Posamezna Številka 6 vinarjev. Štev. 89. Ljubljane 8 vin. V LHMlH V ML 21. OPrllS 1914. Leifl XLH, s Velja po pošti: s Za celo leto naprej . . K 26 — h en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24 — za en meseo „ . . „ 2 — V upravi pre[eman meseCno „ l'70 = Sobotna izdaja: = sa celo leto........ 7'— za Nemčilo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. ,, 12-- r . . , •.... i m 4¡¡t ■ 1 '■¡ff- H ■¡Sí '¿ŽSv- \ ' L '% ■ .v m Inserati: Enostolpna pelitvrsia (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust. PA oznanila, zalivale, osmrtnice i!fl.: enos olpna 11 ilvrsta po 2, vin. ^^^ Poslano: =ttt-.—-enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje in prazntKe, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Voanl red uar Urednlfitvo je t Kopitarjevi nliol štev. 6/IO. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski Upravnlštvo je v Kopitarjevi ulici št 6. — Račna poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-kerc. št. 7563. — Upravniškoga teleiona št. W8. Današnja številka obsega 6 strani Pred volitvami v francosko zbornico. Kako malo se na Francoskem še jasni, kaže sedanja agitacijska doba pred volitvami v zbornico, ki se vrše ta teden. Do-sedaj vladajoča stranka, ki sestoji iz zveze med radikalci in radikalnimi socialisti (ki pa nimajo s socialnimi demokrati nič opraviti), je dobila nasprotnika v novoosnovani »Federaciji levice«, katero vodijo Briand, Barthou in Millerand. Kdor pa je mislil, da je od tc nove strankarske tvorbe pričakovati bistvenega izboljšanja francoskih političnih razmer, se je zmotil. Boj, ki se med dosedanjo vladno stranko in Briando-vo skupino vodi, jc bolj bolj za premoč posameznih voditeljev med obema strankama kakor pa boj za načela. To se predvsem razvidi iz tega, ker je program obeh slej-koprej kulturnobojen, to je, katoliški veri in cerkvi sovražen. Briand, ki je zadnja leta nasproti vladi časih zavzemal na videz umerjenejše stališče nasproti cerkvi, obljublja sedaj, da bo podpiral takozvano popolno laizacijo šol, ki obstoja bistveno v tem, da bi se svoboda pouka do kraja odpravila, tako da bi brezverska državna šola dobila monopol v vsem pouku. Edini pravi razloček med radikalci in »Federacijo« je ta, da se radikalci o potrebi volilne reforme le mimogrede in zelo nejasno izražajo, dočim označuje Briand pro-porčno volilno reformo združeno z reformo cele uprave v zmislu decentralizacije kot nujno potrebno. Ali je to popolnoma odkrilo mišljeno, je pa vprašanje, ker francoski svobodomiselni »demokralizem« se drži prav vsled sedanjega splošnega volilnega sistema in deželne uprave, ki nima skoraj nobenih avtonomnih pravic. Radikalna vladna stranka se je opozicijonal-ccm v toliko uclala, da označuje uvedbo dohodninskega davka za potrebno, noče se pa izjavili glede lega, smatra li obenem tudi premoženjsko napoved, ki bi sc dala uspešno kontrolirali, za nujno. Najbolj pošteno pri celem programu radikalcev je ¿e to, da se niso upali pod svoj program podpisati Caillauxa, dokler se nc konča proces zoper njegovo ženo, ki pa bo, kakor je z gotovostjo pričakovati, oproščena. Kar se tiče socialnih demokratov, takozvani združeni, to je Jaurejevi, ne za- htevajo več milične vojske, ampak sc zadovoljujejo z zahtevo po zopetni uvedbi dveletne vojaške službe, vsled česar jim revolucionarni socialisti seveda očitajo izdajstvo. Sicer pa celo slednji ne zatajujejo docela patriotizma kakor prejšnje čase. Takozvana »Republičanska zveza«, ki obstoja iz progreslistov ali zmernih liberalcev, kakor bi mi rekli, zahteva: Svobodo vesti, pozitivno in negativno; pravico biti veren ali brezveren; pravico pripozna-vati kak kult in ga izvrševati ali pa nobenega izpovedati; svobodo pouka; strogo neulralnc državne šole in zasebne šole, ki stoje pod postavo, a se nc smejo z malenkostnimi šikanami preganjati, da morejo z državnimi sodelovati s skupnim patri-otičnim smotrom in v državljanskem miru, brez katerega ni verskega miru, Progre-sisti skušajo, kakor vidimo, načelo popolne ločitve cerkvc od države v zmislu popolne neutralitete pravzaprav še najbolj dosledno izpeljati in se njihov program v tem oziru od znane »Action liberale«, ki io vodi demokratično krilo katoličanov, bistveno ne razločuje; sicer pa progresisti žele tudi največ iz razlogov zunanje politike obnovitve diplomatičnih zvez z Vatikanom in se tudi ne protivijo povratku redovnikov v svojo domovino. »Action liberalne« se vrh-tega zelo zavzema za proporc, neutralno državno šolo pa izrečno zameta, dasi je sicer za popolno obojestransko svobodo. Poleg tega imamo «Demokratično stranko«, ki jo vodi Carnot. V svojem programu obsoja sedanjo viado, ki služi le eni sami kliki, ne pa blagru celc domovine. Odločno se zavzema za svobodo pouka. Vendar pa sc tudi ta stranka bistveno uklanja sedanjemu svobodomiselnemu kur-zu, ko vzklika: »Dozdaj sprejete laične državne postave, ki so skupna last vseh reoi.-bličanov, se ne smejo na noben način ogroziti.« Carnol torej tudi odobrava postave, ki so cerkev oropale in praktično vedejo nc oo obojestranske svobode, ampak do zatiranja katoličanstva, naj to še take tajijo. Kar se tiče katoličanov, jih škofje niso obvezali, s katero stranko naj gredo, pač pa določili pogoje, pod katerimi smeio volili tistega kandidata, ki jim je sicer najbolj všeč. Seveda ne bodo smeli podpirati ne radikalcev ne Briandove Federacije, pač pa »Action liberale« in kot manjše zlo : Republičansko zvezo« in Carnotovo stranko. Velik del bo seveda šel s proti-republičansko desnico. OH ziior urnim M\u rnKoiiei-suh pomefn kov. V nedeljo je imelo K. D, R. P. v Rokodelskem domu ob obilni udeležbi mojstrov iu pomočnikov svoj redni občni zbor. Otvoril ga je društveni predsednik, č. g. Alojzij Stroj, ki jc v svojem nagovoru omenil, da je vrhovno predsedništvo avstrijskih K. D. R. P. sprejel Nj. ekscclenca dunajski nadškof dr. Fr. C. P i f f 1 , ki je vodil nekaj časa K. D. R. P. v Rimu (v Campo santo) in je v dunajskem K. D. R. P. poudarjal, da ne sprejme vrhovnega predsedništva samo kot čast, ampak kot službo, v kateri mu bo mogoče delovati v korist rokodelskega stanu, ki je »steber države«. Po uvodnem nagovoru je društveni predsednik poročal o napravah v K. D. R. P., ki pospešujejo strokovno in splošno izobrazbo rokodelskih pomočnikov. Strokovna izobrazba v K, D. R. P. V strokovno izobrazbo svojim članom je priredilo K. D. R. P. več dobro uspelih strokovnih tečajev za posamezne obrti. Poročevalec je imenoval tele tečaje: I. Strokovni čevljarski tečaj. Vodil ga je g. Ivan Pobeško, delovodja pri tvrdki Szantnerjevi. Tečaj je imel namen podati večjo strokovno izobrazbo onim čevljarskim pomočnikom, ki so že dovršili preje kateri čevljarski strokovni tečaj. — 11. Lansko leto pomladi in deloma v poletnem čaju ¿c je vršil strokovni mizarski tečaj. Vodil ga je g. mizarski mojster Josip Še-nica. Tečaj jc imel prav lepe uspehe. — III. Posebno živahno zanimanje je za strokovni knjigoveški tečaj, ki se od novembra 1. 1913. vrši pod vodstvom vodje knjigoveznice Kat. tisk. društva, g. Ivana Dež-mana. Nedvombeno bode, kakor dosedanji društveni strokovni knjigoveški lečaji, ime,! tudi ta tečaj najlepše uspehe. Člani K. D. R. P., ki so šli v tujino, so v bratskih društvih, zlasti v Gradcu in Dunaju, našli priliko v tamošnjih društvih v strokovnih tečajih izpopolniti svojo iz-izobrazbo. — Poročevalec poudarja, da K. D. R. P. stremi po tem, naj slehrni pomočnik dobi v društvu pomoči in navodila, da bo po'.eg pomočniške preizkušnje napravil v svojem času tudi mojstrsko preizkušnjo. Splošna izobrazba v K. D. R- P. Strokovni tečaji koristijo članom po-1 sameznih rokodelcev. V K. D. R. P. pa sc tudi z raznovrstnimi priredbami pospešuje izobrazba vseh članov. Poročevalec poudarja potrebo znanja jezikov za pomočnike, ki gredo v tujino. Zato se je tudi v ljubljanskem K. D. R. P. jx>učevala nemščina v dveh oddelkih. — Za izobrazbo so jako važni govori in predavanja. — K. D. R. P. ima govore pri svojih cerkvenih slav-nostih in javnih prireditvah; govornika o teh prilikah sta bila društveni predsednik Alojzij Stroj in profesor dr. Josip Jerše. Od 1. oktobra do Velike noči je imelo društvo vsak ponedeljek predavanje za člane; predaval jc profesor dr. Alfonz Levičnik. V svojih predavanjih je obravnaval jako zanimive tvarine. V več predavanjih jc govori! o prazgodovini človeka (po novem Obermaierjevcm delu); nekatera njegova predavanja so obravnavala zgodovino posameznih obrti: ključavničarstva, kovaške obrti in dr.; in v nekaterih govorih je obravnaval naravne kreposti življenja. — Društvo je priredilo i.tidi štiri večja skiop-tična predavanja. Predavali so: knezo-škofijski tajnik Josip Dostal (»Božič v umetnosti«), prof. dr. Vinko Sarabon ( 50 čudovitih clcl iz narave in umetnosti«), muzejski adjunkt dr, Josip Mal ( Turki pred Dunajem ) in prof. Fran Verbič (-0 nekaterih zanimivih rastlinah«), Skioptikon jc oskrboval pri vseli predavanjih uršulinski katehet Iv. Tomažič. Iz društvene kronike. Predsednik se je nato v iskrenih besedah spominjal rajnih članov in dobrotnikov društva, ki so umrli od zadnjega občnega zbora. V hvaležnem spominu bode ohranilo K. D. R. P. pokojnega Hugona Eberla, solastnika tvrdkc Brala Ebcrl , ki jc umrl 6. februarja 1914, rajnega bivšega ključavničarskega mojstra Albina Aclitschina, ki jc bil pred leti za drušlvenc korisli jako delaven odbornik, zlasti pa pokojnega državnega in deželnega poslanca Msgr. dr. Ignacija Žitnika, ki ima za K. D. R. P. ncvenljivih zaslug s tem, ker jc mnogim članom pripomogel, da so sc udeležili mojstrskih tečajev na Dunaju, ker je imel v društvu več strokovnjaških predavanj o obrtnem vprašanju in ker je zlasti kot član državno obrtnega sveta pomagal društvu ob raznih prilikah, zlasti povodom obrtne razstave 1. 