261. številka. Ljubljana, v soboto 14. novembra. XVIII. leto, 1885. Iihaja vsak dan mve£er, iiimai nedelje in praznika, ter velja po pošti prejeman za a v s tri j a ko-oger 8 ko dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za čotrt leta 3 gld. 30 kr., z& jeden mesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za meneč, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dožele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkiat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi na) se izvit- frankovati. Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in npravništvo je v Rudolfa Eirbiša hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. „Zadruga". List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj. Glasilo zveze slovenskih posojilnic. Vedno bolj se uvideva, važnost takega strokovnjaškega lista, ki prinaša tako važne strokovnjaške razprave, da bi bilo želeti, da ta .ist vsak Slovenec čita. To nedeljo ima zveza slovenskih posojilnic svoj občni zbor v Ljubljanski čitalnici ob 3. popo-ludne in mi porabimo to priliko, da opozorujemo Slovence na časnik „Zadrugo" s tem, da priobčimo iz zadnje številke „Zadruge" zanimiv dopis iz Istre, ki se glasi: „Naslikati razmere tužne Istre z ozirom na posojilnico, o gmotnem stanji tukajšnjega kmeta, o tukajšnjem oderuštvu itd. to se vse lahko reče, pa stvar natanko razpravljati, dalo bi toliko gradiva, da ga ne spravite celo leto v Vaš cenjeni list. „Kaki položaj je v tužni Istri v narodnem gospodarskem obziru ? osobito koliko potrebuje narod denarja?" je najtežje ali pa tudi najlagje odgovoriti. V nobeni provinciji ni narodno gospodarstvo tako na bobnu, kot v Istri, vsaka dežela v Avstriji je na boljem, denarja je Istri treba, kot suhi zemlji kapelj. Narod je jako siromašen, kdor si tega sam ne ogleda, nima pojma o tem. Sedaj še le imamo nekoliko ljudskih šol, kojih prej ni ne benečanska republika in tudi no Avstrija ustvarila. Omika pomaga do boljšega. Trgovina, rokodeljstvo itd. je vse v italijanskih rokah, samo zadolžene zemlje je slovenski kmet gospodar. Potreba je veliko denarja, da bi slovanske primorske kmete rešili iz rok ..Karnjelov", ki odirajo kmeta. Karnjel je privandran Italijan iz severne Furlanije, počne po vaseh z oštarijo in štacuno (kupčijo), kakor jud po Ogerskem in Hrvatskem, posojuje po 40°/o, tudi za 1 gld. vsak teden jedno jajce itd. V okraji Buje se spod 60°/0 ne dobi nič, to je, denarja se ne da kmetu, ampak le v naturi in potem so obresti velike. Knrnjelska familija z gotovim denarjem 1000 gld. živi gospodsko, ker si prisluži z glavnico 1000 gld. tudi 1000 gld. obresti. Karnjel jo istrski j u d, hujši od poljskega juda, dokaz, da v Istri ni judov, ker jim je konkurenca s Karnjeli nemogoča. Država neče tako brzo pomagati, ker o propadanji kmetskega stanu še ne veruje. Pomagati moramo si sami. Privatna pomoč s „posojilnicami" je prepočasna, ker davkarski vijak (Steuerschraube) vsako tako blagodejno podvzetje uničuje; a vendar nimamo od drugod pomoči. Nemškoitalijanski kapital ne bo se še dolgo časa v slovanske posojilnice ulagal. Storiti je treba drugi korak. Slovanski kapital naj se združi, da bi se moglo ustanoviti povsod posojilnice z neomejeno zavezo, koje bi od vrhovne vseslovanske denarne zveze kredita dobivale, ko bi ga jim trebalo. Samo da imamo za hrbtom jeden močen denarni slovanski zavod, bo vsak rad v take posojilnice svoj denar ulagal, ne da bi posamnim posojilnicam treba bilo od centralnega denarnega zavoda kredita prositi. Združimo se v denarjih (materijelno) pa je vse dobro io nikdo nas ne bo premagal. Naše Slovence vne v jedno centralno zadrugo spraviti, je jako lepa ideja. Ako se zjedinijo mero-dajni in premožni Slovenci v jedno centralno zadrugo, ki bi imela namen, dajati primerni in potrebni kredit posojilnicam, bi imel ta veliki in osrednji zavod sam svojega lastnega denarja zadosti in če tudi ne bi imel dovelj denarja, dobiti ga mora od osrednjih državnih bank, ki so za to ustvarjene (avstro-ogefska banka,) na svoje ime, ker bi taki zavod reprezentoval ogromno visoki kivdit. Posojilnice slovenske tudi ne morejo pomagati, ker vsaka potrebuje sama. Banka „Slavija" v Pragi nam je pustila od-perti (?) kredit do 10.000 gld., pa ta je za nas taki, da gledamo prej ko mogoče se ga iznebiti Banka „Slavija" uloži n. pr. 1000 gld. v hranilnico, mi ji pošljemo za to knjigo 1000 gld., na vrh pa moramo Se za 1000 gld. menjic poslati žirirane Slaviji, plačilne v Pragi in vedno zamenjaviti jih itd ; to prouzročuje našim ne pismoukim kmetom do ll°/o troškov z vsem skupaj, in nam vedno pi-sarenje. Narodni dom obljubil nam je, da bode uloži! 