Petnajstdnevni!« Quindicinale Abbon. postatet^Giruppo II DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Leto XXVI. Štev. 1 (823) T R S T - 18. januarja 1974 50 lir neključje, še komunistične partije zahodnega, kapitalističnega sveta, s skupnimi napori iščejo izhoda, ki naj ob družbenem dvigu narodov jamči ohranitev miru in oblikovanje novega gospodarskega razvojnega modela. Tudi v Italiji, kjer KPI z vso odgovornostjo stranke, ki predstavlja široke ljudske množice, delavski razred kot zgodovinski vodilni sloj vse družbe, postavlja celotni družbeni skupnosti pogoje novega razvoja, katerim se nihče ne more ogniti. Stik komunistov, socialistov in katoliških množic je dejansko izvajanje spoznanj, da so delavske-(Nadaljevanje na 2 strani) Aktualnost Lenina Marxa in teoretični ter praktični dejavnosti Lenina postal socializem znanstvena metoda družbenega spreminjanja, nas različnost poti utrjuje v ugotavljanju, da je komunistična partija na pravi poti v svojih specifičnih pogojih. Ko kapitalistični svet pretresajo strašne gospodraske krize, ko se ruši model potrošniškega gospodarstva, ki je dolga desetletja izkoriščal bogastva in prvine nerazvitega sveta, je glas komunistov v Evropi tembolj pomemben. Ni torej Kriza devinsko-nabrežinske občinske uprave Škodljivo zavlačevanje Vsako leto, v teh januarskih dneh, se mednarodno delavsko gibanje spominja dveh obletnic, ki se medsebojno prepletajo v vzročni zvezi, čeprav je ena bridka, ker nas spominja Leninove smrti, druga pa ustanovitve Komunistične partije v Italiji, na valu navdušenja, ki je preplavil delavstvo vsega sveta po zmagoviti oktobrski revoluciji in državljanski vojni v ZSSR. Pol stoletja razdalje nam dopušča, da se mimo čustvenega pristopa, lotimo téme revolucionarne ideje in prakse, skratka vpliva komunističnega gibanja na svetovno in krajevno dogajanje. Zgodovinskega vpliva komunističnega gibanja v svetu ni moč zanikati. Samo slepci in najbolj zagrizeni reakcionarji lahko mižijo pred resnico, ki jo danes pozna dobra tretjina zemeljske oble, polovica človeštva. Zgodovinski vpliv Leninovih idej in prakse, ki se je izražala, več ali manj dosledno, kot je značilno za vsako mlado in tako radikalno revolucionarno gibanje, je čutiti pol stoletja svetovne zgodovine. Ideja o narodni neodvisnosti, proti nakanam imperializma in kolonialističnih teženj, je prevladala na Zemlji. Po zadnji antifašistični vojni se je svet spremenil in išče danes, skozi težave in krvave pretrese, pot k mirnemu sožitju. Novi narodi, onstran oceanov, iščejo svojo pot k pravičnejši družbi. Četudi je v Čilu bila revolucija začasno pogažena, ni dvomov da bo fašizmu vojaških sil sledil preporod ljudske enotnosti. Tudi te izkušnje, kakor razmišljanje ob Leninovih tekstih, nas silijo k spoznavanju zapletenosti narave revolucionarnega pohoda ljudskih množic različnih narodov k osvoboditvi izpod družbenih jarmov kapitalizma in imperializma. Prav zato, ker je po spoznanjih Ko jc bil list žc urejen, je bila objavljena naslednja vest: V četrtek, 17. t.m. je bil sklican v Nabrežini sestanek predstavnikov občinskih svetovalskih skupin KPI, PSI in SSL. Na sestnaku naj bi nadaljevali razpravo o položaju v občinski upravi in sklepali o morebitni novi koaliciji. Na sestanku je predstavnik SSL Antek Terčon izjavil, da pričakuje, da bodo demokristjanski občinski odborniki podali ostavko in da se bo s tem ustvaril nov položaj. Rekel je tudi, da pričakuje, da bo