletne visoke pasivnosti nogometne sekcije brez nevarnosti, da propade ves klub in vse njegove športne naprave. Seveda so doprinesle k temu svoj delež tudi pretirane takse na športne prireditve, ki zadržujejo sploh ves razvoj našega športa. Z ustanovitvijo posebnega nogometnega kluba SK Ljubljane, se je našel relativno povolien način za ločitev nogometne sekcije od kluba. Zato je SK Ilirija moralno in ttia:erielno podpirala ustanovitev SK Ljub-Jjane, kolikor je le mogla ter pomagala, da je novi klub lahko takoj začel e smotrenim delovanjem m dosegel mesto med vodilnimi klubi v državi. Upravni odbor SK Ilirije je želel, da postane novi klub resnično močan reprezentant Ljubljane, v katerem bo mesta za vse pristaše kvalitetnega nogometa in ki bo sposoben privesti naš nogometni šport preko sedanjih težkih časov in prilik do srečnejših dni. Zraven naj bi se z ustanovitvijo SK Ljubljane končno izločile medklubske borbe, zaradi katerih sta tako zelo trpela ugled in kvaliteta celokupnega slovenskega športa. Isto cilje so imeli v očeh o.-ta;i ustanovitelji novega kluba. Tudi sedanji vodje SK Ljubljane se gotovo zavedajo nalog, zaradi katerih je bil klub ustanov!jen ter bqdo pač napravili vse potrebno za konsolidacijo svojih vrst in proti temu. da bi se odbil del članstva. Razmere, ki so povzročile razpust nogometne sekcije SK Ilirije in ustanovitev SK Ljubljane so do danes niso spremenile in ee v doglednem času predvidoma ne bodo spremenile. Zato za SK Ilirijo absolutno ni razlogov, da bi znova ustanovila nogometno sekcijo. Nasprotno, upravni odbor stoji ra stališču kiubovega februarskega občnega 7bora. da nogomet v svoji sedanji obliki Nacijonalna Ljubljana. ORION 22 negativno vpliva na ostale, idealne športne panoge v klubu. Razen tega mora upravni odbor tudi zastaviti vso svojo delavnost za sanacijo kiubovega gospodarskega stanja, kar pa zahteva zmanjšanje izdatkov na vsej črti. UPRAVNI ODBOR SK ILIRIJE. Kolesarski klub „Peea" na delu V Prevaliah deluje že nekaj let kolesarski klub »Peca«. Prvi dve leti je bil v javnost; docela neznan in se nikakor ni mo= gel povzpeti iz mrtvila kljub dobrini namenom funkcionarjev. Šele letos je opogumljen stopil na plan ter pričel prirejati klubske dirke. Tako danes lahko rečemo, da je po* rodna kriza minila in stopa klub vzporedno T vsemi organizacijami v kraju. Z nastopi v javnosti sj je klub pridobil mnogo onih, ki so omalovaževali šport na deželi. V letošnjem letu je bilo prirejenih več hitrostnih dirk, dirka z zaprekami in polževa dirka. Višek pa je dosegel novi odbor s prire* ditvijo dirke za prvenstvo koroške kolesarske župe, ki se je vršila dne 4. t. m. v Prevaljah v seniorski in junuiorski skupi« ni. Udeležba dirkačev je bila presenetljiva, kakor so bili častni tudi doseženi rezultati. V seniorski skupini je naš klub zasedel drugo in tretje mesto. Prvo mesto in naslov prvaka KK2 je dobil Gorniak. član »Misli« nja«, prvak »Pece« za leto 1936 pa je Per« šoh Ivan- Da pa je bila tudi vsa režija pri« reditve krita, gre zahvala g. PleSničarju Emilu, ki je preskrbel, da' je tvrdka Bata to-, liko darovala v blagu in gotovini. Zasluga pa gre tudi g. Cajnku Vinku, ustanovitelju KKŽ, ki se je dirke tudi udeležil kot vozač. Sedaj se pričenja mrtva sezona na tere« nu, pa smo prepričani, da bodo agilni od* borniki poiskali koristnega dela in vse pri« pravili za novo sezono. V nekaj