1000 gld. To je sicer malo, pa je vsaj nekaj. Narodni dom bi lahko več storil; namesti da ima toliko svoto naloženo v kranjski hranilnici, na katero menda Slovenstvo ni ponosno, proti 4°/0 in v poso- jilnicah primerno jako malo svoto proti 5°/0, bi bilo po mojem mnenji za Slovence bolj častno in tudi koristno, da bi svoje novce nalagali pri svojih zavodih in da bi od teh uživali mi sami dobiček, dokler se ne zida Narodni dom, ne pa da nosimo naš denar v nasprotne zavode, ki si delajo iz našega denarja dobiček. Tako hitro Narodni dom ne bode potreboval novcev in do tistega časa jih tudi posojilnice morejo vrniti, saj ni treba le v jedno naložiti celih 40 tisoč, in ako bi Narodni dom tudi novce potreboval čez noč, jih tudi dobi, vsaj od večih naših posojilnic, nazaj menda v tistem času, ko od kranjske hranilnice. Bomo videli, kaj poreče bodoča hranilnica Ljubljanska mesta." Če tudi priznavamo, da ima naš narod obilno število časnikov, ne velja to za časnike raznovrstnih strok. Vsak narod mora v sedanjem času jemati poseben ozir na zboljšanje in utrjenje svojega ma-terijalnega stanja, ako hoče stati na lastnih nogah in ako hoče ae narodno prosto razvijati. Će smo pa odvisni v denarnih zadevah od družita nam sovražnih narodov, nam tudi ni možno kaj posebnega na narodnem polji doseči. Največe narodno-gospodarske važnosti so pa denarni zavodi in na tem polji še pred kratkim naš narod ni ničesar storil. V novejšem času vidi se pa že velikanski napredek, ki so ga do-ogli domači denarni zavodi osobito posojilnice na Spodnjem Štajerskem. „Zadruga" ima namen, vzbujati ustanovitev narodnih denarnih zavodov, stvarno in zvedeno razpravljati njih koristi in navode dajati za primerno poslovanje z ozirom na razmere časa, kazati Slovencem, da in kako izdatno rabijo vse koristi zadružne postave od 9. aprila 1873 leta in da se zadružništvo razširi tudi med druge predele gospodar skega življenja. V to svrho treba je pripomoči vseh rodoljubov, posebno pa naj „Zadruge" podpirajo veščaki s stvarnimi razpravami in opombami To je velevažno, kajti noben list se ne more vzdržavati, če nema sotrud-nikov, ki dopisujejo in s stvarnimi razpravami pripomorejo doseči namen lista. Čital naj bi pa „Zadruge" vsak Slovenec, dobi jo ali v Celji ali pa pri vsaki slovenski posojilnici. Maks Ver še c. Jurij Subic. Često, zlasti v poslednjem času, poudarja se pri nas z nekim samozadovoljstvom, da smo Slovenci mal, neznaten, ubožen narod, ki nema ničesar, s čemer bi se mogel ponašati. No, recimo, da da bi to tudi res bilo, ipak bi ne smeli sami sebe pred svetom — sramotiti, kajti: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" Vender temu ni tako! Res, da smo maloštevilen narodič, pritlikovec v primeri z drugimi narodi-velikani, ali da bi pa ne imeli prav ničesar, na kar bi smeli i mi biti ponosni, — to pa vendar ni res! Ne posedamo sicer brezmejnega gmotnega imetja, toda na duhu smo razmerno z drugimi rodovi jako bogati! Žal, da tega svojega duševnega bogastva ne vemo na-gromaditi v jedno sredotočno skladišče, kjer bi nam nanašalo obresti ter pospeševalo gmotni razvoj vse narodove blaginje! Naši najnadarjenejši možje — tu govorim zgolj ob umetnikih — raztreseni so po širnem svetu — jeden na pr. v Milanu, drugi v Lvovu, ta v Belem gradu, oni le pa tam gori v Kaiserslauternu, dočhn je peti, rekel bi najgenijal-nejši naš umetnik, primoran služiti si svoj vsakdanji kruh v— Parizu! Da mi je tu v mislih slavni naš slikar — Jurij Šubic, kdo bi tega ne pogodil? Njegove ravnokar završene slike v novem kranjskem muzeji dajo mi povod k naslednjim vrstam. Kakor je slovenskemu čitateljstvu znano, poveril je deželni odbor kranjski sloveča naša brata-slikarja, Janeza in Jurija Šubiea, z izvršitvijo de-koracijskih slik v vestibulu in stopnjišči novovzgra-jenega muzeja. Vsled tega prevzel je Janez Šubic glavno sliko na plafondu v muzejskem vestibulu, mlajši njega brat, Jurij Subic pa ostalo dekorativno slikanje v omenjenem vestibulu in stopnjišči. In o teh njegovih, Jurija Šubica, slikah mi je tu govoriti: Zdolaj v vestibulu, okrog po tako imenovanem frizu, ki spaja stranske stene s stropom, naslikal je naš umetnik štiri za ileželo kranjsko zaslužne može in sicer: Valvazorja, Žigo Cojza, Vodnika in Herbersteina. Takoj pri ustopu v vestibul prišlecu nasproti nad uhodom v gorenje nadstropje, pozdravi nas slavni naš povestničar Valvazor (1041 do 1698). Oblečen je v železni viteški oklep, preko katerega mu visi izpod brade bela čipkasta pre- veza. Obraz mu je markanten, nos energično ukrojen, ustnice mu senčijo pičle brkiee in ob obličji navzdol se mu vale dolgi kodri. Z levico, ob kateri mu sloni meč, drži naslovni list svojega slavnega dela: „Die Ehre des Ilerzogthums Kraju", dočim mu desnica počiva v rudečem pasu. — Valvazorja na desno na severni plati vestibulu je baron Žiga Cojz (1747—1819) v aristokratski obleki prejšnjega stoletja. V levici drži knjižico, v desnici pa gosje pero, zroč gledalca v obraz, kakor bi premišljeval stavek, ki ga je bil ravnokar zapisal. Sivi lasje so mu poglajeni po glavi nazaj, zaviti ob ušesih v ljubke kodre. — Uhodu na levo na južni steni je naš pevec-buditelj Valentin Vodnik (1758 do 1819) s prijaznim svojim obrazom, kateri mu okvirajo rujavi, spredaj na čelu ostriženi, zadaj na prosto viseči kodri. Oblečen je v poznano črno suknjo z visokim, preganenim ovratnikom, srajca mu sega do pod brade, katero mu oklepa črna svilena ruta. Držeč kazalec desne roke v zaprti knjižici, gleda ljubeznjivo se smehljaje pred se, premišljujoč morda kak pročitani svoj verz. — In nasproti Valvazorju, na iztočni plati vestilmla, baš nad uhodni-Mi vrati nahaja se Sig. Ilerberstein (l4bG—lDliti) avstrijski poslanik na ruskem dvoru Politični ra/,gIed. M mi raiij*' itn#ilfi V Ljubljani 14. novembra. „Narodni Listya so izvedeli, kakor trdijo, iz jako zanesljivega vira, da reski namestnik baron Klana odstopi, predati se snide deželni zbor. Njegov naslednik bode nekda plemič iz jako slavne rodbine. Ker ta češki list ni vselej zanesljiv, moramo še počakati, če se ta vest obistini. Ogerska «lelej»uoiJa vsprejela je v generalnoj in specijalnoj debati vojni in pomorski budget po odsekovih