Poštnina plačana V gotovini.
Leto ul na. 161
v LloMinni, v sredo 18. Julijo 19Z8.
Ceno cm r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit k Din 2.—, do 100 vrst Z50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopis! se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5. pritličje. — Telefon 2304.
Pot k popolnemu državnemu bankrotu
Senzacijonalna odkritja Svetozarja Pribičevića o strašnih pogojih nameravanega londonskega
posojila - Od 50 milijonov funtov bi prišli na korist našega gospodarstva samo 3 milijoni -
Ogromne provizije
— Beograd, 18. julija. G. Svetozar Pri-bičević je včeraj sprejel novitnarje ter jim podal j daljšo izjavo. Uvodoma zavrača napade hegemonistov na KDK, s. katerimi hočejo dokazati njeno »protidrifevnost«, nato pa je podrobno razčlenil arg/umente, s katerimi utemeljujejo hegemonisti svojo zahtevo, naj bi okrvavljena Narodna skupščina nadaljevala delo. Med drugim ie naglasih
»Največje razdraženie izziva v prečan-skih krajih zahteva sedanjiSi srbijanskih strank, naj sedanja Narodna skupščina nadaljuje delo. Ves svet bo dail prav g. Radiću in KDK, ako izjavljata, da ne gresta v Narodno skupščino, v kateri je bil izvršen umor hrvatskih voditeljev. Čudim se, da v Beogradu ne razumejo, da se Hrvati niti nočejo razgovarjati z onimi srbijanskimi prvaki, ki le mislijo na to, da deiajo v Narodni skupščini, v kateri je bila prelita hrvatska kri, in ki nočejo dati Hrvatom niti tega zadoščenja, da se ta Narodia skupščina fazpusti.
Hegemonisti utemeljujejo svojo zahtevo po nadaljevanju dela v Narodni skupščini z državno potrebo in navajajo dva razloga:
Prvi je
takojšnja ratifikacija nettunskih konvencij«
o katerih trdijo, da jih zahteva Italija in forsira Anglija. Toda Angleži se smatrajo užaljene, če se jim imputira, da oni forsi-rajo delo s sedanjo Narodno skuščino ter ratifikacijo nettunskih konvencij. Sam dr. Marlnkovič je večkrat izjavit, da Italija ne zahteva nettunskih konvencij, temveč da je ta predlog postavil sna sponte, na svojo odgovorunost, smatrajoč to za državni interes. Iz pisanja vsega italijanskega tiska od dneva umora v Narodni skupščini, pa do danes je razvidno, da Italija ne polaga važnosti na konvencije, ki bi bile sprejete t odsotnosti Hrvatov.
Kot drugi razlog navajajo sprejetje zakona o stabilizaciji dinarja ter
pooblastilo za najetje velikega posojila*
Toda to posojilo je propadlo. Pogoji zanj so tako težki, da bi jih nihče ne mogel sprejeti, čeprav bi bila največja potreba za posojilo. Ti pogoji so v glavnem naslednji:
1. Obrestna mera tega posojila bi bila
7%.
2. Bančnikom se prizna provizija 4% na nominalno vsoto 50 milijonov funtov Steriingov, kar znaša 2 milijona funtov iterllngov.
3. »Botrom« in posrednikom se izplača 2% nominalnega iznosa, kar znači 1 milijon
funtov ali 277 milijonov dinarjev. V pogodbi je ta provizija maskirana tako. da se ta vsota označuje kot »stroški« za takse in druge stroške pri emisiji.«
4. Emisijski kurz bi bil oni, ki bi ga imela Blairova emisija na newyorškl borzi, kar pomeni maksimalno 90% od nominale, ker so se te obveznice ves čas pogajanj gibale med 87 in 89.25%. To torej pomeni, da je treba odbiti od celokupnega iznosa posojila najmanj 10%, kar predstavlja 5 milijonov funtov šterlingov ali 1 milijardo 385 milijonov dinarjev.
5. Za zgradbo železnic se ima porabiti 6 milijard dinarjev in sicer tako, da sc mora vse potrebno gradivo, ki ga ne izdelujemo v državi, kupiti v Angliji, kakor tračnice, kretnice, mostovi, telefoni, žice. signaii, lokomotive, vagoni, dresine, orodje, stroji za grajenje proge itd. Torej tri petine od določene vsote 6 milijard dinarjev! Zgradba prog se mora poveriti angleškim podjetnikom za ceno stroškov poleg 8% provizije.
6. S tem posojilom se mora izvršiti konverzija bosanskega železniškega posojila od leta 1914., za kar je določena vsota 4 milijonov funtov.
7. Z istega posojila se mora konvertirati znano Blairovo posojilo 45 milijonov dolarjev, kolikor je bilo doslej emitiranih od 100 milijonov dolarjev nominalnega posojila. Za to je določenih 9 milijonov funtov. Razen tega se priznava Blairu za to, ker je odstopil pravico prvenstva hipoteke tej bančni skupini, 1.25% provizije za neizdanih 55 milijonov dolarjev, ki se imaio emislrati v Ameriki.
8. Za stabilizacijo dinarja je predvidena vsota 1 milijarde dinarjev. Ta vsota ostane v Angliji kot devizni kredit Narodne banke, ki se bo na leto izplačeval napram vsoti, ki jo bo država plačala v obliki amortizacijskega obroka. Ker znaša amortizacijski obrok za milijardo dinarjev pri 7% obrestih in 30 letih amortiziranja vsega skupaj 80 milijonov 600 tisoč dinarjev in znašajo obresti za prvih nekoliko let okoli 65 milijonov povprečno, pomeni to, da bo od te vsote v prvem času mogla Narodna banka dobiti vsega skupaj samo okoli 15 milijonov dinarjev na leto.
Za to ie treba od nominalnih 50 milijonov funtov šterligov odbiti   39 milijonov funtov tako, da bi v resnici prišlo od tega velikega investicijskega in stabilizacijskega posojila v državo samo okoli U milijonov funtov ali okoli 3 milijarde dinarjev, dočim ostane 11 milijard dinarjev v inozemstvu In zaradi treh milijard dinarjev, ki bi prišle v državo, bi bilo treba državo obremeniti z anuiteto 1 milijarde 190 milijonov di-
narjev letno, za kar bi bilo treba uvesti nove davke ali pa povečati že obstoječe. Nihče ne bo trdil, da bi 6milijard dinarjev porabljenih za zgraditev železniških prog ustvarilo nekakšno povečanje sedanjih Železnikih dohodkov, nego ie jasno, da bi se pasivnost povečala za novih pol milijarde dinarjev na leto, za kar bi bilo istotako treba iskati pokritja v povečanju davkov.
Jasno ie, da bi tako posojilo ne pomenilo proračunskega raz-bremenienia za našo državo, temveč bi se nam naložila dolžnost povečanja že itak pretirano velikih davkov za celo miliiardo 700 milijonov dinarjev na leto.
Zahtevati torej zakonsko pooblastilo, da se sklene tako neugodno posojilo ter pristanek, da se za samo 3 milijarde dinarjev, ki bi prišle v državo, zastavijo doslej še ne zastavljeni državni dohodki, ne pomeni ničesar drugega, kakor zavestno siliti državo v popolno državno bankrotstvo. finančno, moralno in pravno! Korist od tega posoiila bi imeli samo oni »botri« in posredniki, ki bi participirali v razdelitvi onih 2% proviziie, ki sta v pogodbi označena kot »stroški za emisijo* ...
— Beograd. 18. julija. Včerajšnja izjava Svetozarja Pribičeviča je vzbudila v vseh politi enih krogih največjo pozornost, ker je popo-hioma razgalila nesrečno politiko hegemonističnega režima, ki ie hotel na brezvesten način strmoglaviti državo v popolni finančni bankrot in ki ie še sedaj skušal z najetjem tega posojila utemeljiti svojo zahtevo po obnovi stare vlade in nadaljevanju dela v Narodni skupščini. V dobro noučenlh krogih pctrjuieio, da so pogoji za posojilo, kakor jih je navedel g. Pribičevič, popolnoma točni. Od 50 milijonov funtov b! prišlo v državo samo 11 mjn?onov, a še od teh bi bili samo 3 milijoni naloženi plodonosno, torej niti toliko, kolikor h? morali potem vsako leto plačati obresti.
V >>r»«'<1arsk':h V--«-'*i »p zavJr»rtnlo sedaj še večje ogorčenje, ker uvideva-io, da ie finančna politika dr. Markovi-ča, od katerega so baš gospodarski krogi pričakovali sanacije državnih financ, popolnoma skrahirala. Finančni minister dr. Markovič se vrne iutri v Beograd, da likvidira svojo politiko in izroči vse posle svojemu začasnemu namestniku dr. Spahu, dokler ne bo imenovana nova vlada.
Danes sta dospela londonski in rimski poslanik
Po njunem prihodu pričakujejo hitrejšega razpleta krize - General Hadžić nadaljuje s konzultacijami - Avdijence na dvoru
Beograd. 18. julija. Razvoj krize bo, kakor vse kaže, danes krenil z mrtve točke, na kateri je bil zadnje dni. Z današnjim orijentekspresom sta opoldne prispela v Beograd naša poslanika v Londonu in Rimu gg. dr. Gjurić in Milan Rakič. Za popoldne ob 4. je napovedan njun sestanek z generalom Had-žićem in pričakuje se, da se bo sedaj kriza reševala hitreje.
Danes dopoldne je general Hadžić nadaljeval svoje razgovore s predesti-niranhni ministrskimi kandidati. Takoj po prihodu v svoj kabinet se je sestal z načelnikom ministrstva ver Lanovićem, prvim srbiiancem, ki bi imel vstopiti v njegovo nevtralno vlado. Nato je imel daljši razgovor z dr. Zoričićem, banskim svetnikom iz Zagreba. Ob 9. se je sestal z dr. Ivom Tartaglio in dr. Račićem. V poldrugourni konferenci se je general Hadžić podrobno informiral o razpoloženju v Dalmaciji. Odhajajoč s te konference je dr. Tartaglia izjavil novinarjem:
((Obrazložil sem generalu Hadžiću prilike v Dalmaciji ter mu pojasnil, kako gledamo ml na njegovo nevtralno vlado in kaj od nje pričakujemo. General Hadžić je vzel naše Informacije na znanje in čaka samo še na prihod poslanikov gg. Gjurlća in Fakiča. Šele nato bo videl kaj bo.»
Dr. Tartaglia je bil nato sprejet v daljši avdijenci na dvoru, za njim pa je bil v avdijenci tudi general Hadžić, ki je poročal kralju o svojih današnjih razgovorih.
Popoldne pričakujejo v političnih krogih važne dogodke. Iz vrst vladnih strank se zatrjuje, da bo predvsem od poročila rimskega poslanika g. Milana Rakića odvisno, kako bo rešena sedanja kriza. Hegemonisti si še slejkoprej prizadevajo, da bi preprečili nevtralno
Nov bolgarski poslanik v Beogradu
— Beograd, 18. julija. Iz Sofije poročajo, da je bolgarski poslanik« v Beogradu g. Vakarelski, ki se mudi na dopustu na Bolgarskem, takoj po atentatu na Žiko Lazića podal ostavko. Za njegovega naslednika bo imenovan univ. prof. Misajkov, znan zagovornik zbliža-nja med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Pomirjenje med sovjetsko vlado in opozicijo
— Berlin. 18. julija. Tukajšnji listi poročajo iz Moskve, da je prišlo do pomirjanja
volilno vlado in dosegli nadaljevanje dela v Narodni skupščini.
Današnja »Politika« poroča v zvezi s tem, da bodo v kratkem pričela pogajanja med Beogradom in Rimom v svrho podaljšanja prijateljskega pakta, kakor tudi glede ratifikacije nettunskih konvencij, ker je tehnično nemogoče, da bi bile konvencije sprejete v desetih dneh, ki še preostajajo do poteka pri-iateljskje ogodbe z Jugoslavijo.
med vlado in opozicijo. Voditelji opozicije bodo zopet zasedli nekatera važnejša mesta. Tako bo Kamenev zopet prevzel vodstvo vrhovnega gospodarskega komisarijata, Zinov-jev pa prosvetni komisarijat. Dosedanji voditelji teh komisarijatov bodo na lastno željo imenovani za poslanike v inozemstvu. V političnih krogih tolmačijo to akcijo, da išče vlada radi naraščajočega nezadovoljstva mas pomirjenja z opozicijo, da bi tako zopet utrdila svojo oblast
300 ŽRTEV VROČINE V NEWYORKU
— Newyork, 18. julija. Včeraj je po daljših nevihtah nastopilo v Ameriki znatno ohlajenje. Vročinski val. ki je skoraj tri tedne trajal nad vso Ameriko, je zahteval po dosedanjih podatkih samo v Newyorku nad 300 človeških žrtev.
