Leto LXXII., št. 110 LJaMJana, ponedeljek 1$. mala I039 Cena Din 1«- Izhaja vsak dan popoldne izvzema nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din Z do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3 večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inserotni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno V Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN15TVO LJUBLJANA, Knafijava utka stev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 m 31-26. Podružnice« MARIBOR, Grajski trg si. 7 H NOVO MESTO, Mubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnico uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postna hranilnica v Ljubljani st. 10351 Pakt s Turčijo fcondon, 15. maja br. Nedeljski listi »Observeiv, »Sunday Times« in drugi obširno komentirajo dogodke zadnjega ^ecna in v prvi vrsti opozarjajo* na izreden pomen angieško-turškega sporazuma in vojaške zveze, ki i o je po napovedih angleškega in turškega ministrskega predsednika pričakovati že v najkrajšem času V vsej angleški diplomatski akciji, pravi »Observer«. je sporazum s Turčijo doslej največjega pomena. Ta sporazum pomeni, da bo sedaj spričo izrednega strateškega položaja Turčije na Balkanu kakor na Sredozemskem morju mogoče učinkovito zavarovati varnost dežel v obeh področjih. Glede na to bo vojaška zveza s Turčijo naravnost vogelni kamen novega varnostnega sistema v Evropi. Ko bo postavljen še tretji vogelni kamen te stavbe v Rusiji, bo evropski mir zavarovan in ravnovesje sil na kontinetu neomajno. Chamberlainov in Daladierov govor sta bila odločilnega pomena za trenutno situacijo. Gdansk je bil v njunem centru. Chamberlain je obeležil vsak poskus, da bi se Gdansk porabil kot izhodišče za napad na poljsko neodvisnost, za casus belil, spričo katerega bi Anglija z vso odločnostjo in požrtvovalnostjo angažirala vse svoje neizčrpne sile za obrambo svojega poljskega zaveznika. Kakor poročajo iz Pariza, ae že vodijo j pogajanja, da se angleško-turškemu paktu priključi tudi Francija. Ob enem so ae pričela pogajanja za sklenitev stičnega pakta Francije in Anglije z Rumunijo. Balkanski fronti naj bi se priključila tudi Se Bolgarija, za kar se zavzemata zlasti Turčija in Anglija. Na ta način bo ta fronta v najkrajšem času popolnoma strnjena Nemška sodba o turškem paktu Berlin, 15. maja. AA. DNB objavlja: Berlinske politične kroge je posebno zanimal oni del govora turškega ministrskega predsednika, ki ga je imel v parlamentu glede angieško-turškega sporazuma, v katerem je predsednik vlade odkrito izjavil, da je Turčija s tem sporazumom opustila nevtralnostno politiko. Omenjeni krogi poudarjajo, da je s tem javno povedano, da nova politika pomeoja stvarno akt neprijateljstva.. Ako bi Turčija nadaljevala pot, ki ga je izbrala njena vlada, potem bi po mnenju berlinskih političnih krogov morala tudi svojo zunanjo politiko podvreči interesom Velike Britanije. Mussolini za Rooseveltovo tezo Včerajšnji Mussolinijev govor je izzval veliko pozornost, ker zastopa mnenje , da se dajo vsi spori urediti brez meča Turin, 15. maja. r. Včeraj je imel ministrski predsednik Mussolini tukaj na velikem zborovanju fašistične stranke govor, v katerem se je dotaknil tudi mednarodnega položaja. Govoreč o sedanji mednarodni napetosti je dejal, da milijoni po vsem svetu pričakujejo odgovor na vprašanje: vojna ali mir? To je najtežje vprašanje še posebno za one, ki nosijo odgovornost. Na podlagi objektivnega in hladnega proučevanja položaja pa vam lahko na to vprašanje odgovorim, da v tem trenutku v Evropi ni nobenega vprašanja ali problema, ki bi opravičil vojno. Vedeti je treba, da vojna ne bi ostala omejena zgolj na Evropo, marveč bi zajela ves svet. So v evropski politiki vozli, ki jih je treba brezpogojno rešiti, toda ne z mečem. Te ni samo mnenje italijanske, nego tudi nemške vlade. So pa tudi primeri, ko je boljša kruta realnost kakor pa neizvestna in dolga negotovost. V svojem govoru je Mussolini podčrtal povezanost Italije z Nemčijo in kritiziral sistem jamstev, ki jih uvajajo zapadne velesile. Nemčija in Italija ne bosta popustili, čeprav so zavedata, da so vsa ta zavezništva naperjena proti njima. Kakor sta se borili proti Versaillesu, tako se bosta borili tudi proti temu novemu sistemu, ki ima zgolj namen obkolitev IraMje in Nemčije. Na koncu je ponovno naglasu, da Italija ne želi vojne, a je pripravljena boriti se za svoje cilje dc kraja. Rim, 15. maja. r. Mussolinijeva izjava je bila v vsej italijanski javnosti sprejeta z velikim olajšanjem, ker iz nje sklepajo, da Mussolini ne želi vojne in se bo skuša] na vsak način izogniti vsemu, kar bi moglo Italijo zaplesti v spopad z orožjem. V Berlinu sodijo, da je bil Mussolini tokrat izredno zmeren in miroljuben. Pričakovali so mnogo bolj ostre in odločne izjave proti politiki Anglije in Francije. V Parizu in Londonu podčrtavajo zmernost Mussolinijevih izjav in sklepajo, da Mussolini ne želi voditi preveč riskantne politike ter pušča še vedno odprta vrata za