predlogih. Debthv je ugovarjal raznim točkam. Potreba zboljšanja plače subalternim čast-nikum se inu ne zdi dokazana. Tembolj se mu to povišanje zdi neopravičeno, ker bodo potem častniki red' e vojske imeli višje plače, nego honvedski častniki Madjarski jezik se po njegovem mnenji premalo, nemški pa preveč goji v vojski. Pri tem se prav nič ne ozira, da se je poslednja leta jako utrdila ogerska državna ideja. Marsikdo je lahko dober častnik, če tudi ne zna nemščine, tudi slavni vojskovodja princ Evgen Savojski bi ne bil mogel napraviti izpita iz nemščiue. Pokojninski fond se mu zdi prevelik, kajti v pokoji je 4:54 generalov in 2379 štabnih častnikov, v službi pa samo 176 generalov in 1225 štabnih častnikov. ^ Hit tU 4* <8B7.int'. ltoiifereuea sklenila je status quo ante in sklep se bode objavil knezu Aleksandru. Dvomi se pa, da bi knez, ko bode ofieijalno izvedel ta sklep, umaknil svoje čete iz Vzhodnje Rumelije. Kaj Rto-riti, ako knez ne oboga velevlastij, o tem konferenca ni nič določnega ukrenila. Da bi turške čete poslali v Vzhodu jo Rumelijo, temu bi se uprla An- | glija, morda tudi Francija. Ruski listi zahtevajo, da j ruske čete posedejo Bolgarijo in Vzhodnjo Rumelijo. ali v to bi druge velevlasti ne pi i volile. Javno mnenje na Ogerskem se že odločno izjavlja, da Avstrija ne sme dopuštati, da bi kaka po Berolinskem dogovoru neopravičena vlast zasela Vzhodnjo Rumelijo. Madjari pa imajo velik upliv na našo vnanjo politiko. Izvajanje konferenčnih sklepov zadelo bo na skoro nepremagljive težave. Od ruske strani se je poročalo, da so bol- | $£aB'»l4t>{£a kneza izbrisali iz zapisnikov ruskih ge- j neralov, ker se je bil razžaljivo izrazil o ruskih čast- j nikih. Kakor se „Kolu. Zeitung" poroča iz Plovdiva, je to izmišljeno. Ko je Rusija odpoklicala pomorske j častnike, objavila je, da je to odgovor na razžaljive j kneževe izjave. Knez je takoj k sebi poklical ru- , skega diplomatskega ag'nta Kojandra in mu nazna- • nil, da ni govoril onih razžaljivih besed. -- Vlada je zopet prepovedala nekaj listov, kateri so hudo napadali Rusijo, kajti misli, da so baš napadi teh ' listov na ruske častnike prouzročili v Rusiji toliko J nevoljo na Bolgare. — Princ Pran Josip Battenberg, najmlajši Battenbergovec, ki je bival na dopustu pri i svojem bratu v Sredei, dobil je povabilo, da se mora takoj povrniti k nemški vojski, ali pa prositi, da ga i odsiove iz vojske. Storil je poslednje, ker misli, da j v sedanjem resnem času ne sme zapustiti svojega J brata. Precej časa so že vladali jako intimni odno- I šaji mej Črno goro in Turčijo. „Pol. Corr." J je izvedela iz Carigrada, kaj je bilo povod temu pri- j jateljstvu. Knez črnogorski prizadeval si je svojemu i zetu Petru Karadjorjeviču pridobiti v Turčiji kako ,' visoko mesto. Kakor se sodi, potegoval se je knez, i da bi Karadjoijfcviča Turčija postavila za avtonom-nega kneza vzhodnjerumelijskega. Sedaj, ko so se razmere na Balkanu premenile, Turčija ne more ali j pa neće izpolniti želje kneza črnogorskega, in pri- j jateljstvo mej Črnogoro in Turčijo se je ohladilo. ' To se je že pokazalo pri urejenji meje, ko so črnogorski in turški komisarji prišli močno navzkriž. Po porofilih poljskih listov, misti Kiisiju jako omejiti pravice zidov. Zaukazalo se jim bode, da morajo bivati vsaj 25 vrst daleč od državne mejo Trgovati z opojnimi pijačami in špiritom se njim bode prepovedalo Gostiln, restavracij in pre-uoeiši- ne bodo smeli niti kupovati, niti v zakup jemati. Hiše bodo smeli kupovati in naseljevati se sii m o v mestih, katera bode vlada odločila. Prepovedalo se bode Židom najemati in nakupovati zemljišča. Samo za one Žide, kateri so v državni službi ali so si pridobili akademične stopinje, te stroge naredbe ne bodo veljale. FraneoMkl republikanski poslanci imeli so posvetovanje in so se radikale! in opurtunisti skoraj popolnem o programu sporazumeli. Oboji se malo prijenjah. Radikalec Granec je izjavil, da njegova stranka odstopi od zatožbe Ferrvjeve, iztiranja prinčev ter anulovanja volitev, zahteva pa ločitev cerkve od države, davčno reformo, podporo kmetijstva, revizijo železniških tarifov, rešenje nekaterih družili socijalnih vprašanj in da se opusti kolonijalna politika. Opurtunist Etienne pritrdil je temu programu. Pavel Bert se je tudi izrekel na željo radikalcev, da se bode potegoval za popolno amnestijo. — Zbornica je 38o* volitev potrdila brez ugovora. — Dne 12. decembra bode francoski kongres (zbornica in senat združena) volil novega predsednika republike. Bode li izvoljen zopet Gre\y, se ne ve. Clemenceau dela baje za Brissona. Ministerski predsednik bil bi potem Frevcinet ali pa Floquet. Kakor se misli, bila bi pa taka premena samo priprava za Clemen-ceau-ovo ministerstvo. KirmaiiNka vlada prepovedala je vsem tujcem, ki bivajo v Mandalay-ji, ostaviti mesto. Kraljevi ukaz sklical je narod k orožju, da prestopi mejo. Angleške čete pridejo danes ali jutri na birmansko mejo. Mej Angleži in siMlaiiKkimi listajniki bil je zopet boj. Egiptovski listi izražajo bojazen, ker se Sudanci znova premikajo proti Egiptu. < Dopisi. Iz Zapreka 13. novembra. [Izv. dop.] (Naš položaj.) — Naše samoupravne mestne občine bile so budne čuvarice hrvatske zavesti. S tem so si nakopale nemilost prekodravskih naših „bratov". Zato bodo pa po novej zakonskej osnovi tudi one izgubile svojo samostalnost in samoupravo, kajti vsako mesto z lastnim statutom dobiti ima poleg