Novi mehiški predsednik Obregon umorjen
Včeraj popoldne je neznan atentator ustrelil novoizvoljenega predsdnika Mehike generala Obregona - Krvavi pokolji med
in
— Mehika, 18. julija Včeraj popoldne je bil izvršen atentat na novoizvoljenega predsednika Mehike generala Obregona.
General Obregon se je mudil na nekem banketu, ki je bil prirejen njemu na čast v naselbini Talagel v bližini Mehike. Okrog druge ure popoldne je stopil general Obregon iz restavracijske dvorane na ulico, da bi se v senci nekoliko ohladil, ker ie vladala v dvorani velika soparica. Čim je stopil iz dvorane, se mu ie približal okrog 22 let star moški ter oddal nanj iz neposredne bližine pet strelov. Smrtno zadet v glavo in prsi se je general Obregon na mestu zgrudil mrtev.
Njegovi spremljevalci so na strele takoi prihiteli iz dvorane. Atentator je skušal pobegniti, vendar pa so ga kmalu nato vjeli in odvedli v sodne zapore. Navzoči zdravniki so si zaman prizadevali, da bi Obregonu rešili življenje. Mogli so ugotoviti le takojšnjo smrt. Dve krogli sta mu preluknjali glavo,
ena je šlo naravnost skozi srce, dva pa sta obtičali v pljučih. Atentator je streljal iz malokaliberskega samokresa.
Identiteta atentatorja kakor tudi motiv atentata še nista ugotovljena. Po eni verziji se imenuje atentator Jean Escu-pilarso. Domneva se, da gre za klerikalno zaroto, ki je hotela odstraniti novoizvoljenega predsednika, o katerem je bilo znano, da hoče nadaljevati Cal-lesovo politiko ter očistiti državo klerikalizma.
Vest o atentatu se je bliskovito razširila po vsej državi ter je povzročila največje razburjenje. V nekaterih mestih ie prišlo do krvavih spopadov med pristaši Obregona in političnimi nasprotniki, pri čemur ie bilo mnogo ranjenih in mrtvih.
Domneva se, da bo vsled smrti novoizvoljenega predsednika dosedanji predsednik republike Calles obdržal svoje mesto še za nadaljno perijodo treh let.
Pred novo akcijo bolgarskih komitov?
Mihajlov ni umorjen — Tajinstveno potovanje bolgarskega vojnega ministra v Rim.
— Sofija, 18. julija. Makedonski revolu^ cijzonarni komite jc izključil Vanče Mihaj-lova iz organizacije, ker je s tem, da je na lastno pest dal umoriti generala Protoge» rova, kršil pravila organizacije. Po pravilih so vsi trije predsedniki popolnoma enako? pravni in ne more eden nad drugim izre* kati smrtne obsodbe.
— Beograd, 18. julija. Po vesteh, ki pri* hajajo iz Bolgarije, se nadaljuje krvavo obračunavanje med pristaši makedonskega revolucionarnega odbora. Vest, da je bil drugi predsednik rev oluci jonarnega odbora, Vanče Mihajlov, umorjen, doslej še ni po* t r jena.
Pač pa vzbuja ogromno senzacijo poro» čilo. da je bolagrski vojni minister general Ivan Vlkov včeraj nenadoma izginil iz So* Uje in niti njegovi najožja okolica ne ve. kjer se nahaja.
Znano je, da je bil general Vlkov v naj« tesnejših stikih z V&nčo Mihajlovom, ki je organiziral umor generala Protogerova. Ge* neral Protogerov j z bil pod vplivom vlad*
Podrobnosti o nesreči pod Triglavom
Iz Mojstrane nam poročajo, da se jc reševalna ekspedicija tamkajšnje podružnice SPD., ki jo je vodil znani vodnik Gregor Lah, včeraj popoldne vrnila v Mojstrano in prinesla s seboj na nosilih ponesrečen-ko. Ponesrečenka je baje neka mlada dama iz Maribora, ki se je po pripovedovanju raznih turistov v družti svojega znanca Huberta Kukavica, istotako Mariborčana, v nedeljo napotila na plezalno turo preko severne triglavske stene Pri tem je na še nepojasnjen način padla kakih 25 metrov globoko in cbvisela na ostrem, iz stene štr-lečem skalnatem robu. Tu je prebila v hudem nočnem mrazu in v neznosni dnevni vročini skoraj 40 ur brez vsake pomoči. Včeraj popoldne je po hudem in nadčloveškem naporu prispela do ponesrečenke omenjena reševalna ekspedicija ki jo je polagoma, stopinjo za stopinjo, spravila z nevarne stene v dolino in nato z nosili v Mojstrano. Ponesrečenka se je z današnjim jutranjim vlakom kljub dvakrat zlomljeni nogi odpeljala iz Mojstrane.
Natančnejšega poročila iz Mojstrane še nismo mogli dobiti, kakor ga tudi ni še dobil osrednji odbor SPD v Ljubljani, na katerega smo se tekom današnjega dopoldneva večkrat obrnili.
Naknadno ,pred zaključkom lista, smo prejeli še sledeče podrobnejše podatke o ponesrečenki, dočim o tem, kako se je nesreča faktično zgodila, še ni nobenih natančnih in točnih vesti. Po prihodu današnjega jutranjega gorenjskega vlaka v Ljubljano je bila s kolodvora z mestnim rešilnim avtomobilom prepeljana v bolnico mlajša dama, o kateri smo se informirali in 'zvedeli da ie identična s ponesrečenko na severni triglavski steni. Je to 18-lelna Mar-gita Soštarič, doma iz Maribora. V ne-
nih krogov in Ljapčcva ter se je zavzemal za pomirljivejše stališče revolucionarne ak* cije proti Jugoslaviji. Protogerov je uteme» licval to svoje stališče s tem, da akcija re* volucijonarnega odbora v tem trenutku Bolgariji mnogo škoduje, zlasti pa slede na« jetja večjega inozemskega posojila
Y3tiče Minajlov pa je bil pod direktnim vplivom Italije in je zagovarjal najostrejšo akcijo proti Jugoslaviji. Z njim se je iden* tificiral tudi general Vlkov. Zato je prišlo v bolgarski vladi že često do zelo ostrih konfliktov.
Po šc nepotrjenih vesteh iz poučenih vladnih krogov je general Vlkov po vsej verjetnosti skrivaj odpotoval v Rim, da od tam organizira intenzivnejšo revolucijonan no akcijo proti Jugoslaviji Italija in ona skupina makedonskega revolucijonarnega odbora, ki stoji za Vanče Mihajlovom, srna* tra, da je sedaj najugodnejši trenutek za uspešno akcijo proti Jugoslaviji, ki preživ* Ija v notranjosti eno doslej najbolj kritič« nih in usodnih vladnih kriz.
deljo je napravila izlet v Triglavsko pogorje in pri tem poskusila svojo srečo in plezalno izve/'banost na nevarni triglavski severni steni, ki je zahtevala že toliko mladih nadebudnih življenj Renomirani in skrajno previdni plezalci so našli v njenih skalah in globelih hladni grob, med njimi tud mladi Topolovcc in pa eden naših nai-izkušenejših planincev in najboljš'h poznavalcev severne triglavske stene dr. Kle-ment Jug.
Ponesrečenko, ki je pri padcu poleg dvojnega preloma desne noge zadobila tudi težke notranje poškodbe, so lakoj po prevozu v ljubljansko bolnico operirali in je njeno okrevanje še vedno zelo dvomljivo.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.9025, Berlin 13.56—13.59 (13.575). Bruselj 0—7.9309, Budimpešta 0—9.9229, Curih 1094—1097.1 (1095.6), Dunaj 80123—8.0423 (9.0273), London 276.4-277.2 (2768). Newyork 56.825 —57.025 (56.925), Pariz 0—222.73, Praga 169.3—169.1 (168.7). Trst 297—299 (298).
Efekti: Celjska  158 den., Ljubljans-ska kreditna 128 den.. Kredit, zavod 170— 175, Vevče 105 den.. Ruše 265—285, Stavbna 56 den., Šešir 105 den.
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeni %<v bili 3 vagoni desk, smreka -jelka, L, II.. ■'!. monte, fco. vag. meja po 500. Povpraševanje je za hrastova drva. ZAGREBŠKA BORZA.
— Zagreb, 18. julija. Devize- Dunaj 802.75. Berlin 13.575, Milan 298. London 276.S0, Pariz 222.75. Praga 168.70. Curih 1095.60, Newyork 56.925.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih. 18. julija: Zagreb 9.1275. Dunaj 73.28, Berlin 123.90, Milan 27.20. London 25.255, Pariz 20.33. Praga 15.40, Ne\vyork 519.35, Budimpešta 90.55.
Stran 2.
SLOVFNSKI   NAROD* dne 18. julija 1928.
Stev 162.
Gor/o vmm, ptsmerji in farizeju hinavci! da čistite kozarec in skledo od zunajt znotraj pa ste polni ropa in nezmernostl. Slepi farizeji očisti poprej kozarec in skledo znotraj, da bosta čista tudi zunaj.
Gorje vmm, pismarji in farizeji, hinavcu ker ste podobni pobeljenim grobovom, ki se od zunaj zde lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in nesnage. Tako se kažete tudi vi ljudem na zunaj pravične, znotraj pa ste polni hinavstva in krivičnosti.
Evangelij sv. Matevža, 23. -pogL 25. in 27. vrsta.
Snoči je bil v Rokodelskem domu shod zaupnikov SLS v LJubljani. >Slovenec* naglasa, da so imeli prisotp izključno le po pravilniku strankini zaupniki, kar pojasnuje nekoliko bolj dejstvo, da mu je predsedoval načelnik SLS za Ljubljano prof. Remec Do zadnjega časa je namreč bil načelnik SLS v Ljjabljani dr. Jerič. Ta je bil menda osrednjemu vodstvu premalo >zanesljiv<, pa so ga sedaj zamenjati s prof. Remcem, ki se je moral svoječasno umakniti pod pritiskom kršč. socijalne struje v SLS iz osrednjega ▼odstva. Ako upoštevamo, da se t Ljubljani med kršč. socijalei že dalje časa vodi močna, akcija za osnovanje lastne stranke, da imajo predstavniki te struje že dolgo časa redne sestanke in da so zbrali v Ljubljani in okolici baje že okrog 3000 podpisov proti sedanjemu vodstvu SLS, potem je lahko razumljivo, zakaj >Slovenec naglasa, da so imeli na to zborovanje >pristop le izključno po pravilniku izvoljeni zaupniki*. Zaupnike, ki klerikalnim voditeljem niso bili po volji, je namreč tajništvo SLS pod vodstvom znanega kaplana Gabrovška, zamenjalo z bolj >zaneslj)ivimi«. Navajamo To samo zaradi ilustracije vrednosti tega zaup-niSkega zborovanja SLS v Ljubljani, o katerem poroča > SI o venec« pod bombastičnim naslovom > Prestoli ca Slovenije obsoja zločinsko gonjo demokratskega tiska.c
To dejstvo rudi pojasnuje, zakaj je na tem >zaupniakem< shodu lahko govoril posl. Smodej, kar objavlja današnji »Sloveneec, ki piše: >PosL Smodej je pred vsem podčrtal, da moramo obsojati moralne krivce političnih umorov, ki so se dogodili v Narodni skupščini. Punisa Račića bo kaznovalo sodišče po kazenskem zakoniku. Nevarnejši in grši pa so zločinci v vrstah SOS, ki so nagnali morilca k dejanju. To mora vedeti vsa javnost, da je moralni krivec Racičeve-jca zločina opozicija, zlasti pa njeni voditelji, ki so v histerični ambiciji uničevali parlamentarizem, rušili državo ter izzvali poboje. Moralni krivci Račićevega zločina so prav isti ljudje, katerim je ta zločin koristil in ki ga danes izrabljajo, da s krvjo razdirajo nato demokracijo in izrabljajo kri za dosego oblasti. Moralni krivci na tem zločinu pa so končno tudi tisti, ki z naročanjem in drugo podporo omogočajo tisk, ki ga ustvaritelji in snovatelji Račicevega umora izdajajo. To je pri nas v Sloveniji ves tisk iorjavovgke-pneljeve zveze«.