pogajanja in mirno ureditev obstoječih sporov. Odmev v Parizu in Londonu Pariz, 15. maja. e. Francoski diplomatski krogi podčrtavajo zmernost Mussolinije-vega govora in zlasti poudarjajo, da je Mussolini naglašal. da želita Italija in Nemčija mir. Kar se tiče Mussolinijeve kritike sistema jamstev zapadnih velesil, poudarjajo, da so ta jamstva naperjena le proti morebitnemu napadalen in proti temu, da bi kdo v Evropi nadvlada] s silo. C« državi osi Rim-Berlin nimata nobenih napadalnih namenov, potem pač nimata I»voaa, da sta proti tema sistemu kolek-tivne varnosti in potem tudi teh sil ne bo treba mobilizirati. London, 15. maja. Reuterjev diplomatski sotrudnik doznava, da vtis, ki ga je napravil včerajšnji Mussolinijev govor v londonskih diplomatskih krogih, ni nepovo-ljen. Mussolini je bil v svojih izjavah izredno miroljuben in zmeren. Tisti ded Mus-solinijevega govora, v katerem poudarja, da danes ni vprašanja v Evropi, zaradi katerega bi bilo potrebno stopiti v vojno in njegove aluzije na vozle, ki bi se mogli razvoz Ua t i brez meča, tolmačijo diplomat'!-.! .i I r»1 il s* r*- 7.fi?*=snHni rešitev spoiov s pogajanji, v političnih krogih sicer sodijo, da je največji del Mussolini je vega govora namenjen »domači porabi«, vendar pa priznavajo, da ni nepovoljno vplival na splošno razpoloženje v Evropi Mussolinijev govor zavzema v današnjem angleškem tisku prvo mesto. »Times« pravi, da Mussolinijev govor ne bo poslabšal položaja v Evropi. >News Chroniclec naglasa, da bi bilo napačno smatrati, da se bo Mussolini spremenil, vendar pa daje pomirljivi ton njegovega govora upanje, da se ohrani mir. »Dafly Malic smatra, da se na osnovi Mussolinijevega govora vidi, da postaja vloga Anglije v Evropi vedno močnejša tako, da zavzema polagoma položaj, s katerega lahko ohrani mir v Evropi. »Daily Express« pravi, da je bil Mussolinijev govor v glavnem miroljuben hi da daje hrabrost onim, ki selijo mir v Evropi. Poljski vojni minister v Parizu Varšava, 15. maja. e. General GaBcki, minister za narodno obrambo, se je včeraj odpeljal na neslužbeni obisk v Pariz. General Weygand v Londonu London, 15. maja. e. Snoči je nepričakovano prispel v London francoski general Weygand. Po službenih obvestilih jo prišel na zasebni obisk. Njegov obisk no obisku zunanjega ministra Bonneta je vzbudil v Londonu ogromno zanimanje. Sele pred dnevi se je vrnil general Wey-gand s svojega potovanja na vzhodu. V Anglijo bi moral priti na čelu skupine bivših francoskih bojevnikov, vendar je bil ta obisk odpovedan, češ da je general zaposlen z drugimi važnejšimi posli. Zdaj pa se je nepričakovano pojavil v Londonu. Sodijo, da bo general Weygand na vsak način stopil v stik s predstavniki angleškega generalnega štaba. Angleška podpora 6r£iji Atene, 15. maja. br. Del angleške trgovinske delegacije, ki je pred dnevi v Bukarešti uspešno zaključila pogajanja za novo ureditev gospodarskih odnosajev med Rumunijo in Anglijo, je danes pođ vodstvom prvega gospodarskega svetovalca angleške vlade sira Lighta Rossa prispel v Atene. Delegacija ima tu prav tako misijo, kakor jo je imela v Bukarešti. Računajo, da bo v kratkem dosežen tudi specialni gospodarski sporazum med Anglijo in Grčijo, po katerem bo Anglija v najkrajšem roku dobavila Grčiji znatne količine orožja, streliva in letal. Angleška obramba na višini London* 15. maja. br. V AngHji se mudi misija 100 francoskih letalskih oficirjev pod vodstvom generala Dusaieura. Snoči je imel general Dussieur v Binninghamu govor, v katerem je izraza svoje občudovanje nad sijajno organizacijo »TigiHFW^ obrambe proti letalskim napadom. sTđsr koli še misli, da lahko s letalsko efle stre angleški odpor, se bridke mott Anglija ga Francija bosta kot nerasdruSni 1 branili mir. Nimata pa navade, em M šali nastopil svojo zvon. Ko bo delanj, bosta spet dokazali tehnično In fizično premoč „ 1 Nocoj je prispel v AngKjo tudi šef francoskega generalnega štaba general We7gand ki se je pridružil misiji. Delna mobilizacija na švedskem? Parlament je odobril podaljšanje vojaškega roka in vpoklic več letnikov rezervistov Stookholm, 15. maja. AA. Ha vas: v poslanski zbornici je prisJo do obširne debate o narodna obrambi. Pri tej priliki so razpravljali o vladnih načrtih za okrepitev vojnih efektivov zlasti s podaljšanjem obvezne vojaške službe na kopnem in v moraaa-ici, ki bi se morala podaljšati od 200 na 340 dni Na temelju zakona o vojaški obveznosti je vlada sklenila pozvati pod orožje letnik 1936- Pristojni parlamentarni odbor je priporočil v celoti vladni načrt in izrazil željo, de se pokličeta pod orožje tudi letnika 1934 in ±935 Vojni minister je v svojem govoru poudaril da ni izgleda, da bi skoraj popustila mednarodna napetost. Istočasno pa je tudi izjavil, da ni spornih vprašanj med švedsko in ostalimi državami, ki bi mogla povzročiti vojno. Parlament je izglasoval zakonski osnutek za povečanje vojnih efektivov s 138 proti 39 glasovi. Istočasno je za ta osnutefc načrt glasoval tudi senat in ga odobril z 8© proti 37 