voljenega načelnika (župana) še vrhovnega načelnika, katerega bo vlada imenovala za celo Življenje Ta vrhovni načelnik bode prva osoba v občini; on bode imel pravico mestnega zastopa seje sklicavati in njegove sklepe izpaljevati ali pa ustavljati ; njemu bode moral biti pokoren načelnik in uradništvo, katero bo imel pravico iz „službenih ozirov"suspendovati Ta z iufernalsko lokavostjo izmišljeni načrt bode zamoril vsako samostalno in vladi nepovoljno izjavo mestnega zastopa, katerega bo vrhovni načelnik v slučaji kacega konflikta imel pravico popolnem ignorovati in brez njega vladati. V obče bode, ako stopi ta zakonska osnova v veljavo — o čemer seveda ni dvojbe — mestna samouprava le za slepilo, kajti v resnici je ne bode več. Mestni zastop Zagrebški je v svojej seji dne 10. t. m. po predlogu odbornika dr. Ivana Za-harja z vsemi glasovi — proti jedinemu glasu v Moskvi, odet z ono zlato, z višnjevimi arabeskami prešito obleko s sobolovim ovratnikom, katero mu je bil podaril car Vasilij Ivanovič. Njegovo bon-homistno obličje je posneto en profil smelo zakrivljenim nosom in sivo kodrasto brado; glavo pa mu pokrivajo sivi, na strani razdeljeni, ob ušesih po rusko prikrojeni bujni kodri. Te štiri slike, proizvedene z oljnatimi bojauii na presni omet, slikane so v nadživotni velikosti, fizijognomije in označujoči tip posaraičnikov pogodil je umetnik izvrstno, ter podelil njibovej carnaturi kaj blagodejno, živo in zdravo svežost Na sredini vestibulskega plafonda je velikanski povprečki obrnen ovalni okvir, kateri bode objemal glavno sliko Janeza Šubica, katera ima dospeti vsak dan iz sedanjega umetnikovega bivališča Kaiserslauterna. O tej sliki spregovorimo o svojem Času posebej. Iz vestibula dospejemo po širokih kamenenih stopnjicah gori na prostrano stopnjiško teraso, od koder Be nam razgrne diven, očarljiv pogled na visoki plafond svetlega stopnjišča. V širnem polukrogu vsega plafonda izgotovljenega v tako imenovanem empire-glogu izmej umetno prikrojenih iz masivnega „stucea" izdelanih okvirjev v obliki velikanskih pahljač (Facker), nasmiha se nam re Biuje uebesne višine četvero pre- krasnih, nadzemeljskih bitij, namreč genijalno spočete ter mojsterski proizvedene alegorije: priro-d opi sja, umetnosti, zgodovine in s tari n-stva. Toda oglejmo si, kako je umetnik ustvaril posamične teh alegorij: Tu na levo, nasproti gledalcu, obrnenemu proti muzejskemu uhodu, je prirodopisje, — vitka, bujno-stasna deklica, letoča urnih korakov iz sinjega ozadja poševno na desno mimo gledalca. Z levo roko objemlje veliko, rudeče vezano in zlatom obrezauo knjigo z napisom „Natura", slonečo jej pod pazduho. Ob knjigi se jej zvija iz roke navzgor palmova veja. V desnici pa drži šopek svežih cvetlic, b katerimi si je oplela tudi svojo rujavolaso glavo. Dra-žesten genij z belimi peruti jej ponuja bliščeč dijamant, v znak rudninstva, in pisani, zlatokrili metulji, ti najuzornejdi člani živalstva, zi bi jej o se nad njeno obleko. Obličje jej je silno milobno, v pleme-niten ovalu ukrojeno — najlepše izmej vseh četvero podob, kakor je tudi njen pogled jako ljubezniv, rekel bi zamakneu v pisana čudesa božjega .stvarstva. Odeva jo bela haljina, valeča se jej ob vitki meči leve naprej sfcegnene noge, dočim je desna noga sklonjena perspektivno nazaj v senčne gube Okrog telesa se jej vije ni v kasto ogrinjalo, ubrano vladnega uradnika Sieberja — sklenil naprositi sabor, naj bi predloženej mu zakonskej osnovi, katera ima prerezati nit samoupravnemu življenju hrvatskih mestnih občin ne pritrdil. Včeraj pridružil se mu je mestni zastoj) Brodski. Enakih prote-stov pričakuje se tudi iz ostalih mest. Ostali bodo pač nevspešni; a po besedah Zagrebškega odbornika dr. Franja Arnolda imela bodo mesta vsaj to zavest, da so povzdignila svarilni svoj glas proti umoru njihove samouprave. Grofa Khuena-Hedervarvja vlada ima pa poleg preustrojstva uprave še drug sport. Razdvojiti hoče namreč Hrvatsko in Slavonijo; seme medsebojne mržnje hoče zasejati mej sinove jedne matere. Začela je torej zato Slavoncem laskati se v svojih službenih in poluslužbenih glasilih, da so inteligentnejši od Hrvatov, da plačujejo več davka od teh in da bi se jim zato imelo prepustiti voditeljstvo v upravi dežele. Celo ban sam moral je v Slavonijo razpi-havat mejsebojno mržnjo; vršit nalogo skušnjavca. Tedaj, ko je ban nastopal slavonsko svojo pot pisali so celo madjarski in naši madjaronski listi ad captandam benevolentiam, da se utegne deželna vlada premestiti iz Zagreba v Osjek. A Slavonci so odgovorili skušnjavcu : „apage satanas !' in sicer pri mestnih volitvah Osjeških zmagala je na vsej črti opozicija in tako iztisnila iz mestnega zastopa one vladne kreature, katere so doslej v njem imele vedno večino. Da, res! hude čase smo doživeli. Gmotno in politično hočejo Madjari uničiti lepo našo] domovino. Ali hrvatski narod ni obupal. On, ki je stoletja bojeval krute boje s sovražniki kristjanstva; on, ki se more ponašati z mnogimi slavnimi čini svojih kraljev in banov; on, ki je leta 1848. tako sijajno rešil Avstrijo razpada; — ta narod propasti ne more, tanarod propadel ne bode. Dobo, katera je prišla sedaj nad nas, imenovali bodo poznejši zgodovinarji sicer dobo trpljenja našega naroda; koristila pa nam bode gotovo zato, ker bodemo do dobrega spoznali, da nam z Madjari ni zt-jednice; koristila nam bode zato, ker bode utisnila v srca vsega hrvatskega naroda