23. številka. Ljobljana, v ponedeljek 29. januvarja. XXVII. leto, 1894. SLOM MOR aja vsak du «e«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poJti prejeman za Avstro-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 Rld.. za Četrt leta 4 dd za ied .ee 1 gld, 40 kr. - Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za mM* U gld za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10h. Za pJS^J&^^ffffi , , , . na me8ec» P° 30 kr' za Cetrt Ieta- -Zatujedežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa P ^a oznanila plaCuje m od četir.stopne petit-viste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu St 12 U pravni it vu naj se blagovolijo pošiljati naroCniue, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari Bes musaicae. Muzejsko društvo kranjsko napredovalo je v zadnjem času toliko, da je začelo izdajati jedno tretjino svojih letnih izvestij tudi v slovenskem jeziku in to v deželi, ki je 95»/0 slovenska. To pa je spravilo po koncu kranjsko hranilnico, ki je koj dovolila podporo nemški ,Argi", o čije znanstveni vrednosti je sodba že izrečena. Ker pa je društvo pokazalo, da ima vitalno moč v sebi in mej svojimi članovi zadosti takih, ki so zmožni v vsakem obziru pospeševati kranjsko domoznanstvo ter znanstvene razprave tudi v slovenskem jeziku izdajati, zato se je zdelo nekaternikom potrebno, to društvo uničiti. Sredstvo za uničenje tega dru štva je iznašla ekscelenca baron Svegelj, in sicer legalno sredstvo. Znano je, da so razmere v kranjskem muzeju sedaj neznosne in to poudarja tudi nov Švegljev načrt o reorganizaciji kranjskega muzeja, samo da ne pove, zakaj so neznosne in kedo jih je neznosne naredil. In ker vsakdo ve\ da so te razmere neznosne, zato je naprosil slavni deželni odbor že pred dvema leti muzejsko društvo, naj predloži nov organizatoričen načrt za kranjski muzej. Ono ga je tudi izdelalo v soglasji z muzejskim referen- tom pr< ti o & o I m * •** --*■— w ■■ -—<■*-■-»* *» jesen celo revidirati. Vsakdo je pričakoval, da se bode ta pregledani načrt, ki je posnet po drugih BliČnih 12 najbližjih mest (Trst, Zagreb, Celovec, Gradec), letos tndi predložil deželnemu zboru kranjskemu, ali deželni odbor kranjski obrača, ekscelenca Svegelj pa obrne. Kakor bombo vrgel je mej naše poslance nov načrt za kranjski muzej, prepisan po onem za obrtni muzej na Dunaj i. Predvsem prašajmo se, kaj je Ljubljana in kaj je vsa Kranjska proti Dunaju in koliko obrtooati imamo pri nas, koliko pa na Dunaji? Kar je tam potrebno in umestno, to je pri nas neizpeljivo. In, ali je naš muzej v prvi vrsti obrtnijski? Izmej 16 do sedaj občinatvu odprtih sob jih je sedaj napolnjenih 9 z zgodovinskimi predmeti (ne uštevši dveh kletij in pravega arhiva), 6 s prirodopisnimi in le jedna velika z obrtnijskimi, poleg katere stoje* še majo- LISTEK. VV e r t h e r. (Srbski spisal L. K. Lazarevio. Preložil J. P. Planinski.) (Dalje.) Še le v Bamo zoro, ko začno škripati vrata Bob in pohajati zaspani služabniki in sobarice po hodnikih, vstane s postelje in zapre vrata in okno. Življenje, katero se je budilo pod milim nebom, dušito je življenje v njem. Kakor bi ga motilo ono pohajanje mimo vrat v njega mislih, zadrema nekoliko na pol v snu na pol bde z Marijino podobo, katera se tako koketno prikraja k njemu in zopet beži od njega, kakor hitro kaj zaropoče zvunaj. Ko vstane in gre iz sobe, švigne brzo in plaha mimo nje dverij in kakor bi se radoval, da je ni videl. Pred hišnimi vratmi pribiti k njemu sobarica sodnika Perinovića, katera je tudi Mariji stregla, in mu izroči listek. LiBt ni bil v zavitku in ni imel nobenega naslova, a v njem je bilo nastopno: „Vi Bte še spali, ko je prišel pome in po Cujo voz Mla-desove tetke iz sela, katero je tu preko brda. Mudila se bom nekaj dnij." Podpisa ni bilo. Janko se prvi hip razveseli tega, ali že okolu like in porculanske posode sredi jedne zgodovinske sobe. Po novem načrtu pa naj bi bil na3 muzej v prvi vrsti obrtnijski, češ, da se jo le tedaj nadejati izdatne pomoči od države. Ce država podpira provincijalne zbirke, je to njena dolžnost in korist, a tiskana poročila nas poučujejo, da daje država največjo podporo obrtnijskemu muzeju v Brnu v znesku 5 00 0 gld., torej tretjino manj, nego nam jo Svegelj obeta. Druga mesta dobivajo po 400 do 500 gld. podpore. Kaj bo potem Ljubljana dobila, kjer stanujejo Slovenci, to si lahko vsakdo izračuna na petih prstih svoje roke. Saj vlada nikjer siljena ni, koliko naj da. Ce pa že hoče država kranjsko obrtnost podpirati, naj pa ustanovi poseben obrtnijski muzej, eaj v sedanjem itak ni nič več prostora Še za nove obrtnijske predmete. Čujemo tudi, da se že davno snuje v Ljubljani trgovinsk muzej (ces. svet. Murnik), naj se pa ta dva muzeja spojita in naj se za nju najdejo novi prostori, putem bode dosti mesta v sedanjem muzeji za vedno bolj naraščajočo prazgodovinsko zbirko, ki je pravi ponos kranjske dežele, s kakoršno ne more tekmovati nijedna druga kronovina širne Avstrije. Švegljevemu načrtu imamo ugovarjati: I) Da bi postal muzej v prvi vrsti praktičen, Velika škoda bi bila, muzeju odvzeti sedanji znanstveni značaj in izključiti iz njega prirodo-znanstvo. Namerava se namreč to znanost združiti skmetijskim društvom (ali Čujete?), torej z živinorejo in poljedelstvom. Ali naj se potem uče naši prirodoznanci kn ta moleti in bike kupovati? II) Je pogibelen v narodnem obziru, kajti