glasovi. Madžarska ostane zvesta osi Rim-Berlin žeti pa prijateljstvo tudi z drugimi državami 15. maja. AA. (Havas) Madžarski zunanji minister grof Czaky je imel včeraj popoldne govor v Sopronju, kjer kandidira pri bodočih parlamentarnih volitvah, V svojem govoru je grof Czakv obrazložil odnose Madžarske do Italije, Nemčije, Poljske, Jugoslavije in Rumunije, ter odnose Madžarske do zapadnih velesil. Grof Czaky je poudaril, da bo Madžarska branila svojo neodvisnost in teritorialno nedeljivost, če bi bilo to potrebno. Prijateljska Nemčija smatra Madžarsko ravnino za nekršljivo m nima navade igrati se s svojo besedo. Nato je grof Czakv govoril o narodnih manjšinah, ter poudaril interese, ki vežejo Madžarsko z državami osisča Rim-Berlin. Ta skupna pota so vplivala, da od nas ne zahteva nikdo ničesar in da nam ni treba trkati na tuja vrata. Nadaljevati želimo svojo pot z našo lastno silo. Ko je govoril o prijateljstvu Madžarske do drugih držav, je dejal, da med svoje prijatelje v prvi vrsti šteje Nemčijo in Italijo, pri katerih lahko Madžarska računa na podporo. Dejal pa je, da med prijatelje šteje tudi Poljsko, ki ji pošilja svoje iskrene želje, d« najde svojo pot v smeri razvoja miru in sile v idealih narodne časti in modrosti. Dotaknil se je odnosov z Jugoslavijo in Rumunijo ter dejal, da 00 odnosi Madžarske do Jugoslavije dobri in da je tudi na strani Rumunije razumevanje. Končno je grof Czakv dejal, da goji madžarski narod željo do kulturnega in gospodarskega razvoja z zapadnim! velesilami, ki lahko mnogo zboljšajo položaj v srednji Evropi. Ob koncu svojega govora je poudaril, da vodi Madžarsko močna vlada, ki s krepko roko želi uresničiti program, ki je določen že več let. Tisti, ki želi prijateljstvo z Nemčijo in Madžarsko, tisti, ki želi sodelovanje na ustvaritvi možnega razvoja v miru, ta je z nami. Tisti pa, ki hoče povzročiti neizvesnost, sumničenja in spore in išče celo avantur, ta lahko spremeni svojo pot. Vsaka država ima svoje prepričanje, toda mi ne moremo dovoliti, da posamezniki postanejo uporniki v pravnem smislu besede, ker je končni cilj vlade, da dela v interesu bodočnosti madžarskega naroda. Madžarski novinarji ▼ Jugoslaviji Beograd, 15. maja. AA. Snoči je prispela v Beograd skupina 14 madžarskih novinarjev, ki bodo bivali v Jugoslaviji okoli 10 dni. Madžarski novinarji bodo najprej ostali dva dni v Beogradu, nato bodo odpotovali na Oplenac, odtod pa v Mataru-ško banjo, 2ičko banjo ter Vrnjačko banjo, odtod pa dalje v Sarajevo, Dubrovnik, Split, PHtvička jezera. Zagreb, Bled in Ljubljano, odkoder se bodo ponovno vrnili v Beograd. Madžarsko skupino novinarjev vodi višji vladni svetnik Jože Ti-vatal Novinarji predstavljajo večinoma budimpeštanske liste nekaj pa jih je tudi iz provincijskih mest. Madžarske novinarje so na beograjski postaji sprejeli predstavniki beograjskih listov, in predstavnik Putnika, ki je organiziral to turnejo. Angleški kraljevski par bo prišel v Ameriko z veliko London, 15. maja. br. Parnik »Empress of Australia«, s katerim potujeta Kralj Jurij m kraljica Elizabeta, v Kanado, je v preteku noči preprul pičlih pet milj. Davi se je vreme sicer zjasnilo, a ladja je bHa skoraj vsa obdana od ledenih gor. Spričo tega bo, kakor kade, prispela v Ouebec s asu ii m ▼ ToUfn „. cio, 15. maja. br. Ameriški ooslanik je bil včeraj ▼ zunanjem ministrstvu In jo v imenu ameriške vlade odločno protestiral proti nečloveškim japonskim letalskim napadom na nezaščitena kitajska mesta, pred vsem pa na Cunking, ki je malone popolnoma razdejan. Pogajanja med Nema jo in Bolivijo 15. maja. br. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordeil Hull je snoči novinarjem ffljavil, da je ameriška vlada prejela informacije o pogajanjih med Bolivijo in Nemčijo. Po teh tnrormacijah naj bi se že v kratkem sklenil poseben trgovinski sporazum med obema državama, po katerem bo Bolivija v bodoče dobavljala Nemčiji v prvi vrsti petrolej. Praznik device Orleanske v Franciji 15. maja. e. Včeraj so v Parizu na svečan način proslavili obletnico smrti Jeanne d*Are. Letos je bila svečanost povsod mnogo bolj impozantna in prisostvovalo ji je povsod več ljudi kakor prejšnja leta. Ves Pariz je bil včeraj okrašen z državnimi zastavami device Orleanske. Spomenik v Parizu je bil ves v zelenju in okrašen z zastavami. Dopoldne je predsednik vlade Daladier skupaj s člani kabineta in komandantom Pariza odšel pred spomenik, kjer je položil k vznožju krasen venec Borzna poročila. Curfh, 15. moja. Beograd 10, Pariz 11.795, London 20.8425, New York 445.125, Bruselj 75.775, Milan 23.41, Amsterdam 238.90, Berlin 178.65, Praga 15.25, Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. Naročajte, fitajte in firite »Slovenski Narod"! Nj« Vis. knez Pavle in kneginja Olga sta opolnoči zapustila Firenzo Rim, 15. maja. AA. Štefani: Po obisku okolice Firence sta se Nj. kr. Vis. knez Pavle in kneginja Olga proti večeru vrnila v mesto, kjer sta ju v florentinski palači Pitti sprejela princ in princesa Pie-montska. Intimni večerji so prisostvovali jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Marković ter člani jugoslovenskega in italijanskega spremstva. Okoli polnoči sta Nj. kr. Visočanstvi zapustili Firenco. prisrčno pozdravljeni od velike množice ljudstva. Vse mesto je bilo okrašeno z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami ter razkošno razsvetljeno Povorka avtomobilov visokih gostov in njihove :a spremstva se je peljala sko/,i kordon častnih čet. za četami pa se Je zbralo v gostih vrstah prebivalstvo Firence. 