87. številka.
psr a to-
e za sredo 24. julija 1895.
(v Trsta, v torek zvečer dne 23 julij« 1895.)
Terilj XX,
„EDINOST"
irtmiH po trik riti n« teden v ■••»tih it* danjih ul> torkih, u^trlklh
m sobotah, /.jutranjo izdanje izhaja ol> H. uri zjutraj, »ooi-rno pa oh 7. uri »efer. — Obojno i/ilmij«' Htiiu*>: |e<tfii nieKftt . I. —.4*1, i*v«ii AvitriJ« f. I.*' u tri »n™ . . . J.rti1 , , » /.a |>ul leta . . . .s.— . ■ < k,— za vae lato . . » 10.—	, . 1«.—
N« naroćbe brez priložene naročniae te
ne jemlje ozlr. PoNuuiičre Atorilko ne dobivajo » pru-dajalnlcah tobaka r 7r»tu p<> 3 trn";., iz»en Trat* po S n»(. Sobotno Toterim ud »njo v lr*t u 4 ni., iz »en Trata B s*.
Oli
EDINOST
Oglasi »«< ri«clnnf po tarifu t pi-lilu; ix nanlnvo z >1«<b<>l;™i Arkami «•• pU,,n|K prONtor. k »likor uli«"? i nat»<l'iih ff<|i
r«-lan* o«iurt(i'c« in	i <■
iiiaAt ostani itil, h«i rn iinap« po p.i<.i.|!.i
V«i tiipUi naj «t> p iAiI;a|<> ur.< »a '■lic* Cii^nm Al. l.i,	pi-mo tu >r*
•uti frankovatiit, k <r nofrankuT-in.t »rt u« •pr«j Jinajo. Rokopiai »o n«
Naročnino. rekla'uacij« iu ii.jl.ii* i>r« l»iun nprarutifro ulic« M »lino | !■•• eolo hit. .1, II. nmlst. Odprle r.iklitK*. jt. »o proit'e poAtnion.
lilo alovenake^a političnega društva za Primorsko,
, V *<Hitoitl Jo muv'
Pogled v bodočnost
(Knnoc)
Kaj je torej storiti V Dr. Herold je ondan povdarjal, da pregreha bi bila, iskati večino radi većine. Ako torej zastopniki slovanski!) narodov ne vidijo možnosti za večino, ki bi bila sposobna izvršiti narodno jednakoprav-nosti za vse narode, torej izrecno tudi za Maloruse, in sposobna, delovati za izpre-membo sistema, specijalno tudi duvalizma: potem tira pač stvarna logika do postulata, da isti slovanski zastopniki ne iščejo nikake take večine, naj se potem stvari sučejo, kakor morejo. Slovanskih zastopnikov dolžnost je kazati na vzroke svojega postopanja, torej naštevati razloge, ki jim ne dopuščajo sestavljati večine ne v zvezi z nemško levico ne v zvezi s Poljaki pri sedanjem številu njih zastopnikov.
Ako je sistemu do tega, da ne bode ponavljal pogodbe z Madjari brez soudeležbe slovanskih narodov, vedel si bode tudi pomagati. To pomoč so mu pri zadnji ponovitvi pogodbe dali slovanski zastopniki sami od sebe: bili so v „železnem obroču" in pritrjevali so v soglasju z nemško levico in polj-sko frakcijo. Na zunaj pa so mogli trditi, da duvalizem se vzdržuje pri soglašanju Nemcev, Italijanov, Poljakov, Cehov, Hrvatov, Slovencev, v obče vseh tostranskih Slovanov.
Ako ti Slovani razodenejo do časa, da jih ni volja, pri sedanjih parlamentarnih skupinah stopiti v kako večino, najdejo kako drugo pomoč ki more Slovanom biti na korist. Sistem, ki uporablja Poljake, ve dobro, kje je slabost poljske frakcije, in samo na-migljaj bil bi dovolj, da bi Poljake napravil poslušne na tisto stran, za katero bi ravno šlo. Ko bi vlada razpustila drž. zbor ter razkrila poljskemu plemstvu, da je treba dati gališkim Rusom več ali razmerno število mandatov, bi isto plemstvo na migljaj razumelo, in že samo s tem bi se veličine parlamentarnih skupin znatno izprcmenile, nasproti katerim bi mogli slovanski zastopniki, »osebno tudi Čehoslovani postevati sestavo kake večine, v kateri bi mogli sodelovati tudi oni.
Mi te eventuvalnosti ne poštevamo, Če tudi ni fantastična, pač pa je delikatna, in zato računimo rajši % drugo e ventil valnost jo, Valed katere se predloži nova volilna reforma še sedanjemu drž. zboru ali pa se po raz« puSčenju tega zbora izvoli nova zbornica poslancev na podstavi posebne volilne reforme, katera se potem predloži novi zbornici v potrjenje.