a) zvišuje udnino od 3 na 10 gld. in vsakdo ve, da Slovenci, ki že tako skladajo za vsa mogoča društva, ne bodo zmogli tako visoke udnine, in sicer tem manj, ker ne bodo niti vedeli, ali dobe za to kako odškodnino, recimo kako knjigo. In v novem načrtu se nikjer nič ne govori o kakih publikacijah, ker ekscelenca Švegelj dobro vo, da za nemško društvo Slovenci ne bodo nič pisali, a v sv« jih redkih vrstah ne dobe mož, ki bi se pečali s kranjskim domoznanstvom. Mi celo dvomimo, da poldne' se ga poloti neznanska puščoba in občutek brezkončuosti. Nikjer mu ni ni o M dobiti miru! Poležava po postelji, deva roko na oči, pa sanja, sanja. Nato hipoma plane kvišku in bega po sobi sto in stokrat. Potem zopet leže na posteljo, pa se izroča mislim, kako ona prihaja kot senca in mu šepeče. Premišlja, kako bi mu bilo, da ga ona poboža z roko po vročem Čelu, kako bi se on tajal, kako ji ne bi nič govoril, vzel bi le krajec nje oprave, pa bi ga poljubljal. . . oh ne, ne bi ga poljubljal . . . pritisnil bi ga sebi na obraz ... nje roko bi naslonil na obraz . . . samo malo bi so je dotaknil z ustnicami. Ako bi ga ona poljubila, on bi . . . kaj bi on storil? ... On bi rekel: hvala, hvala! ... Ne! Nič ne bi rekel . . . umrl bi, da, umrl bi — to bi bilo najlepše! Ali tudi tega se naveliča, nestrpnost bo ga poloti. V mraku se odpravi po potu, po katerem je ona odšla, in gre daleč, a vse se mu zdi, da jo utegne srečati ; in kakor hitro čuje od ondot kak voz, že premišlja, kako ji poreče, da je zašel Čisto slučajno tje, da bi se izprehajal, a da ni prav za prav niti vedel, da je to tisti pot. A da ae ona povrne nocoj, sedaj takoj — to mu je govorilo srcu in zato gre vedno dalje in vedno bolj svobodno, ker se je čimdalje bolj osamljeval. Ali hipoma vzdrhti, 1--.----™— bi ekscelenca Svegelj bil še sposoben opisati »Blejsko jezero". Iz vsega tega se vidi, da bodo udje nameravanega muzejskega društva sami aristokrati (tuji in domači) in bogate zasebnice n. pr. grofica Turjaška, gospa Hočevarica itd. Koliko bodo te storile za kranjsko domoznanstvo, tega ne ve* povedati niti ekscelenca Svegelj. In v skrajni Bili bo kranjska hranilnica plačevala udnino nepremožnim Nemcem, b) Po novem načrtu voli jedno tretjino kuratorjev društvo, ki bo torej nemško; drugo tretjino deželni odbor, ki je že sedaj nemškutarsk; in tretjo tretjino vlada. Sbrbljeno je torej na vsak način, da bodo vsi kuratorji sami Nemci, c) Uradnike (kuatode) imenuje vlada in ta vender ne bode tako nespametna, tudi kakega Slovenca imenovati. Skrbela bode k večjemu za to, da bode kateri teh uradnikov tudi kak slovaosk jezik lomil, ali pa poreče gojencem raznih Dunajskih učilišč: „ Le men Sie slove-niHch, dann bekommen Sie eine gute Anstellung in Laibacb." In takemu bode zadostovalo, ako dokaže, da se je slovenski učil. Ljubljanski Nemci šestem že sedaj hvalijo, češ, tu ni sposobnih mož, torej morajo z Dunaja priti, domačini pa naj si prste ližejo. III) Kakor že rečeno, hoče bo deželni muzej kranjski pod r zavit i, misel, katero je sprožil že uprli. Vlada oi pie^ci«1 utfiuivfc v-*.- — *— koliko časa v nadzorstvo, češ, da ostane še vedno laBt dežele, potem v oskrbovanje in na zadnje v lastništvo, a dežela kranjska naj gleda za lepimi zbirkami, za katere jo izdala toliko dražega denarja. Po novih pravilih je upliv vlade očitno prevelik, ker po predloženem načrtu ne bode imelo nameravano društvo predsednika in podpredsednika voliti, še manj pa na imenovanje kuatodov uplivati. IV) Kaj hoče tako velik aparat od 15 kuratorjev v mali Ljubljani, v mali Kranjski? Tukaj se ne dobi toliko bposobnih mož, ki bi se za muzej zanimali in zato je v Švegljevem načrtu rečeno, da je dosti, ako jeden podpredsednik v Ljubljani stanuje. Čemu potem predsednik in prvi podpredsednik, če nimata z našim muzejem uič opra- kakor da je stopil na kačo, ko uzre pod nekim divjim trBom profesorja Neđića s knjigo in rdečim svinčnikom v roki. Ker nima kod nazaj, se pozdravi ž njim, otare Bi pot s čela in vzprejme ponudbo naj i ou sede pod trs. — Le posluSajte, kaj ta pravi, reče profesor Nedič in prične čitati dolg odlomek iz knjige, katero ima v rokah. Janko je Čul samo iz kraja: walsa, na kraji: „worden ist" in v sredi dvakrat: „hohere Regionen". Iz spoštovanja izjavi, da mu ugaja, in zaprosi knjigo, da bi si jo razgledal. — Uaodil bi se vaB celo prositi, če imate kaj berila! pravi Ned:ću, a hkratu se razveseli ideje, da mu bo morda s prijetnim berilom mCči pregnati puščobo. — Drage volje, drage volje! reče profesor, jaz imam tu: Abhandlungen Uber die moderne Politik od Lovrensteina, nekaj Goethejevih stvarij — veste, tudi ta je bil velik mislec: potem imam: Ueber das Wesen der Gedankenlehre od Sonneu-scheina, pa potem, potem ... od Sauerteiga . . . — Prosim vaB česa od Goetheja! preatriže mu Janko besedo. — Drage volje, prosim! Ali hočete, da se vrneva, pa vam takoj dam? (Daljo prih.) viti? Kaj naj potem kuratorji delajo? Ali mislite mari, da bo kdo izmej njih kaj predaval, ali kaj pisal o kranjskem domoznanstvu? Motite se, ker kuratorij bode imel le nalogo zavirati vse sedanje delovanje in zlasti slovenske publikacije že v kali zatreti. V) V novem načrtu se nič ne govori o društvenem delovanji, o morebitnih publikacijah in o pravicah članov. Kedo naj torej pristopi društvu in slepo žrtvuje svoj denar za podržavljenje muzeja? Pravijo, da bode zadostovalo