2elezniška postaja je bila vsa v svetlobi tisočih žarnic, med tem ko je fasada bila razsvetljena /. bengalskim ognjem Nj. kr. Vis knez namestnik Pavle je v spremstvu Ni kr Vis. princa Piemontskega izvršil pregled častne čete. ki je bila v njegovo čast postavljena na postaji. Nato sta se Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga poslovila od princa in princese Piemontske, od zunanjega ministra Ciana ter drugih uglednih osebnosti ter stopila v spremstvu jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markovića v vlak. Nj. kr. Vis. knez Pavle in prestolonaslednik Umberto sta si prisrčno stisnila roki medtem ko sta se Nj kr, Vis. kneginja Olga in princesa Marija Jose nežno objeli. Na vratih vagona sta Nj. kr. Visočanstvi še enkrat pozdravili visoka gostitelja ter ugledne osebnosti, ki so ju spremljale. Ko je vlak zapuščal železniško postajo, je godba zaigrala jugoslo-vensko himno. Lojalnost netnšMh katolikov Katoliška časopisna agencija »La Corri-spondenza« v Rimu je nedavno objavila članek, v katerem razpravlja o razmerju med nemškimi katoliki in nacionalističnim režimom, U tega članka je posnela »Berli-ner Borsenzeitung« te-le značilne odsia\*ke: »Nemški katoliki so se iskreno udeleževali svečanosti ob petdesetletnici \-odje Hitlerja. Oni v svoji ljubezni do domovine v nobenem pogledu ne zaostajajo za ostalimi Nemci in zro v vodji najvišji in najzanesljivejši izraz nove veličine rajha. svoje bodočnosti in oživotvorjenje svojih tako dol-jp nasilno zadrževanih legitimnih zahtev po nacionalnem edinstvu in volji za združitev vseh ljudi ene rase in krvi v čvrst nacionalni blok. Nemški katoliki so gojili neo-majno vero, da bo ta njihova lojalnost in to polno priznanje velikega uspeha ponovne obnove Nemčije, ki jo je tako srečno započet vodja, imela za posledico, da bo odstranjeno vsako še obstoječe nezaupanje. ToČno se ravnajoč po navodilih, ki so jim jih dati škofje, so izvedli politično akcijo^ čiščenja in skrbno revizijo svojih pozicij, pri čemer je Iz verskega delovanja odstranjeno vsako politično mešetar je nje. Nemški katoliki, ki predstavljajo danes veliko ljudsko maso. katere pomen se vedno bolj čuti v življenju nemškega naroda, prosijo Boga, da bi blagoslovil vodjo in naklonil popoln uspeh njegovemu delu. Obenem izražajo svoje trdno prepričanje, da bo vodja svoje miroljubne zmagovite uspehe, ki so kronali vse njegove akcije, izpopolnil s popolnim verskim umirjen jem. s čimer bo dana nemškemu narodu v roke nova čvrsta podlaga za njegove moralne podvige in zdrav materi al m napredek*. — Zdi se, da se voditelji nemških katolikov nadejajo, da bo v dogjednem času prišlo do izmirjenja med nacionalističnim režimom in nemškimi katoliki. Če so te nade upravičene, bo pokazala bodočnost. Nova načela Beograjska tedenska revija »Napreii- piše: »Oznanjajo se neka nova načela. Bog m bogme, njih zares ni težko razumeti. Koža se ti najeti m lasje H vstajajo, kadar jih posluBaš. ker fraza, ki jih pokriva, ne more skrfti tudi njihovega jedra. Ni mnogo teh novih načel in ni se jih težko naučiti. Prvo je načelo, da ima vsak narod toftko pravice, koHkor ima moči. Drugo načelo je, da je moč edini temelj mednarodnih odnosajev. Tretje načelo je. da ima samo tisti narod pravico do svoje države, ki se mu države ne more odvzeti. Četrto načelo je, da hrta močnejši pravico, da slabejšemu vzame vse, kar sam potrebuje. In tako dalje. Iz teh tti rih temeljnih načel te izvajajo vsa druga potrebna načela — po načelu, da ni treba načel tam, kjer je merodajna tvoja zefjm ati potreba. In vsa stvar se reducira na eno edino pravilo: po\*ej mi, koliko imaš letal in topov, pa ti povem, koliko rmaŠ pravice. Politika, ki se vodi po teh načelih, se ponekod imenuje politika »dinamizma«, ponekod politika »zgodovinskega razvoja*, ponekod politika »Življenjskega prostora*, a znana je pod splošnim imenom kot politika »zavarovanja mira*.