neizbrisljivo sovraštvo do Madjarjev in njihove državne ideje. Iz spodnje Štajerske 13. novembra. (V zadevi po d dr užnice družbe sv. Cirila in Metoda.) Gg. osnovatelje poddružnic te družbe opozarjam, da priložijo ulogam, s katerimi nazna-njijo ustanovitev poddružnice pooblastilo osnovalnega odbora v Ljubljani za ustanovitev dotične poddružnice. V nekem slučaji, ko so osnovatelji predložili pravila v potrjenje, vrnila se jim je namreč cela uloga, češ, da ni izkazano, da je glavno društvo zadovoljno s tem, da se ta poddružnica osnuje. To pooblastilo kolkuje se kakor ostale priloge s kolkom 15 nove. To se mi zdi zaradi tega važno objaviti, ker se z vsako tako zavrnitvijo začetek delovanja dotične poddružnice za nekaj časa zakasni, ter vsaka taka zavrnitev nove stroške prouzroči, s tem, da treba zopet kolka k prošniji, s katero se uloga na novo predloži (po 50 kr.), in treba še jedenkrat potnino platiti. V „Miru" čitamo, da se je v Celovci osnova- preko plastično označenih stegen v jako fino, naravno nagubano draperijo. Druga slika proti osredju je: Umetnost — uzorna ženska z razprostrtimi peruti in s kvišku obrnenim obličjem. Nad glavo se jej blesti zvezda modrosti. V levi roki drži zlato liro, atribut poezije, visoko povzdigneno, z desnico pa lavorjev venec, v spodbujo svojih po slavi hrepenečih čestilcev, docira pred njo plavajoč genij nosi slikarsko paleto in razno kiparsko orodje. Oblečena je v dolgo belo haljo, z rudečim genijalno nagubanim in ob pas za-taknenim plaščem. Naslikana je v sedečem položaji z dolej prikrižanima nogama, skritima v dolgem halj inem konci. Tretja podoba predstavlja: zgodovino — mlado žensko bitje z belimi, daleč vsaksebi razprostrtimi perutnicami, posneto v najsmelejšem, najgenija'nejšem. obračaji telesa in sicer z nagledom od zadnje strani, od spodaj navzgor, plavojočo od gledalca proč v daUnje neznane kraje, v tem ko se jej obraz obrača nazaj v pretekle čase — vrlo mojsterski proizveden simbol — zgodovine. Na levem stegnu naslanja veliko z levo roko držano knjigo, pristen folijant, a desnico z namočenim peresom stegnena jej je daleč nazaj, kakor v pričakovanji na kak važen povest-nišk dogodek, da ga takoj zabeleži. Njena obleka teljem vrnila uloga s tem, da se mora ta pri c. kr. j ministerstvu notranjih zadev uložiti, ker pravila društev, ki imajo poddružnice, in pravila i poddružnic sme le ministerstvo notranjih zadev odo- ■ bravati. Isto se je zgodilo tudi tukaj na spodnjem štajerskem, in bo tudi opravičeno. Sicer pa na- 1 mestništvo štajersko predlaga take uloge, ki se pri njem ulagajo ministerstvu v stvarno rešitev. Osno- ; vatelji poddružnic 'storijo pa vender najbolje, če svoje uloge naravnost pri minister st vu samem ul a g aj o. Iz Celja 13. novembra. (Celjska vah-! terca) dobila je zopet novega „odgovornega" ured- ! nika. Dr. phil Harpf jim je ušel. On imel je „čast,u j da je stalo njegovo ime pod Vahterico. češ, da je brodnik, a imel je vrlo malo pri uredovanji govo-titi. Glavno uredovanje opravlja namreč dr. Glan- ' tschnigg. Pisava Vahterčina oziroma dr. Glantsch-niggova pa je, kakor v obče znano, tako surova in nesramna, da je dr. Harpfa pred omikanimi začelo sram biti, da vse te nesramnosti mora s svojim imenom pokrivati. Šel je torej, abiit, excessit, erupit, evasit. — Dr. Glantschnigg bi najbolje storil, da se naravnost podpisuje kot urednik, takojvsaj ne bo treba nikogar druzega mesto njega sram biti. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) je sklican na 2 5. november t. 1. in bode zboroval do 2 3. decembra. — (Namestnik baron De Pretiš.) Z Dunaja poroča prijatelj našemu listu, da se je stanje Tržaškega namestnika De Pretisa toli omajalo, da namerava oditi. Oglasil se bode za penzijo Včeraj dobili smo tudi iz Trsta temu podobno poročilo V Trstu se pri namestništvu govori, da De Pretiš odstopi .. .! Primorski Slovani gotovo ne bodo solza za njim pretakali. — Še bolj vesela pa je za Primorce druga vest našega prijatelja z Dunaja, da bode trgovinski minister baron P in o prišel na De Pretisovo mesto v Trstu. Iz tega se lahko posnema, da pač neso toli prazne one govorice o pre-membah v ministerstvu. — (Veterani Ljubljanski) praznovali bodo jutri imendan njih zastavne kuinice presvetle cesarice Elizabete s slovesno sv. mašo v župni cerkvi sv. Jakoba. Veteransko društvo pojde v praznični obleki z zastavo in godbo v cerkev. Zvečer bode prosta zabava veterancev v gostilni Tavčerjevi. — (N aduči te lj em) v Krško imenovanje gosp. Fran Gabršek, učitelj v Ratečah pri Zidanem mostu. — (Poročila) se je danes gospica S u p a-nova, hči raujkega V. C. Supana, z g. Holzer-jem, tovarnarjem v Gorici, sinom umršega Ljubljanskega trgovca Holzerja na Dunajski cesti. — (Za Gorenjce,) po povodnji poškodovane, nabralo se je v Ljubljani doslej 904 gld. 50 kr. Gosp. Fr. Šantel pa je posebej nabral 208 gld. Isto tako je znani rodoljub in trgovec g. Oroslav D o le ne c nabral 104 gld. — (Zakon o pogozdovanji Krasa) dobil je že 9. marca t. 1. Najvišjo sankcijo. V deželnem zakoniku pa še dozdaj ni razglašen, niti ni imenovan predsednik pogozdovalni komisiji. — (Kresnica.) Povedali so, da sta pred-včeraj dva gospoda na Kod^lovera kresnico videla. Pozabili smo povedati, da sta jo tudi vjela. Kdor se hoče o tem prepričati, potrudi naj se h g. Bol-tavzarju. — (Prijela je) mestna policija trgovinskega agenta Dragotina K i en h o f e rja, kateri je pokral v Tistu mnogo