1905. V društveni kroniki za leto 1913. — pravi poročevalec —- sta znamenita zlasti dva dogodka: Shod rokodelskih društev povodom slovensko-hrvatskega katoliškega shoda in praznovanje Kolpingove stoletnice. Ob katoliškem shodu se jc udeležilo slavnostnega sprevoda in manifestacije na LISI J. V. Slavili; Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) 1. Ni še bilo vstalo jutro. Tema je še vladala po širnem gozdu. A vendar se jc zdelo, da bledč zvezde vedno bolj. Samo danica se je lesketala v vedno živi luči. Na zapadu sc je skril ravno mesec, ki je svetil vso noč na pokojno zemljo. Za trenutek se je zmračilo še bolj po širnem gozdu. A naenkrat se jc prikazalo tam na vzhodu nekaj rožnega, ki je navdahnilo vse nebo na tisti strani. Polemnele so zvezde in so ginilc druga za drugo. — Mir se je širil širom okrog. Le tupatam se je stresla drobna veja, kot bi hotela stresti raz sebe hladno roso, ki se je nabrala čez noč na njenih zelenih listih. Čez ves gozd pa jc vel oživljajoči hlad mlade vesne, ki jc stopila pred nekaj dnevi na zemljo. A naenkrat so pretrgali sveto tišino neki glasovi, ki so prihajali iz ozke kotanje kraj sivih pečin. Čulo sc je, kakor bi se trgalo kamenje pod težkimi stopinjami in bi sc kotalilo navzdol. In kmalu se jc prikazala vrhu kotanje v poltemi človeška postava. Za hip jc obstala, potem pa se jc sklonila in izpregovorila polglasno: «Pojdi, Božena! Podam ti roko.« »Takoj pridem, Radegost,« je odvrnil iz kotanje ženski glas. Mož je pokleknil na mokra tla. Iztegnil je roko v kotanjo in je počasi in previdno izvlekel iz nje žensko, ki se je zavi|ala v debel kožuh. Oči-vidno jo je stresal mraz. Kajti, ko je stopila na varno zemljo, se je zarila še tesneje v svoj kožuh. Mož pa je vstal in zaklical doli v kotanjo: »Ali čuješ, Borut? Podaj mi orodje! Mudi se, mudi. — Dan sc žc dela ...« Iz globoke jame se je začul čist, mlad glas: »Takoj, oče. Samo na to skalico naj še stopim, da vam lažje podajam.« Glas v kotanji je utihnil in nad vrhom se je prikazal drog, za katerega je pri'el mož nad kotanjo in ga jc položil kraj sebe v travo. V tem se je bilo zdanilo že precej. V bledi svetlobi se je razločilo skoro žc vse. In tudi moža je bilo videti že precej dobro v pol določnih obrisih. Bila jc to orjaška postava z mogočnim hrbtom. Lice in prsi mu je zakrivala valovita, gosta brada. Oblečen je bil v debelo suknjo iz jag-njclovine. Preko rame mu jc visel močan, velik lok, a za pasom se mu jc zibal tul, napolnjen z ostrimi puščicami. Stal jc ta orjak kraj kotanje in jc prijemal orodje, ki mu ga jc podajal nekdo iz jame. Polagal ga jc kraj sebe na trato. Videl si tu rov-nico poleg nerodnega krampa, preprosto kuhinjsko orodje iz žgane prsti in iz. pločevine. Videl si ogromno sekiro in dolgo bodalo z lesenim ročajem. Videl si pa tudi bele, sirove prtovc iz domače preje. Vsa trata jc bila skoro že polna, ko je zaklical glas iz kotanje: »Ničesar ni več tukaj. Gotov sem.« Orjak se je sklonil nad jamo in je rekel: -Pridi hitro vun! Mudi se* Čulo sc jc ropotanjc kamnov, ki so se kotalili navzdol. Čulc so se nagle stopinje — in kar naenkrat je stal kraj orjaka mladec. Dolgi lasje so se mu usipali po hrbtu, a na čelu so bili kratko pristriženi. Vprašujoče je gledal mladec na moža. A ta jc pokazal z roko na močno vrv, ki je ležala kraj grmovja. Pomagaj mi, da zveževa orodje,« je izpregovoril orjak. Pokleknil je na Iravo in spravljal orodje skupaj. Mladec mu je pomagal z urnimi rokami. Tudi žena jc vrgla raz sebe težki kožuh. Prijela jc vrv, pa je zavijala sveženj, ki ga je tiščal orjak v svoje breme. Nihče ni izpregovoril besede mecl delom. Ko je bilo povito vse orodje, je dvignil orjak najtežji sveženj. Tudi žena in deček sta naložila na hrbet svoje breme. »Pojdimo!« jc velel mož kratko. Stopil je naprej in sc jc rinil med grmovjem navzgor po hribu. Za njim sta pa stopala žena in deček. — Tedaj pa se jc zdanilo že popolnoma. Danica jc izginila sredi rožnega svila, ki sc je. širil tam na vzhodnem nebu. Drevje jc pokrivala rosa, ki jc ka-pala z zelenih lislov. Hladen jutranji ve-trcc je vel po gozdu; z vrha gore jc pihal, popotnikom naravnost v lice. »Ali le zebe, mali?« jc vprašal naenkrat mladec sočutno, ker je videl, da sc strese tupatam njegova mati. -Mrzel jc veter mladega jutra, mati, mrzel; a božji ogenj svetega solnca ga prežene takoj.« »Malo me zebe,«, jc odgovorila mati; a bo že boljše. Veš, Borut, prcdno pridemo vrh gore, nam bo tekel že znoj s čela.« »A kaj je za goro, mati?' i« vprašal mladec. »A je tudi tam svet tako krasen kot v zelenem Gorotanu? A jc šc lepši tam, mati?« -Stare naše junaške pesmi v Gorotanu pripovedujejo, da za goro kraljujejo sveli bogovi,« jc odvrnila mati. »Na vrhovih nebotičnih gora so si sezidali domove. Nihče ne pride tja gori. Kajti med vrhom in podnožjem vlada večen mraz in led, da onemere človeku stopinja. A na solnčncm vrhu cvcto krasni gaji, in sredi gajev sc dvigajo domovi sinjih bogov. Najvišji nad vsemi pa jc dvorec mogočnega boga Triglava. Streha, zlata in srebrna, se dotika solnca in ble?či daleč v zelene dežele.- Zamišljen je poslušal Borut materino pripovedovanje. Trdno je stopal za njo navzgor po strmi gori in niti enkrat je ni prekinil, ko jc pripovedovala o visokih domovih sinjih bogov. Oj, 'že sam jc večkrat strmel iz zelenega Gorotana tja v daljave, kjer ss jc blestelo blizu modrega neba nekaj belega. Tam za zelenim gajem, blizu rodnega selišča je sede;!, pa jc strmel tja gori, kjer se jc dvigalo tisto belo. Žc takrat sc mu je dozdevalo, da morajo biti to gore, A zdaj mu jc potrdila mati to misel, pa mu jc povedala, da domujejo tam gori sinji slovenski bogovi. Srce se mu je širilo ob misli, da bo kmalu zrl z lastnimi očmi na ponosne vrhove, da bo stanoval morebiti vse življenje v dolini pod njimi. Ali pridemo kmalu na vrh?' ic vprašal. ko jc utihnila mati. > Ali vidimo kmalu zeleno dolino puu neboličnimi gorami?« Kmalu, sinko,^ jc odgovorila malt. »Prcdno stopi solnce za tri pedi na jasno nebo, pa bomo f.c ra vrhu.'; Kongresnem fergu 300 članov iz ljubljanskega K. D. R. P. in iz bratskih društev na Vrhniki, v Nc*vem mestu, Mariboru, Zagrebu itd. Pri shodu rokodelskih društev so govorili: Vpojni superior Rihtarič, drž. poslanec Evgen Jarc, deželni odbornik dr. Iv. Zajec, ing. VI. Remec, stolni vikar J. Cegnar, P. Gjuro Benetič in društveni predsednik. — Kolpingovo stoletnico je društvo obhajalo 18. decembra s ccrkveno slav-nostjo in s skupnim sv. obhajilom in dne 1. januarja t. 1. s posebno proslav^o slovesnostjo v društveni dvorani. Rokodelski dom. Poročevalec poda nato račun o dohodkih in stroških hišnega gospodarstva v letu 1913. in o stroških za razne naprave v korist rokodelskim pomočnikom (strokovni tečaji, podpora potujočim pomočnikom iz drugih bratskih društev itd.). Dohodkov je bilo z vštetimi darovi 1, 1913. v skupnem znesku 4948 K 02 vin., stroškov (plačevanje obresti in dr.) 4196 K 07 vin.; iz prebitka se je porabilo za odplačilo dolga na Rokiodelskem domu 650 K. V teku letošnjega leta (1914) je bilo pa K. D. R. P. zelo prečno in je dobilo večji dar, ki se je ves porabil za odplačilo dolga, tako da je na Rokodelskem domu sedaj le še 29.000 K dolga (pred osmimi leti ga je bilo še 38.000 K). — Občni zbor se je zahvalil vsem dobrotnikom, zlasti še onim, ki ne žele biti imenovani. Naj jim sv. Jožef, varih in zavetnik katoliških rokodelskih društev, izprosi pri Bogu plačila za njih dobrodelnosti Drt^ge društvene zadeve. Društveni starosta Ivan Kimovec po-foča o stanju veseliške in kegljiške blagajne ter o vplačilih društvenikov. — V imenu revizorjev, ki sta vse knjige pregledala in vse postavke primerjala s pobotnicami, predlaga Matej Terpin, da se da odboru absolutorij, kar občni zbor sprejme. Obširno tajniško poročilo poda zatem tajnik Mihael Bajec, Društveni odbor je imel 16 sej. Društvo je imelo štiri javne prireditve s petjem, govori in uprizoritvijo gledaliških iger, in eno vrtno veselico. Vse prireditve so bile prav dobro obiskane. — Izleti so bili štirje: Na Vrhniko, v Kamniško Bistrico, k sv. Joštu in v Kranj in na Dobrovo. Kot knjižničar poroča Mihael Bajec, da ima društvena knjižnica nad 700 knjig, ki so se pridno izposojevale in čitale, in da je v društveni sobi članom na razpolago 19 časnikov. Društveni pevovodja, mestni učitelj Pavel Gorjup, poroča o društvenem pevskem zboru. Goji se cerkveno in svetno petje, ker pevski zbor K. D. R. P. nastopa pri cerkvenih svečanostih in pri javnih društvenih prireditvah. Poročevalec na-šteje vse zbore, katerih so se pevci v preteklem letu priučili, in poda program pevskega zbora za prihodnjost. Nato poroča o izidu volitev tajnik. Odbor pomočnikov za 1. 1914. je takole sestavljen: Peterlin Ivan, starosta; Novak Blaž, podstarosta; Bajec Mihael, tajnik; Erman Ivan ml.; Jager Fran, Jeločnik Avgust, Kordin Fran, Peterlin Avgust, Štrus Ivan, Vrančič Rudolf, Završnik Anton, Zupan Lovro, odborniki. Revizorja sta Fran Globelnik in Matej Terpin. Za opravila hišnega gospodarstva sta odbornika Jakob Martinčič kot blagajnik in Ivan Pengov kot tajnik. Po debati, ki se je razvila pri slučajnostih, je občni zbor sklenil, da se rešitev Nato sta umolnikla oba. Trdno in enakomerno sta stopala za orjakom, ki je hitel pred njima. Vetrec, ki je pihal z vrha gore, je postajal močnejši in hladnejši. Že so se stresale veje košatih smrek in bukev, da je padala rosa curkom na tla. Nebo na vzhodu je rdelo vedno bolj. Bilo je že popolnoma rdeče. Kar naenkrat je šinilo tam nekaj srebrnih žarkov — in solnce se je prismejalo izza gore. Zasvetili so se rosni biseri, in hladni vetrec jc ponehal kar naenkrat. Borut je postal, kot bi hotel občudovati vso krasoto, ki je vstala hipoma okrog njega. Še enkrat je hotel pogledati na rodno žemljico, ki je ležala, zavita v gosto meglo, tam globoko pod njim. Še enkrat ji je hotel pomigati z roko v slovo; a oče se je obrnil tedaj nazaj. Videl je, da sin zaostaja. Zato pa mu je zaklical osorno: »Kaj stojiš? Stopi urno naprej! Mudi se.