od začetka 100 udov, pozneje pa tudi manj. Od teh 100 udov se dobi v najboljšem slučaju 2000 gld. in vlada bode dala v najugodnejšem slučaju 1000 gld. Kaj pa boste s temi 3000 gld. ? Koga boste ž njimi plačevali in koliko boste mogli izdati za nakup novih predmetov, za nabavo novih strokovnih knjig, kate rib ravno kranjski muzej tako krvavo potrebuje. Iz vsega tega ne vidi, da je glavni namen Švegeljeveuau predlogu v prvi vrsti, uničiti sedanje muzejsko društvo, v dr. gi vrsti pa zaprečiti izdavanje slovenskih i zvesti j. Zgodovinarji in arheologi naj se vtope v novem društvu, kier pa bodo neškodljivi, ker jih bo premalo; prirodoslovci pa naj stopijo, če hočejo, v mlekarsko zadrugo in naj se uče tam spoznavati treznost mleka, da jih ue v j > 11 a n i spoznanje narodne samozavesti in krivic-nosti nemške prevlade. — .J. — Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 29. januvarja. Pravda »oper „Omladino". Začelo se je zaslišavanie prič. V petek popo-ludne ]e bilo zislišanih 14 prič, večinoma redarji. Popisovali so posamične izgrede v predvečer cesarjevega rojstnega dne, ali nobena priča ni mogla za-tožencem kaj konkretnega očitati, nobena ni mogla reči, ta zatoienec je to storil, oni pa ono. Samo jeden redar |e trdil, da je zatoženec Jos. Kopp z „Na zdar" pozdravil tiste osobe, ki so bile oni večer zaprte. Isto tako tudi v soboto zaslišane pričo niso vedele o posamičnih zatožencih ničesar povedati. Le splošno so popisovale izgrede. Popoludne je bil za-Blišan realec Hugon Branil, ki je prisegel kot priča, dasi sta zatoženca Hradec in Danko proti temu protestovala, češ, da je njiju sovražnik. Priča je izpovedala, da jej je Hradec zaupa), da obstoji tajno društvo, ki ima namen pobijati okna, nrireiati dn- _-*_-'t--~—7— «i;aivi m 1111801 llelaVCL Te IZpO- vedi imenujejo nemški listi .velevažne 1" — Priča Hcf.na je izpovedal, da je bil v preiskovalnem zaporu v jedni celici z raznimi „Omladinci" in popi-bujo potem organizacijo tega društva tako, kakor zatožnica, trdeč, da so mu to povedali zatoženci. Zagovornik dr. Ceroohorsky zahteva, naj se zasliši upravnik mestnega zapora, kateremu je bil Hofina povedal, da se mu je na policiji obljubilo marsikaj, če govori v zmislu zatožbe. Priča je tudi trdil, da ae mu je grozilo s smrtjo. Nekateri zatoženci imenovali so ga naravnost lažujivca Priča J. Z-tta je izpovedal, da je v nekem gozdu zasačil več zarotnikov in so mu s smrtjo grozili, če bi komu povedal kar je videl in slišal. Zitta ni o nobenem zatoženci vedel povedati, ali je bil mej tistimi „zarotniki" ali ne. Moravski konservativni veleposestni/ciT Govorili smo že o razporu, ki je nastal mej češkimi poslanci v moravskom deželnem zboru in mej klubom konservativnih veleposestnikov. Vsled tega razpora izjavili so ti veleposestniki v „Hlasu", da niso uarodna češka stranka, nego da so njihovi člani različne narodnosti, in da zavzema klub v deželnem zboru to isto mesto, kakor Hoh«uwartov klub v državnem zboru. S to izjavo so se veleposestniki popolnoma ločili od češke stranke in stopili v tabor koalicije. Za češki narod to gotovo ni nesreča. Tako pozna vsaj svoje neprijatelje, in odkrit sovražnik je manj nevaren kakor tisti, ki hlini prijateljstvo, da za hrbtom dela zoper svoje zaveznike. Vzlic temu pa, da so se ti konservativni veleposestniki ločili od češke stranke ne, misli grof Belcredi odložiti mandata za deželni odbor, dasi so mu ga prepustili Cehi. Lep kavalir! _.1 Princ Meuss na odhod a. Nemški poslanik na Dunaji princ Henrik VII. ReuBB zapusti v kratkem Dunaj in izstopi iz diplomacije. Pravi se, da iz oBebnih ozirov, a reunično je, da zategadelj, ker je odločen pristaš B^smarckov in se ne ravna po ukazih iierolinBke vlade. Avstrijski Slovani morejo biti tega odhoda samo veseli. Znano je namreč, da sta princ in še bolj princezinja bila odločna nasprotnika avstrijskih Slovanov in v tem zmislu ter v korist Nemcev in Madjarov pogostoma porabljala ves svoj upliv, tako da je grof Taaffe že nekoč hotel postaviti alternativo: on ali jaz. Znano je tudi, da nemški cesar pri svojem prvem obisku na Dunaji TaafPa ni odlikoval vsled upliva prince-zinje ReuBB. Princ je bil 16 let poslanik na Dunaji. V nanje države. Srbska krita. Iz podrobnostij se da sestaviti nekaka slika o srbskih razmerah. Tako se govori, da odpotuje kralj v kratkem is Srbije, da obišče rasne dvore, v prvi vrsti ruski dvor, ta čas pa bi bil Milan regent. Z oficijozne strani se temu še ugovarja. — Kratiica Natalija se Še ni vrnila na Srbsko. Sedaj se misli, da ne pride, dokler se bo tam mndil Milan. — Liberalno glasilo je naznanilo, da so odstavljeni vsi okrožni prefekti, na njih mesto pa imenovani vojaški poveljniki, ter da namerava vlada tudi okrajne prefekte nadomestiti s častniki. — Amnestija se še ni razglasila in zato tudi Se ni ustavljeno postopanje zoper bivše liberalne ministre. — Portfelj finaučnega ^ministra prevzame najbrž odvetnik Tihomir Marković svak Garašaninov. Sploh so na-prednjaki z novo situvacijo jako zadovoljni, zlasti pa ker je imenovan apelacijski svetnik Ninč č sek-cijskim načelnikom v ministerstvu notranjih del. — V soboto poslovili so se bivši člani Gruj čevega mi-nisterstva od kralja. Bivša ministra Vuič in Maksi mović nista prišla k avdijenci. Kralj je baje radikalno vladanje ostro kritikoval. Radikalni listi pišejo precej odurno zoper Milana in kažejo odkrito svojo