Vrednote so srce kulture, obenem pa nje- no ogledalo oziroma svojevrsten identifika- cijski znak razliènih dob in kultur, trdi znani slovenski raziskovalec vrednot J. Musek.1 Ker so v primerjavi z mnogimi dru`benimi in psihosocialnimi pojavi vrednote razme- roma bolj stabilne in trajne, nudijo mo`nost svojevrstnega “rentgenskega” vpogleda v anatomijo doloèenega zgodovinsko-kultur- nega obdobja, pa tudi posamezne dru`be- ne ali narodne skupine.2 Razkritje vrednot posameznika omogoèa doloèen vpogled v podobo njegove duše. Za kako pomembne elemente `ivljenja pri vrednotah gre, nas spomnijo mnogi av- torji. Za K. Kluckhohna je vrednota impli- citna ali eksplicitna koncepcija za`elenosti, znaèilna za posameznika ali skupino, ki vpli- va na izbor mo`nih naèinov, sredstev in ci- ljev delovanja. Allport pa jih razume kot osrednja stališèa in sentimente, ki odloèajo o prioritetah in na ta naèin dajejo `ivljenju strukturo. Drugi v zvezi z vrednotami go- vorijo o dru`benih normah, ciljih, preferen- cah, stališèih (vendar so stališèa veèinoma rezultat konfrontacije med vrednotami po- sameznika in razmerami, v katerih se posa- meznik nahaja, zato je stališè nešteto, vred- not pa manj). Pri vrednotah gre za nekaj za- `elenega; za cilj, ki ga `elimo doseèi in si ga prisvojiti; skratka, gre za temeljna naèela, po katerih se posameznik ali skupina rav- na v svojem dejanju in nehanju.3 Vrednote, ki so skupne z drugimi, nam po eni strani govorijo o tem, kar nas pove- zuje v bolj ali manj trdne povezave in skup- .  6 -., -7 ((        nosti. Po drugi strani pa pluralizem vrednot ka`e na razlike in tudi prepade med ljudmi in skupinami. Zato je - v luèi znane in me- stoma kontroverzne teze S. Huntingena4 - tudi spopad oziroma trk civilizacij dejansko spopad vrednot. O spopadu je mogoèe go- voriti tudi v manjših okoljih, pravzaprav v vsakršnem okolju, ki ga zaznamuje sodob- na pluralnost `ivljenja in vrednot. Še veè, nas- protujoèe si vrednote so pokazatelj neskla- dij in napetosti tudi v notranjosti posamez- nega èloveka. Beseda spopad se morda zdi pretirana, zadostovala naj bi oznaka o raz- likah vrednotnih usmeritev. Vendar v razme- rah, ko je nekaterim neka stvar vrednota, dru- gim pa je vrednota prav njeno nasprotje (torej proti-vrednota), upravièeno govorimo o kon- fliktu oziroma spopadu vrednot.5 V prièujoèi razpravi prikazujemo neka- tere moralnovrednotne usmeritve prebivalcev Slovenije, ki so v zadnjem èasu predmet jav- nih razprav in tudi nasprotij in so zajete v Svetovni raziskavi vrednot, obenem pa so te vrednote del katoliškega moralnega nauka. Na temelju empiriènih raziskav je mogoèe ugotavljati, v kolikšni meri današnji ljudje sprejemajo moralno teologijo katoliške Cerk- ve, v kolikšni meri pa Cerkvi ne priznavajo kompetenc za reševanje sodobnih moralnih vprašanj in dilem ali so celo zagovorniki nas- protnih stališè. S tem pa se riše tudi odgo- vor o veèjih oziroma manjših mo`nostih ob- likovanja sodobnega moralnega prostora s strani katoliške Cerkve kot tudi resnica o “trku” nasprotujoèih si moralnovrednotnih usmeritev.  # 4(  (        #  Svetovna (WVS) oziroma Evropska razi- skava vrednot (EVS)6 raziskuje nekaj deset raz- liènih moralnih vrednot oziroma norm, med njimi tudi odnos do homoseksualnosti, pro- stitucije, abortusa, evtanazije, razveze zakonske zveze, samomora, zakonske nezvestobe, la`i, utajevanja davka, vo`nje pod vplivom alko- hola, u`ivanja lahkih drog ipd. Navedene reèi so veèinoma v nasprotju s katoliškimi moral- nimi naèeli, predvsem vrednoto in dostojans- tvom èlovekovega `ivljenja, od spoèetja prek spolnosti do naravnega konca. Vprašani so imeli mo`nost, da so za vsa- ko od navedenih stvari povedali, ali jo bolj ali manj odobravajo ali sploh ne.7 Èe v mno`i- ci podatkov opazujemo npr. vprašanje razveze, ugotovimo, da v Sloveniji 14 % vprašanih meni, da razveza nikoli ne more biti opraviè- ljiva, 29,4 % pa trdi nasprotno, da jo je mo- goèe vedno opravièiti. Slaba èetrtina slovenskih prebivalcev se pri tem vprašanju odloèi za sre- dino med vedno in nikoli opravièljivo, kar ka- `e na neodloèno dr`o, v smislu “kakor kdaj”. Povpreèno stališèe vseh vprašanih, kot je vidno v tabeli 1, je 6,60, kar pomeni, da je skupno stališèe polnoletnih prebivalcev Slovenije (na osi od 1 do 10) bli`e odobravanju razveze kot ne oziroma bolj kot ne v neskladju s katoliš- kimi moralnimi stališèi. Iz tabele 1 (glej spodaj) lahko razberemo, da slovenski prebivalci v podobnem rangu opravièijo razvezo in abortus, nekoliko manj spolnost pred polnoletnostjo in evtanazijo. Homoseksualnost in prilo`nostno spolnost pa `e bolj odklanjajo, samomor, zakonsko nezvestobo in prostitucijo, sploh pa uporabo lahkih drog, pa je po njihovem mogoèe še manj opravièiti. Drugaèe reèeno, kolièniki opravièljivosti posameznih dejanj ka`ejo na moralno permisivnost v dru`bi - višji koliè- nik, višja stopnja permisivnosti.8 .   (  #  Da v slovenskem kulturno-religioznem prostoru prihaja do odmika od katoliških moralnih stališè, se pravi do sekularizacije ver- .  Tabela 1 : V kolikšni meri lahko ¡od nikoli (1) — do vedno (10)¿ navedene reèi opravièimo? Povpreèja za Slovenijo — glede na vero in politièno pozicioniranje. VSI Ne ver. Ver. LEVO SRED. DESNO v Boga v Boga 1-3 4-6 7-10 razveza 6,60 7,65 6,03 7,78 6,70 5,49 abortus 6,18 7,49 5,48 7,42 6,37 4,74 spolnost pred polnoletnostjo 5,78 6,72 5,27 6,63 5,93 5,12 evtanazija 5,41 6,33 4,93 5,95 5,56 4,66 homoseksualnost 4,60 5,88 3,92 5,62 4,80 3,26 prilo`nostni seks 4,09 5,10 3,56 5,30 4,16 3,65 samomor 3,56 4,45 3,11 4,68 3,60 2,71 zakonska nezvestoba 3,49 4,21 3,11 4,35 3,49 3,46 prostitucija 3,33 4,07 2,94 3,85 3,51 3,04 uporaba lahkih drog 2,27 2,89 1,94 2,84 2,26 2,14 Vir: ADP-WVSEVS99, izraèuni so moji.   sko-moralnega prostora, empirièni podatki nedvoumno poka`ejo. Te`ko pa je oceniti, kolikšen je pri nas ta odmik. To oceno vsaj delno omogoèijo mednarodne primerjave, ki za posamezne etièno-moralne kategorije poka`ejo raven opravièevanja ali zavraèanja posameznih dejanj oziroma praks v neki dru`bi ali kategoriji ljudi. Iz podatkov sledi, da je glede opravièeva- nja teh praks Slovenija glede na druge dr`ave na prvih mestih. Pri vprašanju sprejemljivosti spolnosti nepolnoletnih oseb in zakonoloms- tva nobena od dr`av ne dosega tolikšne ravni dopušèanja obeh vrst dejanj kot Slovenija. Tudi pri sprejemljivosti