srečk in zlatega denarja, ter ubežal v Ljubljano. Dobili so pri Kienhoferju še precej srečk in cekinov, 75 gld. papirnatega denarja. Poslali ga bodo deželni sodniji v Trst. — (Delomrzneža) Janez Kramar in Fran Novak izvedela sta, da je neki kmet pustil gostil-ničarki ^. Silnikovi na Žabjaku 9 gold., da je izroči nekemu vozniku. Trdeč, da sta poslana po denar, izvabila sta denar gostilničarki, potem pa šla v krčmo k Virantu, kjer sta jedla in pila, dokler neso prišli policaji, ki so oba sleparja prijeli in iz- j ročili deželni sodniji. — (Učitelji hrvatski) bodo kmalu za-! gotovili si svoj „Učiteljski dom". Podpisanih je do sedaj 22.000 gld. in doneski se redno uplačujejo. — (T rt na uš) je do zdaj na Dolenjskem • konstatovana v sledečih katastralnih občinah: Sv. I Križ, Planina, Stojanski vrh, Rušeča vas, Globošiča, ! Čatež, Cerina, Velika Dolina, Koritno in Bregana v Kostanjeviškem okraji Cerkle, Ravno in Senuše v Krškem okraji. Po mnenji vladnih organov izrečenem v poročilu poljedeljskega ininisterstva o razširjenji trtne uši. širila se je trtna uš že več ko 10 let po Dolenjskem in je najbrž bila poprej ondu raztroSena nego po Štajerskem. Deželna tilokserna komisija se bo sklicala še tekom tega meseca. Sestavljena je že dve leti, seje pa ni imela dozdaj še nobene. Vlada je sklenila, da se v Kostanjevici njiva v velikosti 0 925 ha. vzame v zakup od lastnine religijskoga zaklada, kjer se hode napravila ameriška trsovnica. Prav pohleven početck. Na Ogerskem so že pred par leti blizu Kecskemeta 200 oral obsežno ameriško trsovnico na državne troške napravili. — (Vabilo k veselici,) katero priredi Narodna čitalnica v Kamniku v 16. dan novembra 188b. Spored: 1. A. Nedved: „Pozdrav", moški zbor z bariton solo. 2 J. Kocijančič: „Slovo", osmospev. 3. Mutec. Veseloigra v 1. dejanji. 4. Celjski pot. Komična spevoigra v 2 prizorih. 6. Žive podobe z razsvitljavo bengaličnega ognja: a) Sirota na materinem grobu, h) Kaj pa to? Besedi sledi ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina za ude 20 kr., za neude 40 kr. K veselici uljudno vabi odbor. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Niš 14. novembra. (Ofieijalno.) Gara-šanin, minister vnanjih zadev, naročil je poslaniku v Sofiji, naj bolgarski vladi objavi, da se je na bolgarska izzivanja odgovorilo s tem, da se je vojna napovedala. Kralj odpeljal se je ob 1. uri po noči v Pir o t, da kot vrhovni poveljnik prevzame vodstvo vojske. Gradec 14. novembra. Deželni zbor prične 24. novembra zborovanje. Deželni odbor predložil bode predlog, da se na podgim-naziji v Ptuji ustanovi sistemizovano mesto učitelja slovenščine. Dunaj 14. novembra. Ogerska delegacija vsprejela budget za vnanje zadeve. Na vprašanje Falkovo naznanila je vlada, da je, kakor poroča avstrijski poslanik v Niši, včeraj odposlala se napovedba vojne v Sofijo, ker so Bulgari Srbe na meji napali. Ta fak-tum potrdil je tudi tukajšnji srbski zastopnik, torej verjetno, da je srbska vojska bolgarsko mejo že prekoračila. Na interpelacijo Czernatonvjevo izjavila je vlada, da se Italija nam nasproti prej ko slej pravilno obnaša in da se ni v nobenem vprašanji od nas odstranila. Bel i grad 13. novembra. Položaj po splošnem mnenji jako ozbiljen. Ministerski sovet bode še danes sklepal, kako v bodoče postopati proti Bolgariji. Vladni krogi mislijo, da sklepi konference ne bodo povoljni, izzivanja bolgarska pa ne dopuščajo, da bi Srbija še dalje čakala. Sploh se misli, da bode po današnji seji miuisterskega soveta kralj izdal manifest na narod in da so potem vojna takoj prične. Sofija 13. novembra. V okraji Izvorskom streljali so Srbi na mejno stražo, ubili in oropali jednega stražnika, druzega pa ranili. Pri Kljisuri streljali so Srbi na podprefekta in ubili konja; pri Kistendjilu ujeli so bolgarsko kmetico. Meie<>1*0iiglc«p p<»ročilo. it Ui Qm opazovanju 8tan, i) barotitetiM v mm. Temperatura v e-VI OVI Nebo Mo-U rma v tuni. o a o"i V. zjutraj a, pop. 'J. zvoćer 742"iJ4 umi. 74068 m* • .">s 92 tat. 3-8' 0 1-8' 0 bI. »V/.. al. iivjr. al. avz. obi. obi. ■ /01. OOO m«. Hreduja temperatura 29u, za 1 2" pod uormaloin. Vremensko porodilo 18. nov. Zračni tlak so ju le malo znižal in jo jednu . oin-ren. Vetrovi alabi. N bo juano. Zjutraj megla. Temperatura nespremenjena. Moijo ua.ruo. — Pričakovati nikatte preineinne. XD\xii£i*33i5:^ "borza dne 14. novembra t. 1 il&vsrno toletjrafifttio poročilo.) Papirna rent« .... ..... Srebrna renta...... . renta........... &9L marčna renta......... AKiije narod banke....... Koditne akcije......... I.o.idou . . . Sreriro....... Napol (i kr eukini .... Neuifike uuurke 40/„ drfcavne srečke is '. I8.;>4 SJoO prid Državne (woAk# ts l 18B4 100 Obruka zbua lt.ita 4',g „ papirna renta f)u/0 B*/fl fttujerske zemljiac odvez obbg Dunava reg srečko r.y'i„ 100 gld Ae.iul) ODO avt.tr 4l/«°/u sluti »ust liati 1'nor obluv Kli/abotitm /.upad železnic« Pru>r lUnlg Ferdinandove aov. železnico BLr-ditn« Brucke . 100 gld Ltudolibv«-. srećko 10 „ Alietje englo-avetr bank«) 120 „ Trainumav-društ volj 170 gld a. v. . . 