bojaželjnost Francoska zbornica. V sobotni seji francoske zborn ce interpeliral je BocijalistiČni poslanec Clovis Hugues zaradi preganjanja anarhistov. O tej stvari razvila se je jako živahna debata. Socijalisti so upili „Vive la com-mune", na kar se jim je odgovarjalo z „morila* a oni so na to reagirali z „morilci in tatovi". Predsednik je socijaliBtičnega poslanca Tbevrierja izključil za 15 sej. Socijalisti so ugovarjali in Thevrier se ni udal. Poklicani so bili sluge in ti so moža iz zbornice nesli v tem, ko so ostali njegovi tovariši na vse grlo kričali „Vive la cominune! Pobijte morilce in tatove I" Bil je to prav prijazen priior. Dopisi. Is Gradca 26. januvarja. [Izv. dop.] Prešernova slavnost. Prešerna, velikana-pesnika, proslavljajo vsi slovenski olikanci; naravno torej, da akademiki društva „Triglava" v Gradci vsako leto posvetijo njegovemu geniju najlepšo slavnost zimskega tečaja. Saj k Prešernu mora zreti vsak Slovenec, ob njegovem spominu se ogrevati za vse blago in lepo, sebi in narodu v srečo. Z opravičenim ponosom ozirajo se Triglavani na oapominano slavnost, vršivšo se 23 t. m. V obš'rnib, elegantno okrašenih .Annensale" zbrali so se ta večer Grad- — —j—— krajev. Ze pred 8 uro zvečer polnili so se prostori, in ko se je počel vzpored, gledalo ti je oko po številnem elitnem občinstvu; videl si gg. vseučiliščne profesorje: dr. Gr. Krek-a, dr. J. Kirsteja in dr. V. Oblak-a, več slov. državnih in deželnih poslancev, mnogo izbranih dam iz najvišjih krogov — žal, da jih iz slovenHke domovine ni bilo nič!! — več oficirjev, zastopnike raznih slovanskih aka-demiških društev, kakor so „Hrvatska", „Srbadija" in „Ogniako" iz Gradca, „Prokop" iz Ljubna, nadalje akademike češke, bolgarske, ter maloruske in zastopnike „Zvonimira", ter „Slovenije" z Dunaja, „Save" iz Ljubljane in „Slavije" iz Prage. „Triglav" bil je polnoštevilno zbran. Mogočna, trobojna društvena zastava ob odru značila je, da je slavnost slovenska, da velja prvemu Slovencu. Predsednik „Triglavu", g. drd. med Fr. Krušić kazal je v svojem govoru na Prešerna, na svetlo luč slovenstva, ki je razjasnila naše nebo. Prešernove ideje so naše ideje, on nam je pokazal pot k napredku, in omiki, on nas je učil, da je Slovenec k velikemu poklican, a to ševe* ne v razmerah, v katerih je zdaj, ampak radi tega, ker je Slovan in „tja bomo našli pot....." Na Prešerna smo zatorej penosni, in ker je toliko odličnega občinstva prišlo Častit našega prvega pesnika, zato ognjevito govornik pozdravi vse goste. Z navdušenjem bil je sprejet tamburaški zbor združenih Hrvatov in Slovencev, ki je pod vodstvom g. cand. med. M. Pod-lesnika izborno udarjal. Težko se je čakalo na nastop g. stud. iur. Drahslerja, kojega virtuoznost na goslib je bila že marsikateremu znana; z veliko spretnostjo znal je voditi ločeč in vzbuditi v poslušalcih one čute, ki jib je skladatelj položil v svojo skladbo. Se več prilike občudovati g. Drahslerja izurjenost bilo je pri drugem delu, kjer bo ga poslušalci obilno poplačali z občnim odobravanjem. Splošno je ugajal moški zbor, pod vodstvom g. stud. iur. Savnika. Pel je umetniško dovršeno Vilharjevo „Slovo", pri katerem je g. drd. med. Bela Štuhec pel bariton-solo. Ko je vrli tamburaški zbor končal ni bilo ploskanju konca. Zaslužena zahvala bodi izrečena zboru in v prvi vrsti vodji g. Pod lešniku. Težko že je Čakala živahna mladina na sledeči ples. Svirali so vojaki pešpolka št. 47, in sicer več slovanskih komadov. Otvorili so sijajni ples sledeči gospodje in gospodične: g. drd. med Fr. Krušić z gdč. Evgenijo pl. Kantoni, g. dr. Fr. Maver i gdč. Riči Prus, g. drd. med. Ant. Vojska a gdč. I. pl. Beier, g. drd. med. B. Štubec s gdč. A. pl. Beier, g. stud. med. V. Supan s gdč. Fino Prus, g. stud. med. A. Konit z gdč. Berto pl- Beier, g. Peter Majdič s gdč. Mici pl. Fiehtenau, g. stud. med. J. Hočevar s gdč. K Hanak, g. stud. med. F. Kunej z gdč, Evg. pl. Glojoaric, g. stud. med. M Podlesalk z gdč. A. Zaje, g. stud. raont. Jan Gosek z gdč. Ireno Zaje, g. drd. med. J. Lažanskv z gdč. J. Zavadskv, g. stud. iur. J. Preveč z gdč. J P ado vic, g. drd. med. J. Lon-Čarek z gdč. B. Hanak. Gospodične predplesalke bile so odlikovane s krasnimi, pestrimi šopki s primernimi trakovi in napisi; nenavadno pozornost pa bo vzbujala darila za dame predplesalke, v rude-čem polji „Triglavov" grb, temnobojni orel z narodnimi barvami čez prsi, na emblemu pa napis: „Triglav 1894". Tudi „plesni red" za ostale dame bil je fino izvršen. Kolika je bila udeležba, kaže broj plesalcev pri prvi Četvorki: bilo je okoli 150 parov. Celi ples se je sijajno obnesel, posebno pa četvorke, koje je ukusno in zabavno aranžoval g. drd. med A. Vojska. Proti 5. uri v jutro ločili so se zadnji udeleženci. —--Toda sreda, 24. t. m., veljala je še tej veličastni slavnosti. Z radostjo opazuje se namreč v zadnjem času bratska vzajemnost, ki osobito proč vi ta mej češko in slo-vensko-hrvatsko mlsdežjo. Novembra meseca 1. 1. posetili so „Triglavani" slavnost češkega akademi-škega društva .Prokopa" v Ljubnem. V velikem številu vrnil nam je „Prokop" isti poset. Z veseljem so torej Triglavani v sredo spremljali svoje severne brste do Gttstiuga, kjer je vsakdo s ponosom čutil, da „bratrfl ma, co jaro k^etft, Slovan všude bratrv ma". Prešernovi tej Blavnosti prisostvovalo je vsaj duševno mnogo Slovanov, kakor so pričali brzojavi iz raznih krajev; nepozabna pa ostane slavnost vsem, ki so se je osebno udeležili. Slava in zahvala vsem onim, ki bo pripomogli k takemu uspehu! Pisma iz Hrvatske. -»- oi.^ubu, »o. Jauuiaijn. Naš sabor zboruje, ali po razpravi o proračunu ni bilo zanimivih razprav. Proračunska razprava je bila, zanimiva in živahna. Po navadi se je malo sukala okolu samega proračuna, a to je povsem naravno. Hrvatska dobiva od Ogerske za svoje avtonomne potrebe 44% svojih čistih dohodkov, pa jih razdeli na tri oddelke svoje javne uprave: na notranja dela, nauk in bogočastje in pravosodje. O proračunu samem torej ni dosti govoriti. Največ, kar se more omeniti, je to, da hrvatska vlada od teh 44% malo trosi na investicije, mnogo pa na birokratični aparat. Ali seveda, ker je tak proračun plod nagodbenega sistema, osobito financ i j el nega dela nagodbe, je naravno, da se je rasprava sukala okolu nagodbenega sistema ter da so letos kakor v prejšnjih letih govorniki opozicije porabili priložnost, da dokažejo, kako vsled takih financijalnih nagodb ostaja pri Madjarih toliko naših milijonov, ki sicer nam gredo. Letos pa je dal razpravi novo lice poslanec dr. Pli-verić, ki je iz opozicije prestopil k vladni stranki in hotel dokazati, kako nagodba uzakonjuje ono, kar so hoteli očetje našega narodnega pokreta, tako-imenovani Ilirci I. 1835., kar je hotel sabor v 1. 1848., kar so hoteli sabori v letih 1861—1867. To ne velja in je v nasprotji z resnico, kakor je dokazal „Obzor" v vrsti člankov, ki so neka zgodovina našega političnega gibanja od 1. 1835 do danes. Neke vrste občna razprava razvila se je tudi pri specijalni debati in to pri točki „ban". Kakor je znano, je ban imenovan na predlog ogerskega ministerskega predsednika. Radi tega je njegova odgovornost pred saborom fikcija — a jedino on jo nositelj sistema, ki se nam usiljuje iz Pešte: bolj nego zaupni mož narodov je on poverjenik ogerskega ministerskega predsednika. Ta okolnost oškoduje celo našo avtonomijo, ako jo sploh imamo. To so one misli, katere so razvili govorniki opozicije. V oBtalem pa je predpust kriv, da politika dremlje. Plesi in zabave se vrste neprestano, čemur se ni čuditi, ako bo pomisli na število vsakovrstnih društev, katera imamo. A gibljejo se tudi naši delavci, ki imajo pri nas svoj list in bi radi ustane- ^ili, tvoja društva. Jedaemu teb društev ni vlada hotela potrditi pravil, zaradi česar je opozicija tudi ipterpelirala v saboru, izjavivši se za splošno volilno pravico. More ae reči, da je opozicija v svoj program postavila splošno volilno pravico. Znano je, da je po zadnjih splošnih volitvah bilo že nekaj nadomestnih volitev. Pri dveh takih volitvah zmagala je opozicija zato, ker se je zjedi-nila, namreč v Ztigrebu (dr. Amruš) in v Brodu (Kumičić). Vsled smrti kanonika VuČetič* izpraznjeno je zdaj mesto v Koprivnici io je upanje, da bpde izvoljen kandidat opozicije, odvetnik Ružić. Milo Vam bode izvedeti, da bo brez dvoma zanj glasovala tudi veČina Srbov v tem okraju. Noša „Matica" je začela razpošiljati letošnje svojo knjige. Njen dar je bogat tako po številu knjig, kakor po vsebini. Kakor ste že javili, je dr. M i leti ć imenovan intendantom našega gledališča. Od njega se mnogo pričakuje in to popolnoma opravičeno in on bo ta pričakovanja izpolnil. Ko ie govorim o gledališču, naj omenim, da smo pri gostovanju Vašega Borštnika imeli velik užitek. To je umetnik, s katerim se smemo ponašati mi in vi. Čuje se, da bo na našem gledališči gostovala tudi gospa Borštni kova. To bi bilo želeti kakor tudi to, da se obistini vest, da bo naše dramatično društvo meseca aprila nastopilo šestkrat v Vašem gledališču. Govori se, da bo uprizorilo vse Shakeapearjeve igre. Misel je lepa, ali v vsakem pogledu je ne morem odobriti, na kar Vas naravnost opozorjam. Ne odobravam je zategadelj, v teh igrah naša prvakinja gospa R u ž i č k a • S t r o z z i sploh nima uloge — a brez nje ni moči dobiti jas nega in popolnega pojma o našem društvu. Ona je v pravem pomenu besede velika umetnica, s katero bi se ponašala velika gledališča v Milanu in v Parizu, tako zaradi njenega talenta, kakor zaradi njene v vsakem oziru umetniško-dovršene igre. Ona je umetnica z vsem srcem, z vsemi čutili, po svoji naravi. Zategadelj bi bilo vsaj dve taki predstavi prirediti, pri katerih bi imela ona priliko triumfalno brilirati in občinstvo očarati. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima svojo VIII. sejo jutri dne 30. t. m Na dnevnem redu Bo mej drugimi poročili finančnega in upravnega odseka poročila o reorganizaciji deželnega muzeja, o prošnji dram. društva za dovolitev treh predstav na teden, o prošnji okr. cestnega odbora Novomeškega za podporo 3000 do 4000 gld., o noveli k agrarnemu zakonu, i. t. d. — (Letošnja glavna skupščina društva „Pravnika" v Ljubljani) bode, kakor Bmo že zadnjič poročali, jutri zvečer ob 7. uri (ne ob 8. uri, kakor Brno javili zadnjič) v prostorih „Ljubljanske čitalnice" in opozarjamo na njo vse gg. društvenike, da se je v prav obilnem številu udeležd. Za postrežbo skrbel bode čitalniški restav-rater g. G. Majnik ter bode pripravljena tudi večerja. — (Reorganizacija kranjskega muzeja.) Baron Svegelj predložil je deželnemu zboru načrt, kako izpeljati tako potrebno organizacijo tega deželnega zavoda. Prvi namen tega načrta je ponemčitl in podržaviti, potem pa pripomoči dosluženim častnikom in uradnikom strogo nemškega mišljenja, ki nimajo nikakeršne strokov-njaške izobraženosti, do lahkih in dobrih služeb ter tako pomagati ohromelemu nemštvu do veljave v Ljubljani. Tako je splošna govorica mej Ljubljanskimi Nemci, da je baron Švegeli designiral za bodočega muzejskega ravnatelja stotnika Beneša, o katerem ae ve, da je naslikal grobišče v Vačah I — (Promocija.) Jutri 30. t. m. promoviran bode na GraŠkem vseučilišči doktorjem prava gospod Janko Jamšek, odvetniški kandidat v Ljubljani. Naša srčna čestitanja! — (Prihodnja Blovenska gledališka predstava) bode na sveč niče dan ▼ petek dne 2. februvarja. Da se ustreže večstranski fcelji, predstavljala se bode v petič opera „Č a -r o b t r e I e c". Posebno unanje rodoljube opozarjamo, da bo pravočasno oglase za sedeže pri g. Cešarku v atari čitalniški trafiki v Selenburgovih ulicah. — (Slovensko gledališče.) Sobotno reprizo „Fedore" amemo prištevati najlepše uspelim predstavam v tekoči seaoni. Igra je naredila veli-kansk utis, za kar gre v prvi vrsti zahvala gosp<§ Borštnikovi in gospodu Borštniku, kot no- siteljema glavnih ulog. Gospa Borštnikova pogodila je sila težavni značaj Fedore v vseh nuancah in vsa Čutila — obup, ljubezen, osvetoželjnost in grozni, moreči strah — izražala tako pristno in naravno, da je gledalcem pretresla dušo in srce. To isto velja tudi o gospođu Borštniku. Kdor ga je včeraj videl kot Lorisa Ipanova, kdor ga je videl, kako se bori z jokom in s kako elementarno silo ga premagajo njegova čutila, ta je hipoma spoznal, zakaj je g. Borštnik Zagrebčanom imponiral. Gospo. Nigrinova je ekscentrično grofico Olgo Suka-revo jako dobro pogodila. Bila je pikantna, a pri vsem tem decentna. Jako ljubka je bila g. Slavcev a. Gosp. Danilo bi bil ime) lahko boljši uspeh. Znal je svoje uloge ravno toliko, da ne moremo zapisati: g. Danilo ni nič znal. Maska njegova je bila jako dobra. Pohvaliti je tudi gg. Lovšina, Verovseka, Perdana. Oreheka, Crnika in — z neko reservo — tudi g. L i n t n e r j a ter gospo Danilovo in gospč. Polakovo. Nekaterim teh se je pač poznalo, da niso vajeni nastopati v salonskih igrah. K koncu naj še omenimo ukusne in bogate toilete, v prvi vrsti gospe Borštnikove, a tudi ostalih dam g. Nigrinove, g. Polakove in g. Danilove. V sceničnem oziru bodi konstatovano, da je bilo pri sobotni predstavi marsikaj drugače urejeno, kakor pri prejšnjih in tudi to je kolikor toliko pripomoglo k popolnemu uspehu. Svečnik v Fedorini sobi pa pač ni bil primeren. — (Za družbo sv. Cirila in Metoda) zbrali so na Ptuji sedemdesetletnice č. gosp. prosta Mat. Modrin jak a praznuioči gg. duhovniki 4 0 kron, katera vsota se je odposlala vodstvu v L ubijanu. Slava vrlim rodoljubom, naj bi našli mnogo posnemovalcev ! — (Bolniško in podporno društvo po-močuib in zasebnih uradnikov na Kranjskem) ie imelo 1893. I. 489 gld. 35 kr. dohodkov in 258 g d 24 kr. izdatkov, torej 231 gld 11 kr. prebitka. Imetje znaša sedaj 1511 uld. 99 kr. — ( D o I h u j b k a železnica.) V mesecu decembru se je prevažalo na progi Ljubljana -Grosuplje-Kočevje 15 836 oseb In 12.030 ton (a 10 centov) tovornega blaga, mej tem 8825 ton režijskega premoga. Dohodkov je bilo 32 134 gld., povprečni transportu! dohodek za leto in kilometer bi bil torej 5041 gld. — ( Ve se 1 i ce.) P o st oj i n sk a čitalnica priredi dne i), februvarja pri „ogerski kroni" svoj letošnji plesni venček, pri kojem svira domača godba na lok. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za gospode ude 2 kroni, za neude 3 krone. Dame so proste. — Mariborska čitalnica priredi s prijaznim sodelovanjem tamburaškoga zbora slavnih akademicnih društev „Triglav" in „Hrvatska" in gospodov drnd. med. Stuhec in stud. iur. Drahsler v pritličnih dvoranah hotela „Nadvojvoda Ivan" dne* 2. svečana 1894. Vodnikov večer s koncertom in sijajnim plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. P. n. gospodom je priti v salonski obleki, ali v fraku, ali pa v uradniški opravi. — Narodna čitalnica v Ljutomeru priredi dne 3. februvarja 1894. v prostorih g. J. Vavpotiča plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za osebo. — Za sijajni koncert s plesom, katerega priredi akad. društvo „Slovenija" v proslavo svoje petindvaj-setletnice v sredo dne 31. t. m. v Ronacherjevi plesni dvorani, so se vse priprave dovršile. Pričakovati je od Dunajskih slovenskih krogov mnogobrojne udeležbe. Program koncertu je nastopni: a) Pozdrav predsednika, b) „Sloveuijanaka" prof. Stritarja, napev Foersterja, poje pevski zbor „Slovenije" in moški zbor »Slovanskega pevskega društva", c) „Milica", eveterospev Foersterja, pojejo konser-vatorist Jos. Černin, cand. iur. Oskar Dev, cand. med. Gustav Mayr in akad. Fran Rasel, d) »Poljska koleda", „Slunko zlate", „Svaty Jifi" poje mešani zbor „Slovanskega pevskega društva", e) „Od-meviu, „Mrak" igra tamburaški zbor akademicnih društev „Zvonimir" in „Slovenija." Začetek ob 8. uri zvečer. — Hrv. akad. društvo „Velebit" v Inomostu priredi v soboto dne" 3. februvarja v prostorih „Hdtel Stadt Milnchen" v proslavo ustanovitve svoje slavnosten k o me rs. Začetek ob 1I%8. uri zvečer. — (Star samomorilec/, V Podvelbu v Postojiuskem okraji obesil se je 72Ietni Jakob Furlan blizu Bvojega stanovanja na drevesu. Bržkone se je starcu zmešalo in je vsled tega končal svoje življenje. — (Umesten ukaz) je izdal g. okr. glavar Ptujski za Ptujski, Ormoški in Rogaški okraj, da se namreč šolarji ob šolskih dneh ne smejo več rabiti kot gonjači na lovih. Vsaka zamuda šole, ki nastane vsled take porabe otrok, se bode strogo kaznovala. — (Goriške novice.) Tudi „Soča" naznanja, da prihajajo vedno hujše pritožbe o srednjih šolah na Goriškem in da se je bati resnega upora roditeljev in oskrbnikov učencev, ako ne bode kmalu pomoči. Zibteva, da ae prično stroge preiskave, katerih pa nikakor ne sme voditi dež. šolski nadzornik Leschanofski, kajti on je tisti, proti kateremu se čuje največ pritožb. — „Slovanake knjižnice" izšel je 8. snopič, ki priuaSa dve povesti „Žalostna svatba" in „Kako sem izpovedal Turke". Število naročnikov je glede na izredno nizko ceno še vedno prepičlo, da bi bil že zdaj zagotovljen obstanek tega podjetja. Ž 'leti je torej, da se vzbudi vsestransko zanimanje vseh slovenskih rodoljubov za „S 1 o v a n -s k o knjižnico." — Zadnja veselica mladega pevskega" društva „N a b r e Ž i n a" se je zopet prav dobro obnesla. Posrben uspeh je dosegel veliki V o I a r i č e v zbor „Domovini", ki ae ie pel s Bpre.mlj.e vanje in orkestra in so ga pevci pod vodstvom g. učitelja Tauceta morali ponoviti. — Goriška ljudska posojilnica, ki je velike važnosti za slovenski živelj v Goriškem mestu, bode imela letos svoj občni zbor prej nego je bilo v navadi doslej. Te dni vzel je neki rodoljub kar 500 deležev, kar je gotovo dokaz zaupanja v ta uzorni zavod. — G. A Rudež, učitelj v deželni gluho-nemnici, je Bpisal obširno knjigo o pouku v jednakih zavodih. Knjiga izide najdalje meseca avgusta. Deželni zbor Goriški je dovolil pisatelju 300 gld. podpore. — (Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji) so vnovič darovali: Gospodje deželni poslanci kranjski po g. Iv. M urniku, ces. svetniku i. t. d. v Ljubljani, mesto venca pokojnemu dež. poslancu g. Juriju Kraigherju 20 gld; G. Karol B I e i w e is , not. kand. v Ljubljani 3 gld ; G. Frauee 2. u ž e k , c. kr. nadioŽenSr v L ubijani 5 gld; G. Viktor Glo boč n i k, c. kr. notar v Kranju 5 gld; Gospa Ana Zanier, vele-poBestnica v Št. Pavlu v Savinjski dolini 5 gld(; Gospa Apolonija Deisinger, poseslnica v Škofji Loki 5 gld; Gospa E P, posestnica na Češkem (s zahvalo za Vavpotifeve jiesmi) 3 gld ; G. Drag. Hribar lastnik tiskarne v Celji 5 gld ; G. Miloš S m i d , župnik v Solčavi na Štajerskem 3 gld; G. dr. Guido Srebre, odvetnik v Brežicah 5 gld. Na Dunaji pa so darovali sledeči gospodje : Alojzij K r e m ža r, mag! «t rat n i svetnik 10 gl«l. 50 kr.; Jos. M u bo j, pristav v pomorstvenem odseku c. in kr. vojn. mini-nisterBtvv 6 gld. Dr. Peter Labajnar, c. kr. okr. komisar, prideljen c. kr. rainisterstvu notranjih stva-rij 3 gld. Žiga S ež u u, glavni blagajnik v c. kr. blagajnici drž. dolgov na Dunaji 5. gld. Iskrena bodi hvala vrlim domorodkinjam in blagim prijateljem revnih slovenskih velikošolcev na Dunaji! — (Razpisa na si užba.) Pri politični upravi za Kranjsko je izpraznjeno ine .to zdravstvenega asistenta z adjutom letnih 500 gld. Prošnje do dne 4. februvarja pri dež. predsedstvu v Ljubljani. Prosilcem se je izkazati, da so diplomirani doktorji m vešči obeh deželnih jezikov. 7---- ~~ t—' 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739 2 ■■. 741 Om. 742 2 mm —0 6° C 4 6° C 8 6° C brezv. si. svz. si. svz. megla obl. obl. 0-00 mm d 08 •p 9P (M 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 738-1 h. 7348 mm. 735*5 mm. 0 6° C 6 0° C 10° C brezv. Sl. BVZ. sl. SVZ. megla obl. jasno 0-00 mm. eXa t T t >x< >xt yx* *xz' T t* t T T T lil «X» aX«t *X» f T T T Srednja temperatura 2-5 ■ in 2-5°, za 3-8° in 3-8° nad normalom. !DvLxa.aJsl£a. borza dne* 29. januvarjp t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. — kr. Skupni državni dolg v srebru .... 97 „ 80 , Avstrijska zlata renta....... 120 , 50 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 , 55 „ Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „ 05 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1024 „ — „ Kreditne delnice......... 359 „ 7f> „ London vista. . . ,....... 125 „ 46 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 „ 30 , 20 mark............ 12 , 25 „ 20 frankov . . . ,....... 9 , 95»/, „ Italijanski bankovci........ 43 „ 6f> „ C. kr. cekini.......... 5 „ 90 „ Dne 27. januvarja t. 1. 47„ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 146 gld. 25 kr. Državne srećke iz I. 1864 po 100 gld.. . 196 , - » Dunava reg. srečke 5°/, po 100 gld. . . 128 „ — „ Zemlj. obft. avstr. 4l/1°/o zlati zast. listi . 122 n — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 194 , 50 „ Ljubljanske srečke....... . 24 , — „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 . 60 „ Akcije ftiiplo-av.it r. banke po 200 gld. . . 155 „ 50 „ Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 271 „ — „ Papirnati rubelj......... 