Po izjavah posl. Smodeja to torej >zlo-činci< v vrstah SDS nagnali morilca k dejanju, morda dr. KoroSec, ki pusti huj-skati iz vladnih dispozicijskih fondov uzdr-ževano policaj, - radikalsko glasilo »Jedin-stvo< k umoru poslancev opozicije, ne morda poti. Pušenjak, ki je dan pred umorom podpisal predlog Puniše Račiča. naj se izključi Stevan Radič iz Narodne skupščine, da bi ne prišlo do s nepričakovanih izrednih dogodkov«, ne morda klerikalni poslanci, ki so prišepetovali morilcu Puniši Račiču, kako naj psuje opozicijske poslance, pač pa opozicija, ki je branila svoje golo življenje pred — večino. Po izjavah posl. Smodeja je moralni krivec opozicija, ki da je uničevala parlamentarizem, rušila državo in izzivala poboje, kakor da bi opozicija streljala v Narodni skupščini in ne ožjj zaveznik posl. Smodeja. In kdo je razdiral s krvjo našo demokracijo, kakor vladna večina, katere član je streljal v Narodni skupščini, kakor dr. Korošec, ki je pošiljal batoljone policije in orožništva na ulice sterljat na nacijonale manifestante, ki so protestirah* proti policijskemu nasilju,, manifestirali za enakopravnost državljanov ter za suverenost naše države. Kdo se je hotel vzdržati na oblasti s prelivanjem krvi, kakor vladna večina, v kateri so naši klerikalci?
6. Smodej je duhovnik in mi ga obtožujemo, da namenoma laže, ako trdi, da >u ? t var i tel ji in s no vatel ji umora« izdajajo napredni tisk v Sloveniji. Mi posl. Smodeja tudi obtožujemo, da je bil zaveznik Puniše Račiča in da kot duhovnik ni nudil pomoči in zadnjih verskih tolažil umirajočim poslancem, zadetim od krogel njegovega političnega prijatelja.
Prav zaradi istih dejstev obtožujemo tudi duhovnika dr. Kulovca, podpisanega kot Izdajatelja »Slovenca«, ki piše, da je »prelival kri zločinec, nahujskan in razdražen po nekaterih samostojnih demokratih.«
Pozivamo oba duhovnika tako poslanca Smodeja in dr. Kulovca, naj favno izjavita, ali vzdržujeta, kar je današnji »Slovenec« napisal pod njunim imenom, da bomo znali v polni meri oceniti njuno moralnost?
Spričo lopovščin, ki jih objavljajo klerikalni listi pod patronanoo klerikalne duhovščine, ni seveda tudi prav nič čudno, če Isti »Slovenec« proglaša Radićevo politiko za škodljivo, ker je ookoini Pavle Radić svoječasno podal v Narodni skupščini izjava da HSS priznava kralja In monarhijo ter državno edinstvo. Prav nič ni čudno, če isti »Slovenec« napada samostojne demokrate in Svetozarja Prlbičevlča, da so se borili za državno edinstvo, torej za skupno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nemoralnim, pokvarjenim ljudem je vse mogoče.
Vsi tisti, ki te klerikalne lopovščine odobravajo, so sokrivci, po pregovoru, da »enaki ptiči skupaj lete«. Tudi ti bodo pozvani na odgovor.
Naj se ne varajo, da jih ne bo doletela zaslužena obsodba poštenih ljudi.
daleč se je pozneje sam javil oblastim v Kuli. Kočijaž je baje že nekaj dni pred napadom govoril, da bo obračunal z gospodarjem. Policija je Janosovske* ga aretirala in zaslišala. Izpovedal je, da se je hotel osvetiti, ker ga je gospo-
Razne nesreče in nezgode
Včeraj popoldne je bil okrog pol 17. ure pozvan na Bled rešilni avtomobil ljubljan. ske mestne reševalne postaje, češ da se je pripetila na Bledu večja avtomobilska ne* sreča. Avtomobil je takoj odpeljal na Go* renjsko in prispel na Bled nekaj pred 18. uro. Nesreča se je zgodila, kakor smo iz* vedeli, tako*le:
Popoldne okrog 16. ure je pripeljal z motornim kolesom znamke AJS po malem klančku pred hišo blejskega zdravnika dr. Benedika z zmerno tretjo brzino in pravil* no po desni strani ceste 191etni dijak Sred* nje tehnične Šole v Sarajevu ČL D., doma iz Ljubljane. D. je bil že nekaj dni na po* čitnicah pri nekem svojem prijatelju na Bledu. V trenutku, ko je pasiral visoko škarpo pred omenjeno hišo, mu jo privozil nasproti po sredini ceste z veliko brzino neki avtomobil, ki se ni mogel radi svoje pretirane hitrosti več ogniti nasproti voze* čemu motociklistu. Nastal je neizogiben ka* rambol, pri čemur je D. zadel s sprednjim kolesom svojega vozila v levi avtomobilov blatnik in padel na cesto. Motocikel je pre* cej poškodovan, vendar ga bo še mogoče popraviti Avtomobil se je seveda po ne* kaj metrih vožnje ustavil in je lastnik ta* koj pohitel k ponesrečencu, ki je brez moči ležal na prašni cesti. Iz hiše je prišel na pomoč dr. Benedik in nekaj drugih ljudi, ki so ponesTečcnca nemudoma prenesli v zdravnikovo stanovanje, kjer je dr. Bene* dik nudil D.*ju prvo pomoč, nakar je bila o nesreči obveščena ljubljanska reševalna postaja, ki je odposlala na Bled svoj avto* mobil. Mladi D. ima zlomljeno levo nogo nad kolenom, sicer pa ni zadobil nikakih drugih poškodb. Še pred nočjo je bil pre* peljan v zdravniško oskrbo. Zdravniki so mu zlomljeno nogo uravnali in se danes počuti pTav dobro in brez bolečin. Avtomobil, ki je nesrečo zakrivi, je baje last madžarskega poslanika v Beogradu, ki se trenutno nahaja na oddihu na Bledu. Avto* mobil pri karambolu ni utrpel težjih po* škodb, razen da ima udrt levi blatnik.
Nocojšnjo noč je bila mestna reševalna postaja poklicana v Veliko Čolnarsko ulico v Trnovskem predmestju, kjer je naložila v avtomobil 201erno Dragico G., ki je to* žila o težkih notranjih bolečinah v trebu* hu in jo takoj prepeljala v splošno bolnico. Dekle se je ponoči iz neznanega vzroka sprlo s svojo materjo, ki se je seveda ne* mudoma poslužila svojih roditeljskih pra* vic ter ljubljeno hčerko pretepla. Pri tem pa razburjena mati ni dovolj pazila, kam da udarci padajo in je dekle nekolikokrat ne premehko pobožala po trebuhu. Stanje poškodovanke ni nevarno.
V zvonolivarni v št. Vidu nad Ljubljano se je včeraj dopoldne okrog 9. ure med
dar po nepotrebnem nadlegoval. Nož je po napadu vrgel v kuhinjo. Ko je komisija preiskala kuhinjo, je našla nož v roki napadalčeve matere, ki je z njim rezala močna to jed.
delom težko ponesrečil 241etni livar Andrej Masle, doma z Ilovice pod Ljubljano. Med delom, ko je bil zaposlen pri zvonovskih modelih, se je težek model odtrgal in pa* del na Masleta, ki je pri tem zadobil težke poškodbe po vsem telesu in mu je bila zlomljena kost v kolku. Močno poškodo* vanega livarja so takoj prepeljali v ljub* Ijansko bolnico.
Včeraj popoldne se je v vevški papirnici težko ponesrečil 68 let stari delavec Fran* ce Grad, doma iz Zgornjega Kašlja Št 71. Med delom se je zvalila nanj velika bala papirja. Grad, ki je zadobil zelo težke in nevarne notranje poškodbe, je bil prepe* ljan v ljubljansko bolnico in je njegovo stanje še vedno kritično.
Danes dopoldne se pa pripetila na glavni gorenjski cesti med Dravljami in Zgornjo Šiško večja nesreča, ki je končala s smrtjo. Dopoldne je naložil 271etni posestnik Ivan Pire iz Št. Vida nad Ljubljano doma voz drv in jih odpeljal na prodaj v Ljubljano. Med vožnjo je na cesti proti Ljubljani na neznan in doslej še nepojasnjen način padel pod voz, kjer je nezavesten obležal. Ljub* ljanski rešilni avtomobil je kmalu po obve* ščenju prispel na kraj nesreče in še vedno nezavestnega Pirca hitro prepeljal v bolni* co. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa je Pire okrog pol 11. ure dopoldne v bol* niči umrl.
Sokol
Bratje in sestre!
V smislu proglasa, ki smo ga priobčiti v 13. Štev. »Sokolskega Glasnika« z doe 1. t. m., potem na temelju mišljenja sedemnajstih žap, a osobito glede na ustno poročilo, ki so nam ga dali delegati bratske sokolske župe »Kraljevica Marka« v Skopliu dne 16. t. m., odrejamo, da »e bo vršil
VL pokrajinski zlet JSS v dneh 5.-9. septembra t. 1. v Skopliu.
Zletu ie določen ta vzpored:
5. IX.: dohod članstva io slovanskega Sokolstva
v Skopije, pregled skupnih vaj in svečane večerne akademije;
6. IX.: skušnje na zletišču;  ob  11. pre<tpo!dne
sprevod, ki se zaključi s slovesno otvoritvijo Sokolskega doma v Skopliu, ob 1530 javna telovadba, zvečer akademija;
7. IX.: pohod na Kosovo polje s proslavo deset-
letnice o s vo bojenja in ujedinjenja, ki se izvrši $ slovesno prisego kralju, narodu, državi in Slovanstvu;
8. IX.: izleti; društva ali župe. ki ie »bo obiska-
le društev Južne Srbije, odidejo na obisk:
9. IX.: povrate k ž up. ki niso odšle na izlete ali
obiske.
Ta spored nam ukazuje,  da  zaradi časti in ugleda Sokolstva pozivamo vse članstvo, da sodeluje na zletu po že dospelih prijavah In da se s podvojeno močjo In voljo pripravila na zlet,
ki nam zagotavlja uspeh in nadaljnje deeo v dra-
gi nam pokrajini Juine sir bi**
V zavesti, da se jc sokolska disciplina v zadnjih dneh Izpričala v pote m zdrsni moči te da na« M sfcrena in prosrovtfttna disdpJtoa povede na ing uale države,
na slavno zgodovinsko in sokolsko
Kosove pelje, kjer cvete kosovski boinr io vse okolji diše v sili naši prošlosti m veHSoc. se nočemo jugo-slovenski i »Jovansk Sokol: pokieaMi spominu kosovskih herojev. da se — prevzeti z velri-£ as tvom n#b dela. življenja in smrti — navza-metno nove sokolske požrtvovalnosti m čiste domovinske ljubezni, ki ne tš5e oe koristi ne slave, in de dokažemo,
da sokolsko delo obnavlja slavo, moč ta veličino prošlosti v sedanjosti.
Vsem bratom m sestram pošiljamo bratske pozdrave z vzklikom: Na Jug,  na Jug  v carsko Skoplje, v Južno
Srbijo!
Zdravo!
V Ljub U ni. dne 16. julija 1928. Starešinstvo Jugoslovenskega sokolskega saveza.
železnica
KOLEDAR.
Sreda« 15- julija 1928. Katoličani: Kimil
Lel. si., Friderik, Miroslav; pravoslavni: 5. julija: Atanasije.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Ideal: IV\ etr opoli s.
DEŽURNE LEKARNE, Danes: Sušnik,  Marijin trg. in Kuralt, Gosposvetska cesta.