abortusa, prilo`nost- nega seksa in razveze je Slovenija na prvih mestih. Nekoliko ni`e, pa vendar še v gor- njo èetrtino dr`av, se uvrsti le v pritrjevanju homoseksualnosti in evtanaziji. Do nekoliko bolj zaokro`ene stopnje per- misivnosti pridemo, èe prej navedene posa- mezne vidike zdru`imo v skupen podatek. Na ta naèin grafikon 1 (glej zgoraj) poka`e, da je glede na osebno moralo splošna permisivnost v Sloveniji med najvišjimi. Slovenijo (in Fran- cijo) glede moralne permisivnosti prehitita le dve severnoevropski, prete`no protestantski de`eli in Nizozemska, kar ka`e na svojevrst- no “protestantsko” (ne predvsem katoliško) moralno usmerjenost slovenske de`ele. Pri tem se zastavlja vprašanje o vzrokih za takšno stanje duha. Odgovor je še te`ji ob ugotovitvi, da je Slovenija glede na sosede — še posebej tiste s skupnim zgodovinskim ozadjem — v veliki meri izjema. Kot vidimo iz grafa 1, se Slovenija po moralnih usmeri- tvah bistveno razlikuje od Hrvaške in Ma- d`arke, pa tudi Avstrije in Italije. Hipotetièno .  Grafikon 1: Mednarodne primerjave moralne permisivnosti. Vir: ADP-WVSEVS99. Za vsako dr`avo je prikazana aritmetièna sredina stališè¡od nikoli (1) — do vedno (10) lahko opravièimo¿, ki se nanašajo na: homoseksualnost, abortus, razvezo, evtanazijo, zakonsko nezvestobo, prilo`nostni seks in u`ivanje lahkih drog.  # bi mogli iskati vzroke v zapoznelem valu po- sebej strogega janzenizma pri nas, ki je spro`il ostro liberalistièno reakcijo. To liberalno izro- èilo se je postopoma razširilo na celoten ka- tolicizem, predvsem v obliki strogega anti- klerikalizma. Po revoluciji pa ga je prevzela oziroma nadomestila in nadaljevala sociali- stièna ideologija, ki sicer strogo kontrolira dru`bene vzvode moèi in oblasti, na ravni osebne morale pa podpira protikatoliške (ozi- roma liberalne) moralne usmeritve in z njimi legitimira svojo “svobodnjaško” naravnanost.  (  # Ob razliènosti moralnovrednotnih usme- ritev na mednarodni ravni je moralni plu- ralizem oèiten tudi znotraj narodne skup- nosti. Ta vrednotni pluralizem pa mesto- ma dobiva posebno, polarno podobo. Kot je razvidno iz tabele 2 (glej zgoraj), se sta- lišèa glede doloèenih moralnih dejanj — v najizrazitejši meri do abortusa, evtanazije in zgodnje spolnosti — v Sloveniji struktu- rirajo izrazito polarno. Stališèa do spolnosti pred polnoletnostjo (zadnji stolpec tabele 2) razkrivajo tako rekoè zrcalno polarnost. Dobra petina prebivalstva o isti stvari na- mreè misli diametralno nasprotno. Podobno stanje sreèamo tudi v primeru vrednotenja evtanazije in abortusa. To potrjuje ugoto- vitve raziskovalcev religioznosti v postko- munistièni Srednji in Vzhodni Evropi “Auf- bruch”, da je med vsemi raziskovanimi de- `elami slovenska dru`ba religiozno in vred- notno najizrazitejše polarizirana.9 Ugotovitve o vrednotnih polarizacijah lah- ko pojasnijo marsikatero dogajanje v sloven- ski javnosti, predvsem ostra nasprotja, ki se najbolj ka`ejo v politiènem dogajanju. Iz ta- bele 1 je namreè razvidno, da se politièna le- vica in desnica konstituirata tudi vrednotno, kar je znaèilno za veèino evropskih politiè- nih strank. Tudi ostre polemike, ki jih je spro`ila namera bivšega ministra za delo, dru- `ino in socialne zadeve Drobnièa, da pose- `e v obstojeèo zakonodajo glede splava, so glede na podatke o levo-desnih vrednotnih usmeritvah veè kot prièakovane. Vrednotne polarizacije na splošno govorijo o te`avno- sti doseganja potrebnih (vsaj operativno-stra- .  