« Borut se je okrenil pa jc stopal naglo za starši. Nihče ni izpregovoril več bese-dice. Molče so speli navkreber. Gozd se je redčil vedno bolj. Le luintam je stala še ogromna bukev in je razprostirala svoje široke veje.; le tuintam je še stala stoletna smreka. Pritlikavo rusje je rastlo krogin-krog, in le s težavo so se rinili popotniki naprej. Niti žive zveri niso srečali na samotnem polu. Le tupatain je zašumelo glasno, in zdelo se je, da je hitela mimo plaha srna in se je skrila med rušje. Vedno bliže so prihajali zelenemu vrhu. Le še dva grma sta jim zastavljala pot. le še tri trate je bilo tret» prehoditi. (Dalje.) nekaterih zadev odkaže odboru. Nato jc društveni predsednik zaključil občni zbor, potem ko se je izrekla zahvala odstnpiv-šemu starosti g. Ivanu Kimovcu, ki je prav spretno izvrševal svojo častno službo, od-stopivšim odbornikom gg. Ludoviku Baj-detu, ki je odšel iz Ljubljane, Ivanu Fer-nusu in Jakobu Zrimcu, dalje požrtvovalnemu režiserju društvenih gledaliških predstav g. Rudolfu Vrančiču, g. Adolfu Ste-ckerju za delovanje v društvenem hospicu, kjer stanuje 9 članov, gg. govornikom in predavateljem, zlasti gg. profesorjema dr. Alfonzu Levičniku in dr. Josipu Jeršetu, vis. deželnemu odboru vojvodine Kranjske za njegovo skrb za obrtni naraščaj, slavni Kranjski hranilnici za dar 400 K, slavnima uredništvoma »Slovencu« in »Lai-bacher Zeitung«, ki sta tako blagohotno poročala o vseli društvenih prireditvah, in vsem dobrotnikom društva. Cesarjevo bolezen. O cesarjevi bolezni objavljajo listi uvodnike, ki se obširno pečajo z njegovo boleznijo. Jeseni leta 1907. in leta 1911. je bil cesar tudi bolan, a je kmalu ozdravil. Tudi zdaj se upa, da cesar ozdravi, ker živi zelo zmerno. Cesar je zdaj 83 let star in boje se le, da bi se cesar ne čuval in ne omejil svojega dela. Kako da je cesar vesten, dokazuje, ker še zdaj ni gotovo, če ne potuje k otvoritvi zasedanja delegacij, da-si -Az Est« poroča, da se danes nadvojvoda piestolonaslednik pripelje v Schon-brunn, da mu vladar naroči zastopati ga ob zasedanju delegacij v Budimpešti. Sinoči izdani bulietin poroča: Znaki katarja v najmanjših zračnih ceveh desnih pljuč so nekoliko manjši, kakor včeraj, tudi vsled mrzlice provzro-čfena višja temperatura se je znižala; žila bije počasneje, tek in moči so boljše; cesar še kašlja. Nadalje se z Dunaja poroča, da je dne 19. t, m. temperatura znašala 37.8, dne 20. t. m. se je pa znižala na 36.2. Cesar je bil včeraj popoldne dobre volje. Vladar se je baje naslonil na stol in vzdihoval, ker je bil utrujen. Utrujenost je pripisovati preobilemu delu zadnjega tedna. Cesar je poslušal včeraj 7 do 8 ur poročila ministrov, dvornih in državnih dostojanstvenikov. Nekemu dostojanstveniku je cesar rekel: »V petek se bom menda le peljal v Budimpešto«. Ob četrt na 8 zvečer je prišel profesor Ortner v Schonbrunn, kjer so se zdravniki do 8. zvečer posvetovali. Splošno stanje cesarjevo se ni poslabšalo, marveč se je nekoliko izboljšalo. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je pripovedoval, da so že v soboto zvečer dognali, da ima cesar pljučni katar., Poroča se, da je bil cesar včeraj dobro razpoložen in je na prigovarjanje okolice definitivno opustil svoj načrt, da potuje v Budimpešto. V posteljo je šel cesar sinoči nekoliko pozneje kot navadno. Zdravniki sodijo, da je pro-gnoza odvisna od stanja srca, ki je do. zdaj zelo zadovoljivo, ker bije srce redno. Danes dopoldne smo dobili od našega dunajskega poročevalca brzojavko: Dr. Ortner in dr. Kerzel sta konstati-rala, da cesarjeva bolezen ni napredovala. Dr. Kerzel je ponoči spal v salonu poleg cesarjeve spalnice. Iz dvornih krogov izvem: Cesar je do jutra mirno spal. Cesar se sedaj nekoliko bolje počuti. Včerajšnji dan je cesar precej dobro preživel, bil je izven postelje. Opeto-vano so odprli za nekaj časa okna njegove sobe; topel, svež pomladanski zrak je cesarju jako dobro del. Dvakrat je včeraj cesar užil kurjo juho in večkrat buillon. Dihanje je bilo včeraj nekoliko otežkoče-no, izmeček jc ugoden,- kašlanje redkejše in manj mučno. Vnetje in zgostenje obstoječega katara na zgornjem krilu desnih pljuč ni napredovalo. Spanje cesarjevo je bilo danes ponoči normalno, dihanje nekoliko hitrejše. Prehlajenje in na-hod, kijuje dobil cesar prispre-jemu nemškega cesarja, sta se razvila do sedanjih komplikacij. Zato bo treba nekaj časa, da se popolnoma odpravijo. Iz Schonbrunna pa sem poizvedel: Cesarjev o zdravstveno stanje, ki se je včeraj obrnilo na bolje, je tudi danes ugodno. Cesar je noč dobro prestal in je spal dalje kot včeraj. Vstal je ob pol 5. uri zjutraj in je bil dobrega razpoloženja. Jutranja temperatura je znašala 36-4 stopinj ter je mr2-lica popolnoma izginila. Prvi zajutrek je cesar zaužil z apetitom. Vsa znamenja kažejo, da ni nobenega povoda za kakršnekoli skrbi, zlasti ker je tudi drugače cesarjevo telesno stanje ugodno. — Te vesti potrja tudi uradni korespondenčni urad. Vojsko med Zedinjenimi državam! n Mehiko? Mehikanski zunanji minister je izjavil, da Mehika ne more ugoditi zahtevi Zedi-njenih držav. Predsednik Zedinjenih držav Wilson je pa naprosil kongres za pooblastilo, da sme uporabiti oboroženo m o č na kopnem in na morju za vzdrževanje časti in dostojanstva naroda. Ameri-kansko vojno brodovje se pripravlja, da blokira mehikanska pristanišča, Formelno se vojska ne napove. Wilson je časnikarjem rekel, da ne želi vojske in da se zanjo ne navdušuje, ker je mogoče, da sc ji izognejo, če bo Huerta pameten. Vojni tajnik potrja, da bo, če se vojska prične, amerikanski armadi poveljeval generalni major Wood. Pod predsedstvom admirala Deweya je zboroval 20. t. m. skupni ar-madni in mornariški svet, da izdela načrt za skupno sodelovanje armade in mornarice. Posveta sla se udeležila generala Wood in Wotherspoon. V mestu Mehiki živeči Amerikanci odpotujejo v Veracruz. Nemčija je najela dva trgovska parnika za begunce iz Veracruza. Novi ameriški vojni minister je ukazal poveljnikom, da morajo biti vsi vojaki za takojšnjo mobilizacijo pripravljeni. V sredo (jutri) se bo nahajalo na 38 vojnih ladjah ob vzhodni mehikanski obali 17.860, ob zahodni pa na 12 vojnih ladjah 4650 mož. Amerikanci nameravajo z vzhoda in z zahoda proti mestu Mehiki prodirati. Amerikanci hočejo Huerto odstraniti. V Teksasu in ob južni amerikanski meji zbirajo Amerikanci vojaške čete, ki so pripravljene, da vpa-dejo v Mehiko. Vojni ladji »Mississipi« je ukazano, naj z aeroplanskim zborom in s 600 mornariškimi vojaki v spremstvu »Prarie« in »Dixie« ter torpednega bro-dovja odplove iz Pensacole v Tampico. V Galveston sta bili dirigirani dve diviziji, močni 10.000 mož, kjer že čakajo transportne ladje. Vprašanje je pa še vedno, če bodo združene države šle do sk-ajnosti, ker jc mehikansko vprašanje jako kočljivo, Prcfestnl M Mili msm n,ynaicev. Celovec, 21. aprila. Nedeljski »Karntner Tag« v Slnčivesi je pokazal v polni luči namene koroških nemških nacionalcev in zlasti njihovih voditeljev. Celovške »Freie Stimmen« poročajo, da je bilo na shodu skoro 2000 ljudi. (Zmotili so se najmanj za polovicol) Predvsem hvalijo vzorne nemško-nacionalne reditelje in tamošnje gasilno društvo, ki so s »krepkimi pestmi« pometali z zborova-lišča slovenske duhovnike, ki so prišli na zborovanje s približno 300 »Grafenauerje-vimi pristaši«. Predsedoval je shodu koroški deželni poslanec K i r s c h e r , ki je zatrjeval, da se mora vladi dokazati, da se ne sme ničesar spremeniti na koroških razmerah, ako se noče gospodarsko uničiti koroških Slovencev. (Zelo duhovito!) Koroški Slovenci ne prodajajo svojih produktov onstran Karavank ali na jugu. Od tam prihaja samo zlo (za nemški nacionalizem namreč). Koroški Slovenci morajo znati nemško, ako hočejo gospodarsko obstati, vsled česar se obstoječe šolske razmere ne smejo izpremeniti. (Logika!) Prvi govornik drž. poslanec L u č o v n i k , ponemčur-jen Slovenec, je nato trdil, da so tisti, ki so v šole vpeljali nemški učni jezik, že vedeli, zakaj 50 to storili. Prej nihče skoro ni znal nemško, sedaj pa zna že vsak Slovenec nemško. Za to bodo še pozne generacije hvaležne sedanji koroški šoli. (A sedanje niso!) Ako bi se izvršila delitev Koroške, kot zahtevajo slovenski* agitatorji, bi koroške Slovence zadela žalostna usoda. Nikakor ne uvideva, zakaj bi se narodi v Avstriji ne posluževali nemškega občevalnega jezika, ko pa tvorijo Nemci večino v Avstriji. Saj se tudi diplomati poslužujejo francoskega jezika. (Ta mož je vsekakor brihtna glavica.) Lučov-nik pravi: »Mi koroški Slovenci (Renegat govori v imenu Slovencev!) hočemo enotno upravo, to je nemško, ker je enotna uprava cenejša.« Kranjci naj ostanejo na Kranjskem, ker je njihova zvestoba državi zelo pomanjkljiva. (Tak denuncijant!) Ako pa nočejo dati miru, naj gredo iz države, kamor njihova politika gravitira. (Lučov-nik pa pod nemški rajh.) Dež. poslanec M i h o r (Pristno nemško ime!) je hvalil utrakvistično šolo, ker se v nji slovenski otroci temeljito nauče nemščine, s katero si lahko pozneje služijo kruh. Ako bi se nemščina uvedla v šole le kot učni predmet, bi se je otroci ne naučili (?), ker se še srednješolci ne nauče v 7. ali 8. letih popolnoma latinščine, grščine, francoščine ali italijanščine. — Nato je govoril slovenski drž. in dež. poslanec Grafenauer, ki se je skliceval na člen 19. drž. temeljnega zakona, na čegar podlagi imajo Slovenci popolno pravico zahtevati v šolah pouk v slovenskem jeziku, vsled česar bodo Slovenci tudi še nadalje zahtevati za svoje otroke slovenskih šol, — Grafen-aeuer je govoril več kot pol ure, a ga je nemško nacionalna fakinaža večkrat pre-kinjevala in skušala onemogočiti njegov govor. — Celovški župan dr. M c t n i t z je poudarjal, da se je sklical ta protestni shod zato, ker so se slovenski odvetniki pritožili pri justičnein ministru žarah koroških sodnih razmer. Trdil je, da stoii za vsem »jezikovnim špektakljom« le par duhovnikov in kranjskih odvetnikov, večina koroškega slovenskega ljudstva pa je z razmerami pri sodiščih popolnoma zadovoljna. (Renegati!) Sklenil je svojo duhovitost z željo, da bi bil ta shod v korist koroškim Nemcem in Slovencem. (Slovencem bo prav gotovo, ker se jim bodo še bolj odprle oči!) Dež. poslanec dr. Artur L e m i s c h (Lemežl) je nato tožil, kako hoče kranjska agitacija odtrgati južni del Koroške od Sp, Dravograda do Šmohorja in dalje, ter ga priklopiti Kranjski, kjer bi se naj osnovalo deželno nadsodišče, da bi kranjski advokati služili še več denarja. Ljudje, ki vpijejo danes na shodu »Živijo Franc Jožef« (Zaradi tega klica so župnika Poljanca in škocijana z zborovališča ven vrgli!), so se pred letom navduševali za črnogorskega Nikito in srbskega Petra. (Heil Bismarck!) Trdil je tudi, da Kranjci potvarjajo zgodovino ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju. (Lemež je pač zgodovinar.) Končrto je zahteval, naj vlada podpira nemško-nacionalna stremljenja na Koroškem, ki je edina dežela v Avstriji, kjer ljudje še »skupaj drže«. Naj se ne ozira na o/ie, ki ponoči in v megli hodijo v deželo, da kršijo mir. Naj bo na Kranjskem deželni glavar kdor hoče, nas to ne