Marinirani preoani
Pepe, tisti, ki ima v uredništvu vlad* no grižo pod kontrolo, je bil hudo uia* ljen, da ga niso poslušati bratje tam doli onstran Sotle, ko jim je svetoval, naj naroče odpraviti to nesrečno grižo Puniši Račiću ali katerikoli mumiji iz narodnega muzeja. Zdaj pa imajo grižo in jo bodo še imeli tako, da jim tudi pezdir in smola ne bosta pomagala, pravi naš Pepe. Grižo da imajo bratje to= in onstran Sotle, samo tostran je hujša, kajti nam prečanom Nemci ne dobavljajo reparacijskega ricinovega ol ja.
Pepe pravi, da bratje onstran Sotle nas prečane marinirajo. Kaj misli s tem, ne vemo, ker ima naš Pepe svojo po*
sebno terminologijo. Zdaj sedi že tri dni nepremično v uredništvu in nekaj tuhta, lztuhtal je nov predlog in meni, da griža ne bo odpravljena, dokler nje* govega predloga tam doli onstran ne sprejmejo. — Pepe meni, da bi kazalo ustanoviti v Piškopeji naše poslaništvo in poslati tja za poslanika Momčilo Iv* kovica ali Ivka Momčiloviča. Ime in primek da nista važna, glavno je, da bi imeli v Piškopeji poslanika. Ta piško* pejski poslanik bi se najprej akrediti* ral. orijentiral, afirmiral in dobro fun* diral, kar bi trajalo kvečjemu nekaj let, potem bi ga pa orzojavno poklicali v Beograd in vprašali, kaj misli o vladni griži. Njegovo mnenje bi bilo edino merodajno in odločilno, pravi naš Pe* pe. Prečani bi bili dotlej brez hude vro* čine dovolj marinirani, da bi z navdu* šenjem pozdravili na državnem krmilu četvorno koalicijo in nove volitve pod njenim svobodnim pendrekom.
Besedo imajo zdaj bratje onstran Sotle. Mariniranim prečanom je sitno navdušenje nad bratsko ljubeznijo za* časno zaprlo sapo in ne morejo imeti v tej zadevi besede.
Iz policijske kronike
Tudi ljubljanska policijska kronika stoji v znamenju neznosne vročine in občutne suše. Od včeraj na danes so bile na policiji podane sledeče ovadbe: 1 poškodba okna, 2 kaljenja nočnega miru, 1 prekoračenje policijske ure, 1 nedostojno vedenje na javnem prostoru, 1 neprevidna vožnja, 1 prestopek obrtnega reda, 1 karambol, 5 prestopkov auto - predpisov in 11 prestopkov cestnopolicijskega reda.
Aretirane so bile štiri osebe in sicer S. Avgust radi tatvine, Ivana Z. in Neža M. radi postopanja in neki kroštijar radi nedovoljenega krošnjarstva.
Preteklo noč je neznan zlikovec razbil na Sv. Jakoba trgu v steni vzidano stekleno okence lekarne Bakarčič, na katerem so bile označene lekarne, ki so sinoči opravljale dežurno službo v Ljubljani. Lekarnar trpi 60 Ddn škode.
Na Gosposvetski cesti kraj mitnice za Kolizejetn se je včeraj okrog pol 19. ure splašil Albinu Prelogarju, hlapcu tovarne zamaškov »Veha«, v zapravliivček vpreŽe-ni konj. Prelogar podivjanega konja ni mogel ustaviti In jo je ta v divjem diru ubral po Gosposve-tski cesti proti kavarni Evropa, kjer je zavil na levo in dirjal dalje po Dunajski cesti v smeri proti Sv. KriStofu. Pasanti so se prestrašeni umikali v bližnje veže, dokler se ni končno posrečilo nekemu šoferju ustaviti pobesnele živali. Voz nI bil poškodovan, enako tudi ne voznik, ki jo je prav srečno izvozil, ako ne računamo precejšnjega strahu, ki ga je moral med divjo vožnjo prestati.
Najboljše, naftrafnejše, zato 13 najcenejše!
Pisane zgodbe iz naših krajev
Velik požar v Vrscu. — Nenavaden samomor, — Tragedija reduciranoga poštarja, — Strašne posledice vročine. — Osveta
odpuščenega koči jaza.
Iz Vršca poročajo, da je včeraj na- | stal velik požar v skladišču peka Nauma Apostolovima. Požar se je bliskovito Širil tako, da ni pogorelo samo skladišče, ampak tudi poslopja cerkvene občine, kier je stanovalo več strank in kjer je bila tudi nameščena redakcija lista »Vojvodina«. V bližini pekovem skladišča se nahaja tudi poslopje državnega zabavišča, katero bi požar kmalu vpepelil-Z velikim trudom in naporom so požar lokalizirali. V izgorelem skladišču je bilo nad en vagon moke, razni stroji in drugi k pekaTiji spadajoči predmeti. Vse je zgorelo ali je pa obžgano. K sreči pek ni pripeljal s kolodvora v skladišče večje količine moke, ki jo je baš ta dan dobil. Zgorela bi tudi ta in škoda bi bila še večja. Kako je požar nastal, še niso ugotovili. Nafbrž so ga zanetili po neprevidnosti pekovi nameščenci. Škoda znaša okoli po? milijona Drn in je le deloma krita z zavarovalnino.
★
Iz Sarajeva poročajo, da je včeraj poskusila izvrššta samomor neJc Šida Borić na prav nenavaden način. Šida je fc*la omožena Že drugič. Iz prvega zakona je imela dete, radi katerega so bili v hiši neprestani prepiri. Drugi mož je Šidi vedno očital, da ne more vzdrževati tujega otroka. Tudi včerai je na-
je
stal med zakoncema imr** in hk>žu zagrozfta. da bo ubila njega in sebe. če jo ne bo pustil tv? rm^* Mož se seveda ni zmenil za to pretnjo in je odšel na delo. Kmalu so pa prišli ponj policaji in ga zaslišali, ker je med tem njegova žena izvršila samomor. Zdrobila je kozarec m zavžila steklene dTob-ce, ki so ii razrezali grlo in požiralnik. V obupnem stanju so jo odpeljali v bolnico, kjer je bila operirana. Po mnenju zdravnikov ne bo več okrevala.
*
Iz MrkonjiČ Grada poročajo o tragičnem koncu nekega državnega uradnika, ki so ga reducirali. Znano je, da je poštno ministrstvo odpustilo iz službe v Bosni mnogo poštarjev, namesto teh so pa bili nastavljeni ruski begunci in pa proteŽTranci iz kragujevskega sreza, v katerem je bil izvoljen bivši poštni mi-
nister. Odpuščenih je bilo največ Hrvatov. Med temi je bil tudi Mato Čošič iz Banje Luke, ki je služboval pri pošti že nad 15 let. Ko so ga odpustili iz poštne službe, je postal berač, ker ni imel nikogar, ki bi mu pomagal Hodil je golo-glav, bos v stari ponošeni poštarski uniformi od vasi do vasi po vsej Bosni, da bi dobil kako službo. Hrano so mu dajali dobri ljudje ,toda Čošič ni bil vajen prosjačiti. V tako bednem stanju je prišel do do sela Bilajca in ie onemogel na cesti. Našli so ga pastirji napol mrtvega in sestradanega. Prišli so orožniki in reduciranega poštarja odvedli v gostilno ter mu nudili prvo pomoč. Kaj bo seda i z njim se ne ve.
★
Na Hrvatskem vlada strašna vro* črna, ki je že zahtevala več žrtev. Po* sebno huda vročina je okoli Karlovca, kjer je od solnčarice težko obolelo že deset seljakov. Prvo pomoč jim je nu* dil dr. Jambrišak, nakar so jih odpe* ljali v karlovško bolnico. Iz Karlovca poročajo tudi, da je nastalo zaradi ve* like suše pomanjkanje vode. Ustaviti so morali tudi več elektrarn, tako da v Karlovcu in okolici tudi luči nimajo. Oblasti so izdale naredbo, da se mora štedi t i z vodo in razsvetljavo.
*
Veleposestnik Filip Mahner iz Tor* šave se je pred dnevi mudil na svojem posestvu in po obedu je ukazal koči* jazu Andreju Janošovskemu, naj za* preže konje. V hlevu je kočijaž kadil cigareto in gospodar ga je opozoril, da je to prepovedano. Kočijaž, ki je Mad* žaru, mu je drzno odgovoril, da kad« svoj tobak in da to gospodarja nič ne briga. Gospodar je nato zapovedal ko* čijažu, naj takoj razpreže konje in jih zopet postavi v hlev ter zapusti službo. Prihitel je tudi kočijažev oče in sina naščuval, naj le udari po gospodarju, ker ga odpušča brez pravega vzroka. Kočijaž je res udaril gospodarja z roko po glavi in ko se je ta hotel braniti, je kočijaž potegnil dolg nož in gospodar* ja štirikrat zabodel. Napadalec je nato pobegnil. Težko ranjeni Mahner se je privlekel do stanovanja, od koder so ga z avtom odpeljali v bolnico. Napa*
Pobeljeni grobovi med klerikalnimi voditelji
Vrednost klerikalnih protestov proti naprednemu tisku. — Pokvarjenost nekaterih voditeljev klerikalne stranke. — Poslanca Smodej in dr. Kulovec v izvrševanju    svojih duhovniških
dolžnosti.
Tropična vročina in suša v Srednji Evropi
Vsa Srednja Evropa ima neznosno vročino, ki je zahtevala že več človeških žrtev* — Najbolj trpe ljudje na Dunaju in v Budimpešti. — Vročina bo trajala še nekaj dni.
Državni meteorološki zavod v Pra* I doseči mostička in da se je krmilo zlo* gj poroča, da je temperatura v Srednji    milo. Na Dunaju že več dni primani*
Evropi v soboto in v nedeljo rapidno poskočila, tako da so imeli na Češko* slovaškem povsod nad 30 stopinj Cel* zija. Noči so razmeroma hladne, takoj po solnčnem vzhodu pa pritisne vro* čina in ob 9. kaže toplomer že 30 sto* pinj. Vročina doseže vrhunec med 2. in 4. uro in Šele po 8. zvečer pade zo* pet pod 30 stopinj. Mnogi kraji na Češkoslovaškem so imeli v soboto in nedeljo 35 stopinj, nekateri pa celo 36 stopinj v senci.
V Brnu vlada že več dni neznosna vročina. Ulice so prazne, kajti drevesa in parki ne zadoščajo, da bi se ozračje vsaj nekoliko ohladilo. Ljudje hodijo neprestano gledat toplomer, ki kaže v prvih popoldanskih urah v senci 37 ali celo 38 stopinj Celzija. Tudi v Brati* slavi je zavladala neznosna vročina. Na solncu je kazal toplomer v ponedeljek 39, v senci pa 35 stopinj. Vode v mestu še ne primanjkuje. Ljudje hodijo brez suknjič 'v. Vsa kopališča na Dunavu in pritokih so polna kopalcev. Silna vročina vlada tudi na vzhodnem Slo* vaškem. V Košicah je kazal toplomer v nedeljo popoldne na solncu 39, v sen* ci pa 35 stopinj. V ponedeljek je tem* peratura še poskočila.
Na Dunaju je vladala v nedeljo in ponedeljek taka vročina, kakršne niti najstarejši Dunajčani ne pomnijo. — Mnogi Dunajčani tabore tudi čez noč v kopališčih. Ob Dunavu od Greifen* steina doli do Globaua je vse polno kopalcev, ki ostanejo večinoma tudi čez noč v vodi, pa se vendar ne morejo ohladiti, ker je voda zelo topla. V ne* deljo so bile vse kabine od Klosterneu* burga do Dunaja že ob 7. zjutraj raz* prodane. V Dunavu se je kopalo v ne* deljo nad 6000 Dunajčanov. Dunav je zahteval že 16 žrtev. Rešilna postaja je morala nad stokrat posredovati in odpeljati v bolnico mnogo kopalcev, ki so se na pripekaiočem solncu one* svestili. Ob železniški progi je nastalo mnorto požarov, ki so jih zanetile iskre iz lokomotiv. Nekemu šoferju je po* stalo od vročine slabo in njegov avto* mobil je drvel dalje in se zaletel v dru* gi avtomobil. Oba avtomobila sta se močno poškodovala, šoferja sta pa od* nesla težke poškodbe. V nedeljo po* ^oldne se je ponesrečil parnik «Buda* pest». last dunajske paroplovne družbe. Parnik je bil tako natrpan kopalcev, da ni  mogel med  neštevilnimi čolni
kuje vode, tako da že od nedelje ne škrope ulic. S tem prihranijo vsak dan 10 milijonov litrov vode. Občinski svet je izdal proglas, v katerem poziva pre* bivalstvo, naj štedi z vodo, kajti doslej je znašal konzum čez poletje 180 litrov, zdaj je pa dosegel že 220 litrov dnevno na vsakega prebivalca. Dunaj dobiva dnevno 350.000 kubičnih metrov vode iz gorskih studencev.
Budimpešta že od L 1892 ni imela take vročine, kakor zdaj. Prebivalstvo hiti v množicah v Dunav, da se vsaj nekoliko ohladi. V nedeljo se je hotelo kopati okrog 300.000 prebivalcev Bu* dimpešte, toda prodali so samo 50.000 vstopnic. V Budimpešti že od nedelje primanjkuje vode Konzum vode je narastel na 230.000 kubičnih metrov. Dunav je zahteval že osem žrtev. Neki mladenič je na bregu na solncu za* spal in čez štiri ure je imel tako hude opekline, da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Vro* čina je tako strahovita, da steklenice, napolnjene s sodavico, pokajo. Rešilna postaja je morala v ponedeljek 67krat posredovati in prepeljati v bolnico ljudi, ki so se onesvestili. Popoldne se avtomobili rešilne postaje sploh niso več vračali v centralo, marveč so dobi* vali kar na cesti direktive, kam naj hite na pomoč.
Na zapadu je vročina v ponedeljek in včeraj nekoliko popustila. V Fran* ciji je začel pihati od Atlantskega oce* ana hladen veter in ozračje se je neko* liko ohladilo. V Parizu je znašala tem* peratura v ponedeljek v senci 31.5, v soboto in nedeljo pa 34 do 36 stopinj. Tudi v Londonu so imeli zadnje dni strahovito vročino. Meteorologi pravi* jo, da bo trajala vročina v srednji in južni Evropi še nekaj dni. Ker je at* mosfera zelo razgreta, se je bati silnih lokalnih neviht in toče.
Tudi v Nemčiji pritiska silna vro* čina, ki je tem hujša, ker se ozračje niti ponoči ne ohladi. V Berlinu so imeli zadnje noči najnižjo temperatu* ro 23.5 stopinj. Berlinska cestna želez* niča je prepeljala v nedeljo 2 milijona ljudi, večinoma kopalcev. V Wansee se je kopalo v nedeljo nad 80.000 ko* palcev, v Miiggelsee 26.000, v kopali* šču Ranksdorf 18.000. Konzum vode v Berlinu je rapidno poskočil. Vročina je zahtevala že več človeških žrtev in povzročila mnogo nesreč.
Stcv 162
tSL'OVENSKI   NAROD« dne 18. julija 1928.
Dnevne vesti.
— Ljubljanski dU«kl v Ohrida. Že včeraj smo poročali o turneji članov akademske podružnice Ju*oslovenske Matice iz Ljubljane po južni Srbiji. V nedeljo zvečer so priredili naši dijaki v bitoljskem gledališču koncertno akademijo. Na sporedu so bile slovenske narodne pesmi, recitacije in ritmične igre. Gledališče je bilo do zadnjega kotička polno odličnega bitoljskeza občinstva. Pred akademijo se je g. Bučar v imenu vseh tovarišev zahvalil Bltoljča-nom za prisrčni sprejem. Dejal je med drugim, da so prispeli naši dijaki v Bitodj, da se seznanijo z Bitoljčani kot bratje z brati. Ne glede na politično pripadnost smo bratje treh plemen, čijih duhovno edinstvo je trdno kakor granit. Na programu koncertne akademije je bilo tudi predavanje o naših narodnih manjšinah v inozemstvu. Absolvent filozofske fakultete in predsednik akademske podružnice Jugoslovanske Matice g. Rudolf Muš je predaval o obupnem položaju naših rojakov pod Italijo. Predavanje je napravilo na Bitoljčane globok vtis. Slišali so se klici: Doli Mussolini, doli fašisti! Po koncertnem delu se je vršila intimna družabna prireditev v veliki dvorani hotela »Bosne«. Naši dijaki so odpotovali v ponedeljek na Kajmakčalan, od koder odpotujejo v Ohrid. Značilno je, da se sprejema in koncertne akademije nista udeležila zastopnika mestne občine in prosvetne oblasti.
— Iz policijske službe. V višjo skupino so pomaknjeni okolišni nadzorniki policijskih agentov v Ljubljani Josip K e k, Ivan Močnik in Leopold F 1 o r i j a n.
— Davčna urada v Tržiču In Velikih Laščah ukinjena. Zastopnik finančnega ministra je odredil, da se ukineta davčna urada v Tržiču in v Velikih Laščah. Vsi posli davčnega urada v Tržiču preidejo na davčni urad v Kranju, onega v Velikih Laščah pa na davčni urad v Ribnici.
— Mednarodni kongres esperantistov. Od 3. do 11. avgusta se bo vršil v Antverp-nu v Belgiji 20. mednarodni kongres esperantistov Naše esperantiste bodo zastopali dr Dušan Maruci in dr. Stanislav Rosen-stock iz Zagreba ter Dragan Dimitrijević iz Smedereva.
— Sprejem v inženjersko podčastniško šolo v Mariboru. Vojno ministrstvo je odredilo, da se sprejme letos v inženjersko podčastniško šolo v Mariboru 100 novih gojencev iz vojaških in civilnih krogov. Prošnje za sprejem je treba vložiti najkasneje do 25. septembra.
— Vseslovanskl učiteljski kongres v Poznanju. Prihodnje leto se bo vršil v Poznanju na Poljskem vseslovanski učiteljski kongres. Odbor našega učiteljstva, ki mu bodo poverjene priprave za ta kongres, se sestane v februarju prihodnjega leta v Beogradu.
— Zanimanje hrvatskih planincev za naše planine. Danes zvečer se bo vršil v Zagrebu članski sestanek hrvatskega planinskega društva »Sljeme«, na katerem bodo hrvatski planinci razpravljali o organizaciji skupnih izletov na naše planine.
— Velik naval tujcev v Primoriu. Po poročilih iz Primorja je letos poset naših letovišč večji, nego je bil lani. Kljub temu pa vsi hoteli še niso zasedeni.
— Živilski oddelek na velesejmu v Frankfurtu. Prihodnji frankfurtski vele-sejem se vrši letos v času od 29. septembra do 9 oku-brd. Uprava SSS& veiese/ma je prtd leii organizirala pos-oni živilski oddelek, katerega uspeh je bil vsakokrat najboljši. Belgija, Avstrija, Francija, Italija in §vica so se udeležile tega živilskega cii-d ka oficijelno in dosegle za svoje razstav-Ijalce lepe rezultate, navezale trajne zveze z nemškimi odjemalci. Udeležba naše živilske industrije v tem oddelku frankfurtske-ga velesejma bi bila zelo umestna. Uprava I: ah ianskegci velesejma naproša vse interesente, da se javijo in v principu izrečejo svoto pripravljenost, nakar bo stopila v tesnejšo stike z upravo ve>esejm.i v fiank-rur*u v svrho zagotovita •jv.ncinih po2<Vev.
— Društva, organizacije itd-, ki imajo za letošnjo jesen predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste prirede v času letošnje jesenske velesejmske prireditve »LJubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra. Svoje sklepe naj društva sporoče naravnost upravi velesejma, ki jim bo šla v vsakem oziru rada na roko.
— Dr. Karlovlć Iz Zagreba je imel v mo-nakovski trgovski zbornici lepo uspelo predavanje »O možnostih pospešenega razvoja gospodarskih stikov z Nemčijo«, v katerem je obširno poTočal tudi o važnosti ljubljanskega velesejma In o udelefbi Nemcev na njem. Na letošnjem velesejmu meseca junija je sodelovalo Že 42 nemških tvrdk, ki se oglašajo tudi že za letošnjo jesensko velesejmsko prireditev »Ljubljana v jeseni«. Ta se vrši v mesecu septembru od 1. do 10. in nam bo prinesla mnogo novega, za-nrrmvega in poučnega,
— Posebne cigarete med zagrebškim velesajmom. Kakor za letošnji ljubljanski, tako je dovolila monopolska uprava tudi za zagrebški veleseiem posebne cigarete »Vardar« v škatlicah po 20 komadov. Na škatlicah bo napis »Razstavne cigarete zagrebškega velesejma«. V promet pride 500 tisoč cigaret. Zagreb, velesejem se bo vršil od 26. avgusta do 10. septembra. Cigarete pridejo v promet na dan otvoritve.
— Kopalci pri ognju. Tudi včeraj popoldne so se mnogi Ljubljančani odpeljali na Savo in Soro, kjer so se hoteli kopati in solnčiti. Toda nebo se je kmalu popoldne pooblačilo in kljub silni vročini, ki ie pritiskala v mestu, je postalo ob obeh rekah hladno. Voda Je bila sicer zelo topla, toda ozračje se je tako ohladilo, da so morali kopalci nabrrati suhljad, da so se lahko ob ognju greli. Med kopalci je pa žal tudi mnogo takih, ki se ne zavedajo, da delajo posestnikom škodo s tem, da lomijo mlada drevesca in jffi nosijo na ogenj. Tako so včeraj ob Seri polomili več smrečic in mla- I
dih borovcev, s katerimi so kurili, da se je valil gost dim po dolini in da so starejši kopalci upravičeno godrnjali, češ, saj nismo prišli na Soro zato, da se v dimu zadušimo.
V interesu ogromne veČine kopalcev opozarjamo mlajše, naj ne delajo škode posestnikom, kajti sicer se bodo prijazni in potrpežljivi domačini kopalcev kmalu naveličali.
— Vreme. Včeraj smo napovedovali, da dežja še ne bo in nismo se zmotili. Popoldne so se sicer zbirali na severu in zapadu temni oblaki, ki so se pa proti večeru razpršili in ponoči je bilo zopet jasno. V nekaterih krajih je včeraj popoldne nekoliko deževalo, toda do nas dež žal ni prišel. Deloma oblačno je bilo včeraj v Ljubljani, Mariboru in Beogradu, povsod drugod pa lepo. Temperatura v splošnem Še vedno narašča. 36 stopinj so imeli včeraj v Skoplju, Splitu, Dubrovniku in Zagrebu, 35 v Beogradu, 34 v Mariboru, 33.6 v Ljubljani, 30 v Sarajevu. Vse kaže, da bo pritiskala huda vročina še nekaj dni. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 764 mm, temperatura je znašala 20 stopinj.
— Požar na Barju. Požar šote na ljubljanskem Barju, o katerem smo že včeraj poročali, še vedno traja in zavzema ogenj vedno večje dimenzije. Sinoči so bili zopet poklicani na Barje ljubljanski gasilci, ki so so napotili tja okrog 19. uTe zvečer z veliko motorno brizgalno. Gasilna dela so trajala vso noč in se tudi še danes neprestano nadaljujejo, vendar zaenkrat še niso mogli^ zaznamovati posebnega uspeha. V nevarnosti so tudi večji kompleksi polja, na katerih j© žito v polnem dozorenju. Ce še to zsjame ogenj, bo prebivalstvo letos popolnoma uničeno in izročeno bedi, kajti znano je, s kako velikim trudom vzdržujejo Barjani na skrajno neprikladnem svetu te skromne kose plodne zemlje, ki zelo trpi večino leta radi preobilne-vode, zlasti Jeseni in spomladi. Ljubljanski gasilci se do danes opoldneva Še niso vrnili v Ljubljano, ustaviti pa bodo morali gašenje, ker jim bo gotovo kmalu zmanjkalo bencina.
— Žito ob železniški progi gori. Kakor ob gorenjski, tako zažigajo iskre iz lokomotiv žito tudi ob drugih železniških progah.
V nedeljo so iskre zažgale žitno polje blizu postaje Voganj, kjer je zgorelo mnogo žita. Škoda se ceni na 100.000 Din. Prometno ministrstvo je svojčas že obljubilo, da bo poskrbelo za primerne naprave na lokomotivah, toda ostalo je samo pri obljubah. Železniška uprava bo morala seveda prizadetim prebivalcem povrniti škode, toda vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo.
— Vsem obrtnikom in prijateljem sporoča Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, da je preložila žrebanje srečk efektne loterije na dan 1. avgusta t 1. Ker ima zveza še nekaj srečk na razpolago. Jih priporočamo obrtnikom v nakup. Vsaka srečka stane 3 Din. Obrtništvo naj z nakupom srečk pokaže, da se zaveda važnosti obrtniške organizacije. Zato raj ne bo obrtnika, ki bi že poslanih srečk pravočasno ne plačal, kakor tudi ne obrtnika, ki bi srečke vrnil.
— Bodite oprezni pri kopanju! Včeraj popoldne nekako ob 16. uri bi se zgodila kmalu smrtna nesreča nekega kopalca v Savi na Jezici. Kljub veliki množini kopalcev bi kmalu utonil v valovih sredi struge mlad moški, da ga ni v zadnjem hipu potegnil iz vode dober plavač, ki je skočil za njim z nasprotnega brega. Z umetnim dihanjem so ponesrečenca kmalu spravili k zavesti in je šel sam domov. Kaj je bilo povod, da se je pričel potapljati, ni znano. Opozarjamo vse obiskovalce Save, naj bodo oprezni pri kopanju, zlasti slabi plavači naj ne hodijo v deročo vodo.
— Požar železniškega mostu čez Savo na Jezici. Včeraj okrog pol 18. ure, po prehodu osebnega vlaka čez železniški most, je bilo opaziti, da je pričel tleti in se je le čuječnosti železničarja zahvaliti, da je ogenj takoj opazil in pogasil. Osmojenih je sicer več pragov, vendar materijalna škoda ni velika. Vsa Čast vrlemu in pozornemu železničarju, da je preprečil večjo nesrečo in škodo, katero bi utrpela železniška uprava. Nevarnost je bila tem večja, ker je pihal močan veter.
— Pri leni prebavi, želodčnem in Črevesnem katarju, črevesnih oteklinah, nagnenju k vnetju slepiča Vam povzroča naravna grenčica »Fianz-Josef« lahko prebavo brez vsakih bolečin. Preizkušnje na klinikah trde, da je grenčica »Franz-Josef« najbolje in najučinkovitejše odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26T
Iz Ljubljane
—Ij Novi intendant Narodnega gledališča v Ljubljani. Vprašanje intendanta Narodnega gledališča v Ljubljani je baje že rešeno. V prosvetnem ministrstvu je pripravljen akt, s katerim bo dosedanji intendant arh. Rado Kregar imenovan za profesorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani, kjer je služboval že poprej. Ker je gledališču potrebna velika avtoriteta, da se pomirijo razburjeni duhovi, bo imenovan za intendanta naš pesnik g. Oton Župančič.
—lj Statistika Tehniške srednje šole v Ljubljani. V preteklem šolskem letu je bilo vpisanih rednih učencev in učenk ^Gradbena srednja Šola 114, strojna srednja šola 121, elektrotehniška srednja šola 74, gradbena rokodelska šola 70, strojna delovna Šola 55, elektrotehniška delovodska šola 20, mizarska in strugarska delovodska šola 8, kiparska in rezbarska šola 16. keramiška šola 10, pletarska šola 9, ženska obrtna šola 152. Vseh rednih skupaj 649. — Razen ženske obrtne šole obiskujejo učenke tudi gradbeno srednjo šolo (17 učenk), keramičko šolo (3 učenke) in pletaTsko šok) (3 učenke). Poleg rednih je bHo izrednih učencev (hospitantov in hospitantk) na gradbeni rokodelski šoli 5, na kiparski in rezbarski Šoli 2, na kerarrrlški Šoli 2, na ženski obrtni šoli 85. Skupaj izrednih 94, tako da
je število vseh vpisanih 743, med temi moških 481, ženskih 262. Učiteljski zbor je imel 57 stalnih in 3 honorarne učne moči. V stalnem učiteljskem zboru so: 1 direktor, 33 srednješolskih profesorjev in suplentov, med temi 15 inženjerjev, 4 predmetni učitelji, 6 predmetnih učiteljic, 8 strokovnih učiteljev, 4 strokovne učiteljice in 1 kon-traktualni učitelj.
—lj Iz vest je Tehniške srednje šole v LJubljani za 1927/28 ima sledečo vsebino: Prof. ing. Turnšek Viktor: Elektrifikacija Slovenije. Prof. dr. Valentin Rožič: Nekaj misli k izbiri poklica. Prof. ing. Stanko Dimnik: Konstrukcija stopniščnega krivca (z dvema prilogama). —v—: Rezolucije sa kongresa nastavnika tehničkih srednjih škola. Prof. ing. Romeo Strojnik: Strojni elementi. Prof. Davorin Volavšek: t Predmetni učitelj v p. Ivan Bemot. Ustroj tehniške srednje šole v Ljubljani. Prof. dr. Valentin Rižič: t Prof. v pok. Henrik Pod-krajšek. -~ Izvestje: Poročilo ravnateljstva, statistika obiska v šolskem letu 1926/27, ustanove in podpore v šolskem letu 1927/28, osobje v šolskem letu 1927/2$, naloge za pismene zrelostne izpite, ustni zrelostni izpiti, imenik učencev in učenk v šolskem letu 1927/28, imenik odličnjakov, poučne ekskurzije, organizacije absolventov zavoda, poučni strokovni tečaji, umetniška šola »Probude«. Objava o pričetku šolskega leta 1928/29. Priloga (4 listi): Konstrukcija stopniščnega krivca (2 lista). — Del programnega načrta: Trgovska in stanovanjska hiša A. L. v Ljubljani (1 list). — Programna risba: Šestcilinderski avionski bencinski motor (l list). Strokovni članek o elektrifikaciji Slovenije je opremljen s štirimi slikami falske elektrarne, članek o konstrukciji stopniščnega krivca ima dve prilogi z nazornimi konstrukcijami. Izvestje ali tudi samo ponatiske navedenih strokovnih člankov dobijo intersenti lahko pri ravnateljstvu šole.
—lj Brzopisna tekma v Ljubljani. Chri-stofov učni zavod v Ljubljani prireja že od leta 1914/15 naprej vsakoletne javne ste-nografične tekme, ki so na učnih zavodih večjih inozemskih mest splošno uvedene. Tako je priredil ta zavod tudi pretečeni torek, dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj brzo-pisno tekmo, katere se je udeležilo lepo Število gojencev in gojenk. Diktat je trajal pet minut z brzino 100 besed v minuti. Tekmo je vodila strokovna učiteljica ga. prof. Robidova, a tema diktata je bila Dragotin Kettejeva »Uboga Terezinka«. — Prvi v tekmi je zmagal g. K o m a n Vladimir iz Ljubljane, druga je bila gdč. Bi r-t ič Amalija iz Laverce, tretja gdč. T o -m a ž i n Genovefa iz Hriba pri Bukovščici, četrta gdč. Hribernik Jožefa iz Ljubljane in peta gdč. K e k Marija iz Ljubljane. — Zanimivi tekmi je prisostvovalo mnogo občinstva, ki je bilo presenečeno nad lepim in hitrim delom mladih stenogra-finj in stenografov. Zavodu je na lepem in častnem uspehu, s katerim je zaključil svoje 24. šolsko leto, Čestitati. Kakor smo poučeni, nastopi 27 absolventinj tega zavoda takoj v svoje službe, 14 absolventov irha pa take službe že obljubljene. Opozarjamo na današnji oglas zavoda.
—lj LJubljaski živilski trg. Današnji živilski trg je bil sicer zelo živahen, vendar pa so bile cene vsem živilom glede na strašno vročino, odnosno sušo na polju izredno visoke. Nekaterih žrvljenskih potrebščin pa na trgu niti za zlat denar ni bilo mogoče dobitL Naravnost velikansko povpraševanje je bilo po zelenem fižolu v stročju, katerega se je pojavilo v zgodnjih jutranjih urah na trgu le nekaj košar, ki so pa bile kljub visoki ceni 10 in 12 Din za kg v nekaj minutah razgrabljene in razprodane. Cene ostalim potrebščinam so bile sledeče: Salata po 1 Din glavica, koleTabce po 0.25 do 0.50 Din za komad, novi krompir po 4 Din kg, paradižniki po kakovosti od 5 do 9 Din kg, primorske rmene slive po 6 Din kg, domače češnje, slabše, po 4 Din, lepše po 6 Din kg, borovnice, ki jih je bilo precej, po 4 Din liter, rdeče maline merica po 3 Din, marelic Je bilo izredno veliko, kupovali so jih največ za marmelado in sicer se jim je gibala cena med 8 in 12 Din za kg, hruške po 8 do 10 Din kg, zelene paprike 3 komadi za 2 Din, nova čebula po 4 Din, luščeni sveži grah liter po 12 Din, majhne kumare komad po 2 Din, zeljnate glavice po 0.75 do 1 Din, na tehtnico po 6 Din kg, piščanci par drobnih za 45 Din. race komad po 25 Din, mladi zajci par 9 do 12 Din in jajca po 1.25 komad. — Na živinskem sejmu današnjo tretjo sredo v mesecu ni bilo takega življenja, kot prvo sredo v mesecu. Prignane ie bilo precej živine, vendaT se kupčija ni mogla razviti in ni bilo mnogo zaključkov.
—lj Izlet v Monakovo in Niirnberg. Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi za dane, če se jih priglasi vsaj 20, izlet v Monakovo in Niirnberg v svrho ogleda tamošnjih mest, galerij in letošnje jubilejne Diirerjeve razstave. Eventualno se med pofio obišče tudi Salzburg. Vodil bo usni v. prof. dr. Izidor Cankar. — Odhod, iz Ljubljane v nedemjo 5. avgusta ob 8.49, vrnitev v Ljubljano v soboto 11. avgusta ob 8.35. Stroški so preračunjeni na okroglo Din 2500 za osebo. Priglasiti se je najkasneje do Inki. 23. julija (ponedeljek) pri tajniku St. V u r n i k u, Ljubljana, muzej, aH z dopisnico ali pa ustmeno vsak dan med 10. in 12. uro dopoldne.
—lj Zanimiva prireditev. Zakonca Zoto-vič priredita s prijaznim sodelovanjem ge. Stefice in g. M. Spasica jutri 19. t. m. ob pol 9. zvečer na vrtu restavracije Zvezda zabaven večer z zelo zanimivim sporedom Na sporedu je Nušičeva »Redukcija«. Kole-vijeva »Miš«, šala v 1 dejanju, Branova »Ločena žena«, Spasičeva enodejanska šala »Arabski gumi« ter šala v 1 dejanju »Dojilja in častniški sluga«. Opozarjamo naše občinstvo na to prireditev, ki bo nudila res redek užitek in ob kateri se bodo lahko vsi od srca nasmejali.
—lj Christoffov zavod, Ljubljana, vpisuje ves julij na Domobranski cesti 7. — Vpisnina 10 Din, šolnina nizka, revni go-
jenci imajo popust. — Zavod preskrbuje službe. — Šolsko leto prične 1. oktobra ter tr2ia 10 mesecev. 564n —lj Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje le pri Kristofič-Bučar, Stari trg, LJubljana. 46T
Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec optik, LJubljana, Stari trg, 9. 58-T
Pristopajte k Vodnikovi dražbi!
Tragedija belega carja in njegove rodbine
Usodni 17. julij 1918. — Ljenin je prečital poročilo o umoru carske rodbine. — Kaj pripoveduje o tragediji očividec prof«
Gilliard.
Dne 17. julija 1918 se je vršilo v moskoskem Kremlju v sejni dvorani posvetovanje sovjetskih ljudskih ko* misarjev. Med sejo, v hipu, ko je po* ročal ljudski komisar o prehrani pre* bivalstva, so se tiho odprla vrata in v dvorano je stopil predsednik osrednje* ga izvršilnega odbora Sverdlov. Po pr* stih se je približal Ljeninu in mu mol* če izročil listek, na katerem je bilo v naglici nekaj načečkano. Ljenin je Ii* stek, prečital, Sverdlov je pa stal molče za njim. Ko je ljudski komisar za pre* hrano končal svoje poročilo, je Ljenin zakašnjal, skomignil dvakrat z rameni, vtaknil levi palec za telovnik in preči* tal s svojim monotonim glasom listek, na katerem je bilo zapisano:
Jekaterinburški sovjet delavskih, kmetskih in vojaških zastopnikov je 16. julija soglasno obsodil Nikolaja Romanova in njegovo rodbino na smrt. Ta ukrep je bil potreben, ker se je po* javil v mestu protirevolucijonarni po* kret. Smrtna obsodba je bila izvršena v noči od 16. na 17. julija.
In Ljenin je pripomnil: Sporočam vam to, sodrugi, in predlagam, da pre* idemo na dnevni red. Sledilo je poro* čilo ljudskega komisarja za promet. Tako so kolovodje ruske revolucije sprejeli vest o tragediji, ki se je pričela v februarju 1917. v glavnem stanu v Mogilevu, odnosno v palači Carskega sela in dosegla vrhunec v hiši bogatega trgovca Ipatjeva v Jekaterinburgu. Se zdaj ni in najbrž nikoli ne bo znano, jeli dobil jekaterinburški sovjet inicijativo za umor carske rodbine od zgoraj, ali pa je izrekel smrtno obsodbo sponta* no. Zasedanje jekaterinburškega sov* jeta je bilo zelo kratko. Pod predsed* stvom Beloborodova je sovjet sestavil kratek akt, v katerem je bilo rečeno, da je treba rodbino Romanovih fizič* iiO odstraniti. Justifikacija je biia pO* verjena mestnemu oddelku rdeče gar* de. Trije člani mestnega sovjeta so carju prečitali smrtno obsodbo in mu dovolili samo toliko časa, da je lahko izgovoril zadnje besede: «Brez sodne obravnave?«
Med maloštevilnimi pričami strašne tragedije vladarske rodbine Romano* vih je bil tudi domači učitelj prestolo* naslednika Alekseja in velikih kneginj Francoz Pierre Gilliard. Stari francoski profesor je izdal knjigo «Tragična uso* da Nikolaja II. in njegove rodbine*, v kateri opisuje vso podrobnosti tra* gične smrti mogočnega belega carja in njegove rodbine. Gilliard priznava, da je po naključju ušel usodi, ki je zadela ne le carsko rodbino, marveč tudi dvornega zdravnika in komornico. Gil* liard bi bil tudi ustreljen, da ga ni re* šila malomarnost sovjetskega komisar* ja. Ko je poslal komisar Jurovski o polnoči po carsko rodbino in jo spra* vil v klet, Gilliarda slučajno ni bilo v hiši trgovca Ipatjeva. Car ni slutil, kaj mu preti, ker ni bilo prvič, da so ga sovjetski vojaki tako pozno ponoči zbudili. Carja in njegovo rodbino so ponoči večkrat zbudili in na vse načine zasmehovali. Francoski profesor pravi, da je car z neverjetno potrpežljivostjo prenašal zasmehovanje in zaničevanje, kateremu je bil izpostavljen v Tobol* sku v Sibiriji, kamor ga je sovjetska vlada najprej izgnala. Ko se je zbrala usodne noči carjeva rodbina v kleti hiše trgovca Ipatjeva, je dal komisar
Ogromen poset razstave v Brnu
Za razstavo sodobne kulture v Brnu vlada na Češkoslovaškem, pa tudi v inozemstvu, veliko zanimanje. O tem priča število posetnikov, ki je doseglo v prvih šestin tednih nad en milijon. Že koncem preteklega tedna je znaša* lo število posetnikov te sijajno orga* nizirane in izredno poučne kulturne prireditve 1,012.207. Predzadnjo nede* ljo je Bilo zanimanje za razstavo tem večje, ker je doseglo število posetni* kov 994.417. Popoldne se je zbrala na razstavišču in pred njim ogromna množfica radovednežev, ki so čakali, ko* ga zadene sreča, da bo milijonski poset* nik razstave.
Ta sreča je zadela proti večeru 26* letnega čevljarskega pomočnika Fran* tiska Pakosto. Ubogi čevljarček je bil zelo presenečen, ko so zadonele njemu na čast fanfare vojaške godbe in raz* stavne sirene, ki so dale znamenje za splošno navdušenje. Srečnega posetni* ka, s katerim je doseglo število poset* nikov en milijon, je pozdravil v ime* nu razstavnega odbora podpredsednik Maša, ki mu je izročil častno darilo v znesku 1000 Kč. častni razstavni album, kataloge in druga darila. Srečni poset* nik je dobi še več spominskih jiaril. na kar so ga fotografirali, dvignili na rame in odnesli v povorki po razstavišču. Pa* kosta je sin siromašnih roditeljev in zato so mu bila darila zelo dobrodošla.
Razstavo sodobne kulture v Brnu je posetilo že nebroj odličnih inozem* skih zastopnikov, med njimi tudi in* spektor Vcljko Radamanovič iz Ze* muna, ustanovitelj zavoda za gluhone*
Jurovski signal za umor carske rodbine, dvornega zdravnika in komornice s tem, da je sam ustrelil carja in bol* nega prestolonaslednika, ki ga je držal car v naročju, ker deček ni mogel hoditi. Po vrsti so padli car Nikolaj II., njegov edini sin Aleksej, carica Ale* ksandra Fjodorovna in velike kneginje, Olga, Tatjana, Marija in Anastazija. Trupla so odpeljali s tovornim avto* mobilom za mesto, kjer so jih sežgali, pepel pa razmetali po gozdu.
Tragedija zadnjega ruskega carja ima v zgodovini samo en primer, in sicer tragično smrt francoskega kralja Ludvika XVI. in njegove soproge Ma* rije Antoinette, ki sta padla pod giljo* tino na morišču francoske revolucije. Gilliard dvomi, da bi bil dobil jekate* rinburški sovjet neposredno iz Moskve povelje, naj na ta način uredi carsko vprašanje. Francoski profesor meni, da se je jekaterinburškemu komisarju Jurovskemu samo zdelo, da sovjetska vlada ne bo protestirala, če da umoriti carsko rodbino. Gilliard je trdno pre# pričan, da bi sovjetska vlada pod nobe* nim pogojem ne umorila carja v Mo* skvi, ker je bil takrat še zelo popula* ren. Sovjeti so pa dosegli z umorom carske rodbine ravno nasprotno, kar so hoteli. Zadnji ruski car med ljud* stvom ni bil posebno priljubljen, toda po njegovi tragični smrti je postal na* enkrat deležen mučeniške slave. Gil* liard je bil še v Rusiji, ko se je pojavil samozvanac, ki se je izdajal za presto* lonaslednika in trdil, da zasede ruski prestol. Ta novi Lažidimitrij bi bil kmalu zaslovel med ljudstvom in dose* gel svoj cilj, da ga ni razkrinkal Gil* liard.
Gilliardova knjiga je tudi važen dokument za presojo vpliva, ki ga je imela carica na usodo ruske države. Ko je izbruhnila tako zvana februar* ska revolucija, je zavezniški tisk sko* raj brez izjeme pisal, da je to odpor ruskega naroda proti veleizdaji, ki jo je zakrivil car s tem, da je hotel skleniti separatni mir. Trdilo se je, da je ostala carica, hčerka hessenskega nad* vojvode, zvesta nemškemu narodu in da je silila slabotnega carja skleniti z Nemčijo separatni mir. Gilliard to trdi* tev odločno zavrača. Po njegovem mnenju je bil vsega kriv caričin strah, kajti carica se je bala za prestolona* slednikovo in carjevo življenje, ki je viselo često na nitki. Zato je imel tako velik vpliv na njo Rasputin, kajti ca* rica je videla v tem razuzdanem starcu božjega poslanca, ki jo lahko obvaruje vsake katastrofe. '
Carja opisuje Gilliard kot vzornega očeta in plemenitega človeka, ki se je pa instinktivno bal vladarskih funkcij. Car je dvomil o svojih sposobnostih in bil je prepričan, da nima sreče. Gil* liard zanika, da bi carica med vojno simpatizirala z Nemci. Iz Gilliardove knjige jc razvidno, da je bil car v iz* gnanstvu mnogo večji junak, nego v času svoje neomejene moči. Lahko bi bil pobegnil iz Rusije, toda nikoli se ni potrudil, da bi ga zvesti prijatelji rešili. Ko sd skušali Nemci med mi* rovnimi pogajanji v Brest*Litovsku iz* poslovati od sovjetov, da bi smela car* ska rodbina odpotovati iz Rifsije, je car baje izjavil: «Če ni to navaden manever, s katerim me hočejo diskre* ditirati, je pa odločno krivica, ki mi jo delajo.»
me in slepce v Jugoslaviji. Brnsko raz* stavo je posetila tudi večja skupina slušateljev in slušateljic filozofske fa* kultete iz Skoplja, ki je ostala v Brnu tri dni.
Zopet potres v Smirni
V Mali Aziji je nastal v ponedeljek nov potres, ki je do tal porušil meste* ce Torbali, 35 km jugovzhodno od Smirne. V Smirni sami se je porušilo mnogo poslopij, ki jim je zadnji po* tres več ali manj prizanesel. Tudi v bližnjih vaseh se je porušilo mnogo hiš. Nastalo je pet močnih potresnih sunkov, ki so si naglo sledili. Zadnji je trajal nad 20 sekund. Doslej še ni zna* no, je*li zahteval potres tudi človeške žrtve, pač pa se že ve, da je bilo mnogo ranjenih, zlasti v Torbali. Ranjen je bil tudi guverner nekega okraja.
Prebivalstvo Smirne je v strahu be* žalo iz mesta, kjer vlada zdaj na ulicah grobna tišina. Vlada je takoj organizirala preskrbo prebivalstva z živili in zavetišči. Življenje v pristanišču je po* polnoma izumrlo, promet je bil ustav* ljen in večina parnikov je odplula na odprto morje, ker se je bati novih po* tresnih sunkov, ki bi razburkali morje in ogrožali parnike.
B r Stalin ne veruje v mir
Moskva, 17. julija t. V Uankuradu je Stalin
izrazil svojo skrb zara-dri ohranfove miru. Izjavi! je, da nasprotstva med kapitalističnim svetom hi sovjetsko unijo n« postajajo milejia, teravefi močnejša. Imperialistični paeiiizem je dok) za nove vojne priprav«.
Str**
»StOVFNSKI  N A R O D» dne 18. julija 1928.
Stcv. 162
Edgrr WatUce;
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN.
»Ali je mrtva?« je nervozno vpra-1*1 Meadows.
»Mrtva?« je ogorčen vprašal Mr. Washington. »Zakaj bi jo naj bil. ubil? Davi sem videl na trati veliko jato golobov ... Ali naj bi jih ubil? Ne, draži gospod! Nisem tako nizkoten napram kačam. Sodim, da gospod Bog ni posla! kač zato na svet, da jih človek, kadarkoli jih kje zagleda, preganja in ubija. Poslal sem jo danes z vlakom prijatelju v zoološki vrt Ta mi jo bo shranil dotlej, da se vrnem domov.«
Meadows je globoko zasopel.
»Dali je nimate v svojem žepu?«
»Ali bi vas to motilo?«
Leonov glas je zvenel zelo resno, ko je zdajci zaprosil VVashingtona, naj sede nekoliko bolj na levo. Ko je leta premaknil svoj stol, mu je Leon hvaležno prikimal. Njegove oči so se upirale skozi okno v park, ki se je vedno bolj pogrezal v mrak. Niti za trenutek ni odmaknil oči.
♦To je vendar nekoliko čudna zadeva z mojim odvetnikom... s Poo-lejem,« je rekel Lee. »Obljubil je bil, da pride točno ob sedmih. Koliko je ura?«
Meadows je pogledal na svojo žepno uro.
»Pol devetih.« Meadows je opazil, da se je obraz slepega posestnika Rath Halla zmračil.
»Zelo čudno. Saj dovolite? ...«
Pritisnil je z nogo pod mizo na kontakt hišnega zvonca. Sluga je vstopil
»Telefonirajte na stanovanje Mr. Pooleja in vprašajte, kdaj je odšel z doma!«
Kletar se je naglo vrnil.
»Mr. Poole se je odpeljal z avtomobilom o pol sedmih.«
Johnson Lee se je nagnil nazaj na stol.
»O pol sedmih? Potem bi bil moral že biti tu.«
»Kako daleč pa je odtod do njegovega stanovanja?«
»Kakih petnajst angleških milj. Mogoče da je pozneje odšel iz Londona. Čudno je vsekako.«
»Morda je imel defekt na vožnji,« je pripomnil Leon. ne da bi odvrnil oči od okna.
»Potem bi bil lahko telefoniral.«
»Ali je kdo vedel, da namerava priti semkaj? Mislim namreč, kdo drugi razen služinčadi?« je vprašal Gonsalez.
Slepec je nekoliko pomišljal.
»Da, omenil sem bil na pošti. £e! sem bil iskat svojo pošto in sem dobil med drugim vrnjeno pismo, ki sem «ra bil poslal s pomanjkljivim naslovom Mr. Pooleju. Rekel sem poštarju, da je od-
več, da bi pismo še enkrat odposlal, ker pride Poole nocoj sam k meni.«
* Ali je bilo to v uradu za stranke?«
»Mislim, da.« »Drugega niste rekli ničesar, Mr. Lee? Mislim kai takega, kar bi bilo v zvezi s posetom Mr. Pooleja?«
Zopet je hišni gospodar pomislil.
»Ne vem Bojim se skoro, da je bilo kaj takega,« je priznal nato. »Da, sedaj se spominjam, da sem poštarju rekel, da se moram s Poolejem pogovoriti o nesrečnem Barbertonu. Mr Barberton je bil tod splošno znana osebnost.«
»To je izredno fatalno.« je menil Leon.
Njegove misli so se hkrati mudile pri dveh stvareh. Razmišjal je, kje bi neki mogel ta hip biti pogrešani odvetnik, in, kako čudovito kritje utegne nuditi zid med okensko polico in tlemi človeku, ki bi se hotel skriti, dokler bi se ne vrnil, da pošlje kačo na smrtonosno pot.
»Mimogrede bi vas hotel vprašati, Mr. Meadows, koliko ljudi imate v bližini?«
»Enega — in ta ni v parku nego zu-nai na cesti Po noči. ali še bolje, ko se zmrači, ga pokličem v hišo. da prepa-truljira park. Mož je oborožen.«
(Oborožen angleški policist je strašen fenomen, ki ga je še malo ljudi videlo!)
»To se pravi, da ima revolver, s katerim ni še nikdar streljal razen pri
strelskih vajah,« je rekel Leon. »Oprostite ... zdi se mi. da sem cul brnenje avtomobila.«
Neslišno je vstal od mize, šel počasi okrog Leejevega stola in planil k oknu ter pogledal venkaj. Tik ob zidu se ie razprostirala cvetlična greda, na oni strani pa ie vodila široka gramozna pot. Med potjo in gredo je ležala široka trata. Vozna pot je šla kakih petdeset čevljev bolj na desno, preden se ie v loku odvrnila od Crimson kamblersa. Na levo se je raztezala tucat čevljev in od tiste točke se je vzporedno s hišnim zidom pešpot stekala v vozno pot.
»Ali slišite?« je vprašal Lee.
»Ne. zmotil sem se.«
Leon je z roko segel v stranski žep in je prinesel na dan prgišče drobnih stvari, podobnih pokalnim bonbonom. Edini Meadovvs je opazil, kako jih je raztresel na levo in na desno, toda bil je preveč diskreten da bi vprašal po vzroku Leonovega početja. Leon ie sicer dobro videl, kako ga ie Meadows vprašuje pogledal, ko je šel mimo njegovega stoia. zinil pa ni namenoma ničesar. Potem ie mirno nadaljeval z večerjo in je le sem pa tja vrgel pogled proti oknu.
»Ne računam na pravno pomoč samo svojega odvetnika,« je rekel Lee. »Brzojavi! sem v Lizbono in prosil dr. Pinta Cail'aoja. naj pride v London. Ta mi bo nemara mnogo več koristil kakor Poole. Čeprav ...«
V tistem trenutku je vstopil kletar.
»Mrs. Poolejeva je pravkar telefonirala, mister. Njenemu možu se je primerila težka nezgoda. Zavozil je z avtomobilom v deblo, ki je bilo položeno preko deželne ceste pri Lawleyu. To je bilo na ovinku in Mr. Poole je deblo zagledal šele, ko ie bilo že prepozno.«
Ali je nevarno ranjen?«
»Ne, gospod, toda odpeljati so ga morali v bolnico. Mrs. Poolejeva pravi, da se lahko odpelje domov.«
Mr. Lee se Je zavzel.
»Kako strašna stvar!« je zatarnai. »Še to se je moralo zgoditi!«
»Za Mr. Pooleja se je še dokaj dobro izteklo. Bal sem se hujšega.«
Od nekod pod oknom se je začl lahen pok, kakor da bi se bila razletela žabica. Leon je vstal, stopil k oknu in skočil na piano. Ko se je dotaknil tal, je stopil na enega onih malih konbonov, ki jih je bil prej raztresel po tleh, in pod nogami mu je nevšečno počilo.
Nikogar ni bilo videti. Naglo je stekel čez trato, zadržal korak, ko je dospel do konca zidu, in je nenadoma obstal z naperjenim revolveriem.
Vodnikova družba ie ena naših naiveciih kulturnih institucij
R.BjBiHlB'EiEiHIH.
<<bz
•° Z 2 t S tu ua -*
CD »J t^,
lli
0££
tU tO
n > (/) UJ ZOOg
o
en
PERI-Sfl^BENZIT
PERI
SA^BENZIT
S A — BEN2IT
t-
M
Z
lil
(0
II
d
IJ
E
UJ
a
NflUR 0 B0SP0OIH35TVU:
BenziVNadmilo je najfttedljivejše milo, akoravno je nekaj dražje. Pri  vporab«   Benzit-Nadmila se rabi 30 do 50u/8 manj, kakor drugega mila. Benzit-Nadmilo razkroji 507. v°č nesnage, kakor vsako drugo milo. Mala razlika v ceni se Izravna vsled neznatne porabe in velike učinkovitosti.
Vporabljajte za omahoanja vode za pranje vedno TRI in rabili boste polovico Benzit-Nadmila. kakor navadnega drugega mila. Benzit-Nadmilo varuje perilo, kar ja nepotrebno močno drgnjenje. Benzit-Nadmilo razkroji vsako nesnago kemičnim potom.
enziT Nadmilo
TVORNICE ZLATOROG - MARIBOR
"D
m 31
fl
o m z
N
PERI ~ SAZBENZIT
PERI     5AZ BENZlT
1PE RI~3AZZ BENZlT
Svetujemo Vam nabavo samo edino nai-boljše in trpežno
kolo
„Gritzner"
nizke cene, tuli na mesečna odplačila pri
Josip Peteline-u
Ljubljana  Telefon štev 2913.
Flobert-puške
Lorsit polke, brownmgc piitok ta straseojc psov, samokrese, to-P*e«. satoga tovskfe 1o rt>Jkfl» potreblCto ter  ometa M ogenj
F. K. K*^-- puškar, Ljubljana.
Šelenburgnva ulica St. 6.
Radi preselitve
prodajam ure, zlatnino, srebrnino, briljante, stenske ure, budilke, (hišne stoječe ure), Al paka srebro nastavke s 25 % popusta.
IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA,
Stari trg 20.
Stanovanje 4 sob
a vsesal prfctklfaumi v sredini mesta zamenjam s staaovaalem ene ■ifc dveh sob s pi iUkOaami. Pismene ponudbe na upravo lista ped •Statooc 1345
Stanovanje 2 sob
išče mirna drnzina (4 osebe). V sester 1. avgusta. P Lata m ev. za pol leta naprej. Ponudbe na upravo lista pod »Sobo staaoraate«. 1343
Hišo
dvo ali večdruiiosko v dobrem stanju v LjubUao] kopkn proti ta kojlnjetno plačilu. Posredovalci so Lzkllofieei. Ponudbe a navedbo ce-a« poslati na opravo »SI. Naroda« pod »H*ia«. 1333
Malino? sok
Izvrsten, pristen, dobit« pri Lovre Sebenik, Ljubljana, Knezova often.
1297
Dobra šivilja
£a vse gre Šivat za dalj Časa na dom. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Spretna«. 1336
SiTflja
za obleke io perilo iice sivino, ev. gre iiva-t v trgovino, prtporo-5a se tuđi na dom. Ponudbe na upravo Usta pod »Vestna«. 1335
Upokojenec
star 45 let, zmožen kavcije, t$če s'.užbo inkasanta alf vratarja Nastop I. avgust«. Ponudbe na upravo lista pod »PoSten«. 1334
Mah oglasi v »Slovenskem Narodu« to popoldne najbolj čitana, oajceaelta In na)u»pe*ne)Ša posredovalnica za slutbe. prodaje, na« kop, nepremičnine, lokale, stanovanja, priporočila,  kapital itd. Itd-
V SVOJO LASTNO KORIST NAJ SE  JIH   VSAKDO POSLUŽUJE. KER MORAJO IMETI NAJBOLJŠI USPEHI
lipa. Ijiiljma. Ulova alka
taftu si preaava. da vam mm oolezni i
Bolesni želodca m creven, telesno zaprtje, glavobol, pritisk krvi v glavo, nerv orno« t, pomanjkanje spanja, zlata žila is slab tek nastanejo zaradi slabe prebave
Urejujte si prebave s preizkušenim eliksirjem «Fu GOL», da premine bolezen.
«FIGOL» eliksir ureiuje prebavo in «m vrača zdravje.
cFIGOL» se dobiva po vseb lekarnah. Izdeluje ga pa io razpošilja s postnim povzetjem z navodilom vred
LEKARNA DR  SEMRLIC DUBOVNIK 2
Izvirni za hoj ček s Z steklenicami, omotom m pošt* oino Din 106—, s 8 stekl 245 Din, 1 stekl. pa 40 Din
Stcvilr    zahrplnce  o  uspešnem delovanju »Figola«
* "-r>rva i rfr»«***nO
Barvasti balist in svila
za damsko perilo
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Priporočilo
Podpisana dimnikarska tvTd'ka se priporočam cenjenemu občinstvu, da mi poveri v izvrševanje svoja dimnikarska dela.
Naznanjam, da sprejemam vsa v mojo obrt spadajoča dela s 50 odstotnim popustom od sedanjih cen ter zagotavljam, da bo izvrševal vsa dela v splošno zadovoljstvo moj poslovodja.
Za cenjeno na-klo-nitev del se toplo priporoča
Dimnikarska tvrdka Katarina Vrbovec, Grajska planota 1-42,
Ljubljana. 1340
IVAN GENUSSI
pleskarstvo In ličarstvo, Igriška ulica 10. — Za delo se jamčil Cene  nteke. 59/T.
1 H
Opremljeno sobo
svetlo io zračno, z električno razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Dopise na upravo Slov. Naroda pod »Opremljena soba«. 1342
Spali
inica
dobro ohranjena (mehki les) vsled selitve naprodaj. Cena Din 2000. — Ponudbe pod »Spalnica 1337» na upravo »Slov. Naroda*.
Teod Korn, Ljubljana,
Poljanska cesta štev. 3„
Krovec, stavbni, sat&aterijski tu okrasni klepar, instalacije vodovodov Napravo ttretovo* jov. kopališke in klosetne na* prave. — Izdelovanje posod :a pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle za konzer« ve) ter litografija, 22/T
ilL—r' H*        fltt.81._ t-
Št. ad 12.729-ref. IX
Razglas
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
oddalo naprave nekaterih cestnih kanalov.
Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2-II, do pondeljka, dne 23. julija 1928 do 11. ure dopoldne. Tam se dobe vsi potrebni razpisni obrazci, proračuni in načrti.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. julija 1928.
t x
KLIŠEJE
vseh vrst. Črtne in avto«
tip1je, IZDELUJE PO PRED. LOŽ ENIH risbah, PEROPISIH in SLIKAH za NAVADEN TISK AU ZA FINEjSO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ.
Sem času po nizkih cenah
JUGOGRAFIKA, liubljaka
» TOKOVNA IN ZAM>ŽNA DRUŽBA I O. Z. 8V. PETRA K\% IS
Urejuje; Joeip £u(M&£ — Z« «JV«ro«tnc tbJt«nvj». fran Jeecrfet. - Z* upremo io iliaeiartd 4el Usta; Oton Omsioi. — V»1 s Ljublja
74
71
4818