Tabela 2: Moralnovrednotna polarnost v Sloveniji Abortus Evtanazija Spolnost pred 18. letom Nikoli opravièljivo 19,5 % 27,5 % 22,2 % 2 3,1 % 5,5 % 4,0 % 3 4,5 % 5,3 % 5,5 % 4 2,2 % 2,7 % 3,8 % 5 4,3 % 3,9 % 4,1 % 6 18,8 % 16,3 % 15,6 % 7 5,8 % 5,4 % 6,6 % 8 8,5 % 6,5 % 9,3 % 9 5,8 % 5,1 % 7,0 % Vedno opravièljivo 27,6 % 21,9 % 21,8 % Vir: ADP-WVSEVS99. Dele`i stališè na lestvici od 1 do 10, kjer 1 = nikoli opravièljivo, 10 = vedno opravièljivo.   teških) soglasij v slovenski dru`bi. Vsekakor gre za dru`bo “napornega” so`itja. .  (   3  V raziskavo WVS je vkljuèeno tudi vpra- šanje, “ali Cerkev v Sloveniji daje ustrezne odgovore na moralne probleme in stiske po- sameznika”. Na vprašanje odgovarja pritr- dilno skoraj polovica (44,9 %) slovenskega prebivalstva. Ljudje mislijo, da Cerkev bo- lje od moralnega vrši duhovno poslanstvo,10 manj uspešna pa naj bi bila na podroèju vpra- šanj dru`ine in socialnih problemov ljudi. Sicer pa so tudi mnenja glede moralne vlo- ge Cerkve v slovenski dru`bi zelo deljena. Kot je razvidno iz tabele 3 (glej spodaj), je pre- soja moralne vloge zelo razlièna glede na sta- rost vprašanih, prav tako glede na izobraz- beno raven. Posebej velike so razlike o presoji moralnega poslanstva Cerkve glede na po- litièno samopozicioniranje ljudi kot tudi gle- de na njihovo ne-religioznost (slednje je se- veda prièakovano), medtem ko med spoloma o tem ni veè kot 2 % razlike. V predstavljenih podatkih ni vselej jasno, ali odgovori zadevajo bolj prièakovanja do Cerkve, ali pa kompetence, ki ji jih priznavajo glede njenega moralnega poslanstva v dru`bi. To razmejitev je jasneje predstavila `e ome- njena raziskava Aufbruch, ki je pokazala na nenavaden kontrast v Sloveniji. Veèina pre- bivalcev namreè Cerkvi priznava kompetence za njeno poseganje v javnost, vendar pa je ve- èina mnenja, naj se kljub temu raje ne og- lasi. Torej, kljub temu da veèina priznava, da Cerkev ima kaj reèi o moralnih vpraša- njih, je njeno moralnovrednotno poslanstvo za veè kot polovico Slovencev neza`eleno.11  ( Oèitno je, da precejšen dele` prebivals- tva Slovenije moralnega nauka Cerkve ne sprejema za moralnovrednotne smernice `iv- ljenja, mnogi si tega tudi ne `elijo. V tem smislu moramo govoriti o zmanjšanju vpliva katoliškega moralnega nauka v sodobnem `iv- ljenju ne le dru`be, marveè tudi posameznika. To je nedavno priznal tudi pape` Benedikt XVI., ko je švicarskim škofom dejal, da lo- èitve zakonskih zvez, splavi in poroke med homoseksualci ka`ejo na zmanjšan vpliv krš- èanskih vrednot v dru`bi. Sekularni trendi in relativizem, po njegovem, postavljajo pod vprašaj moralne vrednote, ki jih zagovarja Cerkev. Ob vsem povedanem pa je zanimiva ugo- tovitev raziskave med študenti in študentkami na univerzi v Mariboru z naslovom “Dejan- ska katoliška morala”, ki je razkrila, da se mla- di raje kot k cerkvenim katekizemskim mo- ralnim formulacijam obraèajo naravnost k Jezusovemu moralnemu nauku.12 Na ta naèin se tudi danes ka`e, da moralnovrednotna nas- protja skupaj s še tako ostrimi politiènimi in drugimi polarizacijami niso tako nepremost- ljiva, kot se velikokrat dozdeva. .  