briga. Kranjci naj nas pri miru puste in se naj ne plazijo po naši deželi. (Kranjci čisto odkrito po Koroškem hodijo.) Nazadnje je še govoril urednik ptujskega »Štajerca«, bivši slovenski socialni demokrat, Karol Linhart, ki je dosegel v svojih izvajanjih višek nemško-nacionalne neumnosti. Napadal je Grafenauerja, ki je na velikem manifestačnem zborovanju v Ljubljani, ko so se Hrvati in Slovenci bratili, dejal, da so Hrvati in Slovenci en narod. O slovenskem vprašanju se danes ne more govoriti (Linhart gotovo ne!), ker se gre danes samo še za veliko splošno jugoslovansko vprašanje, za triali-zem, ki naj bi nastal na razvalinah Avstrije (!) in z razcepljenjem Koroške. Narodno politične zahteve slovenskih voditeljev so sama vaba, s katero hočejo ujeti ljudstvo za trializein, za bodočo veliko jugoslovansko državo, ki bi naj nastalo v najožjem stiku s Srbijo. (To trdi namreč Linhart.) Linhart je te trditve podkrepil z raznimi citati iz slovenskih listov (bržkone iz »Slovenca«, ki ga ima tako zelo rad) in dejal, da je to jugoslovansko navdušenje, ki so ga za časa balkanske vojne kazali tudi klerikalni slovenski voditelji, vzgojilo iredentizem (zahteva po slovenskih šolah za koroške Slovence je iredentizem!), ki ni nevarnost samo za državo, temveč tudi za Slovence, katerim se v resnici nikjer tako dobro ne godi kot v Avstriji. (Samo na Koroškem ne.) To kažejo izkušnje Slovencev, ki so se izselili v Srbijo. Po teh duhovitih izvajanjih so sprejeli neko resolucijo, v kateri se protestira proti slovenskim poizkusom, izpremeniti jezikovne razmere pri koroških sodiščih. Resolucija zahteva, naj ostanejo tudi nadalje dosedanje šolske razmere na Koroškem, ker edino te omogočujejo, da se Slovenci pri-uče nemškega »občevalnega« jezika. Svari tudi vlado z ozirom na dogodke za časa balkanske vojne, ki so pokazali panslavi-stična stremljenja na jugu po samostojni jugoslovanski državi, ki bi se naj sčasoma priklopila Srbiji in Črnogori. (Kaj koroški heilovci vse vedo!) O teh zlobnih klobasarijah smo poročali zato, da spozna slovenska javnost, kak duh veje na Koroškem, in da se še z večjo vnemo zavzame za zatirane koroške brate. H koncu omenjamo, da so nemške surovine vrgle župnika Poljanca in kaplana Krašna iz Dobrlevasi brez vsakega povoda iz zborovališča, kar potrjuje tudi »Kärntner Tagblatt«. Nemškega poslanca Nagele, ki sc je zavzel za kaolana. Krasno, je doletela ista usoda. Po zborovanju so se Nemci zbrali na vrtu gostilne, v kateri se je vršil shod, medtem ko so Slovenci stali na cesti in peli slovenske nacionalne pesmi. Med obema taboroma je bilo postavljeno orožništvo. Ko so S'ovenci odpeli, so nemški liberalci pričeli tuliti »Die Wacht am Rhein«, kar zlasti jasno kaže, koliko je vreden nemški patriotizem. iz sc e Kron skeao deželnega odbora dne 20. aprila 1914. Za kmetijskega pvaktikanta na deželni kmetijski šoli na Grmu se imenuje Ignacij Šubelj iz Savelj. Uradne ure pri kmetijskem kemičnem preizkuševališču se določijo od 8. do 2. ure. Razpiše se pri tem zavodu mesto provizornega asistenta-kemika. Določijo se štiri varijante za osebni prispevek avtomobilskih podjetij k vzdrževanju cest, in sicer po J/i, '/¡¿> 'H i« po lli za tonski kilometer. Deželni odbor si pridržuje pravico, posamezno ces e za avtomobilsko vožnjo prepoveda i. V mesecu maju priredi deželni odbor premovanje goveje živine, in s.cer: 7. maja v Vipavi, 8. maja v Senožečah, 9. maja v Grahovem, 11. maja v Buhtujski Bistrici, 12. maja v Kra"3*Kt gori, 14. maja v Žireh in 16. i»aJa v Za vsako premovanje je dovolil 1000 kron. Na ministrstvo za javna dela in na finančno ministrstvo se dopošlje dopis v zadevi državnega prispevka k zgradbam novih cest. Sklene se deželni prispevek za upe-Ijavo ovčje reje v senožeškem okraju. Odobri sc računski zaključek kranjske deželne banke za leto 1913. Poslovni prebitek znaša 73.415 K 42 h in se sledeče razdeli: a) splošnemu rezervnemu zakladu 8415 K 42 h, b) posebnemu rezervnemu zakladu 65.000 K. Po tej razdelitvi znaša splošni rezervni zaklad 13.568 K 65 h, posebni rezervni zaklad za upravne stroške 16.125 K 30 h in posebni rezervni zaklad za kurzne diference 75.075 K 75 h. Vsi rezervni zakladi znašajo tedaj skupaj 104.769 K 70 h. Dovoli sc deželni prispevek k zgradbi občinske ceste Šmartno—Kostrevni-ca—Lupinca—Primskovo — Marčidol — Št. Lovrenc. Dovoli sc deželni prispevek k po-pravi občinske ceste Travnik—Prezid. Naprava železne ograje na deželni cesti Zatičina — Žužemberk — Straža sc odda tvrdki Zabkar in Kastelic. Izda sc okrožnica na vsa županstva s podukom, kako postopati pri sestavi cestnega katastra. V licencovalne komisije se določijo: Ljubljana-mesto, članom: Franc Černe, dež. veterinar, in Franc Škof v Ljublja-, ni, Korunova ulica 14, namestnikom pa Lovrenc Seliškar, Kolizejske ulice 14. — Ljubljana-okolica: članom Josip Šink, c. kr. okr. živinozdravnik v Ljubljani, in Franc Žitnik, posestnik v Lanišču, namestnikom pa Miha Dimnik, dež. poslanec v Jaršah. — Kamnik: članom Josip Sadnikar, c. kr. okr. višji živinozdravnik v Kamniku, in Matija Wieltschnig, oskrbnik v Križu, namestnikom pa Valentin Benkovič, posestnik v Kamniku. '— Kranj: članom Anton Korošec, c. kr. okr. živinozdravnik v Kranju, in Ivan Zabret, dež. poslanec v Bobovku, namestnikom pa Jakob Basaj v Straži-šču. — Radovljica: članom Josip Rihar, c. kr. okr. živinozdravnik v Radovljici, in Jakob Jan v Gorjah, namestnikom pa Adolf pl. Kapus, župan v Kamni gorici. — Logatec- članom Fran Majdič, c. kr. okr. živinozdravnik v Logatcu, in Franc Drobnič, deželni poslanec v Novi vasi, namestnikom pa Andrej Debevec v Begunjah — Postojna: članom dr. Lampret, c. kr. okr. živinozdravnik v Postojni, in Jožef Fcrjančič, župan v Budanjah, namest ikom pa Franetič, župan v Dolenji vasi pri Senožečah. — Litija: članom Ivan Demšar, c. kr. okr. živinozdravnik v Litiji, in Leopold Si-mončič, posestnik v Št. Jurju, namestnikom pa Rudolf Berčon, posestnik v Javorju. — Krško: članom Ivan Rajer, c. kr. okr. živinozdravnik v Krškem, in Josip Papež, posestnik v Dol. Boštanju, namestnikom pa Franc Novoselc, posestnik v Št. Jerneju. — Novo mesto: članom Otmar Skale, c. kr. višji živinozdravnik v Novem mestu, in Josip Zurc, deželni poslanec v Kancliji, namestnikom pa župan Jonke v Dolu. — Kočevje: članom za nemški del okraja Josip Ber-toncclj, deželni živinozdravnik v Ribnici, in Jurij Potsche v Stari cerkvi, namestnikom pa J. Grebene, posestnik v Dol. Lazili; za slovenski del okraja: članom isti živinozdravnik in J. Grebene-v Dol. Lazih, za namestnika pa Jurij Pctsche v Stari cerkvi. Dobava transformatorjev za deželno elektrarno se odda tvrdki A. E. G. Union, Zabkar & Kastelic in Pichler. Kulturnemu uradu se naroči, da izdela na podlagi cen živine in mesa dopis na deželno vlado radi dovolitve pro stega klanja živine'živinorejcem. Dovoli se deželni prispevek občini Črni vrh nacl Polhovim graclcem k zgradbi občinske poti po Potrebuj ežuvem grabnu. Izda sc okrožnica na vse prizadete faktorje, kako je postopati z umobolni mi in kako omejiti to bolezen. Pritožba občine Litija proti zdravstveni dokladi se zavrne in okrožnemu zdravniku naroči, cla se preseli v občino i a. Pritrdi se ustanovitvi dvorazredne ljudske šole v Češnjici pod pogojem, da se Češnjica izloči iz občine Selce. Dovoli se deželni prispevek k kmetijskemu tečaju za. učitelje, ki ga pri redi ministrstvo na deželni kmetijski šoli na Grmu. Dovoli sc ena tretjina podpore k proračunjenim stroškom gasilnemu društvu Mlino, občina Bled. TROJNI SPORAZUM ALI ZVEZA? Angleško časopisje jc dozdaj pisalo, da se Anglija brani dosedanji trojni sporazum izpremeniti v zvezo, podobno tro-zvezi. »Daily Telegraph« je pisal še 20. t. m., da Anglija odklanja, da bi zašla v za-pletljajc, ki je ne zanimajo in se tičejo zgolj kontinentalnega /¡stoma, ker želi Anglija živeti z vsemi v častnem miru. — Drugače pa piše nedeljska izdaja »Sunday Timesa«. Člankar trdi, da se ob obisku angleškega kralja in kraljice v Parizu sporazum lahko v zvezo izpremeni, ker prejšnje osamljenje Anglije ni več mogoče. Mogoč je tudi sestanek angleškega kralja Jurija z ruskim carjem in zveza z Rusijo. Kaj je na tem resnice, se ne more znati. Lahko je, da že zveza obstoji, ker take stvari vodilni državniki radi prikrivajo. Saj se je o trozvezi tudi šele pozneje izvedelo. Dnevne novice. + Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani se vrši dne 4. maja t. 1. + Shod Jugoslovanske Strokovne Zveze. V nedeljo, dne 26. t. m., se vrši javen društven shod skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze Š tur je-Ajdovščina na vrtu g. Fr. Baučcrja v Šturi-jah točno ob 3. uri popoldne ob vsakem vremenu. Poroča načelnik J. S. Z. dr. Ivan Zajec. Pridite vsi na shod! + Stara metoda. Dočim se v slovenskem časopisju hvalabogu opaža, tla se polagoma povspenja na višji nivo, nadaljuje »Slov. Narod« svojo staro navado, da na argumente odgovarja s psovkami. Ker smo grajali, da daje prostora čestokrat zelo dvomljivim korespondencam med mladimi in tudi starimi osebami, ki dostikrat nimajo s poštenimi nameni nič opraviti, se spravlja na »Marijine kravice in čukce«. Če bi mi enako z enakim vrnili, bi bil seveda fini »Narod« skrajno ogorčen. — Ker »Hrvatska« menda dolži gotove ljudi v hrvatskih polkih veleizdajalskih teženj, se vsaja »Slov. Narod« na nas, ker se mu namreč zdi, da bi se tudi mi utegnili udeležiti te »gonje zoper jugoslovanske narodne elemente«. To se kaj čudno sliši od lista, ki je taiste mlade ljudi, kateri zdaj pišejo jugoslovanske. nacionalistične liste, šc komaj pred enim letom javno denunciral, ker koketirajo kot »nezreli mladiči« z Bel-gradom in tako Slovencem neizmerno škodujejo. Mar meni »Narod«, da se je to že pozabilo? Naše stališče glede tega smo pa dovolj pojasnili, da poštenim ljudem ni več treba. — »Narod« beleži potem, da je nemška krščanskosocialna stranka in njeno časopisje dobilo baje od »Austro - Američane« 400.000 K in namiguje seveda pri tem tudi na nas. Tako podlo zna sumničiti list, ki sc takoj na ves glas zadere, če se kdo drugi upa izreči kak sum glede njega. In vendar je dokazano, cla se pri »Narodu« sprejemajo honorarji od tujih judov, da morejo v njegovih predalih konkurirati zoper domače producente. !