vrstah Nedeljski izidi ligaških prvenstvenih tekem so precej prekrižali račune nogometnim učenjakom, ki so se šele zdaj prav zavedli, kako velika so bila presenečenja te nedelje. Menda se še ni zgodilo, odkar se na področju LNP pehajo za nogometno žogo, da bi listi tako hvalevredno pisali o naši ljubljanski enajstorici, kakor to pot. Beograjsko »Vreme« je svoja razmotriva-nja naslovilo značilno »Outsiderji so se pretvorili v favorite«, v katerih pravi med drugim: »Po četrtem kolu se ne more več reči, da so Slavija iz Sarajeva ter Bask in Ljubljana samo pfetendenti ali aspiranti za naslov državnega prvaka. Kajti oni so več: Pravi in resni favoriti. To velja posebno za Slavijo in Ljubljano, o katerih ni nihče pričakoval tako dobrih nastopov v tem tekmovanju. Posebno pozornost je obrnila nase Ljubljana ki je izvojevala tri točke tudi izven Ljubljane. Oni dve osiješki. se je mislilo, da sta bili slučajni, toda ta, ki so jo utrgali »pur-garjem«. je bila res težka,« Kot pravega in resnega favorita čaka torej SK Ljubljano to nedeljo dolgoletni favorit BSK. Dobro je, da je zdaj vsaj v Ljubljani! Prva finalna tekma za jugoslovenski pokal bo 25. t m. v Zagrebu. Finalista tega »elitnega« tekmovanja sta, kakor znano. Jugoslavija in Gradjanski. Na svojih tleh v Krškem je SK Krško, lanski prvak Posavja. izgubilo tudi drugo prvenstveno tekmo z.Jiadečami z 1:3 (1:2). Radeče so pokazale velik napredek in so zdaj zasluženo na čelu tabele. Izredna glavna skupščina Gorenjske zimske športne podzveze se bo vršila dne 18. 10. t. L ob 14.30 v hotelu »Paar« na Jesenicah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila, 2. Volitev novega uprav, odbora, 3. Tekmovalni program za sezono 1936/37. Prosimo, da se radi izredne važnosti te skupščine udeleže po svojih opolnomoče-nih zastopnikih vsi klubi GZSP. Opozar-jamo> da imajo pravico do glasovanja samo oni delegati, ki bodo imeli pravilno izpolnjeno ^pooblastilo« izstavljeno od kluba, katerega bodo zastopali. Smuk' SK Ilirjia (lahkoatletska sekcija). Drevi ob pol 19. bo v klubski sobi v kavarni »Ev« ropi« važen in za vse sekcijsko članstvo nujno obvezen Sestanek z razgovorom o lahkoatletskem dnevu, ki bo definitivno v nedeljo IS. oktobra. Seniorji in juniorji naj gotovo pridejo na sestanek vsi. Načelnik. Ovomaltine centrala v Berlinu _ zbirališče odličnih športnikov. V Ovomaltine centrali za preskrbo v Berlinu je bilo ves dan do poznega večera zelo živahno. Tukaj so se sestajali športniki vseh narodov, Afričani, Američani, Angleži, Indijci. Švicarji, Francozi, Jugosioveni i. t. d. Tukaj ste lahko slišali najrazličnejše jezike in tukaj se je običajno tudi začel razgovor med temi športniki. Čeprav so bili včasih različnega mnenja o uspehih in kritiki po-sameznh atletov, ujemali pa so se v enem, da je Ovomaltine odlična za športnike, ker ne preobremenjuje želodca, je lahko prebavljiva ter krepi 'n daje novo moč. Ti športniki so prišli v Ovomaltine centralo, da bi še bolje spoznali Ovomaltino. Ce- Erav vsi ti trenirajo različno, mora njihova rana vendar ustrezati gornji svrhi. Zato tudi vsi jemljejo Ovomaltine. Neki angleški lahkoatlet je napisal v tujsko knjigo Ovomaltine centrale naslednjo značilno pripombo: »Berlin je zgradil olimpijski stadion, Ovomaltine pa ustvarja atlete.