Na novo volilno reformo v takem smislu j« gledo na razne okolnosti treba še posebe računi t i. Pot em bi v drž. zboru lehko takoj predlagali načrt o izvršenju narodne jedna-
PODLISTEK.
101
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Bpinal A. S e n o n.
(Dalje.)
„No, moj stari mi jo to pravil, odvrnila je Freyovka, „on je v stanovanju gospoda bana v občinski hiši na vratih zabil nove žeblje. Tudi to mi je povedal, da je novi ban črn, visok človek in da juko rud je ocvrte ribe.*
„A da!" otresel se je mali kramar, .medvedjo kožo, rečem vam še enkrat. Pa kaj visok, kaj črn!? Majhen, plav, tako je. Mi mestna gospoda to bolje vemo.*
„Ali čuješ li, Andrija!" zagoilrnjala je kramarica. „Kuma (botra) Freyovka mora to bolje znati. Nje stari je vse to čnl, ko je žeblje zabijal. Ne govori mi neumno.*
„No pa da, ženica! Gospa Freyovka ima prav. Visok, črn in zlate zvezde" pokoril se je kramarčič svoji preverili družici.
kopravnosti za vse narode. Sprejetje takega načrta bi postavili slovanski zastopniki kot uslovje, da bodo tudi oni pozitivno delovali na primerno ponovitev pogodbe z Ogersko.
Ko bi pa videla vlada, da more slovanske zastopnike dobiti v večino, sestavljeno približno tako, kakoršen je bil „železni obroč', potem se ve ila ne pride ne do povoljne volilne reforme, še manj pa do prave izvršitve narodne jednakopravnosti, in večina v zvezi s Poljaki bi lepo in nelepo delila nadalje drobtinice, pri teh bi se ponavljali klici o „slavisehe Hochtluth" itd., in posl. Miha Vošnjak in somišljeniki bi bili zopet v svojem eldoradu, ko bi od obroka do 6broka priborili zopet kako postavko, tudi ko bi se ne dostajala ravno Celjskih vsporednic. Zopet bi slepili vsako leto svoje volilce in narod v celoti, in ta bi ostal i nadalje brez narodne organizacije. Ker pa časa v obče in časa miru posebe niso vzeli še v zakup ne g. M. Vošnjak in Robič, ne dr. Ferjančič in kan. Klun, je jako verojetno, da bi isti čas obra-čunil tudi s slovenskim narodom. Oas za velike točke bi se zapravil in drobtinice bi slovenskega naroda ne rešile; bil bi zrel za to, za kar so ga pripravljali drobtiničarji, a odgovornost bi, kakor rečeno, padala tudi na skupno slovensko inteligencijo, ker bi v takem slučaju dopuščala kratkovidno postopanje slovenskih zasstopnikov.
Slovenska inteligencija vidi, da gre za to, ali naj se izpremeni ali naj ostane še nadalje protislovenski sistem ; ta sistem so doslej poleg nemških levičarjev vzdrževali Poljaki ; četudi ne pridejo več levičarji v parlamentarno većino, ni to dovolj, ker proti-slovanski sistem se more v cislitavski polovini vzdrževati tudi s pomočjo Poljakov pri sedanjem številu njih poslancev. Iz tega sledi neizogibna potreba, da se more zmanjšati število poljske frakcije, ali pa se morajo v obče veličine sedanjih parlamentarnih skupin izpremeniti.
Silo za tako izpremembo pripoznajo najprej, ako se slovanski zastopniki odločno iz-rečeje proti temu, da In vstopili v večino tudi samo v zvezi s Poljaki. To silo bi poštovali v obče, a še posebe glede na bližnjo potrebo pogajanja z Madjari.
Po takem imamo bodoči mehanizem jasno pred očmi: ta mehanizem se izpremeni ali pa ne izpremeni; če ostane po starem, krive bodo slovanske skupine, bodisi da stopijo nekatere v celoti, nekatere razcepljene v večino, v kateri bodo odločevali Poljaki. Važno je, da tudi samo oddelki slovanskih zastopnikov, ki bi stopili v večino v zvezi s Poljaki, bi mogli zakriviti pridržanje dosedanjega sistema.
Slovenska inteligencija vidi, da v seda-
„Škoda, velika škoda," zaklepetala je zopet Žebljarica, „da je izginil Grga Ookolin iz mesta; ta bi znal vse na las povedati. To je bila glavica, je-li ?"
„Da, da!" pritrdila je kramarica, „pametna glavica. A kam se je dejal ?"
„Obvaruj nas Bog skušnjave! A od onega dne, ko je šel na Medvedgrad, ni ga živa duša več videla" pričela je žebljarica važno. „To vedi sveti Bog. Ni čist posel, ni. Pravijo, da je na činem kozlu odletel na Klek. Obvaruj nas sveti križ,* prekrižala se je baba
„Škoda, bil je dober človek. Je-li, Andrej dragi?"
„Da, dober človek!* odvrnil je kramar.
„Samo je včasih preveč vina pijuckal,* rekla je žebljarica.
„O tudi žganja, tudi žganja!" dodala je kramarica.
„Da, žganja !* potrdil je kramar.
„Še sedaj mi je dolžan dva dinara, ta pijanec!"
„In na kocke je igral Grga po noči z mušketiri,* leklu je žebljarica.
nji dobi se ni šaliti, da gre za pomnjenje narodov ali pa za nadaljnje brezvspešno bojevanje. Mladočehi bodo vstrajali v opoziciji, ker se nočejo opeči v zvezi s Poljaki, kakor so se bili opekli Staročehi v „železnem obroču*. Mladočehi postopajo pravilno vsaj proti sistemu in le obžalujejo, da je pri večini drugih slovanskih zastopnikov fraza o skupnem postopanju beseda — brez dejanja.
Mladočehi bi bili že za češki in za ostale slovanske narode dognali ji) do izpre-membe sistema, ako bi bile ostale skupino slovanskih zastopnikov postopale pravilniše. Sedaj v pogledu na pogodbo z Ogersko, je pa opozicija povečanega pomena, in tisti, ki že sedaj vidijo največo politisko modrost v novem „železnem obroču*, razkrivajo, da niso nikdar umeli protislovanskega sistema, iu to je nesreča za vse negospodovalne slovanske narode.
Slovenski inteligenciji priporočamo, naj si do časa ogleda stvari, kakoršne so, naj brezobzirno kritiknje krive poti in naj skuša vplivati, da bodo razna slovenska politična društva in publicistika poučevala narod o sedanji krizi. Še-le tako bodo mogli volilci presojati nazore sedanjih zastopnikov in novih kandidatov. Iskreno želimo, da bi slovenski narod ob novih državnozborskih volitvah izvolil poslance, ki bi mu v skupnosti bili v večo čast, nego je bilo postopanje nekaterih sedanjih drž. poslancev. Da pa bode bolje, trudi se, napiraj se že sedaj z vso zaresnostjo, slovenska inteligencija! Mi apelujemo na skupno inteligencijo, dasi vemo, da velik del svečeništva je v protislovan-skem taboru. Toliko hvaležniši pa bod« narod naposled tistim svečenikom, ki bodo kljubu stanovskim težavam složno postopali s posvetno inteligencijo, da pridejo skupno do ugodnih in srečnih nazorov, kakor jih zahteva sedanje položenje. Slovenski naobra-ženci! Ni bilo že davno pomenljiviše krize, nego je sedanja, stremimo, da se. ista kriza reši povoljno državi in negospoclovalnim narodom na prospeh!
Politiške vesti.
V Tr*tu, »Inu 23. julija 1895.
Ugibanja. Listi raznih strank ugibljejo v jednomer o tem, kako so utegne stvar zasukati v jeseni, kadar se zopet snide državni zbor. Nemški liberalci dokazujejo seveda črno na belem, da brez uj h ni mogoča večina, dočiin menijo drugi, da pridemo do odločno konservativnega zisteina. Na to eventiivalnost računajo menda tudi neinški konservativci sami, kajti zasnovali se začas parlamentarnih počitnic poseben odbor, ka-
„A od kodi mu denarja?* pričel je kramar.
„Prav velite, kume Andrej !* razvnela se je žebljarica; „od kodi mu denarja? Ali da vam povem. Delal .je zlato, iu vrag — pomagaj mi sveti Blaž — in vrag mu je pomagal. Bil je črnošolec, to vam je.*
„A tla!" začudila se je kramarica.
„Besa je delal zlato!* zagodrnjal je Andrija, gladeči si trebuh. „Slavni magistrat dal je razbiti vrata brijačnice. Pa kaj so našli ? A ? Tri zarijovele britve, dva lonca zajčje masti in star plašč. A zlata, mi, niti toliko !*
„Ali Andrija, zabita buča,' razjezila se je Šafranička, »čuješ, da pravi kuma Freyovka, da je bil črnošolec !*
„No, da, da ženica! Črnošolec!"
„Iu lopov iu slepar je bil. Punctum," završila je žebljarica. — „Ali tnalo žganjička prosim. Ha, to greje. — Hvala. Mraz, nos bi človeku odpadel. — Z Bogom, botra, z Bogom, kume. Da, vidiš," obrnola se je pri vratih, „lopov je bil Grga. Siroto Doro, kako
terega člani morajo biti pripravljeni vsaki hip, da pobite na Dunaj, ako bi razvoj sivaii zahteval, tla se snidejo prvaki!
Kar se pa dostaje trditve uentškolibe-ralnih listov, da brez liberalcev sploh ni mogoča večina, ne treba zgubljati mnogo besed, saj govori proti tej trditvi dovelj glasno okolnost, da smojmeli faktično pod Taalfcjem većino brez nemških liberalcev, da je takrat prav dobro deloval državni mehanizem in da bi ista večina lahko obstala še danes, da se je grot Taafle dosledno iu vztrajno držal svojega prvotnega programa: Avstrija bodi zavetišče vsem narodom.
Drugo vprašanje pa je seveda, ali se razmere zbistrijo tako, da bi sedanji zastop-! niki naroda čeiVrga mogli stopiti v tiovi večini na mesto Slaročehov. V tem vprašanju je jedro sedanjemu položenju, tu je ključ razvoju stvari v bližnji bodočnosti.
I/jenino stanje v Pra^i. še sedaj ni znano nič pozitivnega, da-li se skoro odpravi izjemno stanje v Pragi. Neko dunajsko poročilo trdi sicer, da je bil ministarski svet ! že sklenil, da se odpravi izjemno stanje ter da je natnestništ vo v Pragi že storilo vse potrebno v ta namen; da pa >e je stvar nn-koliko zasukala potem, ko so nekateri češki poslanci precej ostro nastopili proti sedanji vladi. Vendar pa da je računati, da se izjemno stanje odpravi tekom prihodnjega meseca avgusta, najbrže povodom rojstvenega dne cesarjevega. V tem pogledu je tudi značilna vest, daje uprava kaznilnice v Pakracu dobila nalog, sestaviti listo onih jetnikov, ki so vredni pomiloščenja, pri čemer je posebno postevati one, ki so bili obsojeni v p r a v d i proti „< >1 a d i n i*, to je uprav radi onih dogodkov, ki so bili povod proglašenju izjemnega stanja.
Različne vesti.
Mestni svet triaftki imel je sinoč, kakor smo spomenoli že v današnjem zjutranjeni izdanju, svojo XV. letošnjo javim sejo. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je svetovalcev. — Po odobrenju zapisnika XIV. seje prečitali so ponudbo angleške kontinentalne plinarske družbe na Dunaju, katera želi vzeti tržaško mestno plinarno za 40 let v najem. Po dolgi razpravi so vspre-jeli predlog svetovalca K. Rasc.ovicha, da so preide dnevni red preko te ponudbe — Zatem je svetovalec pl. Combi opozoril na dejstvo, da nekateri zasebniki v Trstu kanijo kupiti remorkijalno rešit veno Indijo za tržaško pristanišče. Priznavajo plemeniti namen teh gospodov predložil je govornik, da naj mestna delegacija takoj stori petrelme
jo je žalil, pošteno dekle. A mladi gnspodič Gregorijanec, — lina roba, o? Zapustiti dekle tako, kakor prazen kozarec. Timožki, ti možki — živi greli, — a me uboge sirotice.*
„Da, možki so živi greli,* prikimala je šafranička.
„Živi greli !* odzval se je Šafrani'"', težko vzdahnivši. Iu žebljarica odhitela je v snegu, da raznese novice po mestu.
Na ulici sestala se je z dolgim (Jjokom Garucom, kateri je stal v kolu spoštovanih majstrov in živahne mladeži, udrihaje nemilo na veliki bobenj. Freyovka se je vstavila iu doznala, kako Garuc v ime slavnega magistrata vsem iu vsakemu daje na znanje. da bode jutri svečana instalacija vele-uiožnega gospoda bana, iu da j« ostro zabranjeno tega dr.e metati raz okno smeti iu zlivati umazano vodo ua ulico, kakor je to navada v plemenitem mestu, ker bi se s tem jako lahko moglo poškodovali in pokvariti dragoceno obleko gospode velikašev.
* »
• *
(Dalje prili.)
korake pri o. kr. niiuisterstvu i a trgovino v la namen, da usiednja vlada na eraiične stroške takoj nabavi tako ladijo. Ta predlog vs|irej«'l je zbor soglasno. Poročevalec dr. Artico jp potem prečital poročilo glede po-skrbljenja mestne klavnice z nabrežinsko vodo. V ta namen bilo l)i treba zasnovati v Skednju reservoar, kar l>i stalo okolo 4500 gld.; občina naj bi torej odstopila vodovodni družbi potrebno zemljišče proti plačevanju neznatne svete na leto, s čemer naj lii vodovodna družba priznala posestno pravico občine. Poročilo je vzel zbor na znanje.
Dolga je bila glavna in podrobna razprava o predlogu glede preosnove mestne plinarne. Treba bi bilo v ta namen 425.000 gld., kateri znesek nuj bi se smatral kot posojilo ter bi se moral odplačati (amortizovati) najkasneje do leta P»1(J. Zbor je odobril predlogo z dodatkom svetovalca dr. Consola, da se v členu, ki govori o pokiitju troškov, dodati besedi „tuedsebno obvezo', vsprejel pa je tudi predlog svetovalca dr. Geiringorja, da naj upravni svet predloži proračun za razširjenje plinarne v taki meri. da bode mogbi dajati 14 milijonov kubičnih metrov plina na leto in za osnovitev električne osrednje postaje.