- Narodno - gospodarski nazori »Slovenskega Naroda«. Nemogoče je ustreči gospodi okoli »Slovenskega Naroda«. Te dni je »Slovenski Narod« priobčil članek, v katerem srdito napada Čehe, češ, da nas hočejo gospodarsko ravno tako podjarmiti kot Nemci in Italijani in da se bodo Slovenci morali proti Čehom ravno tako boriti kot proti — Nemcem in Italijanom. (!) Ko smo mi svojčas nastopili, ne da bi Čehov napadali, za slovensko gospodarsko samoobrambo, tedaj smo bili od Hribarjevih oprod v »Slov. Narodu« opsovani kot škodljivci gospodarskega napredka, Kakor se pa vidi, je »gospodarski napredek« s pomočjo Čehov nekaterim liberalnim gospodom samo toliko časa ljub, dokler se Čehi niso pobrigali preveč za večjo kontrolo. Razume se, da nemško časopisje s posebno slastjo. ponatiskuje izjavo narodnega » Narodovega« finančnika, da se bo treba proti Čehom boriti tako kot se borimo proti Nemcem in Italijanom, Zelo zlobna je pri ponatisku celjska »Deutsche Wacht«, ki pravi: »Res, čedna slika slovenskočeškega bratstva se tu razvija. Mi se samo čudimo, zakaj je tako nenadoma izbruhnil ta vihar ogorčenja. Ali je morda kaka češka banka, morda celo »Živnostenska banka« v Pragi, odrekla svojo financialno pomoč »Ljubljanski kreditni banki«, tej ženijalni ustanovitvi Hribarjevi? Nekaj sličnega mora pač biti, kajti pes upije samo takrat, kadar mu stopiš na rep.« — Po »Narodovem« ogorčenju bi pričakovali, da bo z veseljem pozdravil vsako domačo gospodarsko ustanovitev, ki pomeni organizacijo domačega kapitala. Sedaj se v Ljubljani snuje »Ilirska banka« in »Narod« je nakrat prišel do prepričanja, da je sedaj v Ljubljani bank že preveč. Kako gre pa to skupaj z njegovim člankom, v katerem piše proti podjarmljenju slovenskega kapitala? Ko so se v Ljubljani snovale nemške banke in njihove podružnice, »Slovenskemu Narodu« ni bilo »preveč bank«, sedaj pa se celo že slovenskih boji. Kaj ne stori vse skrb za lastno korito! 4- Vincencijeva družba za prostovoljno oskrbovanje siromakov in mladinsko varstvo na Kranjskem. Iz letnega poročila za preteklo leto 1913 povzamemo, da se ta najstarejša dobrodelna družba, ki deluje na Kranjskem že 38 let, zadnja leta prav veselo razvija. Poleg Marijaniäca v Ljubljani, kjer je 180 revnih osirotelih dečkov in 100 dijakov bilo v popolni oskrbi, vzdržuje Vincencijeva družba štiri otroška dnevna zavetišča. Eno je združeno z Marijaniščem in ima povprečno okoli 50 azilcev, drugo (deško dnevno zavetišče sv. Jožefa) je nastanjeno v Rokodelskem domu in je štelo v preteklem letu 55 gojencev; konferenca na Viču vzdržuje otroško zavetišče za povprečno 50 dečkov in deklic. Nanovo se je otvorilo zavetišče za otroke tovarniškega delavstva v Tržiču, katerega obiskuje redno okoli 60 otrok. V kratkem se ima otvoriti tak zavod tudi v Spodnji Šiški. Konferenc (podružnic) šteje Vincencijeva družba 16. Izmed teh jih jc pet v Ljubljani, tri so v ljubljanski okolici (Selo, Vič in Šiška), druge so v raznih mestih in indu-strialnih krajih po deželi. Nanovo je bila ustanovljena preteklo leto Vincencijeva konfcrenca v Kamniku, ki zelo blagodejno deluje. Skupno so izdale konference v preteklem letu v podporo siromakov 18.104 K 17 vin, — Patronat za osirotelo in zanemarjeno mladino je imel 58 dečkov in deklic v popolni oskrbi in izdal zanje 10.679 K 31 vin. V par letih se je razvil v važno centralo za mladinsko varstvo, ki je tudi našim vzgojnim zavodom v izdatno podporo. Zaupajoč na blaga srca in radodarne roke svojih dobrotnikov je mogla doslej Vincencijeva družba vzdrževati ta podjetja, ki jih je zasnovala v gmotno in moralno podporo delavskih slojev. Naj bi tudi v prihodnje ne manjkalo božjega blagoslova in velikodušnih src, da more nadaljevati svoje ljudomilo poslanstvo. -¡- Kilo je kriv? »Edinost« poroča o krizi, ki je. nastopila na Hrvatskem vslecl verolomnosti Madjarov in bana, ki noče zdaj koaliciji izročiti vlade. — »»Edinost« pravi: »Srbsko-hrvatska koalicija se jc lojalno držala pogodbe z grofom Tiszo in je izpolnila vse, kar so zahtevali Madjari kot nekak predpogoj za vzpostavitev ustavnih razmer na Hrvatskem. Podaljšala je. finančno pogodbo z Ogrsko, rešila v par dneh proračun in sprejela tudi razlastitveni zakon. Šla je v svoji lojalnosti celo tako daleč, da je postavila v nevarnost celo svoje simpatije v narodu. Če kljub vsemu tb mu izbruhne nova kriza na Hrvaškem, potem bodo morali uvideti tudi nasprotniki Hrvatske, da nerednim razmeram v Hrvatski ni kriv nihče drugi, nego edino Madjari, ne pa Hrvati sami.« Mi nismo politični prijatelji koalicije, bi ji pa seveda privoščili vspehov, če bi bili v korist Hrvatske. Če pa koalicija vspehov nima, pač niso tega izključno Je Ogri krivi, čeprav so po večjem delu res. Zakaj koalicija bi Ogrsko, ki jo je že enkrat ogoljufala, morala poznati, ne pa v slepi veri vanjo dopustiti ji kot protikoncesijo ekspropriacijo hrvatske obali. To vendar niso mačkine solze! -t- Poslanec Wastian se namerava popolnoma odtegniti političnemu življenju. Za njegov državnozborski mandat se namerava potegniti dr. Mravlagg. + Svoboda na Hrvaškem. »Posavska Hrvatska«, ki izhaja v Brodu na Savi, jc bila dne 19. t. m. zaplenjena radi članka, v katerem je kritizirala politiko hrvatsko-srbske koalicijc. Zaplemba je utemeljena s tem, da članek vsebuje zločin proti javnemu miru. Jr Prvo pangermansko zborovanje v Osjeku. »Buncl eler Deutschen in Kro-atien und Slavonien« jc sklenil o Binko-štih sklicati svoj prvi glavni občni zbor. Za isti dan pripravljajo Hrvatje v Osjeku veliko kulturno slavje. Značilno pa je, da nemški nacionalci že tudi po Hrvaškem rogovilijo. •!- Zanimiva laška vprašanja. »Narodno Jedinstvo« priobčuje iz Belgrada to-le vest: »Solidarnost srbske javnosti s Hrvati in Srbi v vprašanju Trsta je vznemirila Italijo. Še mnogo preje in ne prvič se je od italijanske strani poskušalo pri tukajšnjih političnih, da, celo pri odgovornih krogih delovati v tem zmislu, da bi na Hrvate v Primorju in Slovence vplivali, da bi ustavili borbo proti Italijanom ali pa ž njimi sklenili kompromis. Pri nas so se tem neumestnim in brezpredmetnim poskusom čudili in so Italijanom odgovorili, da ne poznajo ne načina, ne možnosti kake intervencije, češ, da je.to povsem absurdna stvar, ker je narodna borba v Primorju stvar Hrvatov in Slovencev, a ne Srbije. V zadnjem času se je zopet sondiralo z italijanske strani da-li morda nima Srbija kakšnih aspiracij na Trst. To pot so se tukajšnji krogi zavarovali proti takemu vprašanju na način, ki bo Italijane za dlje časa prisilil, da ne bodo več delali sličnih poskusov.« Ta vprašanja laške vlade so, ako so sc res stavila, jako značilna za to, kako si Italija predstavlja jugoslovansko vprašanje in njega odnos do Avstrije, -!- Velike protimadjarske demonstracije v Osjeku. Minolo nedeljo popoldne jc v Osjeku skupina omladincev šla pred kolodvor, kličoč proti Madjarom. Nato jc navalila na poslopje, pobila okna, razbila opravo v čakalnicah in stekleno steno pri blagajni. Policija je aretirala samo akademika Rolha, ostale so pa naslednji dan po« tlicali na zaslišanje. Preiskava sc je uvedla proti 12 akademikom in pridejo pred sodišče radi zločina javnega nasilja. — Sprejem novega dekana v Ribnici. Praznično je bila Ribnica 16. t. m. odeta, ko jc se ob 4. uri popoldne pripeljal novi g. dekan, spremljevan od svojih dosedanjih sosedov na Gorenjskem. Sam g. kanonik in dekan v Radovljici Mrak je prišel ž njim. Že na Grosupljem je pozdravila g. Skubica deputacija mož, ravno tako tudi na postaji Ortnek. Sodraški lop in ribniški veliki zvon sta naznanila prihod vlaka. Na kolodvoru v Ribnici pa je, stala gosta čela občinskih zastopnikov vseh občin obširne ribniške in sodraške fare ter ga pozdravila. Za njim so skup.ai korakali s visok, lep slavolok, napravljen od trške občine. Pri nejm so čakali pevci, Orli, med njimi tudi sodraški, potem gasilna društva občin Sušje in Jurjevica in narodna noša. Najprej so pevci zapeli pozdrav, nalašč za to uglasben, potem so pozdravili g. dekana Orli, gasilna društva ter sc kot častna straža priključili sprevodu ob straneh; nadalje so pozdravile gospoda dekana dekleta v narodnih nošah, potem na čelu šolarjev en deček, na čelu šolaric pa ena šolarica; vsi so mu podarili kot prvi znak vdanosti in spoštovanja lep šopek. In dalje je korakal gospod dekan skoz trg med slovesnim zvonenjem. Pred cerkvijo, kjer je stalo do 20 mlajev v polkrogu z vihra-jočimi zastavami, je čakala dekliška Marijina družba s svojo zastavo; prednica je govorila pozdravni govor in podarila velik šop nageljnov. Pred cerkvenimi vrati je nagovoril gospoda dekana dosedanji upravitelj gospod Rakovec in povabil gospoda, naj stopi v cerkev in podeli svoj blagoslov kol. duhovni pastir. Ljudstva je bilo jako veliko. Ugodno pomladansko vreme je slovesnost jako povzdignilo. — V soboto je pa prišel presvetli gospod knezoškof ter so v nedeljo slovesno umestili novega gospoda dekana. Mi pa želimo novemu dekanu, da bi med nami srečno bival in da bi Bog blagoslovil njegovo delo! — Podružnica »Slovenske Straže« v Kamniku priredi dne 3. maja t. 1. v proslavo 5001etnice vstoličenja slovenskih koroških vojvod večjo narodnoobrambno veselico v vseh prostorih hotela »Krištof«. Sosedna izobraževalna in vsa druga narodna društva se vljudno prosijo, da z ozi-rom na blagi namen opustijo na ta dan vsako večjo prireditev in se po možnosti udeležijo, če mogoče, na kakršenkoli način sodelujejo. Prijave in eventualne oglase prosimo do 26. t. m. v svrho sestave sporeda. — Odbor. — Odlikovanja. Častne svetinje za 40 letno zvesto službovanje je priznalo deželno predsedstvo: članu cerkvenega pevskega zbora v Gočah, posestniku Ivanu Plevelju; delavcem in delavkam tovarne slamnikov I. Obervvalder & Comp. v Domžalah, in sicer Jožefu Kepiču, Ivanu Skraberju, Frančiški Kokalj in Mariji Plevel j; cerkovniku Francu Lebarju v Brdu. —Senzacionelna aretacija v Sofiji. Te dni so v Sofiji aretirali rektorja profesorja .Turiniča, po rodu Hrvata. Osumljen jc v zadevi izginole mlade od-gojiteljicc, katere mrtvo truplo so te dni našli na morski obali blizu Burga-sa. Jurinič je doslej vžival velik ugled. — Štrajk v uredništvu poluradnega »Jutranjega Lista« v Zagrebu. Sotrudniki »Jutranjega Lista« so vsled nesporazuma z glavnim urednikom dr. Ciharom minulo soboto stopili v štrajk. — Murri v Zadru. V Zader pride predavat znani apostai Romolo