81 gld. 9'- kr. 82 n 45 n 109 n 10 It »9 n 70 n 8G0 — n 2-0 25 n 125 N 75 n «t <* n 99 t » 5 n 95 n 61 80 12t> ■ 75 ■ 172 — ■ V*7 so _ 90 40 l lt>4 — fl nt; 75 i 185 9 60 u nr» A — ^Oti 50 ■ 17<) 75 n 17 •L 80 97 25 n 187 * 50 9 je nalik telesnemu položaju jako smelo in valovito urejena, zlasti rumenkasti, preko bele dolenje haljine ovit plagč je kaj darežljivo-mično drapirnn, kakor tudi so noge, obrnene s podplati navzdol, vrlo zapleteno zgručene. Pod knjigo zgodovine vzleteva Miner vina ptica modrosti — sova in ob vznožji oznanja trobentajoč genij prigodbe človeške povest-nice. Izmej vseh četvero alegorij je ta kakor sem že omenil in so tudi potrdili strokovnjaki, najgeni-jalnejši proizvedena. Četrta slika naposled nam predočuje zopet naravno, brezperutno deklico, predstavljajočo: sta-rinstvo. Naslikana je v ravni stegneni postavi, z navzdol obrnenira obrazom. Z desnico drži grško amphoro, v povzdignem levici pa egiptovsk idol. Obleka jej je prikrojena nekako veličastno-mirno; bela spodnja haljina Širi se še le zdolaj pod koleni v slikovite gube in preko rame vržen vijoličast plašč prilega se telesu, plapolaje v ozadji v svobodne gube po vzduim. Na levi strani, pod povzdignem) roko jej plava predražeBten genij, z navzdol nagneno glavico, čitajoč iz ožoltelega pergamenta starinske tajnosti . . . Umetnik predstavil je torej, kakor smo videli, te štiri glavne stroke Človeške vede in umetnosti, kar jih spada v področje jednakega zavoda, v kaj primernih, zmiseluo izumljenih ter genijalno proizvedenih alegorijah. Dve realistni vedi, prirodopisje in starinstvo, utelesil je v pristnih, pozemeljskih ženskih brez perut, kateri razodevati smer svoje naloge v ravni telesni postavi in pa z bistrimi, na zemljo obrneninu pogledi; ostali dve idealni stroki: zgodovina in zlasti pa umetnost predočil nam je v nadzemeljskft, s perutmi obdarovauih bitjih. In še tukaj je označil razliko teh dveh strok: v tem ko zgodovina plavajoča v smeli, mojsterski spočeti pozituri, s svojim nazaj obrnenim obrazom sira-bolizuje iz preteklosti crpeći pogled, zre umetnost zamaknena v rajske višave večnih uzorov, od koder jej prihaja božanski žarek inspiracije. In kako je vešč umetnik te četiri alegorije harmonski razvrstil in združil! Ob straneh, kot za mejnike, postavil je realni, na zemeljski istinitosti stoječi sestri: prirodopisje in starinstvo, idealni njujini sestri pa je uvrstil mej prejšnji dve, tako rekoč nad njuji, v zrak ter jima ustvaril peruti za vzlet v višave. In pa naposled: koli čisto, neomadeževano-deviški je slikar proizvel svoje ideje. Na pr. kak oboževalec a la Makart alagorizoval bi jednake predmete v golih ženskih podobah, dočim nam je naš umetnik predstavil v uzornih nadzemeljskih bitjih z deviško sra-možljivo obleko, brez prisiljene poltnosti in koketarije. Konečno mi je -e opozoriti ogledovalce teh Šubičevih slik na mehkoto obrisov, na plemenitost oblik, brez vseh trdih, voglatih potez, kakor tudi na harmonijo milih, ublaženih barv; dalje na smelost telesnih obračajev, na genijalnost oblečnih dra-perij ter na uzornost obličij in na svežost in re-alistno resnico ckarnaure, V tem pogledu videl sera baš včeraj nov dokaz zdrave realistne smeri Šubi-čevega slikarstva. Na slikarskem stojalu ima namreč portret svojega sokrajana, velenadarjeuega našega romanopisca, g. dra. I. Tavčarja in kakor se vidi iz pod slikanega obraza, pogodil je mladi naš umetnik kaj srečno vso fizijonomijo, tip, te*' inkar-nat svojega prijatelja. Izvestno bode umetnik to sliko po dovršenji razstavil. Mi pa se smelo radujemo in ponašamo s toli nadarjenim genijalnim našim umetnikom, tem bolj, ker vidimo, da je otresel pretesne spone koovenci-jalnih šablon Ilahlove šole ter se posvetil realist-nemu francoskemu slikarstvu, ki je zdaj na vrhunci svetovne umetnosti! Ob jednom mu želimo obilo uspeha v idejalnem njegovem poklici v čast hi proslavo našega toli preziranega naroda! V Ljubljani 13. novembra 1885. V. a-^-z. TT3T T A TsTT Tovarniška zaloga kožuhovinastih mufov po originalnih tovarniških cenah, &a 1 <§<> -M f/tft. cene§e9 W Jfc/e#* koli. Skungs, Castoret, Sealskin, zajec, planinski zajec, zličarski zajec, opice, Genott, ris, kunec, astrahan, severni tic, pliš, sealskin s her- melinom in na vse mogoče načine narejene, dalje (065-2) vsake vrste kozuhovinasti obrobki za ženske obleke. Št. 15.903. Razglas. (605—3) Od mestnega odbora Ljubljanskega ustanovnem štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradci se za dobo 2Va leta od druzega semestra letošnjega šolskega leta počenši v podeljenje razpisuje. Pravico do tega štipendija imajo učenci, ki so dovršili z dobrim vspehom tukajšnjo obrtno pripravnico, tudi če so samo slovenskega jezika zmožni. Prednost pa imajo oni učenci, ki so v Ljubljano pristojni. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovnico in pa šolska spričevala, ulože naj se ali pri vodstvu tukajšnje obrtne pripravnice ali pa pri mestnem magistratu «1© 30. novembru iss,"». Mestni magistrat Ljubljanski, dne 13. oktobra 1885. Služba se išče. Mladenič, ki je kupčijsko šolo z dobrim uspehom dovršil in zdaj za knjigovodjo služi, rad bi izpremenil svojo dozdanjo službo ter stopil v kako drugo, njemu bolj primerno. Posebno rad bi šel k špediciji v kako tovarno, ali pa h kakemu drugemu podjetju za pisarja Ako treba, zmožen je tudi kavcijo položiti. Veo o njem s« iz prijaznosti poizve pri g. F. O. v Študentovskih ulicah št. 13 v Ljubljani. (637—3) Učiteljica srbskega in ruskega jezika poučuje ta dva jezika po praktični metodi po nizki ceni. — Ude'ežitelji naj se oglasijo najdalji* tlo nedelje pri upravni-(vu ,,ftIoveiiNltega Slaroda". «678—2) Vinotoč „pri Štajerci" v Slonovih ulicah, v Bajer-jevl hiši, se je pred kratkem otvoril in točijo se v istem izvrstna naravna