župan v katkem sklical sejo občinskega sveta. Zaradi tega je zahteval, naj bi sestanek med predstavniki KPI, PSI in SSL odložili za nedoločen čas. Po teh izjavah so predstavniki SSL odšli. Komunistična skupina je v zvezi s tem objavila poročilo, v katerem je rečeno, da zahteva SSL po odložitvi razgovorov odraža pritisk tržaških političnih krogov, ki poskušajo vsiliti de-vinsko-nabrežinski občini tako rešitev, ki je daleč od volje domačega prebivalstva. Poročilo nadaljuje, da se na pogajanjih leve sredine ne bo moglo rešiti krize, ki nastaja zaradi globokih protislovij in napak političnega in upravnega značaja, zaradi katerih je bilo delo devinsko - nabrežinske občine povsem paralizirano. Komunisti smo tudi tokrat, spričo težke in resne krize, ki jo je v prvi vrsti občutilo prizadeto prebivalstvo, pokazali, da želimo na konstruktiven način in z odgovornostjo pristopiti k reševanju odprtih vprašanj. Glavno vodilo nam je bila korist vsega prebivalstva naše občine, slovenskih in italijanskih delovnih ljudi. Naši predlogi so med prebivalci, med volivci vseh demokratičnih skupin, naleteli na odkrito in iskreno odobravanje. Tega ne moremo trditi za rešitev, ki jo skušajo sedaj ponujati, z obnavljanjem stare koalicije. Od pogajanj leve sredine prebivalstvo lahko pričakuje samo še eno leto kriz, politične in upravne paralize. Za rešitev krize v devinsko-nabrežinski občini Izpolnili bomo svojo dolžnost! V prejšnji številki našega lista smo komentirali stanje v devinsko-nabrežinski občinski upravi, ki jo že dalj časa pretresa huda kriza. Ugotovili smo, da dosedanja koalicija razpada in poudarili, da se odpirajo možnosti za sestavo nove uprave. Objavili smo tudi pismo svetovalske skupine KPI svetovalskima skupinama PSI in SSL z vabilom na skupni sestanek in s ponudbo za sodelovanje pri sestavljanju nove večine, ki naj prevzame vajeti občinske uprave do prihodnjih upravnih volitev. Naše vabilo je tokrat dobilo pozitiven odgovor najprej pri SSL in nato tudi pri tovariših socialistih. Prišlo je do srečanja z obojimi. Vršil se je tudi sestanek med tremi partnerji - KPI, PSI, SSL. Na sestanku so skupine povedale svoja stališča in postavile predloge za rešitev občinske krize. Medtem so se vršili tudi širši sestanki komunistov in simpatizerjev v Šempolaju, Vižovljah in Nabrežini. Na teh sestankih, ki so bili dobro obiskani, so člani naše svetovalske skupine poročali o poteku pogajanj in po daljših razpravah prejeli pooblastilo, naj nadaljujejo pogajanja za sestavo nove koalicijske uprave, v kateri naj bi komunisti, poleg socialistov in pristašev Skupne slovenske liste ponovno prevzeli določene odgovornosti. Na omenjenih sestankih je komunistična skupina prejela tudi navodilo, naj se pri pogajanjih zavzame za sestavo programa, nove ljudske uprave. Smernice tega programa so naslednje: zaščita naravnega okolja in v prvi vrsti slovenske narodnostne skupnosti, rešitev vprašanja javnih prevozov, odprava krize na šolskem in zdravstvenem področju, izpopolnitev smetarske službe in zavzemanje za večjo čistočo, pristopitev k uresničevanju napeljave metana po vaseh, izpopolnitev greznic, izgradnja kulturnega doma v Nabrežini in odprava sleherne diskriminacije komunistov. Podčrtano je bilo tudi, da bi komunisti morali imeti svoje predstavnike v vseh občinskih ustanovah in komisijah, v katerih sedaj niso zastopani. Naglašena je bila tudi potreba po večji povezavi z občani. V ta namen naj bi ustanovili