Murri; povabilo ga je tamošnje društvo dalmatinskih Italijanov. — Tatica iz ničemurnosti. Neka Draga Zoratič iz Bjelana pri Koprivnici je ukradla 300 K in hitela z njimi v Koprivnico, kjer so jo zasačili v neki trgovini, kjer si je kupovala lcpotilna sredstva: šminko, mila, dalje svilene robce in čipke, Izzročili so jo sodišču v Ludbregu. — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V South Chicago, 111., je umrla 40-letna Slovenka Marija Černe. — V Mur-rayu, Utah, je dne 23. marca v državnem zavodu za umobolne umrl Jernej Kamni-kar. Star je bil 63 let, doma iz Srednje vasi, fara Rudnik pri Ljubljani. — V Ogles-by, 111., se je dne 29. marca ponoči v cementni tovarni Chicago Portland Cement Co. smrtno ponesrečil rojak Mihael Slavic. V Ameriki je bil približno devet let. Doma je bil nekje od Št. Ruperta na Dolenjskem. — Nov hrvaški list v Ameriki. V New Yorku je začel izdajati neki Ivan Kresič tednik >-Novi Hrvat«. — Stavka krojaških pomočnikov V Celovcu se je že skoro popolnoma ponesrečila. Število stavkujočih pomočnikov sc je zelo zmanjšalo. Mnogo jih jc odpotovalo iz flelovca, nameslu njih pa so mojstri sprejeli v delo iz raznih krajev došle pomočnike, s katerimi so napravili pogodbe za več let. — Društvo za otroško varstvo v Idriji sklicuje letni društveni zbor na 26. aprila 1914, dopoldne ob 9. uri k so- dišču v Idriji v razpravni ?obi št. 3 z navadnim dnevnim redom. — Vojaška vest. Celovški brigadir generalni major Viktor Njegovan, poveljnik 12. pehotne brigade, je imenovan za poveljnika 35. pehotne divizije. Na njegovo mesto je imenovan polkovnik Felicijan Krasel, dosedaj poveljnik 99, pcšpolka. — Smrtna kosa. Pokopali so v Celovcu v Griesu pri Bolcanu umrlega polkovnika polka za brzojavtjenje Kardia pl. Blažekoviča. — V Vel. Erpenji jo umrl veleposestnik Fcrdo pl. Sladovič, bivši poslanec v hrvaškem saboru. — Umrla je v Zagrebu gospa Antonija Kralj, soproga brivskega mojstra. — Burja je podrla cerkveni stolp. Na Pagu je burja porušila cerkveni stolp. SOCIALNI DEMOKRATI PROTI § 14. Nemški, poljski iti italijanski socialno-demokraški poslanci so pozvali zborničnega predsednika dr. Sylvestra, naj skliče konferenco načelnikov strank, da se omogoči podaljšali začasen poslovnik (tako-zvana lex dr. Krek - dr. Kramar), ki preneha 15. majnika. Prepis tega pisma so socialni demokrati poslali vsem načelnikom državnozborskih klubov. DEMOBILIZACIJA V RUSIJI. Iz Peteburga se poroča, da je vojno ministrstvo odredilo, da se sredi bodočega meseca odpuste domov k izredni mobilizaciji pozvani domobranci, Domov gre 485.000 mož, ki so v zahodnih gubernijah od srede minulega meseca stali pod orožjem. VENIZELOS ODSTOPI? Iz Londona se poroča, da namerava grški ministrski predsednik Venizelos odstopiti, ker grško javno mnenje radi epir-skega vprašanja ni več z njim zadovoljno. VSTAJA HOTIJEV IN GRUDOV KONČANA. Iz Cetinj se poroča, da je vstaja Hoti-fev in GrudoV končana. Črnogorski vojaki že zapuščajo pokrajino in ostanejo le še male posadke. Črnogorske upravne in sod-nijske oblasti zopet redno funkcijonirajo. Beguncem je črnogorska vlada naznanila, da bodo pomiloščeni, če se v štirinajstih dneh vrnejo, če tega ne store, pa postopajo ž njimi kakor z vstaši. FRANCIJA POMNOŽUJE SVOJE SREDOZEMSKO VOJNO BRODOVJE. Francoski mornariški minister Gau-tier objavlja v »Petit Parisienu« interviev, v katerem izjavlja, da bo Francija pomnožila kolikor le mogoče vojno mornarico v Sredozemskem morju. Nove vojne ladje, ki so nameravane, se zgrade. Pazljivo hoče Francija zasledovati tudi oboroževanje sosedov, da ohrani Francija njeno mesto med pomorskimi velesilami. To je brez dvoma odgovor Francije na opatijski sestanek. UilpsKe novice. lj Oljkini koncerti »Glasbene Matice«. Sinoči se je vršila glavna skušnja znamenitega, najnovejšega koncertnega elela. Skladba napravi mogočen vtis, je resnobno, globoko zamišljeno delo. Gregorčičeve globoke ideje, Sattnerjeva kongeni-jalna, čutapolna glasba so združene v umetniško, absolutno harmonično celoto, ki ne potrebuje blestečih vnanjih efektov, ima tem večjo notranjo duševno silo. Velik duševen užitek bo imel tisti, ki bo vtop-Ijen v Gregorčičeve ideje zasledoval veličino in krasote glasbenega deia. Napredek v slovenski koncertni glasbi se zrcali najbolj v treh najmarkantnejših orkesterskih slovenskih izvirnih delih: v Lajoviče.vi :>Gozdnt samoti«, Sattnerjevem oratoriju in v »Oljki«. Kompozicija zapušča konven-cionalna pota, se odeva v moderno obliko v koncepciji in inštrumentaciji, ne da bi izgubila milino Sattnerjcve muze. Zbori, izborno naštudirani, pridejo gotovo do popolne veljave, solisti se z veliko vnemo zavzemajo za svoje naloge in vojaški orkester resnobno sledi intencijam skladbe in dirigenta. lj Odlikovanje. Deželno predsedstvo je priznalo deželnemu šolskemu nadzorniku dvornemu svetniku Franu Leven častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. lj- Največji škandal je v Ljubljani pač pometanje ulic. Kolikokrat smo že mi to ožigosali, a mestni magistrat se za to ne zmeni. Danes zjutraj je ob tri četrt na 8. uri v Gradišču mestni delavec tako pometal in vzdigoval prah, da so bili šolski otroci vsi prašni. — Higiena, kje si?! lj Meščanski klub v Ljubljani, ki je v bivšem »Katoliškem domu« na Turjaškem trgu razvijal jako lepo delovanje ter je bila to naša prva meščanska organizacija, se je razdružil. JLe nekaj let ta klub ni deloval, ker so njegove naloge prevzela druga društva in organizacije v Ljubljani. lj Ogenj. Včeraj jc pogorel na Selu pOd Fldriiana Lavrič. Požarna bramba iz Most je ogenj kmalu pogasila. Škode je do 2000 K, ki je pa krita z zavarovalnino, Zažgali so otroci, Ne dajajte vendar otrokom vžigalic! lj Nesreča z motornim vozom. Včeraj se je v bližini pivovarne »Union« pri motornem vozu, ob katerem je bil pripet še en sedež, garažnemu mojtstru Hoferju zlomilo vodilo motorja. Hofer in njegov mehanik sta težko poškodovana. lj Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za II. porotniško dobo, katera se prične dne 25, majnika t. 1. Glavni porotniki so: Ašič Alojzij, posestnik v Lokah pri Litiji; Ambrožič Franc, posestnik na Dovjem; Bohinc Ivan, posestnik v Misačeh; Černe Mihael, posestnik na Savi pri Jescnicah; Drelse Avguštin, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gogala Jožef, posestnik v Novivasi pri Radovljici; Hrovat Ignacij, posestnik na Jesenicah; Homan Oton, posestnik in trgovec v Radovljici; Kastelic Ivan, posojilniški ravnatelj in posestnik; Kette Josip, trgovec, Kordin Adolf, trgovski potnik, Kune Alojzij, krojač, Kunsller Josip, krojač in posestnik, vsi v Ljubljani; Kavčič Srečko, posestnik in gostilničar na Razdrtem; Kovač Karol, posestnik v Staremtrgu pri Ložu; Kane Ivan, gostilničar in posestnik v Podsmreki; Košak Franc, trgovec v Stranskivasi; Povšnar Josip, posestnik v Kokri pri Kranju; Pupis Rudolf, trgovec in posestnik v Gor. Logatcu; Šerjak Jernej, posestnik, Ševčik Franc, puškar in posestnik, oba v Ljubljani; Sarnsa Josip, tovarnar v Ilirski Bistrici; Steržaj Jožef, posestnik na Rakeku; Stroj Anton, tovarnar in posestnik v Zapužah; Sicherl Franc, posestnik v Zalogu; šusteršič Ivan, mizar in posestnik v Vižmarjih; Šetinc Davorin, trgovec in posestnik na Vrhniki; Thaler Gabricl posestnik in gostilničar v Železnikih; Tič Franc, posestnik v Serjušah pri Brdu; Tribuč Josip, tovarnar in posestnik na Glincah; Vidmar Josip, izdelovatelj dežnikov in posestnik; Zaje Franjo, urar in posestnik, Zore France, trgovec, Zupančič Ivan, gostilničar in posestnik, vsi v Ljubljani; Žužek Ivan, pekovski mojster v Škofji LoRi ; Župan Anton, posestnik v Zgor. Lazih. — Nadomestni porotniki: Černivc Franc, posestnik, Marchiotti Ivan, trgovec z usnjem, Novak Anton, gostilničar in posestnik, Pire Peter, pekovski mojster, Poljšak Franc, gostilničar in posestnik, Premrl Ivan, trgovski družnik, Presker Jožef, trgovec, Trink Alojzij, mizar in posestnik in Zamljen Ivan, čevljarski mojster, vsi bivajoči v Ljubljani, lj Predavanje (učni tečaj) o bromn. olježisu. Včeraj se je pričel tečaj (v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«) za bromni oljetisk, ki ga je priredilo društvo »Klub slovenskih amater-fotogra-iov« v Ljubljani. — Tečaja se je udeležilo že začetkoma precejšnje število fotografov-amaterjev, med drugimi tudi načelnik zadruge fotografov, naš odlični fotograf g. Avg. Berthold, ki je s tem pokazal zanimanje za napredek fotografske umetnosti. — Predsednik društva K. S. A. F. g. Fr. Vesel predstavi navzočim predavatelja cand. med. vet. g. SI. P 1 e m e 1 j a, ki je znan goji-telj umetne fotografije, osobito bromn. oljetisa. — Predavatelj nam je po kratki teoretični razpravi o raznih fotografskih procesih praktično demonstriral bromni oljetis, ki obstoji v tem, da se potom posebnega čopiča in oljnatih barv individualno napravi sliko, odgovorja-jočo umetniškemu čutu. Tehnika se zelo približuje slikarski tehniki ter more vešči in umetniško čuteči amater v veliki meri podati v sliki občutek svoje cluše. — Navzoči so pozorno sledili zanimivemu postanku portretne slike, kako je ista, na belem bromsr. papirju začetkoma nevidna, postajala vedno vid-neja, dovršneja in končno popolna slika. — Z istim zanimanjem se je sledilo izdelovanju pokrajinske slike, ki jo je po navodilu predavatelja izvrševal eden izmed navzočih udeležencev. — V nadaljnjih večerih (torek in. sreclo) se praktično demonstrirajo od predavatelja in udeležencev še nadaljnjo slike in potem vse končno dovršijo potom pastelnih svinčnikov itd. do svoje popolnosti. — Tečaj je za vsakega prijatelj» umetniške fotografije zelo zanimiv in gotovo se udeleže istega še razni drugi amaterji; marsikdo se bode navdušil za to lepo tehniko na polju moderne umetniške fotografije ter na tem polju tudi z lahkoto uspešno deloval. lj Gospod Večerin, nadstražnik na ljubljanskem južnem kolodvoru, nima, kakor smo izvedeli, svojega sina uslužbenega. pri nobeni izseljevaini agenciji, niti ga je kdaj imel, ker služi njegov sin žc sedmo leto pri vojakih. Sploh je službovanje gospoda Večerina na kolodvoru vseskozi korektno, kar konstatiramo rcsnici na ljubo, OBSTRUKCIJO V DELEGACIJI priporoča češkim delegatom zvršilni odbor češke aržavnopravne stranke. Delegati naj bi na ¡odločnejše nastopili radi prolislovanskc zunanje politike. SPOR V ČEŠKI NARODNO-SOCIALNI STRANKI. Na občnem zboru zadružne zveze češke narodne stranke dne 19. t, m. je bilo zelo viharno. Več govornikov je protestiralo radi stališča, ki ga je glede na dr. Šviho zavzelo vodstvo stranke in je grajalo, ker prebiva dr. Šviha v vili urednika glavnega glasila stranke. Dosedanji načelnik zveze, Fresl, s svojimi pristaši pri volitvah v načelstvo ni bil več izvoljen. CESARJEVA BOLEZEN. Dunaj. Neka oseba iz cesarjeve okolice jo povedala našemu poročevalcu; Zboljšanje v cesarjevi bolezni je trajno. Cesar je žc brez mrzlice. Pri najboljši volji je danes sprejel več oseb, tudi opoldne je imel izvrsten tek. V Sehon-brunnu je veliko veselje vsled odločnega zboljšanje cesarjevega zdravja. Ginljivo je sočustvovanje občinstva. Cesarjevima zdravnikoma prihajajo iz vseh slojev prebivalstva pisma, v katerih dopisniki nasvetujejo najrazličnejše načine za zdravljenje. Dunaj. Prestolonaslednik Fran Ferdinand se iz Ivonopišta pripelje šele koncem tedna, da določi vse potrebno radi sprejema delegacij v Budimpešti. Prestolonaslednik, ki bo cesarja zastopal pri otvoritvi delegacij, odpotuje v Budimpešto v ponedeljek. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, Socialno demokraški poslanci so pisali ministrskemu predsedniku, naj skliče sejo načelnikov klubov. Ministrski predsednik tej zahtevi skoro gotovo ne bo ugodil. MODERNI MOLOH. Dunaj. Tekom letošnjega, leta ,se bode pričelo z zgradbo novih dread-noughtov in bojnih ladij, ki naj bi na-domestovale bojne ladje tipa »Mon-arch«. Zgracle dalje dve novi oklopni križarici tipa »Spaun«, pri katerih porabijo pridobljene izkušnje. Bojne ladje »Szigetvar«, »Aspern«, »Zenta« bodo predelali. Od nameravanih novih dread-nouglitov bodo letos gradili dva. Delegacije se bodo pečale s preosnovo arti-lerije na najširši podlagi. Moclel poljskih havbic št. 99 in težki havbični model št. 85 dobita topove najmodernejšo vrste. Novi poljski topovi bodo imeli jekleno-bronaste cevi. Preosnova poljskih havbičnih regimentov se izvrši do 1. 1917. LAHI SE BOJE. Trsi. »Piccolo« poživlja grofa Berch-tolda, naj res izpolni, kar obljubuje v opa-tijskem komunikeju glede politike napram avstrijskim Lahom, ker »gotovi krogi« intenzivno delajo proti temu in so celo vzne-jevoljeni, ker se je grof Berchtold spustil z Di San Giulianom v pomenek glede notranjepolitičnih razmer v Avstriji. HRVATSKE ZADEVE V DELEGACIJAH. Opatija. Semkaj je došel dr. Mile Starčevič konferirat z državnimi poslanci iz Istre, kako bi se v delegacijah obravnaval položaj na Hrvatskem. OGRSKA OPOZICIJA PROTI TRO-ZVEZNI POLITIKI. Budimpešta. Opozicija je začela vedno odločneje agitirati proti trozvezni politiki in hoče to agitacijo zanesti tudi v širše kroge. Posamezni poslanci so začeli v ta namen že prirejati shode. Tako je včeraj silno ostro govoril poslanec Ludo-vik Hollo v Telegy Haza za to, da se Ogrska postavi proti trozvezi, češ, da jc Nemčija ona država, ki je nahujskala Ru-munsko proti Ogrski. Iskati je treba prijateljstva Francijc in zlasti Rusije, ker se je pokazalo v zadnji balkanski vojni, da je le z rusko pomočjo mogoče doseči neodvisnost naše države. Zveza z Nemčijo nas stane ogromne milijone. JUGOSLOVANSKI PROTEST IZ BEROLINA. Rerolin, Tukajšnja srbsko-hrvatska mladina je sklenila protest proti laškemu divjaštvu na P.cvoltclli. ZMEDE V ALBANIJI. Koricn. Vstaši v Epiru, ki so dobili znatna ojačenja preko Soluna, prodirajo zopet proti Korici. Poveljujejo vsta-sem preoblečeni grški častniki. Milan, »Corriere della Sera« poroča, da je šest črnogorskih bataljonov pod Martinovičem prestopilo albansko mejo. Mednarodni poveljnik v Skadru Philipps je poslal na mejo 1000 mož mednarodne posadke pod poveljstvom nemškega majorja. Drač. Črnogorci so prodrli preko od londonske poslaniške konference določene meje ter so zasedli Bioli. Prebivalstvo iz okoliških vasi beži v Ska-cler. Drač, Naučili in sanitetni minister Turka! bej je odstopil. Izvrši se rekonstrukcija kabineta. ANGLIJA IN FRANCIJA. Pariz. Danes dospe semkaj anglešk kralj kot gost francoske republike. Kralja spremlja poleg kraljice državni tajnik zu zunanje zadeve sir Grey, Obisk ima političen pomen, ker se bo razpravljalo vprašanje, je li potrebno, da trosporazum iz-premeni v zvezo ali ne. Govorilo se bo predvsem o možnosti skupne francosko-anglcške politike v Sredozemskem morju. Govori se, da se bo angleški kralj začetkom jeseni sestal tudi s carjem v Kodanju. Pariški sestanek utegne biti tako važen kakor je bil opatijski. Avstrijsko, italijansko in nemško časopisje pa meni, da do zveze kljub temu ne pride. Pariz. Ob velikanskem navdušenju se jo clanes angleška kraljevska dvojica v spremstvu angleškega državnega tajnika pripeljala v Pariz. Ceste so v zastavah. Sprejem se je vršil na posebnem, samo za sprejem knezov zgrajenem poslopju. Zvečer bo sijajna razsvetljava. NEMŠKI CESAR. Koriu. Nemški cesar se vrne v Bero» 1' !. ali 5. maja. BULGARSKO POSOJILO. Dunaj. Nemške banke r# jo Bulgarskt s pomočjo avstrijskih 200 do 300 milijonov kron posojila. Avstrijske banke prispevajo 50 milijonov. SOVRAŽNOSTI MED AMERIŠKIMI ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN MEHIKO Washington. Reprezentačna zbornica je sprejela predlog, z oborož. silo nastopiti proti Huerti. Več vojnih ladij ameriških Združenih držav je odplulo proti Tampicu. Dunaj. Ameriški poslanek je ame* rikanski ultimatum generalu Huertu naznanil tudi avstroogrskemu zunanjemu ministru. Tokio. 10 japonskih ladij je odplulo proti Mehiki, da ondi ščiti interese japonskih podanikov. ŽELEZNIŠKA STAVKA V ITALIJI. Rim. Generalni svet železniškega sin« dikata je odklonil predlog, naj se stavka železničarjev takoj prične. BUDGET TRŽAŠKEGA MESTA. Trst. Proračun tržaškega mesta za leto 1914. izkazuje 19,159.950 K redne in 1,851.440 izredne potrebščine ter 8,081.850 kron rednih in 779.240 K izrednih dohodkov, torej 11,078,100 K rednega in 1 milijon 72.200 K izrednega primanjkljaja, kateri se pokrije s privizorično dovoljenimi taksami do končne vsote 1,563.100 K red-nega in 7800 K izrednega primanjkljaja, SMRTNA KOSA. Dunaj. Tu je v soboto zvečer na lavn» tenis igrišču zadet od kapi nenadoma umrl borzni komisar ministerijalni svetnik Evgen Lopuszanski. VELIK POŽAR NA SUŠAKU. Sušak. 30letni vagant Josip B 1 a ž o v iz Gradaca v Belikrajini jc v hlevu posestnika konj, Jurija Rojtiniča na Su-šaku, kadeč v senu cigareto, zanetil požar. Blažov je popolnoma zgorel, hlev je tudi uničen, istotako zraven se nahajajoča hiša št. 98 in neka mizarska delavnica, Škoda je zelo velika. Primorske vesli. p Osebne stvari. C. kr. finančni kon-ceptni praktikantje Josip Satler, dr. K. Illersberg, Mihael Buzolič in dr. Avrel Viezzoli so imenovani c. kr. fin. konci-pistom; računskim asistentom so imenovani dosedanji provizorični asistent Alojz Castellan in računski praktikantje Emil Ferbsch, Andrej Dapinguente in Renat Zlobec; davčnim asistentom so imenovani dosedanji davčni praktikantje Ivan Dujanjč, Josip Finderlc in Josip Zuliani. p Cvetlični dan v Trstu. V soboto in v nedeljo jo kar mrgolelo po Trstu nadležnih italijanskih gospodičen s cvetkami, katere ponujajo vsakomur. Prvotno se je zatrjevalo, da se vrši to ponujanje cvetk v prid mladoletnim sirotam. Razume se, da so pod tem naslovom vjeli tudi marsikaterega Slovenca. Naknadno pa so Italijani obrnili vse v pricl. »Lege nazionale«. Bes škandalozna kulantnost! p Hud boj orožnika s kmetom. Prete» klo noč je orožnik Kozma Raup na Opči-nah pozval, vročekrvnega posestnika Ivana Sosiča, ki je, nekoliko vinjen,^ prepeval, naj neha, če ne, ga aretira. Sosič se je nato vrgel na orožnika, Orožnik jc nastavil proti njemu bajonet, kar prileti Sosičev bral Aleksander in orožnika odzadaj prime. V boju se je orožnik sam ob bajonetu sunil, obenem pa tudi Ivana dvakrat sunil ter ga ranil. Končno so prišli še drugi zraven in so Sosiča prepeljali v bolnico, kjer ga straži policist, brata Aleksandra so pa odvedli v zapor. o Pul ¡ski dežeJnozborski laški kandidati.'Italijani kandidirajo v splošni kuriji v Pulju učitelja Coremiija. Ta okraj ie imel dosedaj v rokah socialist Lirussi. V prvem okraju niso več zadovoljni kamora-ši z dosedanjim poslancem dr. Rizzijem. Drugi volilni okraj je dosedaj zastopal dr. Albanese, ki bo tudi zanaprej ostal na tem mestu. Tretji okraj je bil dosedaj v rokah Hrvata Stihoviča. Italijani bodo pa kandidirali Kvirina fabro. p Pnljska italijanska gimnazija. Od puljske občine ustanovljena italijanska gimnazija, ki je bila pozneje podržavljena, se misli pohrvatiti. Uradni list je že prinesel razpis o ustanovljenih hrvatskih profesorskih mestih. Razume se da s tem niso zadovoljni Italijani in da kličejo Di Sa Šmarnice«, J. M. Seigerschmied, Marija najboljša mati. Rdeče obr. 1 K 10 vin. A. Žlogar, Lurški prizori. Rdeče obr. 2 K. Po pošti izvod 10 vin, več. * Odjemalci l®s nil tiro!! Na „Poslano"' v Vašem listu z dne 20. t. m št. 88 moram pojasniti, da tudi jaz prodajam sedaj špiritne drože po kron 1*20 za kg in to še celo v Ljubljani in okolici na dom postavljeno, katere so preje stale samo K I1 — . Te vrste špiritne drože izdeluje 24 tovarn I. vrste; to so mater-čine, žitne drože pa edino le ena in to je veletovarna Max Springer na Dunaju, katere so gospodom pekarjem kakor strokovnjakom dobro znane, in te vrste drož moram le jaz svojim odjemalcem ponuditi in to po K 1'40, za kg ne pa druga izde-lavnica drož tu, katera ni v resnici — v zvezi tovarn drož na Dunaju katere so sploh povišale cene drož. Pri poštni pošiljatvi stanejo špiritne drože franko poštnine eaino K 130, torej še vedno ugodnejša cena, kakor ista konkurenčne ponudbe. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilna naročila ter jamčim za dobro in točno postrežbo in bilježim z velespoštovanjera Maks Zaloker. Povodom bridke izgube naše iskreno ljubljene matere, slare matere, tašče, sestre, svakinje in tete, gospe j Marije Bafiovec vdove mestnega učitelja in hšne posestn ce se tem potom za izkazano sočutje, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo blage pokojnice k večnemu počitku vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem uajprisrčneje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena vsem darovalcem kras-nega cvetja in vencev. jj_ Žalujoči ostali. Zastopstvo za LJubljano in okolico odda neka a tuzemska zavarovalnica za živ- ▲ ^ Ijensko in otroško zavarovanje. «C jf Zahteva se izurjena akvizicijska ^ V moč. Kavcije zmožni prosilci naj 4r ^ naslove svoje ponudbe z naved- ^ ^ bo referenc na anončno pisarno ^ ▲ Josip Heuberger, Gradec, a ♦ Herrengasse 1, pod znamko 1 »Repräsentant«. 