« ' 'H r RADIO r. z. z o. z., Ljubljana - RADIOVAL, Ljubljana-Celje Josip WIPPLINGER? Maribor M. KRAŠOVEC, Jesenice — I. GUČEK, Hrastnik — J. KLENOVŠEK, Trbovlje — ST. ENGELSBERGER, Tržič — J. OGRIZEK, Novo mesto. ožtitfja, časno /čast je tragično pre- • Luksuzni dvocevni sprejemnik O Reprodukcija brez primere, zlasti ns kratkih valovili ^ • Dinamični zvočni^ z eksponencijal-membrano • Velika ▼ eeloti vidna skala • Najnovejše TUNGSRAM elektronke • Zelo nizka cena, prodaja tudi na dolgo-* ročna odplačila Koncentrirana naravna hrana za !sse V nedeljo, dne 11« oktobra 1936 zvečer minula v Starem trgu ob Kolpi gospa učiteljica. Vsa jugoslovenska narodna javnost je globoko pretresena ob žalostni tragediji učiteljice. Jutri v sredo, dne 14* oktobra ob 16. uri se bomo zbrali ob kapelici pri Sv. Križu, da spremimo truplo nacijonalne delavke k večnemu počitku. Njen spomin ostane nepozaben! Ljubljana. 13* oktobra 1936. AFRIKA AMERIKA AUSTRALIJA Silvlkrlri prepraCI Izpadanje las, pospa-•uje rast la. ter zdravi koto not glavi. ffVhlaJ Izgine preko noči. lasje pa dobijo ■IJaJ, zdravje, mladost In lepoto. T« |« neophodna potrebt&na VaSega Dmhralnlkm. ">«*.- v ' ri.;« H*." > • Vr- vV. V ' -' ' r •. a^sr. K ,-T<- •v.-*- ... .... ;..•■ " • •'• fi . h.-: .:' T-".• ■•• "'•V.'. . s - ' rv:/-1 - -r.' • .;• •-'•.-.•H - . ^ . ■ '' ' /V. j A. Poltzer: 18 Pot brez cilja Roman S te strani je torej pihal veter! Lawrence se kljub svojim mnogim milijonom ni mogel zanesti na Milioo. Samo priklonil sem se. Mislim, da je hotel Law-rence še nekaj reči, vendar me ni zadrževal, ko sem mu brez besede obrnil hrbet. Šel sem v svojo kabino. A dasi sem odprl obe volovski očesi in sprožil zračilnik. se mi je vendar zdelo, da me duši. Stopil sem v elegantno kopalnico, odprl pipo in si spustil mrzlo vodo na glavo. Notranje vročine pa niti s tem nisem mogel ugnati. Površno sem si osušil lase iin zapustil kabino. Zgoraj na palubi me je sprejelo pravo mistralovo vreme. Zrak je bil soparen; bleda luč v jambora h svetilikah je pomežikavala kakor skozi kopreno. Razglednik na jamboru ie bil le še temna gruča. Ve+er mi je plana! v mokre lase. da so mi zavi-hrali po obrazu. Zdad sem stal na kljunu, in moje napete oči so komaj še videle ostri števen. ki je rezal valove. Dolgo sem tako stal in se držal za ograjo. Val je brizgnO kvišku /in pljusnil po ladja. Ves moker sem odskočil nazaj. Tedaj sem zagledal Milico. Vzlic temi sem spoznal njeno vitko postavo. Oble" čena je bila v oljni plašč in pokrita z mornarskim klobukom. Stopaia je proti meni. V prvem trenutku sem mislil, da me je iskala, in topel val mi je udaril v glavo. A takoj nato sem se rezko spomnil razgovora z Lavvrenceom. »Nisem mogla zaspati.« me je ogovorila Milica. Prav za prav je kričala, zakaj besnenje razbrzdanih valov ni dovoljevalo tihega pomenka. Ladjo je močno zibalo, in Milica se je nehote ujela za moj komolec. »Vi ste premočeni!« je skrbeče vzkliknila. Da bi jo bolje razumel, mi je nastavila usta prav na uho. Čutil sem toploto njene.ga diha. Toda iz" kušnjava mi ni mogla do živega. Ker nisem nič odgovoril, mi je segla pod pazduho in me potegnila s seboj. Šele ko sva bila na hodniku, me je izpustila. Nehote sem jo moral občudovati v njeni mornar ski obleki. Klobuk je dajal njenemu vlažnemu, od vetra zardelemu obrazu, na katerega so ji viseli razkuštra" ni lasje, nekaj pogumnega, hkratu pa čudno ljubkega. Šiloma sem odtrgal oči od nje. Z žensko fenkoslutnostjo je uganila, da se je bilo nekaj zgodilo. »Ali sta se z Jerryjem prepirala?