krajevne posvetovalne odbore. Glede sestave novega ožjega odbora niso bile postavljene posebne zahteve, čeravno so tovariši opozorili našo svetovalsko skupino, naj se odločno zavzame za sorazmerno zastopstvo KPI v novi upravi. Naši tovariši so priporočili tudi, naj bi povabili k sodelovanju socialdemokratskega svetovalca in eventuelno tudi levo strujo Krščanske demo-kiacije. Člani naše svetovalske skupine, ki so se udeležili prej omenjenih pogajanj, so upoštevali navodila in nasvete tovarišev. Med našimi bralci in še posebej med devinsko nabrežinskimi občani vlada veliko zanimanje za razplet dogodkov in za perspektive rešitve občinske krize. Domačini na splošno želijo, da bi občinsko krizo čimprej premostili ter ustanovili novo koalicijo s komunisti, kar bi predstavljalo jamstvo za izhodišče iz sedanje ohromelosti in pričetek večje aktivnosti v korist občanov. 2 naše strani si prizadevamo, da bi ugodili tem upravičenim željam občanov, ki so naveličani falimen-tarne politike nabrežinskega levega centra. Kar se samih pogajanj tiče, menimo, da se preveč zavlačujejo. Razlogi tega zavlačevanja, po našem mnenju, niso toliko v težavah zaradi sestave programa kot zaradi izbire oseb, ki naj bi prevzele vodilna mesta v novi občinski upravi. Višje koristi občanov zahtevajo nujno premostitev vseh ovir in odpravo slehernega pridržka, ki še obstaja med socialisti in LSS za dosego sporazuma s komunisti. Potrebna je večja politična volja, da se napravi čimprejšnji konec poraznemu obdobju in prične s plodnejšim delom v obnovljeni občinski upravi. Skrajni čas je, da rešimo, kar se rešiti da. Komunisti bodo tudi tokrat, kot vedno, izpolnili svojo dolžnost. Krožek za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» v Trstu vabi na proslavo 50. obletnice Leninove smrti. Proslava bo v mali dvorani Doma pristaniških delavcev (Trg Duca degli Abruzzi 3), v sredo, 23. januarja ob 20. uri. Tov. Marija Bernetičeva bo govorila o tem, kako sta Lenin in njegovo delo odjeknila v naših krajih, tov. Vittorio Vidali pa o današnjih razmerah v svetu v luči leninizma, predvajanje dokumentarnega filma «Na čelu države sovjetov». V dneh od 21. do 23 januarja bo v istem prostoru razstava lepakov iz oktobrske revolucije, poslovenjenih leninovih spisov ter slik iz Leninovega življenja in dela. Razstava bo odprta od 16. do 19. ure. Aktualnost Lenina (Nadaljevanje s 1. strani) mu razredu pri opravljanju svoje zgodovinske funkcije potrebna zavezništva. Nobenega «odklona» torej, pač pa le korak naprej na poti demokratizacije italijanske družbe in ustvarjanja pogojev za oblikovanje bloka družbenih sil, ki bo sposoben spremeniti v Italiji družbeni red, v socialističnem smislu. Aktualnost Lenina poudarjamo komunisti tudi v naših krajevnih pogojih, ko se v vsakodnevni praksi spoprijemamo z zapletenim, toda za nas bistvenim vprašanjem odnosov med narodnostnimi skupnostmi. Manjšinsko vprašanje, ki ga je Lenin tako strogo znanstveno, obenem pa revolucionarno dosledno, razčlenil, je za komuniste še danes ključno vprašanje v boju za demokratizacijo družbenih odnosov. Zato so Slovenci že pred pol stoletja spoznali prav v KPI tisto silo, ki jim je trdno in enotno jamstvo v boju za svoje pravice. Prav stalna težnja k ustvarjanju širokih zavezništev in trdne enotnosti ljudskih sil, v tem primeru same manjšinske skupnosti, so značilnost politike KPI tudi v današnjih pogojih. Niti najmanj ne dvomimo, da se bo tudi