1354 ^ Sprejme se spreten in zanesljiv 1356 stavbni polir pri zidarskem mojstru Karol Rojsu v Ormoža. Zahvala. Povodom bolezni in smrti najine ljubljene matere, gospe Helene Posavc si štejeva v dolžnost, da se zahvaliva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sočulja in za spremstvo pri včerajšnjem pogrebu. Posebno zalivalo sva dolžna preč. gg. profesorju dr. Al. Merharju in misijonarju Frauč. Birku za tolazllne obiske za časa bolezni. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev. Vsem: Bog plačaj! Ljubljana, 21. aprila 1914. Franc in Marija Posavc. 1351 II 16ñ Sladitl čaj zuamku »Sladinc jti rešil dojenčke, pri katerih so druga otroška rodilna sredstva odrekla. Vzgojenje s Sladinoin je polovico cenejšo. Prihrani »e l.udi u» mleku in sladkorju, '.^kffzavoj staun 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih. Po pošt i 5 zavojev 4 K franko pri izdelovatelju,lckamarju.Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njogova žena je vzgojila s Sladinoin S zdravih otrok. Na stotine mater to vzgojenje, posnema z najboljšim uspehom. Za odrasle je Sladln edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drog zajtrk in prihrani tudi na mleku, Sladkorju. Za bolne je Sladin izvir zdravja. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkdczy, Schönbrunnerstralie 109, Radeckyplatz 4, Joseistädterstrafle 25. V Gradcu: Sack-sirafle 4. V Trstu, drogerija I. Camatili Giov. di Quardlella 703; v Gorici Mazzoli K. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Häuser, lekarnar; v Mariboru König, lekarnar 101). 's s. ■ ' ■: J ; i: V globoki žalosti naznanjamo, da nam jo naša nepozabna fflati, stara mati, sestra itd., gospa Frančiška Prileteli zascbnlca po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v Gospodu zaspala. Pogreb drage ranjice bo v četrtek, 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ribnici. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni ccrkvi v Ribnici in po drugih cerkvah. Drago ranjico priporočamo v molitev. 13411 Ribnica, dne 21. aprila 1914. Vladimir Prijatelj, Edvard Prijatelj, Mici Jenko, otroci. Pavla Prijatelj, Fran Jenko, suaba. zet. Ostali sorodniki. Emil Ivankovich, naznanja v svojem, kakor v imenu svoje hčere Milke, vsem sorodnikom in prijateljem pretužno vest, o smrti svoje iskreno ljubljene nepozabne soproge, predobre matere, gospe Jeanette Ivankovich, roj. ki je na Dunaju, v četrtek dne 16. t. m. ob pol 7. uri zvečer nenadoma v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki predrage ranjke so se po slovesnem blago-slovljenju prepeljali v Ljubljano, ter se bo vršil dne 22. t. m. ob pol 5. uri popoldne od južnega kolodvora pogreb na pokopališče k Svetemu Križu. Dunaj-Ljubljana, dne 21. aprila 1914. 1347 Podjetje za izdelovanje cementne strešne opeke in drugih cementnin opremljeno z vsemi potrebnimi stroji, se pod zelo ugodnimi pogoji takoj odda v najem ali proda. Delavnica z zalogo sc nahaja v najbližji okolici Ljubljane tik ob glavni cesti. Podjetje je prav dobro vpeljano in nudi strokovnjakom lepe dohodke. Istotam se odda v najem prostoren hlev za 8 glav živine. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 1352. D Naznanilo! 1350 □ Slavnemu p. n. občinstvu, gg. trgovccm in gostilničarjem naznanjava, da sva otvorila na Rakeku v bližini kolodvora irgovino z vinom, žganjem in deželnimi pridelki na mm. Za mnogobrojua naročila, katere bova točno in najvestncjc izvrševala, se toplo priporočava. Pomicelj 4 Belie, Rakek. Q 0 D 0 0 □ o o D a rt u a a DD£3Pncc.DaaDaDaannaanaaaaanaaaaaaD GLASBA 'Cerkveni Glasbenik«, 1914, 3. in 4. štev. Vsebina lista: Okrožnica pre-vzvišenega gospoda dr. Antona Bonavcn-turc Jegliča, knezoškofa ljubljanskega, o cerkveni glasbi; Reforma pevskega pouka po naših korih, semeniščih in drugih cerkvenih zavodih (dr. Fr. Kimovcc); Tradicionalna psalmodija (Fr. Ferjančič); Cerkveni koncert v frančiškanski cerkvi v Ljubljani (Stanko Premrl); Spomini na Za-der (Anton Griun); Orgle v Biliani na Primorskem (Kokošar, Vavpotič, Vodopivec); Organistovske zadeve; Dopisi (Idrija, Dol. Logatec); Oglasnik: V. Hybäsek: Laško -slovensko - nemški glasbeni slovarček, P. Roberto Rosso: Mcssa Veni de Libano«. Skladbe za Veliko noč; Skladbe za maj-nik; Razne reči; Splošno glasbene vesti; Listnica uredništva in upravništva — Vsebina glasbene priloge: Mis-sa in hon. Nativitatis B. M. V. za mešani zbor in orgle (Kyrie, Gloria), zl. V. Vodopivec. — Cerkveni Glasbenik« izhaja vsak mesec enkrat in velja za celo leto z glasbeno in drugimi prilogami vred 5 K, za cerkve ljubljanske škofije 4 K, za dijake 3 K. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Pred škofijo 12, I. Nove šmarnice za leio 191S. ne bodo izšlo. Radi tiskarske stavke, ki je izredno dolgo trajala, ni bilo mogoče pravočasno prirediti novih Šmarnic. Na razpolago so pa še lansko leto izšle »Dr. Jeršetove Šmarnice, Mati čudovita«. Cena 2 K za vezan izvod, zlata obreza 3 K. — V te Šmarnice je povil dr. Jerše najlepše cvetove-, kar jih je našel po vrteli Marijinih častilcev. Z govorniško silo, živahno, pestro in brez pretiranja nam kaže dr. Jerše Mater čudovito. njene prelepe prednosti in čednosti. Ze naslovi šmarnic so kakor lepi cvetovi v vencu Marijinem: Lilija libanonska, Mati dobrega sveta, Mati lepe ljubezni, Mati veselja. 2ena obdana s solncem, Dolorosa itd Največja prednost teh šmarnic pa je, da so govori o Mariji povzeti iz dogme. Najlepše, kar vemo o Materi božji, je povedano v dogmi in te šmarnice takorekoč poganjajo iz Marijine dogme, kakor poganjajo bele majnišlce šmarnice iz plodne zemlje. Šmarnice imajo izredno priročno obliko ter so jim pridejane tudi lepe masne in druge molitve. Dalje so na razpolago tudi še »šmarnice arskega župnika«. Razlaga lavretanskih litanij z življenjepisom bi. župnika J. Vianeja. Cena za vezan izvod 2 K. V Šmarnicah so zbrane v krasen venec vse prošnje lavretanskih litanij in v izgledih opisano sveto življenje gorečega Marijinega častilca arskega župnika. V zalogi so tudi še: aGodec, Šmarnice, Devica verna«. Cena 2 K za vezan izvod. — »P. Ladislav, Šmarnice, Marijine čednosti in dobrote«. Cena 2 K za vezan izvod. — »Vole, Šmarnice, Marija v predpodobah in podobah«. Cena 2 K za vezan izvod. »Kerčon, Šmarnice, Marija podoba pravice«. Cena. 2 K za vezan izvod. — »Salve Regina«, šmarnice romarja Jeruzalemskega. Cena 2 K za vezan izvod. Katoliška Bnkvarna v Ljubljani. (bukova in hrastova) v veliki množini, dalje 20 do 30 hI dobrega namiznega rdečega in belega (lanski letnik) s posodo vred se ceno odda 1298 graščina Silberau pri Novem mestu. Osebno se lahko govori prihodnji ponedeljek in torek popoldne. Najcenejši nakup pri tvrdki J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13-18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. 7G7 Razpisuje se služba organista in cerkvenika pri župni cerkvi v Ambrusu. Služba se nastopi lahko takoj. Natančneje podatke rlaje župni urad v Ambrusu, pošta Zagradec-Fužine. 1291 je n 1. Stanovanje na solnčni legi s 4 sobami, posolsko in kopalno sobo in vsemi pritiklinami, z vsem koutortom opremljeno. 2. Stanovanje v podpritličju na solnčni legi z 2 so- bama in drugimi pritiklinami. Naslov pove upravništvo tega lista. 1265 mešano in manufakturne stroke, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi premeniti službo. Kje pove upravništvo „Slovenca" pod številko 1319. (Znamka.) Čc se mirno preudari, se mora priti do izpoznanja, da so mešanice kave = Karola Planinska — po aromi in izdatnosti na/boljše. Dobivajo se v pražarni, vogal Dunajska cesta - Sodna ulica in v špecerijski trgovini Dunajska cesta štev. 6. n-29 Štev. 7736. 1341 Ker se dne 21. t. m. prične gradba cestnega kanala pa SSaHawskti c^sti ostane do dovršitve dela ta cesta v svojem odseku med Nadvojvode Friderika cesto in med Zvonarsko ulico ti-^T zaprta TsPl za promet z vsakoršnimi vozili, za ježo in gnanje živine. Protiravnanje se bo kaznovalo po določilih § 70. občinskega reda. sWi f£ 3 aST? 1 HH9 H gistrat ljubljanski. dne 20. aprila 1914. ill I i 2*__ „BALKAN trgovska, špedicijskain komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST) Telefon št. 100 tenninske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, nanrsniki, dolga m kratke spodnje hlača, maiice, noga- vice itd. vse v največji izbiri. \\ SANATORIUM • EMONA I ZA• NOTRAHJE -IN-KIRURGlCNE; • BOLEZNI. I -PORODNIŠNICA. ¿1 LJUBLJANA • KCMENSKEGA-ULICA' ^ \ nJ JI SF-ZG^7^:prinarkj-DR.FR.DERGANC | ki ga potrjuje na tisoče priznanj. tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. - 1 stekleničica rrrzzz velja 20 vinarjev.____ 677 Naročila spre- g VjrPflH jerna lekarna I If*?Lil£82| zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice a kg franko po poštnem povzetju I< 4-80. Edina zaloga QWSBkmriC veletrgovina vina, vcrmoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd. s 2631 MiiiiiiniiinsiM!iuntiniii'.iiiiiiiiiiii[ii[iiniiiiii[iiiiit!iiiiiiinmniMtiininn JSJ SSSÜJESKI S^SSBSESa SSSEKJ ¡äTSXESSi »"5SSSEHS5 iS^J Prvo čisto slovan. konallšce na Jadranu (lastnik A. Tudor) na otoku Krku (Veglia) v Istri. Izvrstna kuhinja. Nikako zdraviliške takse. Hotel ima krasno lego, oddaljen je samo 20 korakov od morja nasproti kopališča. Nova, moderna zgradba, preskrbljena 7. izborilo pitno vodo. Pred hotelom krasna terasa. Z Reko vsakodnevna parobrodna zveza. Vsa pojasnila daje zastonj in brezplačno lastnik hotela. 1105 Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najtnoder-neje opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in »a vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd, itd- Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMATIE", delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst. — Avstrijskega Lloyda, Cunard-Line za I. in II. razred. Zmerne cene. ivaročiia spre ema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Točna postrežba. —LMM Izdaja konzorcij »Slovencu«. tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar, državni poslanec.