« me je vprašala. To ime za takega velikega, širokoplečnega človeka se mi je zdelo že od nekdaj smešno. »Prepirala?« S hinavsko ravnodušnostio sem skomigni. »Ni-1 kakor ne! Gospod Lawrence me ie samo prosil, naj vam izkazujem nekoliko manj pozornosti. Gostitelju take prošnje nisem mogel odbiti. Čeprav me je s poudarkom opozoril, da c?i vaš stric...« M lica je čutila pikrost mojih besed. Z malomarno kretnjo je vzela mokri klobuk z glave. Popravila si je lase in me molče pogledala. Iz njenih velikih sivih oči mi je zasijalo nasproti toliko nežnosti, da sem za trenutek vse pozabil. A samo za trenutek. »Obljubil sem gospodu Lavvrenceu. da bom govoril z vami samo še v njegovi navzočnosti.« sem rekel s smešno resnobo. »Sovražim Lavvrencea.« se je iztrgalo Milici. Tisti mah sva zagledala miTjonarjevo obilno postavo. S stisnjenimi usti je buljil v naju. 11. poglavje Jahta »Milica« je plula mimo Krete. S kobaltnosi-njega neba je solnce svetlo in toplo sijalo na palubo in platneno streho. Ležal sem v počivalniku in držal v roki kn igo v rdeči usnjeni vezbi. ki sem jo bil vzel iz ladijske knjižnice. Vendar nisem bral. Slišal sem Lavvrenoevo go-drname in Mil čin glas. ki je nekai odgovarjal. Nato se je razlegal kratki, rezki pok dveh ali treh strelov in za njim zmagoslavni krik lastnika ladje. Lawrence je stal na krmi in držal v roki kadečo se pištolo. V zraku sem še videl prestrašene galebe, izmed katerih si je bil Lawrence izbral nedolž- no žrtev. MfKca je s&ala nekai korakov za njim, s hrbtom obrnjena proti meni, tako da nisem mogel videti njenega obraza. Ko .ie LaVvrcnce opazil, da ga gledam, mi je z ošabno prijaznostjo pokimal. Le nerad sem se odzval njegovemu vabilu. Vr deti je bilo. da je potreboval občinstva. Neumnih ptic pa škoda ni izmodrila. Že spet so krožile okoli ladje. »Z vsakim strelom enega!« se je Lawrence bahavo obrnil k meni. In res je zbil spet nekaj ptic. Njegova strelska spretnost .ie bila vredna priznanja. »AH hočete še vi poskusiti?« Lawrence mi je pomolil orožje, ki ga je bil znova nabil. Tu moram pripomniti, da nista ne miliionar ne Mlica vedela, da sem bil nekai let slavni Buffalo Bellini. Sicer sem jima nekoč mimogrede pripovedoval o svojem artistovskem življenju, a svoje stroke jima nisem bil omenil. Lawrenoe je še vedno držal pištolo v iztegnjeni roki. Nič se nisem pripravljal, da bi jo vzel. »Tako ničemurni?« je posmehljivo vprašal milijonar. »Najbrže se bojite, da se ne bi osmešili... ? Saj smo med seboj, in nihče ne pričakuje od vas, da bi me dosegli. Konec koncev sem vendarle najboljši strelec v svojem klubu...« »AH, Jerry, mar ne veš, da ima gospod WeindaJ bolno roko?« je nekam očitajoče rekla Milica. Milijonar je pobesil orožje. »Ne zamerite, res sem pozabil, da ste pohab... — reči sem hotel, poškodovani!« je vzkliknil. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Og.asoegaoddeto.Jo^. JJj,, J.. „ znamkab Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra"9 LJubljana* Službo dobi Beseda 1 Din, davek 8 Din u šifro ali dajanje naslova 6 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din, Za šiviljo ali modistko se nudi eksistenca. Vprašati: Re&ljeva 'Ml, deeno. 34255-1 Šiviljo dobro, sprejme Anka Puč-nk. Selenburgova 1. £4643-! Izdelovalca (ko) gornjih delov čevljev, — sprejme takoj v stalno službo Ivan Rovšnik, Trbovlje. 24650-1 Čevljarski pomočnik dobi službo kot družabnik. Riharjeva 5. Mirje. 34564-1 Več pletilj »prejme takoj Gržina. Ce-krvška 44. 34631-1 šteparieo dobro Kurjeno, sprejmem tako-. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24S3S-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj v delo. — Adolf Zupančič, Rudnik 95, Ljubljana. 34C30-1 Perfektno sobarico z znan j en šivanja, iščem k mali ' rodbini.. Ponudbe sa ogl. odd. Jutra pod «P«rfektna<. 34650-1 2 lepi učenki pojenki od li5—17 tet, z lepim glasom, ki ,se žel« n/i-ti glasbe, iščem za fa-jnilijorno kapelo. Ponudbe | 8 fotografijo: na Marica Kasumnvič, hotel kolodvor, Bo«. Brod. 25667-1 Trgov, pomočnico sprejmem za vodstvo trg. mešanega blaga na deželi, g večjo kavcijo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Dia 30.000«. 34658-1 Sobarico in drugo, k; zna kuhati, in govore nemški, išče •dravnik v proviocialnem mestu Slavonije. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 346-19-1 Krojaškega pomočnika takoj za velika deta. Strossmayerjova ul. 4, Jiečim-er. 34653J 2 Žagarja pridna in zanesljiva, sprejmem takoj k venecijonki. Bajcar Ivan, Zagorje ob Savi. 34651-1 G. Th. Rothman: Vsaka besed« 30 par: iavek 3 Din za dajanje »»slova 5 Din najmanj?' znesek 18 Din Trgovec popolnoma verziran, išče mesto poslovodje. Reflek-tira na komisijsko zalogo žita. moke. Ima skladišče. Položi kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjeten poslovodja«. 3-1636 Natakarica simpatična, mlada, nridna in poštena, išče službe v boljši gostilni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična natakarica«. 24648-2 Mlajši moški podjetnega temperamenta, značajen ter primerno n.i-obražen. išče kakršnokoli primemo namešfenje. Gre tud-i na brezplačno poizkuš-njo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna moč«. 24G17-2 Služkinja pridna in poštena, za vsa hišna dela. ki zna precej kuhati, želi premeniti službo 1. novenrbra ali pozneje v Mariboru. F. Plavčak. Maribor. Trstenjakova ul. 2 25663-2 Plačilna natakarica mlade, simpatična, zmožna kavcije, govori perfektno nemški, slovenski in srbohrvatski jezik, išče me--tip za rakoj ali 1 novem-'•-i. Popmlbe poslati na: Marija iM., poštnoležeče. Velika Nedelja. 34661-2 Začetnica z znanjem slovenske in nemške stenografije, strojepisja, knjigovodstva, slovenske korespondence ter šivanja perila, išče službo. Naslov v vseh poslovolni-oah Jutra. 24638-2 Med mestom in dežele posreduje Jutrov mali oglasnik Gospod Kozaitiurnilc gre na letovanje m"odam Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Gramofonske plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasberger dobite po razproda jnih cenah v Dalmatinovi nI. 10. nasproti hotela Štrukelj. 34314-6 Beseda 1 Din. da/e>k S Din u šifro ali lajanje naslova * Din Najmanjši uie®ek 17 mu. Kupim Obm Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje iaslov» 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Galoše popravija najbolj Gumi klinika Tyrševa 9- 24355-30 sledeče le-nike »Slov. Pravnika« III. XII. XIX, ln XXI. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pravnik«. 24383 8 mmmm Beseda 1 Din. iav^k s Dm za šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Orehova spalnica nov3, takoj naprodaj za na.in-žjo ceno. Wolfova št. I/II. vrata 2. 24625-13 .»seda 1 Din. lavek 3 Du. '.a šifro ali lajanje naRlova 1 Din Najmanjši zneset 17 Din Mali avto kupim oziroma za,men jam za motorno kolo in nekaj doplačam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24032-10 vseda ! Din lavek 3 Du< ■ . šifro il! lajanje islov:, Din Nfljmaoiš' metek 17 Din Kolesa najboljšh znamk, malo rab-i'ena, poccni naprodaj pri »PROMET« (nasproti kri-tiske c-erkve). 25916-11 beseda l Din, lavek 3 Dir ia šifro ali lajanje naslovi Din Ncjmanjši znesel 17 Din Šivalni stroj pngrezljiv. nemški fabri-kat, z okroglim čolniekoin. kateri tudi stika, naprodaj I>o nizki ceni. — NOVA TRGOVINA, Tyrševn 36. 24606-20 Šivalni stroji Singer«, »Pfaff«, malo rab ljenj poceni naprodaj pri PROMET« (nasproti križanske cerkve). 24645-2!) Filterprešo Jobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe s točnim: podatki na ogl. odd. Jutra pod »Celje«. 34660-29 lleseda l Din. 1av;k 3 I>i r-a šifro al: lajanje naslov* Din Najmanjši znesek 17 Din Resasti foks mlad, se je izgubil. Odd« naj se ga na Reslievi SS. 95G6G-27 Drugič boš vedel rabiti kovčeg v take čudne namene!« jc gospa Kozam urni ca rekla možu. Ta čas je lasna voda zalila ves oddelek s svojim predirljivim vonjem, ki naj bi bil očividno parfum, a je vkljub temu navdal sopotnika s tolikšno grozo, da sta se na prvi postaji preselila v drug voz. Dobe rman čistokrven pes. lep, črn, 4 mesece star, naprodaj v cesta Kran 'u, o/J pri Ljubljanska Ločniškar. 31652-27 Bernardinca psa ;n psieo .dobre čuvaje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober čuvaj«. 3J624-27 INSERIRAJ V „ JUTRU": Beeeda 1 Din. lavek 8 Dtn ta šifro »U dajanje naslova f Din Najmanjši znesek 17 Din Stare moške obleke čevlje, perilo in posteljnino, kupujem. — Plačam najboljše, pridem pogledat na dom. Pišite na Mam Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. 34593-7 Register blagajno rabljeno, novejšega sistema. kupim takoj. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 29. 34647-7 TricikJ rabljen. dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tricikl takoj«. 24636-7 Beseda 1 Din, davek ' Dir j;a šifro ali dajanje naslov-5 Din Najmanjši zn°s«i-17 Din Kupujemo klade orehove, j-eeenove, javo rove, hrastove in rezan ma terijal. »CER«. Zagreb. Tomašičeva 10. — Telefon 36-79. 34E34-1." !eseda 1 Din lavek 3 i' /a šifro »li lajanje oasI<">» ~ Din Najmanjši zn»-' 17 Din Družabnika /a manufakturno trge , v sredini mesta, na zrl prometni točki, iščem ... radi razširjenja obrata Pismene ponudbe pod »M:; nufaktur3 na ogl. od-! Jutra. 346>l>-'' Hranilne vlog« kupite al; prodaste najboljše noto m moje pisarn. Rudolf Zore ' iubliana. Gledališka Telefon 38-10. 24657 .• Hranilno knjižice Mestne hranilnice Ljublja na, 140.000, prodam takoj. 'onndbe na podnižnioo -I tra Maribor pod »Gorica-. 35661-. ileseda 1 Din, davek 3 Dii ta šifro ali dajanje slov " Din Najmanjši znes--17 Din Kavarno ali restavracijo Dravski ali Savski bano vini, vzamem v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcije zmožni«. 34327-17 Trgovski lokal stanovanj?, oddam v najem po zelo ugodni ceni. Prodam trgovsko hišo ali zamenjam za vilo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodnost«. 34610-17 Modni atelje lobro vpeljan. 2 sobi oddam. Cena nizka, event. za pisarne. Strog; center. Naslov v vseh poslovalni-e.ah Jutra. 246'>9-10 Ugodno oddam kuhinjo v restavraciji, s inventarjem, sredi Ljubi ia-ne. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost«. 24668 19 Posest Bewda 1 Dtn, davek 8 Din u Šifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjS cneaek 17 Dia. Enodružinsko hišo nova, moderna, 3 sobe, 1000 kv. m. zemlje, prodam radi preselitve za Din 65.000 gotovine. Stoji blizu postaje Sv. Peter, Savinj. dolina, na leljo slika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost«. 3J2E57-30 Sostanovalko iščom takoj. Gradaška 8. 24618-33 Sobo e posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24616-33 Posestvo Brednje vel:ko, pol ure od postaje Videm - Krško, — prodam zaradi odpotovanja po ugodni ceni. Informacije v vseh poslovalnicah Jutra. 24623-20 Enonadstropno hišo z gostilniško obrtjo, n« periferiji Ljubljane, prodam. Potreben kapital 300.000 Din. Dopise na ogi. odd. Jutra pod »Dobro vpelia-no«. 24099-20 Stanovanje beseda 1 Din. lavek „ Din '.» šifro »li lajanje iarfov» NajmanjSi Dia tnewk 17 Din Visokopritlično stanovanje u kos vrta. primerno za iružino i otroci, oddam za 1. november za 1000 Din mesečno. — Krog velike iiredsobe ijve veliki, dve manjši sobi. kopalnica io kuhinja i poselsko sobo In -hrambo. Vse solnčno in •sto. Drvarnica ▼ kleti, ^iška, druga postaja od -taire cerkve. Aleševteva •esta 29. 21071-31 3-sobno stanovanje j mfortno. v sredini me- j "i, takoj oddam. Naslov vseh posloval. Jutra. 24456-31 Stanovanje merno za šrviljo ali mo-r-tko, oddam zelo ugodno mestu na Gorenjskem. — pra&ti Resi jeva 16/1., — ■sno. 9t2>4-21 '>vosob. stanovanje i'tno, oddam 1. novem-n. Vprašati: Beljaška ul. visokopritl., Šiška. 24619-31 Stanovanje Ue in kuhinje oddam za • ember. Val. Vodnikova Z-elena jama. 24629-31 Enosob. stanovanje Idam za november na mski cesti 23. 24043-31 1'ritlično stanovanje •osobno ali enosobn«. od-'am za november. Rihar-va 2, Kolezija . 31644-31 rriiTiViTtn Sobo veFko, lepo, blizu Tabora, s souporabo kopalnice. — prazno ali opremljeno, oddam 1. novembra. Naslov v vM>h posloval. Jutra. 24622-23 Lepo veliko sobo z dobro hrano, oddam 2—3 gospodičnam po nizki ceni. Kopalnica, klavir, poceni kurjava. StrossmaycTjeva 4/1. desno, nasproti II. drž. gimnazije. 34654-33 Sobico brez peči, oddam solidnemu akademiku. Naslov v vseh posloval. Jutra. 24659-23 Narodna tiskarna LJUBLJANA [i j i Beseda 1 Diu. lavek S Din za Šifro alf lajanje naslova E Din NajmanjSi u>e»ek 17 Dia Zakonca brez otrok iščeta prazno sobo, najrajši v šontpeterskem okraju, za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pcj »Odsotna«. 24670-39a •seda 1 Din, lavek 3 Din , Šifro tli lajanje naslova Din NajmanjSi znesek 17 Din. I »epi mesečni sobi - posebnim vhodom, oddam Sv. Petra c. 44/1. 213S7-23 Sostanovalca -prejmem v lepo in solnčno opremljeno sobo z elektriko za 100 Din mesečno. Vodmat, Pod Ježami št. 19, pritličje. Ž4S33-23 Vsaka beseda i Din: lavek 3 Din. u Šifro ali lajanje naslova 5 Din. najmanjS! znesek 80 Din 36-letni mesarski mojster mirnega značaja, želi poročiti gospodično aH vdovo dobrega srca, a energično, z nekaj premoženja, za j ustanovitev lastnega doma. I Gre tudi kot poslovodja k ! vdovi iste stroke. Re«ne i ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tajnost«. 34635-35 Mladenič star 31 let, želi znanja s preprosto gospodično. Le resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«. 34641-25 i Poslednja beseda tehnike Beseda 1 Din. iavek 3 Dii za šifro »II lajanje -aslova 5 Din NajmanjSi znesek 17 Din Hubertus nepremočljiv za vsakega Din 250.-1 in vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah j pri PRESKER-JU, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. lelefou 2 9 § 1 PREMOG DRVA in K ARBO PAKETI IV. SCHUMI Dolenjska oesta ZIMA, ZIMA... Ost. Mar. Tekst. tov. brez napak., prlttnobarv nI, »Paket Serija A« za moško, ženi-ko. postelj no. namizno perilo ln rjube. »Paket Serija B« vsebina 15 — 21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih tourlngov, flanel za pijame in bar-hentov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali dam ski kostum, poštnine prosto samo Din 121.— Dalje novi špecla nI pa ket »Original Kc*mo* D« z vsebino 19 — 25 m najflnejčlb pijama flanel, modnih barhentov za obleke ln bluze ter top ega moSkega ln žen ekega spodnjega perlia. Ta pake: Din 148. — vse poštnine prosto Neprimerno vzamem nazaj ln zam' njam Naročite, do-ker Je Se zaloga pri Raz-pošil.jalnici Kosmos, Maribor. Dvorakova c. št. 1. REKORD peči za kurjenje z domačim premogom Izdeluje: ZEPHIR d. d. Subotica. DAMSKE PLAŠČE dekliške in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo cenejše vrste — dobite v največji izbiri pri / F. I. GORIČAR LJubljana, Sv. Petra e. 29 Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu. f Veliko sobo opremljeno ali prazno, lepo. zračno, oddam takoj solidni stranki nasproti banskg uprave. — Jerkič, Bleiweisova št. 15/11. vrata 14. 34631-23 Opremljeno sobo oddam, event. z vso oskr- i bo. Poljanska c. 12, desno. ' 31627-33 Sostanovalca vso oskrbo ali brez, sprejmem v sobo k visoko-šolcu na Aleksandrovi cesti. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 34616-23 Naznanjamo žalostno vest da je umrla naša preljub? mamica ANTONIJA NOŠAH okr. dipl. babica Truplo pokojnice bomo prenesli na farno pokopališče v Ribnici! Ribnica, Cleveland, Dunaj, Ljubljana, dne 13 X. 1936. ŽALUJOČI SOPROG IN SINOVI Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCm, tovarna ogledal, Maribor. Zahtevajte brezplačen prospekt! TVORNIŠKA SKLADIŠČA: Ljubljana: Jos. Zalta & Co. Celje: D. Rakusch, Maribor: 2eleznina Lotz, Ptuj: Anton Brenčič. ! Obenem prodaja prvovrstnih »ELITE« in »EVA« štedilnikov iz iste tvornice. Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina Iz FTu&ke gore, Sremski Karlove! — Gostilničarji nudite to Specijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremski Tarlovci, Fruška gora. tfCdor oglašuje ta n€^predu}e! Največja evropska tovarna pisarniških stroje" I S C E za svoje generalno zastopstvo v Jugoslaviji rajonske zastopnike za vse banovine, eventuelno tudi za manjše rajone. Interesenti, spretni agilni trgovci, ki se lahko izkažejo z uspehi in imajo kapital za obrat, sposobni, da organizirajo prodajo in morejo takoj pričeti, se naprošajo, da naslovijo obširne pismene ponudbe z zanesljivimi podatki pod šifro »Moderni uredski strojevi« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. . f Naznanjamo žalostno vest, da je po kratki, muke-polnj bolezni nenadoma preminula naša ljubljena hčerka, sestra in teta LEA HAFNER Pogreb blagopokojne se je vršil 12. t. m. v Zagrebu. Maša zadušnica se bo brala v petek 16. t. m. v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 13. oktobra 1936. ŽALUJOČI SVOJCL Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. —■ Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.