skorajšnja (?) mednarodna konferenca o manjšinah, o kateri se tolikanj govori in piše, morala spoprijeti z Leninovimi spoznanji o bistvu narodnega vprašanja. Tako, v vrvežu razprav in praktičnega dela, ki čakajo partijo v teh januarskih dneh, se komunisti spo minjamo Lenina in datuma ustanovitve KPI; spominjamo brez trium-falizmov, ker ne proslavljamo preteklost, temveč uresničujemo, v njeni luči, sedanjost in bodoče, v smeri, v katero gledamo. Gorske skupnosti Državni zakon št. 1102 iz leta 1971 predvideva splošen gospodarski in družbeni razvoj goratih predelov, ki so zaostali v primerjavi z nižinskimi področji. V ta namen se ustanovijo nove javnopravne ustanove — gorske skupnosti — na homogenih področjih. Te ustanove vodijo izvoljeni svetovalci občin, ki se združijo v gorski skupnosti. Omenjeni državni zakon nalaga deželnim ustanovam nalogo naj ustanovijo gorske skupnosti. Skoraj vse dežele so to nalogo že izpolnile. Furlanija-Julijska krajina pa je v tem pogledu v zamudi. V prejšnji mandatni dobi, ko deželni od-hor ni bil naklonjen ustanovitvi gorskih skupnosti, je svetovalska skupina KPI predložila zadevni zakonski predlog. S tem je prisilila deželni odbor, da je predložil svoj zakon. Toda deželni zakon je v marsičem slabši od državnega. Tako bo razmejitev gorskih področij v posamezne skupnosti izvršena z dekretom predsednika deželnega odbora namesto z deželnim zakonom. Skupnostim v naši deželi ni bila priznana pristojnost za urbanistično načrtovanje in kar je še bolj negativno je to, da deželni zakon ne predvideva gorskim skupnostim, ki bodo vključevale slovensko narodnostno skupnost, pristojnosti za reševanje manjšinskih vprašanj. Postopek za ustanovitev gorskih skupnosti je že dalj časa v teku. Občinski sveti so se izrekli o tem, kateremu področju ali skupnosti hočejo pripadati. Sklepe občinskih svetov je proučila posebna deželna komisija 15 deželnih svetovalcev. Ta komisija je svoje delo dokončala dne 29. novembra 1973 in v bistvu potrdila voljo in sklepe občinskih svetov, ki so se izrekli za ustanovitev 10 gorskih skupnosti v naši deželi. Slovenska narodnostna skupnost bo vključena v petih gorskih skupnostih in sicer v trbižko, v katero spadata Kanalska dolina in Rezija, tarčentsko, v katero spadajo Terska dolina, Nadiške doline bodo sestavljale svojo skupnost, šte-verjanska občina in nekateri drugi briški predeli bodo sestavljali skupnost zase, področja goričkega in tržaškega Krasa pa bodo sestavljala svojo, kraško, skupnost. Naj navedemo na kratko kakšna bc kraška gorska skupnost: To skupnost bodo sestavljale občine Dolina, Repentabor, Trst, Tržič, Ron-ke, Doberdob, Poljan, Zagraj in So-vodnje. Vsako izmed omenjenih občin bodo v gorski skupnosti zastopali poleg župana ali njegovega namestnika še trije občinski svetovalci, od katerih bo eden pripadal manjšini, tržaška občina pa bo imela v gorski skupnosti pet svetovalcev. Tako bo kraška gorska skupnost imela 38 svetovalcev. Ti bodo sestavljali glavni svet. Glavni svet bo iz svoje srede izvolil ožji odbor i.1 predsednika. Politično bo svet kraške gorske skupnosti zasnovan približno tako: KPI 15, PSI 10, DC 7 in SS 6 članov. Ko bo gorska skupnost ustanovljena, bo morala najprej izdelali statut skupnosti. Statut bo moral vsebovati tudi demokratična jamstva za slovensko narodnostno skupnost, ki bo v tej gorski skupnosti v večini. Ko bodo ustanovljeni tehnični, knjigovodski in drugi uradi bo gorska skupnost morala sestaviti in odobriti (v teku enega leta) večletni družbeno-gospodarski načrt, ki bo imel za cilj preporod celotnega kraškega področja. Pri izdelavi tega načrta bodo neposredno soodločali prizadeti prebivalci, družbene organizacije, ustanove in sindikati, ki so prisotni na ozemlju skupnosti. Do 30. septembra vsakega leta ob morala ustanova gorske skupnosti izdelati poseben letni program in proračun ter ga predložiti deželi v odobritev. Načrti bodo morali upoštevati specifičnost kraškega področja in ljudi, ki na njem živijo. Tem demokratično izdelanim načrtom, ki bodo posegali v vse gospodarske panoge, se bodo morali prilagoditi vsi, torej tudi javne ustanove, deželni in državni uradi, turistične ustanove itd. V kraški gorski skupnosti nista zaenkrat prisotni občini Zgonik in Nabrežina .0 tem se je večkrat govorilo. V komisiji petnajstih je bilo sklenjeno, da se obe občini vključita v gorsko skupnost in predsednik deželne vlade je zagotovil, da bo ukrepal v tem smislu. Iz vsega tega izhaja, da bo nova medobčinska javnopravna ustanova, gorska skupnost, izredno pomembna, saj bodo šli preko nje vsi posegi gospodarskega, socialnega in urbanističnega značaja. Ustanova za kraške rezervate bo izgubila svojo veljavo takoj ko bo začela delovati ustanova gorske skupnosti, saj spadajo vse pristojnosti te ustanove v okvir pristojnosti gorske skupnosti. DUŠAN LOVRIHA Po 22 letih negativen odgovor Minilo je 22 let odkar je občinski svet v Sovodnjah sklenil, da krajevne ulice poimenuje po zaslužnih slovenskih možeh ter razveljavi poimenovanje, ki ga je svojčas vsilil fašizem. Sklep občinskega sveta je bil odposlan nadrejeni oblasti v odobritev. Toda birokratska pot v demokraciji je zelo dolga, fašizem se je posluževal mnogo krajše poti. Ker nadrejena oblast ni odgovorila, ker ni bil sklep niti odobren niti zavrnjen, so bili storjeni drugi koraki. Tudi naš poslanec tovariš Škerk se je zanimal za to vprašanje. Končno je prišel odgovor ministrstva za prosveto. Negativen odgovor! Sklep sovodenjskega občinskega sveta, ki je bil sprejet pred več kot dvema desetletjema, je bil zavrnjen. Torej v slovenski vasi ne smejo ulice imeti sloven- skega imena! Le neko izjemo je naredilo ministrstvo: «M.dostno» je dovolilo, da se «via Impero» preimenuje v «via 1 Maggio», «via Guido Neri» se lahko preimenuje v «via Basovizza», «via 28 ottobre» pa se lahko imenuje «via 4 novembre». Ministrstvo je tudi pristalo na to, da imena savojske dinastije (kaj imajo skupnega s So-vodnjami?!) občinska uprava lahko zamenja s krajevnimi zemljepisnimi imeni. Sovodenjski primer ne potrebuje komentarja, saj je tako jasno, da je bilo zavlačevanje odgovora namerno, da nekatere vodilne kroge prav nič ne motijo imena fašistov in niti ne ime proslule-ga imperija; potrjuje, kako daleč smo od popolnega uveljavljenja republiške ustave, ki je sad protifašističnega odporništva in osvobodilnega boja. Beneška Slovenija protestira Prepoved pošolskega pouka v slovenščini je povzročila hudo ogorčenje Prepoved tečaja slovenščine, ki ga je organiziral šolski patronat občine Brdo v Slovenski Benečiji, je povzročila nezadovoljstvo v demokratični javnosti in številne proteste. Krožek za kulturne raziskave, Brdo; Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije; Studijski krožek Ne-diža. Spe ter Slovenov; Kulturno društvo Ivan Krinko, Čedad in duhovniki skupine Dom so objavili naslednji protest: «Podpisana prosvetna društva, kulturne organizacije in združenje izseljencev Beneške Slovenije so izvedele, da šolsko nadzorništvo iz Kumina ni dovolilo, da bi v p>ošolskem pouku poskusno poučevali slovenščino v šolah v Brdu in Teru v Terski dolini. Prepoved je bila izrečena kljub temu, da je šolski patronat občine Brdo sklenil, da uvede pouk slovenščine, zato da v primerni obliki nudi možnost vsebinskega iskanja in vzpodbuja k razmišljanju o kulturi, ki je privlačna zaradi raznolikosti in končne celovitosti. Izkušnje sodobne pedagogije potrjujejo, da je dolžnost šolske vzgoje utrjevati vse izvirne komponente otrokove osebnosti, in resnične človeške vrednote. Razširjati in ovrednotiti mora človeško ovtohtono kulturo, ki bi bila za vedno izguljena, če bi se asimilirala. Prebivlastvo Nadiških dolin, Terske doline, Rezije in Kanalske doline je skozi stoletja trdno ohranilo slovenske šege, navade in jezik. S prepovedjo, da bi šolarji v pošol-skem pouku izpopolnjevali izobrazbo m ohranili izrazno bogastvo tisočletnih izročil, šege in jezike, se ponavljajo politične ovire, ki jih postavljajo dobro znane sile, ki ponovno kratijo stvarne možnosti svobodnega in demokratičnega razvoja prebivalstva Beneške Slovenije. Demokratična država, kot je republika Italija, ki se je porodila v odporništvu in temelji na demokratični ustavi in ščiti tudi kulturne in narodnostne značilnosti vseh jezikovnih manjšin, ne more prezreti dejstva, da sp prebivalci Beneške Slovenije pripadniki manjšine. Podpisane organizacije odločno protestirajo proti prepovedi, ki krši ustavo in onemogoča razvoj slovenske kulture in njenih značilnosti v Beneški Sloveniji. Taki ukrepi hudo škodijo našemu ljudstvu, ki se, nasprotno, mora preroditi, otresti se pritiskov in se dvigniti k enakopravnosti. Za nekatere je šola še vedno zaprta struktura, daleč od življenja. Zato pre-prečujejo, da bi se otroci teh krajev naučili pisati in brati v jeziku, ki ga govore od rojstva. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ljodski oder Jaka Štoka: MUTASTI MUZIKANT ME KLIČI VRAGA (enodejanki) V soboto, 19. t.m. ob 20. url v Ljudskem domu v Križu □ Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA Witold Gombrowicz: IVONA, PRINCEZA BURGUNDIJE komedija Ponovitve: v soboto, 19. t.m. ob 20. (Abonma red B), v nedeljo, 20. t.m. ob 16. uri (abonma red C-ne-deljski in red F-okoliški), v ponedeljek, 21. t.m. ob 20. uri (abonma red I), v torek, 22. t.m. ob 16. uri (abonma red J), v sredo, 23. t.m. ob 16. uri (abonma red K), ob 20. uri (red D-mladinski in red E-mladinski) □ GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Manna Januszewska: TIGRČEK PETER V ponedeljek, 21. t.m. ob 15. in 17. uri v Kulturnem domu v Trstu, v torek, 22. t.m. ob 11,30 v Prosvetni dvorani na Proseku, ob 16. uri pa v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Te sile gotovo ne vedo in nočejo vedeti, da ni vrednota oblikovati in voditi človeka do enakopravnosti, ampak v aktivnem iskanju samega sebe. Zato lahko še naprej delujejo po zakonu močnejšega, saj se zavedajo, da z vsako zatrto jezikovno manjšino odmre tudi zelena veja svobode. Organizacije Beneške Slovenije izražajo ogorčenje ob takem početju in menijo, da so glasnik čustev velike večine prebivalstva, zato vabijo vse demokratične sile, naj se poslužijo svojih pravic in moči, da bi bila šoli v Beneški Sloveniji dana možnost dinamičnega razvoja v skladu s potrebami in pričakovanji ljudi. Prizadevajo naj se ustvariti