štaleriika in Kvatrljakii vinu, liter po 36, 40, 48, 52 in 6) kr., kakor tudi znano okusno Kosler-Jevo carsko |>lvo9 vrček samo po lO kr. Občo znana iz vrstim kuharica pripravlja okusna gor k h in mrala jedila, posebno za zu-iutrk in zvečer. Vsako soboto Jett'rne in |»e-ceue mesene klobutiiee. K mnogobrojnemu obisku so uljudno vabi. (.658—2) 1l in mi Najgotovejie, nrIMtrejše in najcenejše sredstvo za čiščenje in zbo'jšanje vina in popravljanje bolnega vina jo prava francoska galerta tvrdkc COIGNET Sc O. v Parizu, Lyonu, Marscilln. To z- jamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki A. IIARTJIAjUN v LJubljani, pisarna v Tavčar-jevl palači. (587—12) j A ŠVEIGER I i i (348—2») iecoli-eva esenca z^lefo t katero pripravlja v •-'•Hri^Sfiir G. PICCOLI^ekarvLjublJatii. Ozdravlja kakor ju ratvidno it zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljlcah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenioi lO novo Nmno Klvhterjev jjtfil PAIN-EXPELLER V o T. IIIIII Hl.illl lllltl IlOIII. je pristni in ta izdelek, kateri, kakor znano, neizrečeno buro ozdravi trganje in revmatizem. To sknieno domače sredstvo, katero se je že večkrat za dobro skazulo, prodaja se po 70 kr. v skoro vseh lekarnah1'. Glavna zaloga: Lekarna pri Zlati-m levu, Praga, Staro mesto. (013—8) * V Ljubljani: E. Birschitz, lekar. V Mariboru: J. ^ W. Konig, lekar. zobozdravnik, Fran Josipova cesta št. 5, I. nadstr., ordinira od 9. do l/al. ure dopoludne in od 3. tlo 5. ure popoludne. (676 Največja zaloga iliiili str( JAN. JAX i. ju lil Jana, HOTEL EVROPA Nu meaef-iie obroke p •i a ii s gia. (513-11) Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno. N ji j I > o I j š «• J ► I n y o Velika zaloga (596—5) klobukov za g-osrrcčle od i gol«l. 20 kr. više, za čločlce od 1 g i a t> i n (680—1) Vsega zdravilstva D"' V. GREGORIĆ, Zdravnik ženskih in otroških bolezni. Ordinira o«l 2.—4. ure. Dunajske ulice št. 3, I. nadstropje. le-ei j A. RAONICHERjeva j zaloga čevljarskega blaga, j Židovske ulice ši. O, ♦ priporoča častiteiuu občinstvu svojo lastnoročne iz- £ delke čevljarskega hupa za goc*|>o«le, gospe in | otroke v najlepših izdelkih in po najnižjih cenah. J — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (603—9) čevljev za dečke in deklice, ki se izjemoma po Jako BSaltetMjj ceni rasprodajmo. ■ i X I t I ■tgr-$><^i-----Lgs'-s Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč so za umogostransko zaupanje mojim ,j častiti m kupovalcem in naročovaleem izmej mostjan-stva in veleČastito duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za I jesensko in zimsko sezono v zalogi naj bolj S,- angleško, francosko in moravsko lilago in so priporočam tedaj volečustitoinu p. n. občinstvu za nare janje oblek po najin uleme j-šein kroji z zagotovilom jako reelno in kolikor mogoče eeno postrežbe. (509—10) Z velespoštovanjein v Ljubljani, Gledališke ulice Št. 6, v Pau-sohiu-ovej hiši ftf ,r*. «n ^-r^,—--.a. --r^-^.^ - Ig ■» BSS--ta g iP^^ll^^^ zraven rotovža v Ljubljani, ♦ hkratn { HOMEOPATlCNA LEKARNA, zaloga vseh domačih in tujih specijalitet, priporoča Bledeče izdelke. Vsakemu izdelku prklene se navod, kuko jo rabiti. ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 10 kr. BABY P0VVDER, Stupa za otroke in odraščeue debele ljudi, 1 škut-ljicu 80 kr. BERGERJEVA KOSMETIČNA IN Z UR A- VILSKA MILA. VIJ0LČN0 GLICERINSK0 MILO,40 kr OBRAZNO LEPOTitO,Imenovano »Damen* toilette", 1 steklenica .'10 kr. P0MADA ZA LASE, po katerej lusje hitreje rastejo, po prof. Pithu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, a 85 kr. TINKTURA ŽA KURJA OČESA, 1 steklenica lo kr. s čopičem vred. K0LINSKA VODA, v oilghalnih steklenicah a 60 kr. in 1 £Ui ŠMARNICNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., kakor tudi dragi parfumi po proizvoljnih cenah. MALAGA VINO, katero nepo redno dobivamo, v steklenicah po 30, 60 kr. in 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHIN0, proti pomanjkanju slasti do jedi itd., 1 steklenica 70 kr. MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi i 111., l steklenica 60 kr. SLAJEVI CUKRČKI, B 10 kr. in po Ijio- GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELNOVO, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala steklenica 20 kr, 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 30 kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- deči, a 30 in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, a 80, 00 kr. iu 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica 50 kr., 1 škatljiea +. 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, £ ki se pa ne sme zamenjati s sallotlno ^ kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRČKI, proti kaš- t ♦ t t t lju, hripavosti itd., ki so so že dosti- £ krat za dobro izkazali, 1 steklenica f)0 kr,, 1 škatljiea 30 kr., kakor tudi «► PELINOVI, SLIŽNI, GUMI IN SALMIJA- < KOVI CUKRČKI po proizvoljenih eeimb. o ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobi- ♦ vatno, v zavitkih po 80 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (n^vo), se nikdar 110 posuši, h 20 kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razno vrste. H izvoljenih conah. Ti izdelki in. druge tu neomenjene specijalitete prodajajo se po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. (644-3) l Izdutel in odgovorni urednik: Ivan Žoleznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarna",