Leto 1885.
305
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLII. — Izdan in razposlan dne 16. septembra 1885.
ist.
Postava od 27. maja 1885,
ki daje neka nkazila o občnonevarni rabi raznesilnih tvarin in občnonevarnem ravnanji z njimi.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§. 1.
Samo z dovoljenjem oblastva je dopuščeno, raznesilne (razpočite, razstrelne) tvarine narejati, v promet dajati, v posesti imeti, v ozemlje, za katero ta postava veljâ, vvažati.
Kolikor ne gre za premeno obstoječih postav, izdadč se ukazoma tanja uka-zila o podeljevanji oblastvenega dovoljenja in pa varnostno-policijska določila v oziru na raznesilne tvarine.
Ukazoma bode tudi imenovati one raznesilne tvarine, na katere naj se določilo prvega odstavka ne uporablja.
Na vojaško upraviteljstvo in na raznesilne tvarine, katere so predmet državnemu samoterŠtvu (monopolu), ne uporablja so določilo prvega odstavka. Za le-to poslednjič v misel vzete tvarino veljajo dotični posebni propisi.
§• 2.
Kdor proti temu, kar piše §. 1, brez dovolitve od oblastva prejete kako raz-nesilno tvarino naredi, v promet dâ, v ozemlje, po katerem veljâ ta postava, vnese ali v posesti ima, zakrivi se s prestopkom ter kazni z zaporom od štirnaj-stih dni do šest mesecev, in moči mu je poleg tega naložiti še globo (kazen v novcih) od 10 do 300 gld.
S prestopkom se tudi zakrivi ter zapade isti kazni, kdor dela zoper prav razglašena varnostno-policijska določila v oziru na take razpočne stvari, na katere ®e uporablja §. 1, odstavek. 1.
Preiskovanje in odsojanje pristoji sodiščem.
(SloTtnteeh.)	66
§. 3.
Y	§. 2 omenjena djanja osnavajo pregresek, kadar in kjer biva kaj takih okolnosti, katere utegnejo lastnino, zdravje ali življenje koga drugega v nevarnost pripraviti.
Kazen je oster zapor od treh mesecev do treh let, ter je moči z njo združiti še globo od 100 gld. do 1.000 gld.
§• 4.
Kdor — rabeč kako razpočno tvarino za raznesilno (razrivno) sredstvo — lastnino, zdravje ali življenje koga drugega z nakano v nevarnost pripravi, stori hudodelstvo ter se kazni s težko ječo od petih do desetih let, a če je odtod kdo telesno poškodovan ali poškodba lastnine v večji razsežnosti postala, s težko ječo od desetih do dvajsetih let.
če je djanje bilo vzrok smrti kakega človeka, naj se prisoja težka ječa na vse žive dni. Ako je storivec mogel to posledico predvideti, bodi pokaznjen sè smrtjo.
§. 5.
Ako se je njih več dogovorilo, da hočejo izvesti kako po §. 4 kaznovano djanje, ali pa zedinilo v to, da bi takšna, če tudi posamez še ne določena djanja eno za drugim doprinašali, zakrivé se oni hudodelstva tudi tedaj, če djanje, vodeče k pravemu zvršenju v §. 4 imenovanega hudodelstva, ni bilo započeto, ter se kaznjijo s težko ječo od petih de desetih let.
§. 6.
Kdor raznesilne tvarine ali kako sestavino istih ali kako pripravo za njih uporabljanje naredi, narediti veli, naroči ali v svoji posesti ima, s to namero, da bi z uporabo istih (§. 4) lastnino, zdravje ali življenje koga drugega bodi sam v nevarnost pripravil, bodi drugim osebam omogočil storitev tega hudodelstva, dalje kdor raznesilne tvarine, vedoč, da so namenjene za to hudodelstvo, drugim osebam prepusti, zakrivi se hudodelstva ter kaznuje s težko ječo od petih do desetih let.
§• 7.
V	slučajih §* 2, odstavka 1, po tem §§“' 3 do 6 in kadar se v slučaji §’ 2> odstavka 2, raznesilne tvarine pod lažno vpovedjo na odpravo (vožnjo) dadö, izrekovati je v razsodila propad raznesilnih tvarin, odnosno sestavin in priprli po tem onih predmetov, ki so bili v napravo istih porabljeni ali namenjeni, brez razločka, naj bodo obsojenčevi ali ne.
§. 8.
Kdor na javnem mestu, ali pred več ljudmi ali v tiskovinah, razširjanih p°' dobah ali piših h kateremu v §§. 4 in 6 povedanih kaznjivih djanj, ali k udeležbi istih nagovarja, ali ta djanja hvali ali opravičuje ali kdor sploh dajo navodil*1» kako naj bi so gori omenjena djanja doprinašala, zakrivi se hudodelstva tei kazni s težko ječo od petih do desetih let.
§• 9.
Kdor na verjeten način za katero v §. 4 omenjeno hudodelstvo, da se kje namerja, ali za kako v §. 5 na misel vzeto dogovorjenje ali zedinjenje ali za obstanek djanja gledé hudodelstva označenega v §. 6 zvé o takem času, ko je moči nevarnost (§. 4) odvrniti, ter nalašč (z nakano) opusti, oblastvu le-to ovaditi, ko mu je bilo mogoče podati ovado brez nevarnosti za se, za svojce (§. 216
o.	k. z.) ali za one osebe, ki stojé pod njegovim zakonitim okriljem, kriv je hudodelstva tedaj, kadar je bila v nevarnost (§. 4) pripravljena lastnina, zdravje ali življenje koga drugega. Kazen je ječa od šestih mesecev do enega leta in če je v slučaji §* 4 nastopila smrt kakega človeka, težka ječa od enega do petih let.
§• io.
Kaznjivost hudodelstev, omenjenih v §§l11 4, 5 in 6 mine, kadar krivec sam ob sebi odstane od podjetja in ne zarad tega, ker je bilo odkrito, ali zarad drugih zadržkov, ter se vsaka škoda, katera bi bila iz njegove ali njegovih tovarišev dela nastala, po njem samem ali vsled njegovega oblastvu pravočasno podanega naznanila popolnem odstrani.
§. 11.
Pri obsodbah, ki se ukrepajo na temelji §§”' 3, 4, 5, 6 in 8 te postave, sme se izrekati, da bode obsojenec odpravljen [§. 240,/), g), h) o. k. z.] in da se sme djati pod policijski nadzor.
§. 12.
V onih slučajih, za katere občna kazenska postava ustanavlja ostrejše kazni nego pričujoča postava, uporabljati je ostrejša kazenska določila občne kazenske postave.
§• 13.
Glavna razprava ob obtožbah zarad hudodelstev omenjenih v §§. 4, 5, 6 in 8 spada pred poroto.
§• 14.
Zvršitev to postave je naročena Mojemu ministru notranjih reči in Mojemu ministru za pravosodje.
V Bruku na Litavi, dne 27. maja 1885.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.
Praž&k s. r.
135.
Ukaz niinistcrstva notranjih rcëi v poraznimi z minister-stvom za trgovino in ininisterstvom pravosodja od 4. avgusta 1885,
s katerim se na podlogi postave od 27. maja 1885 (Drž. zak. št. 134)?izdajo nkazila v ozira na
raznesilne tvarine.
Ministerstvo notranjih reči v porazumu s trgovinskim ministerstvom in z ininisterstvom pravosodja ukazuje v zvršbo §“ 1 postave od 27. maja 1885 (Drz* zak. Št. 134), dajoče neka ukazila o občnonevarni rabi raznesilnih tvarin h) občnouevarnem ravnanji z istimi, takö le:
§• 1.
V oziru na raznesilne tvarine izdani in veljajoči ukazi, sosebno ministeri-jalna ukaza od 2. julija 1877 (Drž. zak. st. 68) in od 22. septembra 1883 (Drž. zak. št. 156), z obrtnimi in varnostno-polieijskimi določili za narejanje raznesil in za promet z istimi, ostajejo v moči, v kolikor niso kazenska določila §* 120 napomnjenega ukaza od 2. julija 1877 bila izpremenjena z določili postave od 27. maja 1885 (Drž. zak. št. 134).
Takisto ostajejo v veljavi tudi ukaz trgovinskega ministerstva od 1. julija 1880 (Drž. zak. št. 79), izdan v oziru na vožnjo razpočnih stvari po železnicah, in dotični dodatki, kar jih je prišlo na svetlo, namreč ukazi od 15. septembra 1881 (Drž. zak. št. 101), od 15. junija 1882 (Drž. zak. št. 70) in
1.	februvarja 1884 (Drž. zak. št. 20).
§. 2.
Po §. 1, odstavku 1 postave od 27. maja 1885 (Drž. zak. št. 134) potrebno oblastveno dovoljenje, raznesilne tvarine, t. j. take tvarine, katere sè svojo raz-počno (eksplozivno) močjo lahko ljudi ali stvari pokončajo ali pokvarijo, nare-jati, v promet dajati, v posesti imeti ali v ozemlje kraljevin in dežel zastopanih na državnem zboru vvažati, kolikor isto ne pristoji obrtnemu oblastvu, podeljujočemu dotično dopustilo (koncesijo), naj daje politično deželno oblastvo.
To dovoljenje sme se podeliti samo osebam doverja (zaupanja) vrednim in v okolnostih, katere izključujejo nevarnost zlorabljenja, tor je moči oporeči ga> kadar več ne obstojč uveti, pod katerimi je bilo podeljeno.
Kadar gre za dovoljenje obrtnega oblastva, dolžno je obrtno oblastvo p° §. 141 obrtnega reda od 20. decembra 1859 (Drž. zak. Št. 227) v krajih, kjer biva posebno cesarsko policijsko oblastvo, dovprašati lo-to oblastvo, prodno kom'1 dovoljenje podeli.
Dovolbe, v posesti imeti raznesilne tvarine, katere spadajo pod minister1' jalna ukaza od 2. julija 1877 (Drž. zak. Št. 68) in 22. septembra 1883 (Drž. št. 156), in prevažati jih, podeljujejo se z listinami (dobavnimi knjigami, dobav nimi listi ali dobavnicami, spremnicami), ki so propisane v teh ukazih in zla8*1 v ukazu od 22. septembra 1883.
Dediči (jerbi), ki prihajajo v posest raznesilnih tvarin, naj brez odloga poprosijo za potrebno dovoljenje oblastva.
Ako jim se dovoljenje ne podeli, dolžni so izpolniti, kar jim oblastvo iz ozirov na varnost zaukaže.
Od določila §* 1, odstavka 1 postave od 27. maja 1885 (Drž. zak. Št. 134) izimljejo se na podlogi odstavka 3 istega paragrafa:
1.	V zažiganje pri puškah služeče raznesiine tvarine, ki so podelane v do-tičnih zapalnih pripravah (strelne kapice, zapalnice, zapalne krogljice, zapalne priprave za tulce patronam);
2.	gotove patrone za puške, kolikor pri teh pod 1 in 2 imenovanih stvaréh ne gre za dovoljenje obrtnega oblastva, narejati in prodajati jih ali za spremnice po ministerijalnem ukazu od 11. februvarja 1860 (Drž. zak. št. 39) pri vožnji takih stvari potrebne;
3.	železnocestni signali, kolikor gre za posest železnocestuih podjetij;
4.	po obrtniško narejene stvari zabavnega ognja, kolikor ne gre za dovoljenje oblastva, po obrtno narejati in po obrtno prodajati jih po §. 15, odstavku 11 obrtnega reda (Drž. zak. od 1. 1883 št. 39);
5.	kolodijeva volna in pikrinova kislina in spojine istih v oziru na dobavo za obrtne svrhe ali namene iziraši razstrelno-tehnično uporabo, po tem sosebno kolodijeva volna tudi v oziru na dobavo in narejo za zdravila;
6.	narejanje raznesilnih tvarin, ki sc samo in edino za kretnjo strojev ali tnašin uporabljajo, če uporaba neposrednje za narejo sledi (pokalne zmesi za gonjenje kretal ali motorjev plinovih in kamenega olja).
§• 4.
Ta ukaz pride v moč istodobno s postavo od 27. maja 1885 (Drž. zak. št. 134).
Taaflfe s. r.	Pražak s. r.	Pino s. r.
130.
Postava od 10. septembra 1885,
o pravnih praktikantih, koliko časa jim traja sodna praktika, kdaj jim se ista vračanja v pokojnino, in kako je z njimi disciplinarno postopati.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem taktf:
§• I-
Da bodo pripuščeni k praktični preskušnji za sodništvo (sodniški urad), izkazati je kandidatom sodništva dvoletno sodno praktiko.
Prezident višjega deželnega sodišča določa, pri katerem sodišči je dovršiti sodno praktiko; najmanj eno leto te praktike mora se opraviti pri katerem sodnem dvoru prvo stopinje.
(äloYtnlseli. )	(J7
§• 2.
Pravnim praktikantom, kateri so dveletno praktiko dopolnili, uaj se na njihovo prošnjo, — če ustrezno delajo in se brezpogrešno vedejo, — dovoli nadaljevati praktiko pri kakem sodišči ali državnem pravdništvu.
§• 3.
Čas praktike, ki jo kdo po začetku veljavnosti te postave prebode pri kakem sodišči, ali državnem pravdništvu, vračunja mu se, če je tekla nepretrgoma in če v neposrednjem stiku z isto stoji kako po veljajočih propisib vraČunljivo službovanje, počenši od dne storjene obljube, za odmero pokojnine.
Isto veljâ za sodno ali pri državnem sodništvu pred začetkom veljavnosti te postave opravljeno praktiko, kadar dotiČni uradnik še djansko (aktivno) službuje takrat, ko ta postava v moč stopi.
§• 4.
Pravne praktikante, kateri bi sè svojo obljubo prevzete dolžnosti zanemarili ali prelomili, treba je s primernimi opomini k izpolnjevanju svojih dolžnosti primarjati.
Ako opominjanje ostane brezplodno, ali kadar gre za težko prelomljenje dolžnosti, sme prezident višega deželnega sodišča, brez razločka, naj pravni praktikant dela pri kakem sodišči ali pri državnem pravdništvn, narediti, da bode odpuščen.
Proti odpustu sme se v osmih dnevih vpodati pritožbo ministru pravosodja.
Odpust ima to moč, da odpuščenca ni moči vnovič vzprijeti v praktiko, predno šest mesecev poteče.
§. 5.
Ta postava pride v moč tri mesece po onem dnevi, katerega bode razglašena.
Provedenje njeno je naročeno Mojemu ministru za pravosodje.
Y C e lovci, dne 10. septembra 1885.
Franc Jožef s. r
Taafie s. r.
Pra/Ak s. r.