Tabela 3: Dele`i mnenj, da Cerkev odgovarja na moralne probleme in stiske ljudi. starost izobrazba dohodki religioznost politièno poz. 15-29 let 35,80 % osnovna 63,20 % ni`ji 53,80 % religiozni 59,20 % levo 21,90 % 30-49 let 39,60 % srednja 41,60 % srednji 46,60 % nereligio. 12,80 % sredina 44,80 % 50 in veè 57,60 % višja 28,70 % višji 37,50 % ateisti 13,80 % desno 63,40 % Vir: ADP-WVSEVS99.  # .  1. http://www.educy.com/jmusek/Kurikuli/Pdf/ TPP%2006 (pridobljeno 5. 3. 2007). 2. Prim. Herman Denz, Die europäische Seele — Leben und Glauben in Europa, Wien, Czernin Verlag 2002. Podobno piše E. Ringel o avstrijski duši, A. Trstenjak pa o slovenski duši. 3. Prim. J. Bajzek, Vrednote mladih, v: Znamenje 15 (1985/1), 31. 4. Samuel P. Huntington, Spopad civilizacij, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005. 5. Takšno stališèe je `e pred desetletji (v predavanju v Gradcu, Avstrija) zastopal znani sociolog P. Berger, ko je ob tesnem izidu referenduma o liberalizaciji abortusa v ZDA ugotavljal temeljni vrednotni konflikt, kajti ena in ista stvar je za polovico Amerièanov zloèinski uboj nedol`nega bitja, za drugo polovico pa civilizacijski napredek. 6. Vzporedno potekata European Value Survey (EVS), s središèem na Univerzi Tilburg na Nizozemskem, in World Value Survey (WVS), katere osrednji usmerjevalec je Ronald Inglehart z Univerze v Michiganu (ZDA). Prièetek raziskovalnega projekta je leto 1981 (najprej je bilo vanj vkljuèenih nekaj dr`av Zahodne Evrope), ponovne aplikacije (dopolnjene in razširjene na vedno veè dr`av) pa so sledile v letih 1990, 1995, 1999, v mnogih dr`avah (tudi v ju`nih dr`avah nekdanje Jugoslavije) pa v zadnjih letih. Na ta naèin je vsaj delno mogoèe slediti tudi procesu prevrednotenja vrednot. Za Slovenijo je raziskave izvajal Center za raziskovanje javnega mnenja in mno`iènih komunikacij na Inštitutu za dru`bene vede FDV, hrani ADP. Glej tudi http:// www.worldvaluessurvey.org/services/index.html. 7. Respondent, ki je bil mnenja, da npr. abortus ni nikoli upravièen, je obkro`il 1, èe pa je menil, da ga je mogoèe vedno opravièiti, je obkro`il 10. Vmesne vrednoti pa so mu slu`ile za prikaz natanènejše pozicije respondenta - kateremu od obeh skrajnih mo`nosti se bolj ali manj pribli`uje. 8. Dikcijo o permisivni dru`bi nekateri dru`boslovci zavraèajo, èeš da to ni analitièni termin, marveè bolj ideološki konstrukt. Vendar WVS ta termin uporablja. 9. M. Tomka in P. M. Zulehner, Religion in den Reformländern Ost(Mittel)Europas, Ostfildern, Schwabenverlag, 1999. 10. Po rezultatih WVS iz leta 1999 kar 70,3 % vprašanih meni, da Cerkev ustrezno odgovarja na èlovekove duhovne potrebe, pozitivno mnenje glede tega, da ustrezno odgovarja na probleme dru`inskega `ivljenja, ima 42,8 % vprašanih, na aktualne socialne probleme naše de`ele pa 33,8 %. 11. M. Tomka in P. M. Zulehner, n. d., 31. 12. http://www.pfmb.uni-mb.si/sociologija/ new_page_68.htm (pridobljeno 5. 3. 2007).