1 „ 36 „ Lekarna ,,U zlatemu držnv iK-iiiii |abolkii • J. PSEM0FER'ja Kri čistilne kroglice, preje univerzalne kroglice Dunaj, I., iliigersCrasse 1&. imenovane, zaslutijo slednje ime po vsej pravici, ker je v reanici jako mnogo boleznij, v kojih so te kroi»lice zares izvrstno učmkovule. Že mnogo desetletij so te kroglice splošno razSirjene in je malo obitelji, kjer bi ne imeli vsaj malo zalogo tega izbornega domačega sredstva. Mnogi zdravniki so priporofevah in priporočujejo te kroglice kot domače sredstvo, vzlasti proti vsem boleznim, ki nastanejo vsled Mlal»e prebave in vsled obstrukclf. Od teh kroglic stane: 1 akatljlca h 13 It rog I Iva mi 21 kr., 1 zvitek m O ikat-IJIcami 1 gici. Si kr., n- ne pošlje nefrankovano proti povzet.u pa 1 gHl. IO kr. Če se poprej vpoSlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošdjatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr , 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko jeden zvitek se ne more pošiljati.) Prosi se, izrecno „J. Pserhofer-ja kri čistilne kroglice" zahtevali in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake žkatljice na navodilu o uporabi stoječi poduis J. IVierliofer in sicer z rinlci-iml črkami. I*»i'rliulVr-j». lonček 40 kr., b tzwegorichsaft), »teki. 50 kr. Balzam zoper ozeblino f poštnine prosto posiljatvijo ■'>"> kr. Sok od ozkega trpotca ,saj Americansko mazilo zoper protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. Prašek zoper potne noge, nfne prosto posiljatvijo 75 kr. Balzam zoper golšo, proBto posiljatvijo 65 kr. 1 steklenica 50 kr. Življenjska esenca (Praške kapljice), 1 stekleničica 22 kr. Fijakerski prašek za prsi, Js S!f°s poštnine prosto posiljatvijo 60 kr. Tannocamin - ponuda & aj bolj Še Bredstvo za rast lasij, 1 puš ca 2 gld. Univerzalni obližprof; "lendeI*' 1 ,on6ek posiljatvijo 75 kr. 50 kr., s poštnine prosto Univerzalna čistilna sol 5^5; *8 mače sridBtvo proti slabi prebavi, t zavoj 1 gld. Angleški balzam, Itazen tu imenovanih preparatov so v zalogi Se, vse v avstrijskih časnikih oglaftene tu- in inozemske farmacevtske specijalitete ter se poskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zabtevanje točno in uajceneje. — l»o*ll|atve po po* 11 izvršujejo se najhitreje proti temu; da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. 4Je Ne preje vpoftlfe denar (iia|l»ol|e h pofiiiio nakaznico), potem Je poštnina ninogo eene|Aa, ne^o pri po»ll|atvah proti povzet|u. (1164-10) f Ivana Drlnovo javlja tainega srca v svojem in sorodnikov imenu vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsegainogočnemu dopadlo, mojega preljabljenega soproga, gospoda Lovrenca Drinovca posestnika in meščana, danes v soboto, 27. posinca t. 1., ob tiri po-poludne, v 44. letu svoje starosti, po dolgi, mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, poklicati k sebi v boljše življenje. Pogreb nepozabnega rajncega bode v ponedeljek, 29. prosinca t. L, ob 4. uri popoludne. Svete maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi, kakor tudi v drugih cerkvah. Nepozabni pokojnik bodi priporočen molitvi in blagemu spominu! (131) V Kranj i, dne 27. prosinca 1894. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. M iz voznega reda -v-eljav-vnegr«. ođ. 2~ olctolora, 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajatnt daei osnadenl »o v mmtnj+rvrojiiikrm. čtutu. Broiinjeovropiki 6as Je krajnemu oam t LJubljani «a a minuti naprej. Odhod la LJubljane fjuž. kol.). Ob tU. uri 8 min. po nori osebni Tlak r Trhli, Pontabel, IteUak, Oe-lovee, Kraii7.niiHfflnto, Ljubno, Dunaj, £ea SeUthal t Ausioe, Iiohl, Omunden, Solnograd, Iiend-Oaitein, Zeli na jeieru, Stayr, Lino, h11-dejeriae, Plseuj, Marijina vare, K«ur, Franoova Tare, Karlova vara, Prago, Draadano, Dunaj vin Aroatettan. Ob 7. Mri OS »nit*. ^jH/mJ oaebni vlak t Trbii, Pontabal, BeUak, Oa-lnvou, Franzenarette, TJubno, Dunaj, če« Solathal v Solnograd, Dunaj ria Amatetten. Ob 11. uri SO min. Oopoludne oaebni vlak v Trbii, Pontabal, Beljak, Celovec, Fransenifeate, lijulmu, Dunaj, Ob 4. uri StO min. popoludne oaebni vlak v Trbiž, »oljak, Celovoo, Solnograd, Iiend-Gaatein, Zeli na jeseni, Inomoat, Bregnlo, Curih, Genavo, Parli, Line, Iaohl, Btidejevioe, Plsenj, Marijine vare, Kger, Kranoove varo, Karlovo vare, Prago, Drasdano, Dunaj via Amatetten, Prihod v LJubljano ftuž. kol.). Ob B. uri BS tnin. tfutrnf oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Drsi-dan, Prage, Francu vili Turov, Karlovih vinu v, Kgra, Marijinih varov, l'1/.niii, Budejovio, Solnograda, I.incu, 8teyra, Iaohla, Omundena, Zella na jeieru, Iiend-Oastelna, Ljubnogu, Beljaka. Gelovoa, Fransenafeata. Trbiša. Ob 11. uri 117 min. tlopoludne oaebni vlak s Dunaja via Amatetten, Draidan, Prage, Francovlh varov, Karlovih varov, Kura, Marijini! varov, Plinja, 11 ud nju vio, Solnograda, Iaohla, Gmundena, Iiinoa, Steyrat Pariaa, Geneve, Curiha, Bregnice, Zella na jeieru, Dend-Gaiteiiia, Ino-moata, Ljubiic«u, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob 4. uri 63 min. po$>oludne osebni vlak s Dunaja, Djubnega, Beljaka, Gelovoa, Fransenifeste, Pontabla, Trbiža. Ob 9. url ii7 min. Mveter oiebnl vlak s Dunaja, T^jubnoga, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob e. uri HS min. mfutr^} v Kočevje. H l'J ,, OO „ »piiluilllr n „ t« 9. i, 10 „ mvorer n „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob M. urt tO min. tjuintj i/. Kočevja. ,. 1. Ol „ popoludnm „ n t, 8. „ 46 „ uvečer . „ Odhod ls LJubljane (dri. kolj. Ob 7. uri 1H min. xju(r,t) v Kamnik. „ H. „ OS m popotudn« „ n „ S. „ BO „ zt-rri-r „ n Prihod v LJubljano idr?., kol.). Ob 3. uri BI min. rfcitraj is Kamnika. „ 11. „ IS „ ttopoludn* „ ,, 0. ,, HO ,, mvrerr ,, ,, (4—23) Ivan Zimmer Pavla Zimmer rojena Suvva poročena. Kordsmćze Ljubljana dne 29. januvarja 1894. (12») potečena. ^30) e\',7,:ii £>uicm6at/t dnč 29. januvarja 1894. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. LnHtuitiH in tisk .Narodne Tiskarne",