Ker pa že sploh v življenju pravijo, da najboljše pride najzadnje, tako je bilo tudi v tej seji. Ta najboljša, vsaj najzanimivejša torka, bil je predlog mestne delegacije, da zbor odobri strošek 750 gld., katero svoto je potrosila mestna blagajna povodom „gar-d«n party* dne 0. t. in., prirejeno na čast gostom, ki so dofili ii krstu patnika „\Vien". V kateremkoli drugem me.il.u Avstrije ne bi nihče črhnil besedice, ko gre za denar, ki se je potrošil v p a t r i j o s k o s I a v u o s t. Ne tako pri nas v Trstu. .Liberalni" tribun K d gard Raskovič ustal je v »sveti jezi" ter takoj a priori izjavil, da on ne odobri tega stroška. Jezi ga, da .se ž e v d r u g i č troši denar v take svrhe (!!) ne da bi se bilo prej vpvaSalo dovoljenja mestnega sveta. Bilo je po njegovem mišljenju časa dovolj, da bi se bilo vprašalo mestni svet. .T a v u o m e n e n j e daje proti t e m u, <1 a se z a m e t u j e d e n a r za to, da se na stroške d a v k a p 1 a-č e v a I c e v pogost u jejo 1 j u d j e, p ri-padajoči s t r a ti k a m, sovražni in deželi (!!) M e d p o v a b I j e n e i bile so r a /. n e osebe, ki so se o m a d e ž e-v a 1 e v prestol u i c. i s te m, d a s o prirejale in vodile g u u sne (!) i u divjaške (!!) <1 e m o n s t r a c i j e. (Galerija je kričala: bene! bravo!) Ako se vabijo laki ljudje semkaj in se proslavljajo na stroške meščanov (Mar okoličani ničesar ne plačujejo, o tribun Raskovič, ? Stavec), sb s tem ne žali le „naš" narodni čut, ampak v obče človeško čutenje (Ploskanje in odobravajoče kričanje na galeriji; župan galerije ni opominjal.) — Županje odgovoril na kratko, da gaje pooblastila mestna delegacija potiošiti omenjeno svoto proti temu, da mestni svet odobu troSek pozneje; vabila pa da ni poslal na Dunaj na posamične osebe, ampak in b i au co J akor prvikrat. — Zbor je zatem strošek odobril z veliko večino glasov in potem je župan zaključil sejo.
Ulet „Tržaškega Sokola" v Dolino pov-spel se je — tako smo že rekli v kratki notici današnjega zjutranjtga izdanja — do impozantne narodne slnvnosti. Častni naslov „narodna" pa je tudi po vsej pravici prisoditi slavnosli. na kujo je prihitelo do 20u0 slovenskih duš.
Hudo je pripekalo solnce — prava tro-piska vročina je bila — ko smo sedali na vozove pred telovadnico Sokolovo, ali kdo bi se menil za vročino, ko izletajo čili Sokoli tja ven na deželo, med mili svoj in dobrosrčni narod slovenski?! Kdo naj bi se obotavljal, ko treba tja ven med narod vneinat samozavest med rojaki in doinorodno ljubav?
1 mi se nismo brigali za vročino, ampak posedli smo na vozove veselili src in v svesti si, da preživimo danes par krasnih ur svoji ined svojimi.
Vozovi so oddrdrali, na čel« jim odprti voz g. dež. poslanca I v a n a Gori u p a. Konje je gonil brat Goriup sam — prvi tržaški poslanec v rudeči srajci —, a poleg njega so sedeli v vozu starosta brat dr. Gregorin in še druga dva brata Sokola. Ril je to toli mičen prizor, da so ljudje kar obstajali po ulicah. Ko smo krenili s koperske na dolinsko eesto narasla je vrsta voz do impozantne dolžine, ko so se nam pridružili vrli Škedenjci
Lastnik politično
in Magdalenč&ni; kraj ceste pa je od vseh strani hitelo ljudstvo pi")ti prijazni Dolini. Itili smo še prilično obdaljeni od Doline, ko so že grmeli topiči nad vasjo.
Pod klancem pričakovali so nas pevsko in bralno druStvo .Vodnik" (z zastavo), dekanska godita in velika množica ljndij z predsednikom imenovanega društva, veleč. g. dekanom V a r 1 n o m in g. županom Slavcem na čelu.
Ko so se Sokoli postavili v vrste, pozdravil nas je najprvo veleč. g. dekan in predsednik Vari prekrasnim govorom, na-dahnjenim idejalnim rodoljubjem. Zatrdil je, kako se vse ljudstvo veseli prihoda dičnih tržaških Sokolov, teh navdušenih propovedni-kov ciste in neomadeževane ljubezni do tega ubogega našega naroda trpina. Veseli se, da je pri Iti tel „Tržaški Sokol" v to lepo dolinsko ravan, kjer najde odprtih bratskih src. Slednjič je zaklical: Slava tržaškemu Sokolu! In razlegali so se navdušeni „Slava"- in „Na zdar"-klici, da je glasno odmevalo tja po lepi dolini.
Za dekanom-predsednikom je pozdravil mile goste v imenu občine g. župan Slavec.
Na toli krasnem in prisrčnem pozdravu zahvalil seje starosta brat dr. Gustav G r e g o r i u besedami, kojim se je videlo, da prihajajo od srca. Rekel je, da ne prihajamo danes ti» sem, da bi Se le vnetnali narodno zavest, kajti tu je vzplamtelo narodno navdušenje že tedaj, ko so povsod drugod še snivali sen narodnega mrtvila. V Dolini je vzplanitela iskra narodne zavesti in od tu se je razširila po vsem koperskem okraju, tako, da smemo ponosno reči, da je ta okraj sedaj popolnoma naš. Ne zato torej, da bi navduševali, došli smo semkaj, ampak da se sami ogrejemo še bolj ob navdušenju vrlih Dolincev. Posebno pa vas veseli, videče, kako tu roka v roko deluje!i posvetna in duhovska oblast za blago svojega naroda. Ko je dovršil starosta brat Grego-r i n, zaorili so zopet „Na zdar'- in Živio-klici, godba je zasvirala, pevci so zapeli Sokolsko in krasne devojke v dražestui narodni noši pripele so Sokolom lepe dehteče šopke na prsa.
In hajd navzgor po klancu proti dolinskemu seln; v dolgem impozantnem sprevodu, ob sviranju godbe, ob zvokih sokolskih rogov, ob pevanju pevskega društva „Vodnik", ob pokanju topičev in ob neopisnetn navdušenju množice, nabrane po gričih in parobkih. Pred uhodom v vas si al je lep slavolok z napisom „Na zdar", širni postor poleg cerkve pa je bil okrašen liki mlada nevesta: vse je bilo v zastavah in lampijonili. Pred narodno šolo pa je bil prirejen ukusen oder z lepim napisom : „Brataui vladaj bratstvo sloga, Navalu tujca krepak jez!" Tu pa se je takoj — dasi je bila vročina še precejšnja -- pričelo pravo pisano življenje: bil je to dom nekaljeno radosti in prisrčnega veselja. Točka za točko se je vršila brez prenehljaja, brez pav«. Godba dolinska je svirala neutrudijivo, prepevali pa sta zbora „Velesila" iz Skednja in „Slava" iz sv. Marije Magdalene ter mešani zbor društva „Vodnik". V zadregi smo zares, koga naj bi pohvalili najpopred. O „Velesili" nočemo zgubljati besed : to vam je impozanten zbor, ki razpolaga izbornim materijalom in se izbornejSo šolo. In kakor da so hoteli „Velesilaši" ta dan pokazati vse svoje vrline, peli so toli precizno, da so oduševili vse občinstvo ter da je bilo številce navzočih Cehov kar presenečeno. Zatrjali so tiara opetovano, da kaj takega ne bi bili nikdar pričakovali. Vredno je stala „Velesili" na strani nje mlajša sestrica „Slava". To poslednje društvo še ni dospelo do one višine, na koji stoji „Velesila", ali vse kaže, da hiti po i s tej poti do dovršenosti. Ni čudo, saj ima istega ne le sposobnega, ampak tudi vnetega pevovodjo Slava gosp. Pižonu!
„Venec Vodnikovih pesnij I" Odkrito bodi povedano, da nam je bilo nekako tesno pri srcu, ko suio doznali, da bode mešani zbor dolinski spreniljevanjem godbe pel to zares težko skladbo. Pomisliti treba namreč, da so to kmečka dekleta, ki prihajajo dan na dan še le popohulne iz Trsta in ki morajo potem do trdne noči delati na polju. Kje vzeti čas za potrebne vaje in pa potrebno razpoloženje za učenje ? Tent prijet-neje smo bili iznenadejani, ko je vrli mešani zbor dolinski povsem častno izvel to težavno nalogo. Iiilo pa je tudi ploskanja, da ni bilo ii i konca ne kraja. Lahko si je torej misliti,
koliko truda je stalo vrlega pevovodjo P a lige r c a, da je tako lepo izvežbal svoje pevce in pevkinje. Vso č&st mu ! Slednjič pa moramo izreči brezpogojno polivalo vrli godbi dolinski in reči smemo, da bi bil ponosen marsikateri veči kraj, ako bi imel tako godbo. Odlikujeta to godbo dobra šola, kakor si bolje iih moremo misliti na deželi in pa tudi uzorna disciplina. Hvala jej torej, da je toli izdatno poveličevala našo lepo slavnost!
Ko je postalo hladneje, nastopili so telovadci »Tržaškega Sokola" in so svojimi lepimi vajami na drogu izzivljali viharno odobravanje do kakih 20u0 duš narasle množice.
Radost pa je dospgla svoj vrhunec, ko je „Tržaški Sokol" v magičnem svitu bengaličnih ognjev in obšviganju laket priredil lepo piramido in je ob strani velikansko ognjeno kolo švigalo nebroj iskric okolo sebe ter je v sredi tega ognjene; i morja žarel monogram „Sokola" z napisom „Živio". To je bilo rajanje, da nikdar tacega, na vseh straneh le veseli obrazi. Proti 0. uri so se Sokoli zopet razvrstili v sprevod, da prirede — v znamenje iskrene hvaležnosti — sere-nado veleč. g. dekanu in g. županu. Gospod dekan došel je pi e<t svoj dvorec ter se je lepimi besedami zahvalil „Sokolom" na prirejeni ovaciji vskliknivši krepak „Živio" „Tržaškemu Sokolu".
Gori smo bili pozabili povedati, da sta se takoj po dospevku v Dolino brat starosta dr. Gregorin in podstarosta Cotič v imenu vseh društev poklonila veleč, g dekanu in gosp. županu.
Po serenadi bilo je zopet petja in rajanja tja do 11. ure, ko je trebalo misliti na odhod.
In ostavili smo Dolino ponesši seboj neizbrisen spomin na ta prekrasni dan, ko je zares vse tekmovalo — domačini iu prvaki dolinski, društvo „Vodnik", glasba, pevski društvi „Velesila" in „Slava" — da pripomorejo „Tržaškemu Sokolu* do zares krasne narodne slavnosti. Hvala, prisrčna hvala bodi izrečena vsem zagotovljeni naj bodo naše bratske ljubavi.
Do pod-kianca, kjer so nas čakali vozovi. spremila uas je godba, za kojo je korakala velika navdušena množica, burno po-zdravljajoča „ Sokole".
Ob sviranju glasbe in nrnebesniini radostnimi vskliki odveli so nas vozovi tja v temno noč proti Trstu, a v naših srcih zvene še d ines divni akordi tega lepega narodnega slavja.
„Tržaški Sokol" pa sire zabeležiti ta dan na častno stran v knjigi svojega življenja, to pa tem bolj, ker, vzlic veliki udeležbi, ni ni najmanjša neprilifinost kalila ukup-nega vspelta. Tako se pač ne vedejo — in-ferijorna plemena!
Pevsko druitvo „Velesila* v Šksdnju piiredi prihodnjo nedeljo dne 28. t. in. svojo veliko veselico, z zelo zanimvim programom, na dvorišču gostilne gospe Dragice Sancin-Nemee. Igralo se bode tudi na dobitke. Vsi zbori se bodo peli spreniljevanjem orkestra. Program tej veselici priobčimo v jednem prihodnjih izdanj.
Razdelitev državne podpore na Kranjskem. Iz Ljubljane se nam poroča dne 21. t, m.: Deželni predsednik baron II e i n je določil rok za vložitev prošenj zastran podelitve državne podpore do 24. t. ni. iu naročil, da jih imajo ljubljanski posestniki vlagati pri magistratu, zunanji pa pri dotičnem okrajnem glavarstvu. Vsled kratkega termina in v olajšanje posla prišel je prosilcem na pomoč odbor tukajšnjega pomožnega društva s tem, da je preskrbel potrebne tiskovine in odprl posebno pisarno, kjer se prošnje izdelujejo ter opremljene s prilogami neposredno vlagajo na določenem mestu.
Ljubljana in okolica ste deležni izredne državne podpore in če se ista pravično in m potrebam primerno razdeli, deležni jo bodo tudi prosilci v obili meri. — Ne da se tajiti, da je po katastrofi pokazala se v Ljubljani v vseh slojih revščina v vsej nagoti a tudi grajevrednih razmerah! — Državne podpore in prostovoljnih darov deležni bodo hišni posestniki, trgovci in obrtniki, dočim se je revnejšim slojem priskočilo ob potresu na pomoč z brezplačno hrano in stanovanjem v barakah, kar stane nad 120.oOo gld.. — Potres je napravil v Ljubljani in okolici, v kamniškem, kranjskem in litijskem okraju, obilo škode, pa več ali manj prizadeti so tudi
okraji izven teh. Razdelitev teh podpor bode imela vlada v rokah in komisija — na čelu jej deželni predsednik baron Hein — ki bode prideljena v pomoč, imela bode nehvaležen posel in težavno stališče. Toda ta nalog bo lahko izvršljiv, če se bo upoštevala pred vsem — potreba in pravica.
Potres je v Ljubljani razkril tajnosti, ki so bile dolgo vrsto let pokrite z raznimi plašči, ki so pa zdaj popolnoma odkrite, a ne tako tudi — zanimive! Podpora se mora ravnati po teh razmerah in potrebah. Potres je marsikaj pokazal in pritiral na beli dan! Večina hiš je bila starih, v teku let deloma nič, deloma prav malo popravljenih, materijal nečuveno slab, poslopja največ nevezana, tu in tam le na zunaj olepšana, znotraj pa — stare podrtije. Brezprimerno brezvestni so bili nekateri gospodarji! Od strank pobirali so visoke najemščine, poprav pa nikakilt ali le malo izvršili, in ko je prišel potres in so čutili, da dojde državna in druge podpore, že so sestavljali židovsko-raflniran račun, da bo — zopet „gšefta" ! In kakor ti tako provzročajo razupito ljubljansko draginjo tudi drugi! Nekateri gospodarji in obrtniki se malo brigajo za to draginjo! Pomanjkanje cenili stanovanj, nizkih cen pri živilih n. pr. pri mesu i. t. d. — notri do voznih cen naših fijakarjev — vse kaže ljubljansko draginjo, — Takim ljudem naj se podpora ne daje, pa tudi drugim ne, ki — potrebni niso! — Ljudje, ki niso „reveži", naj dobe obrestno državno posojilo, manj premožnim naj se da brezobrestno in močno zadolženim posestnikom veči del podpor. Vlada ima razdelitev v rokah in do 81 t. m. imela bode tudi že prošnje pred seboj. Komisijam, ki jih sestavi, naj zaukaže pred vsed vsem — objektivnost, pravično delitev in — potrebam primerno podporo. Državna podpora in nabrani darovi so svet denar in če se bode krivično delil, vlada in darovalci ne bodo želi hvale zanj! Tudi med „ponižnimi" prosilci jih jp, ki niso vredni — usmiljenja in podpore!
Najnovejše vesti.
Gradec 23. Radi spomenice, izdane od italijanskega akademiškega društva povodom petindvajsetletnice, zaprli so tudi v Gradcu dva dijaka t Gina Dompierija in dra. Renata Saversicha .Teden teli dveii je bil založnik one spomenice, kojo je zaplenilo državno pravdništvo.
Zagreb 22. Vest, da obišče cesar Hrvatsko, provzročila je splošno radost. Po sebna izdanja listov, ki so prinesla to vest, je kar hkratn pokupilo občinstvo. V vseli slojih ljudstva je čuti le glas veselja in hvaležnosti.
Bellgrad 23. Vest, da sta kralj in vlada položila vence na grobu Slambulova, ni resnična.
Vvjfr urmake bnojnvk«.
Badlmpeita. P4onle» *» opomin«! 7.--7.01
Pšenicu zk gepiemter 189H 0.59 do 6»:0 Oves za jesen 5.6H—5 «7 It* za .jeson 5 58 5.00 Koru** 7A juli-avgust 5-98—5 98 za maj-juni 1890 1-81—4.82.
Pšenica nova od 7H kil. f. 7'---705 od 75»
kil. f. 705 -7 10-. o.l 80 kil. f. 7 10-7-15 o.l HI kil. f. 7 15-7 20, od 82 kit. for 7.'20—7.25. Icčinen fl*96-«-70: nroso fl----«-5K rž nova 0.45 - .«0.
Pfcnica: Obilne ponudbe, povpraševanje jako živahno, plačalo hc jo 70000 met. nt., rado do 5 nvČ. dražjo cd včeraj. Vreme : lepo.
Prtga. Morali niraii i sladkor na jull f. 12.89', nova letina J .'NO. mirno.
Prnjcft. Cciitrit'ugal novi, po.itavljon- v Trni in h carino vred odpošiljat«? prenej t.28 50-28.75. Juli
sept. f- 28.75 -2».— Conoas^ 29.---•— Četvorni
30----V glavah (sodili) 30 25 —•—.
E&vr*. Kavu finlilim geo.l uvrite.« s h juli 1*3.— za november 91.25.
Hamburg- Sant OH ur"«nl uvrnuto zn juli 75' — september 74.75 december 73 75. mirno
Dunnjnkn bona 93. julij«.
leos
včeraj dane«
Državni ilolg v papirju .... 101.85	100.35
„ „ v srubru .... 101 10	100.U5
Avstrijska renta v zlatu . . . 123-60	12.'!.50
^ v kronali . . . 101 20	100.95
Kreditno akcije ....... 401-25	«96.50
London 10 Lst........121.50	12155
Napoleoni......... 9.63	W'K4'/,
20 murk ........11.87	11.88
100 italj. lir........4H.05	45-95
J JAKOB ŠTRUKELJ - TRST	I
G	via Cnserma it. 16 uhod piana delta Caserma.	)
M	(mi tj/rotf rt lik i n\faiHiclt,	^
J	prednja po neverojelnill nizkih cenult vsako-	r
Q	vrstna angleška	P
I	Kolesa. (bicykle)	I
4	Zmtopstvo kolon „Adler" Iz tovarne II.	)
4	Klejer Frnnkfurt in „VjktorU C \ k I e	fe
3	Vorks* AVolver hainpton Angleško.	^
%	Kolesa . Adler* so svetovno znana in ho ra-	w
đ	bijo v nemški vojski.	fe
m	Jamči so za »suko kolo 12 mesecev; kdor	S
"	no zna voziti, nauei se brezplačno. — Pošilja	w
^	M na dežc'o in na vsu kraje.	^
društvo .Edinost*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij M i ko ta. — Tiskarna Dolenc v Trstu.