pogoje za popolu narodni, politični, družbeni in gospodarski razvoj slovenske manjšine v videmski pokrajini, ki bo element miru in sodelovanja ob vzhodni meji, če bo svobodna in enakopravna, in prispevala k bolj demokratičnejši družbeni rasti države. Istočasno podpisana društva in organizacije prosijo demokratične stranke in organizacije videmske pokrajine, avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in italijanske republike, naj se zavzamejo, da se nepravični, antidemo-kratični in protiustavni ukrep šolskega nadzorništva v Huminu, ki ga je navdahnila birokratska, centralistična in policijska miselnost, takoj umakne in da se omogoči nadaljevanje poučevanja slovenščine v pošolskem pouku v Brdu in Teru». (Sledijo podpisi) Prispevki Za sklad DELA so prispevali: Nada Lasig iz Sesljana 1.500 lir, Rudi Sedmak iz Vižovelj 1.000 lir in Mirko Abram iz Nabrežine 1.000 lir. V počastitev spomina pokojne matere daruje Vida Mora iz Sesljana 1.000 lir za sklad DELA. Ob vpisu naročnine sta prisvela za sklad Dela: Franc Pertot iz Nabrežine 1.000 lir, Emil Gabrovec tudi iz Nabrežine pa 2.000 lir. Vsem darovalcem iskrena hvala. ' Sožalje Prejšnji teden je zaradi prometne nezgode tragično preminil tovariš Rihard Cunja iz Barkovelj. Sekcija KPI «Marij Matjašič» iz Barkovelj izraža ženi Silvani in sinovoma globoko sožalje. V počastitev spomina pokojnega daruje 3.000 lir za komunistični tisk. Tudi uredništvo «Dela» izraža sožalje I težko prizadeti družini. ( 1. redni občni zbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora Med nami ni omahljivcev Preteklo soboto je bil v Kulturnem domu v Trstu prvi redni občni zbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Pevci-borci in aktivisti so dali obračun o enoletnem delovanju; dali so pozitiven obračun. Iz poročila, ki ga je bral predsednik Niko Škamperle, povzemamo naslednje: “Na današnjem občnem zboru moramo preveriti, kako smo ideje in cilje, ki smo si jih ob ustanovitvi zbora zastavili, uresničevali. Poudariti moramo, da naš zbor ni lo pevski zbor, ampak tudi pomemben dejavnik v našem političnem življenju. Tradicija boja za socialno in narodnostno enakopravnost, ki jo z našim delovanjem stalno oživljamo, je nam samim in vsem tistim, ki nam sledijo, stalen memento, je velik rdeč klicaj na belem polju popuščanja, je velik 'deč klicaj na sivem polju lažnih vrednot, ki nam jih vsiljuje družba, v kateri živimo, je velik rdeč klicaj na črnem polju skrajnega zla, ki se v tej družbi poraja, na črnem polju fašizma. Tak klicaj je v letu dni delovanja naš zbor tudi bil. To funkcijo je opravljal kot nestrankarska in avtonomna a vendar politično točno opredeljana organizacija. Že ob samem prvem nastopu smo namreč jasno pokazali, kakšni in čigavi smo, sklenili smo, da izkupiček Prvega nastopa namenimo v pomoč vietnamskemu ljudstvu. Danes lahko povemo, da je pred nedavnim odplula iz Genove ladja, ki je med brugim odpeljala tudi ribiške mreže, darilo Tržaškega partizanskega Pevskega zbora vietnamskim ribičem. Izraz idej NOB Od vsega začetka je bilo torej > jasno, da je naš zbor po eni strani izraz idealov narodno osvobodilne-Ì ga boja naših borcev, po drugi straci pa tudi izraz vseh delujočih an-» tifašističnih sil ter enotnosti teh ! sil. v skladu s temi načeli smo ! stalno sledili dogajanjem okrog cas in na ta dogajanja hitro in odločno reagirali. Tako smo npr. po atentatu na sedež naprednih slovenskih organizacij v Celovcu ta-l