« fossrirafte v „S1. Narodu44 S Srron 2 »SLOVENSKI NARODc, pisnu*«**, 36. mevja l». Stev. 101 V Sloveniji jetika počasi nazaduje še vedno je je preveč — V dravski banovini deluje z je dispanzerje obiskalo 36.000 ljudi, zdravi Ljubljana, 15. maja Včeraj dopoldne je bila 8. redna letna skupščina Proti tuberkulozne zveze, ki je spričo lepega obiska in števiJnih zastopnikov oblasti in kulturnih ter gospodarskih organizacij imela značaj manifestacijskepa zborovanja za potrebe protijetičnoga skrbstva v slovenskem narodu. Po pozdravih in drugih formalnostih je govoril predsednik ravnatelj dr. Jože Bohinjec, poudarjajoč da naj bo skupščina zunanji i/raz zre'osti našega naroda in njegove zdravsrrveno-ku!turne višine. Jetika je problem \\sch. ker je s sto m sto podrobnostmi globoko zasidran v vsakodnevnem življenju naioda. Stanovanjska kulturi* brezposelnost, nizke place, vse to je \ zvezi s tem problemom. Zato je borba proti tuberkulozi naslonjena na lrudskc, prostovoljne organizacije, na zasebno pobudo, ki izpopolnjuje državno javno skrbstvo in omogoča, da uživa ta problem moralno in gmotno podporo v vseh vrstah narode. Naša organizacija mora postati s časom ljud ska organizacija. V revni jetični družini je gotovo kehh trpljenja naiit do vrha. Do vseh mora priti spoznanje, da je delo proti tuberkulozi trkanje na vest vsakogar, ki živi v nasi družbi in uživa sadove prizadevanj za illlllliirt mir in red v državi. Organrzacija lepo napreduje, a opraviti je treba še ogromno delo. Tež k oče imamo, ko gre za gmotne potrebe naše organizacije. Nekatera podjetja z živo vnemo zasledujejo nase gibanje in mu nudijo moralno in gmotno pomoč. Taka podjetja priznavajo, da hočejo biti živ del naše žive narodne kulture. Zasebne zavarovalnice pa s čudnim nerazumevanjem stoje ob strani, čeprav bi ti zavodi morali pokazati prav posebno zanimanje za uspehe in neuspehe naših prizadevanj. Se hujše je z denarnimi zavodi, ki mečejo naše prošnje v koš ali pa se odzovejo z zelo skromnimi prispevki. Razveseljive uspehe kaže sodelovanje zasebne pobude s Higienskim zavodom. Temu sodelovanju se imamo zahvaliti, da sta bila ustanovljena dispanzerja v Pesjem pri Velenju in v Slovenjem Gradcu in da bodo v kratkem odprti dispanzerji v Litiji, Škof ji Loki. Kočevju in Metliki. Vsa Slovenija z 18 dispanzerji, h katerim se bodo pridružili v kratkem se 4, torej z 22 dispanzerji, bo razdeljena v ožje in širše dispanzerske okoliše, tako da ne bo hiše, ki bi ostala raven organizacijske mreže našega protijetičnega skrbstva. Tako tudi mora bitni Na srcu naon leži vprašanje bolnišnic za j etične bolnike. vpraEvropo-c nenavaden tramvajski voz. ki je zbudil med meščani veliko zanimanje. Nekoliko je podoben vagonom za prevažanje nafte s svojim velikim kotlom, a pobarvan je zeleno kakor vsi tramvajski vozovi. Služil bo za Škropljenje cest. Škro pilne avtomobile imajo skoraj vsa mesta, ki imajo tramvaj. Pri nas doslej, dokler eo bile tramvajske proge Se kratke, tramvajski škropilni vozovi niso bili rentabilni- Zdaj se je pa omrežje tramvajskih prog že tako povečalo, da lahko začnemo uvajati tudi tramvajske škropilne vozove. Škropilnega tramvajskega voza bi $pa zdaj še vseeno ne dobili, če bi ne imeli tako popolne tramvanske delavnice v remizi Znano je. da naša tramvajske delavnica, ki je prav za prav že cela tovarna, zadnja leta precej naglo izpopolnjuje tramvajski vozovni park. škropilni v©z pa ni povsem nov, temveč je predelan iz šasije starega, zaprtega tovornega voza. Venda«r je predelava same šasije postransko delo; največ fetroškov je zahtevala montaža kotla ter škropilnih naprav. To ceh) je prevzelo pedjetje R. Wi]lmann iz Slomškove ulice. Načrte je izdelal inž. Gregorka, načelnik magistratneg-a strojnega odseka. Voz so že preizkusili pred dnevi na progi med remizo in S t. Vidom. Danes so samo določali napajališča po mestu. Polnjenje škropilnega voza je poseben problem. Voz se ne sme ustaviti kjerkoli, da ne ovira tramvajskega prometa, razen če bi ga polciH ponoči, ko tramvaj, ne vozi. Pocfcpevi rahko polnijo kotel škropilnega voza samo na stranskih tirih, ki so določeni za parkiranje tramvajskih vozo-v ob večjem prometu in na kratkih zveznih progah, kakršna je n. pr. pred »Evropo« na direkten prevoz s Celovške ceste na Tvrgevo proti kolodvoru. Najprej so določil: napajališče pred Evropo, kjer bodo morali montirati hidrant. Drugo napajališče bo na Krekovem trgu pred Mahrovo h šo ob stranskem tiru ki je bil določen za parkiranje vozov za dovazanje živil na trg: Takšnih posebnih vozov pa doslej še nimamo in tira še niso uporabljali. Prostor za novi hidrant so določili tudi pred bolnico ob stranskem tiru. Polnjenje kotla škropilnegra voza je trajalo pri remizi pred dnevi 15 minut, in sicer na dve cevi. Pritisk vode ni povsod enak in zato tudi polnjenje ne traja enako dol|ro. Tako na primer napajajo škropilne avtomobile, kd imajo kotle za 4.500 litrov vode po 10 minut do četrt ure. Kotel škropilnega tramvajskega voza pa obsega 8 kub. metrov vode. Potemtakem bo naš škropilni voz znatno večji od beograjskih in zagrebških, škropilni avtomobili so precej dragi, okrog 230.000 din. Občina jil nima nikdar preveč, ker se omrežje njenih cest čedalje bolj širi Z uvedbo škropljenja po tramvaju bodo škropilni avtomobili znatno razbremenjeni, zlasti, ker bo tramvajski voz škropil nekatere glavne ceste in skozi mestno središče skoraj vse glavne ulice. En sam škropilni tramvajski voz je za Ljubljano seveda premalo, a morda dobimo kmalu še drugega, saj so stroški za ta voz nizki. Kredita zanj imajo 120 tisoč din. Novi taksni vozovi veljajo okrog 400.000 din. če se bo občini posrečilo preskrbeti si drugi voz pod enako ugodnimi pogoji, bo dobila dva tramvajska voza za znesek, kolikor velja en sam Škropilni avtomobil. Danes z vozom še nfro škropili, ker še ni lakiran. Pač pa so ga preizkusili pred dnevi. Posebni škropilni Šobi mečeta vodo v širino do 16 m na vsako stran. Voz lahko Škropi obojestransko v širino 30 m, torej poškropi v vso širino pri nas najširše ceste. Enkratno polnjenje kotla je dovolj za škropljenje proge v dolžini 6 kilometrov. Voz bo kmalu v uporabi in tedaj ?e bo izkazalo, koliko prekaša škropilne avtomobile. Vozil bo najbrž nekoliko počasneje kakor avtomobili, vendar pa ne počasneje kakor drugi tramvajski vozovi, kljub veliki teži, kajti saj že sama voda tehta 8 ton, prazen voz pa 6 ton. in Anglijo. Angleži so v prvi polovici nudili sijajno igTo, vendar so se Italijani dobro branili. Končni izid je bil 2:2. Angleži bodo v četrtek nastopili v Beogradu nasproti Jugoslaviji, ki bo nastopila v postavi: Glaser, Dubac, Matošič st., Manola, Dragicevič, Lechner, Glisovič, Vujadinovič. Petrovič, Matošič ml., Perlič. V Zagrebu je bil včeraj ustanovni občni zbor »Hrvatske športne sloge«;, na katerem je 217 klubov ustanovilo hrvatski nogometni savez. Za predsednika so izvolili predsednika zagrebškega podsaveza Kraljeviča. Ustanovljena je bila liga, v kateri bodo sodelovali Gradjanski, Hašk. Concor-dia. sarajevski Sašk, zastopnik Osjeka, Ljubljana in zmagovalec v kvalifikacijski tekmi med varaždinsko Slavijo in Bačko. V primeru, da Ljubljana ne bo pristopila k hrvatski slogi, bo avtomatično vstopila v ligo Bačka. Člani hrvatske sloge ne bodo smeli tekmovati s klubi, ki niso člani te organizacije. Izjema velja le za slovenske klube. Zborovalci so sklenili, da ne bodo dali na razpolago svojih igralcev za državno reprezentanco vse doslej, dokler ne bo izvršena reorganizacija saveza oziroma ne bodo sprejete zahteve hrvatskih klubov. Hrvatje namreč zahtevajo, naj se naslov JNS spremeni v Vrhovni nogometni savez kr. Jugoslavije«- in naj bo sedež izmenično po eno leto v Beogradu in Zagrebu. Osnujeta naj se dva samostojna saveza s sedeži v Zagrebu in Beogradu. Država se razdeli na tri področja: zagrebško, beograjsko in mešano. Zagrebško področje tvori zagrebške, splitske, osješke in ljubljanske klube; beograjsko področje klubi beograjskega kragujevškega. niškega. skopljanskega in cetinjskega podsaveza. Ostali klubi spadajo v mešano področje. Ljubljanski podsavez ima pravico proglasiti samostojno zvezo z enostavno izjavo. Ta zveza bo enakopravna zagrebški in beograjski. Vsaka zveza ima na svojem področju popolno samostojnost in svobodo, dočim bo vrhovni savez zastopal Jugoslavijo v inozemstvu in bo tudi odločal o spornih vprašanjih med posameznimi zvezami. probleme. Taki filmi so za tamošnji narod prijetna zabava z nekakšno vzgojno emenito tendenco, a tudi mi jih lahko zadovoljstvom gledamo. _ fclavija vodi v Budimpešti 2:1 Punčec je nepričakovano izgubil nasproti Asbothu — prvak L NT — Ustanovitev Hrvatske nogometne sloge Ljubljana, 15. maja V drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal je moralo zastopstvo Jugoslavije potovati v Budimpešto, kjer je naletelo na nepričakovano močnega nasprotnika. Bivši svetovni prvak in sedanji profesionalec Co-chet, je madžarske igralce dobro pripravil. Mitič je šele v petih se tih premagal žilavega Gaborvja, ki je nastopil namesto obolelega dr. Dallosa. Rezultat je bil 6 :3, 0 :6. 2 :6. 6 : 1, 6 : 1 za Mitića. V naslednji igri sta nastopila Punčec in Asboth. Pun-čec Je že vodil v prvem setu 5 :4 in je imel dvakrat priliko, da dobi set, vendar ni imel sreče, Asboth je zmagal s 7 : 5. V drugem Getu je trii položaj obraten. Asboth je vodil 4 : % nato pa je dobil Punčec 4 geme po vrsti in zmagal s 6 : 4. Tretji set je bil odločilen. Punčec je že vodil 5 : 3, nato pa eo ga sodniki ponovno oškodovali in je moral naj savezni kapetan protestirati. Zaradi teme je bil ta set prekinjen pri stanju 5:6 sa Asbotha. Včeraj sta borbo na- daljevala in se je Asbothu posrečilo dobiti set s 7:5. V naslednjem setu je Punčec kmalu vodil 4:1, vendar je Asboth izenačil in končno zmagal z 11:9. S skupnim izidom 7:5 4:6, 7:5. 11:9 je Madžarska stanje izenačila. Sledila je še igra dvojic. Punčec in Mitić sta zmagala nad Asbothom in Gabo-ryjem s 6 :1, 4 : 6. 6 : 2, 6 : 2 Jn spravila Jugoslavijo v vodstvo 2 :1. Danes se bo tekmovanje končalo s singloma Mitić : Asboth in Punčec : Gaborv. Sodijo, da bo končno stanje 3 : 2 za Jugoslavijo. V nogometu ni bilo včeraj posebnih dogodkov. V Mariboru je bila druga finalna tekma za naslov podsaveznega prvaka med Mariborom in Bratstvom. Mariborčani so po izenačeni igri zmagali 2 :1 m st a skupnim rezultatom 5 :2 osvojili prvenstvo. V Celju je Celje premagalo Jadrana v prijateljski tekmi s 3:2. V Zagrebu je Gradjanski premagal Hajduka 2 :0. V Milanu je bila v soboto pred 60.000 gledalci mednarodna tekma med Italijo S (Ums&ega platna — Kino Matica: Ukradeno življenje je odličen angleški film, izdelan z največjo skrbnostjo, z mnogimi krasnimi prizori in z nosilko glavne vloge Elizabeto Bergner. s katero se glede na dognanost v igri in čisto posebno sugestivnost ne more kosati nobena nemška igralka. Tekst po romanu K. Beneša, katerega je priredila v dober filmski scenarij Margareta Kennedv, je zanimiv in ima zapletljaje, ki so naravnost ustvarjeni za pritegnitev pozornosti gledalcev. Levji delež pri uspehu tega filma ima seveda Elizabeta Bergner, takoj za njo pa tudi režiser Czinner. Režiser je razgibal dejanje in premagal v dokajšnji meri angleškim filmom lastno statičnost. Igranje Elizabete Bergner v dvojni vlogi dveh docela si podobnih, po značaju pa docela različnih sester dvojčkov pomeni zmage močne ustvarjalne umetniške osebnosti nad triki, s pomočjo katerih dobri režiserji dosežejo velik uspeh brez močnih igralcev. Tega filma nihče ne sme zamuditi, ki mu je do umetnosti na filmskem platnu in Id je še toliko svoboden, da mu nearijsko poreklo igralke ne skali že v naprej umetniškega uživanja. — Kino Union: Kdo je srečnejši od mene je italijanski film in priznati je treba, da je dober glasbeni in pevski film s tenoristom Schipo. Tudi režija je dobra. Brez dvoma so danes italijanski filmi te vrste za sto odstotkov boljši kakor podobni nemški filmi. Italijani radi prikazujejo v takih filmih močna čustva, kakor materinska, ljubezenska čustva, a« da bi imeli ambicijo, prodreti globlje v načete Dve lepi dijaški prireditvi skofja Loka 14. maja škofjeloška državna meščanska šola dr. .vana Tavčarja, ki opravlja vzgojno na« iično delo z najlepšim uspehom, je prire, lila včeraj in danes dva zelo lepa nastopa. Prva proslava je bila namenjena našim materam. Učenci so se zbrali v risalnici, nakar so si sledile skrbno pripravljene toč. ke iz govora, krasnoslovja in petja. Nedolžni globoki materinski lik je opisala v vsej njegovi lepoti prof. gdč. Ledhleitner; jeva. Davi je priredila šola svojo pevsko in te. lovadno akademijo. Mladina nam je pri srcu, nje nastopi so nam vselej ljubi in dragi. Davi se je to ponovno izkazalo. Obsež^ na risalni ca je bila natrpano polna prijateljev mladine in gostov. med katerimi smo opazili predstavnike državnih, cerkve, nih, vojaških in šolskih oblastev. Zamisle, ki spretnega aranžerja so storili svoje in tako je nudila dvorana s sliko Nj. Vel. kralja Petra II., trobojnicami, cvetjem in obilnim zelenjem svečano sliko. Uvodoma je spregovoril vseletni ravnatelj zavoda g. Karel Sovre, ki je predvsem toplo pozdravil odlične goste, starše in pri. jatelje mladine in šole, nakar je podčrtal pomen javnih mladinskih nastopov. Sledila je pestra akademija, ki je do« segla zelo lep uspeh. Nastopi so bili novi, izbrani in skrbno pripravljeni. > Zdrav o kralje je bila uvodna točka, ki jo je uglas-bil domačin, vodja meščanekosolskega pev. skega zbora g. Franc Babic. Sledila je Adamičeva >Zabučale goreč in nato zapored »Ni mi volja več na svetu«, »Tu za lan- in kot poslednja zopet BabiČeva samostojna skladba »Uspavanka-. Drugi del akadernije je obsegal telovadbo, ki sta jo n^študirala gdč. Levstikova in g- Kosca, Z vajami trojic je nastopil prvi letnik, z vajami v vrti drugi in s slikovitimi vajami petoric tretji letnik, učenke so nastopile s cvetličnimi loki. Vsi oddelki so bili deležni burnega in zasluženega priznanja Končni del prireditve je obsegal zopet petje. Zopet je odlično zapela mladina. V spored so se uvrstili skladatelji Pregelj, Mokranjac, Adamič in žganec. Državna himna je zaključila prisrčno lepo, tako globoko občuteno slavje. Ves nastop je znova pokazal veliko delavnost mladine, pa tudi nastavniš^o^a zbora, ki mu gre najlepša priznanje. Se mnogo uspehov in iskrene čestitke! Zanimanje za strelski pokret narašča Z včerajšnjega občnega zbora ljubljanskega strelskega okrožja Ljubljana 15. maja Včeraj dopoldne je bil v ljubljanski kolodvorski restavraciji pod predsedništvom generala Dušana Dodiča občni zbor ljubljanskega strelskega okrožja. Zborovanje, ki je poteklo v najlepši slogi zborovalcev, je bilo zelo lepo obiskano. Udeležilo se ga je poleg številnih ljubljanskih članov tudi 29 delegatov, ki so zastopali 17 družin iz raznih slovenskih krajev. S svojo prisotnostjo pa so zborovanje počastili tudi komandant ljubljanskega vojnega okrožja polkovnik Ljubomir Zivanovič, polkovnik 40. pešpolka Milan Mašič in kot zastopnik 16. artiljerijakega polka kapetan Pire. Na predlog predsednika generala Dodiča so bile odposlane z zborovanja u da nos trte brzojavke Nj. Vel. kralju Petru H. in kraljevskemu domu. Predsednik se je v izbranih besedah spominjal tudi blagopokojne-ga kralja Aleksandra I.. spominu katerega so se zborovalci oddolžili s klici »Slava!«. Nato pa je predsednik izrekel toplo zahvalo za izkazano pomoč in naklonjenost ministru vojske, banu dravske banovine in ljubljanskemu županu, ker so s svojo pomočjo omog-očili napredek strelskega pokreta in pomagali, da so bile izvedene okrožne tekme. Na kraju je predsednik očrtal tudi pomen in važnost strelskega pokreta, nato pa je dal besedo poslevode-čemu podpredsedniku Milanu Sterlekarju. ki je naglasil predvsem razveseljivo ugotovitev, da misel strelskega pokreta pridobiva na simpatijah. Podpredsednik je izrazil iskreno željo, da bi pokret obrodil najlepše uspehe, da bi naše strelske družine odločilno sledile zahtevam časa in se v stiskah stavile v službo domovine. Sledilo le poročilo tajnika Borisa Roša. ki je poročal, da je bilo delo okrožne uprave v pretekli poslovni dobi zelo agilno. Mimo običajnega admmistratUrnega dela, ki ga je bilo na pretek, je uprava izvedla nekatera dela. za katera je bila dana pobuda na lanskem občnem zboru. Ni ji pa uspelo spraviti z mrtve točke vprašanje brezplačne dobave municije revnemu članstvu, kar je gotovo najtoplejša želja tako uprave kakor strelskih družin in števil- nega članstva. Tudi tajnik je naglasil, da je bilo v preteklem letu opažati naraščanje zanimanja za razvoj in napredek strelskega pokreta. Zdaj šteje ljubljansko strelsko okrožje 85 strelskih družin, s približno 4000 člani. Po številu družin je na prvem mestu kranjski srez, sledi mu kamniški, a šele na tretjem mestu je ljubljanski. Uprava je v preteklem letu sodelovala pri proučevanju in izpopolnjevanju osnutka strelskega zakona, trudila pa se je. da bi V družine zanesla malo več agilnosti in prepotrebne medsebojne povezanosti. Na žalost so ugotovitve pokazale, da članstvu iz razumljivih razlogov ni dano v potrebni meri opravljati strelske vaje. kakor jih določa pravilnik. Vendar še dokaj pridno vežbajo vsaj v malokalibeiskem streljanju. Na zborovanju so poročali se blagajnik Joco Kostanjevec, gospodar Herman šolar o stanju okrožnega inventarja in pripomočkov za vršenje strelskih vaj, o obsežnem delu tehnične sekcije pa Rudolf Der-žaj. Nato pa je preglednik kapetan v pokoju Franjo Per poročal, da je bilo poslovanje uprave v pretekli poslovni dobi povsem v redu. Na njegov predlo«- je bila celemu odboru soglasno izglasovana odboru razrešnica. tajniku in blagajniku s TX>hvalo. Na kraju so bile volitve nove uprave. Za predsednika je bil izvoljen general r>u-.lan Dodič. za poslevodečega predsednika Milan Sterlekar, za člane uprave pa Franc ^ihler, Hinko LočniSkar. Mirko Hajnrihar, ?>oris Roš. Joco Kostanjevec, Rudolf Der-:"aj, Janko Lipnik, Herman šolar. Franc "Srovč, inž. Zdenko Kokalj. Štefan Demšar, Drago Milic, Ciril Komino, Jože Stare, "van Robas, Franc Zibert. arh. Jovo Urek, _rFrancka išče dobro srce«, članek je prejelo uredništvo od zunaj in priobčilo ga je v dobri veri, da je res vset kar se v njem trdi. Danes se je pa zglasil v našem uredništvu oče Francke Hribarjeve s Trate pri škofji Loki in nam povedal, da trditve v članku nikakor ne odgovarjajo resnici. On vestno skrbi za svojo družino in ima za birmo svoje hčerke vse pripravljeno, tako da ne more biti govora o tem, da bi Francka no mogla k birmi zaradi revščine v družini. Njen oče tudi ni v nobeni zvezi s tem član. kom, ki nam je bil poslan kot rečeno od druge strani. Pisec članka najbrž ni bil informiran o razmerah v Hribarjevi družini. — Strela ubila očeta in hčer. V soboto ponoči se je pripetila v hiši kmeta Jačima Jačimoviča v Gornjem Milanovcu težka nesreča. Strela je zažgala hišo in ubila Jačimoviča in njegovo lOletno hčerko. Štirje člani rodbine so se iz goreče hiše rešili. — Zobje potrebujejo temeljito Čiščenje v«ako jutro in zvečer z zobno pasto Chlo-rodont. Potem izgine zoprna zobna prevlaka. Kdor dopolnjuje zobno nego z uporabo ustne vode Chlorodont, dela pravilno, ta svoje zobe pokaže in se mu ni treba bati neprijetnega duha iz ust. — Pogrešane«*. Neki France Katern. doma iz Selščeka pri Begunjah na Notranjskem, je že 12. marca letos odšel na obisk k svoji sestri, stanujoči na Domžalski cesti v Ljubljani. Od nje je odšel spet 25. marca, pa se ni več vrnil domov. Ker je Katern slaboumen, je verjetno, da se mu je pripetila nesreča. — Zopet žrtev pretepa. Iz Koprivnika v kočevskem okraju so spravili v bolnico posestnikovega sina Rudolfa Hutterja. Hutter je včeraj posedel v družbi drugih fantov v vaški gostilni. Fantje pa so se kmalu nabrali vina in se jeli med seboj prepirat L Ostalo pa ni le pri prepiru. Razvil se je hud pretep, med katerim je nekdo potegnil nož in ga zasadil Hutterju v hrs bet. — Pobegla gojenca. Iz državnega vzga-jališča na Selu sta te dni pobegnila 16-let-ni Avgust Matjaž iz Šmarja in 17-letni La* dislav Maleč, tudi doma iz šmarskega okraja. Oba sta imela na sebi praznično sivo obleko. Zatekla sta se najbrž kam na deželo, kjer bosta skušala najti delo, ni pa tudi izključeno, da sta se namenila nekam proti morju. Iz Ljubljane —lj V Ljubljani so umrli od 5. da 11. maja 1938. Rohrman Viktor, 82 let, vele, trgovec, hiš. posestnik in meščan ljubi j., Sv. Petra cesta 28. Marn Marija roj. Sa-dar, 51 let, žena soboslikarja, Vegova ul. 10, Harbick Katarina, roj. Cerar, 87 let, vdova trgovca in mehanika, Breg 14, Bizjak Marija, roj. Sever, 82 let, zasebnica, Zrinjskega c. 5?I, Bele Karol, 57 let, pekovski mojster, Rožna dolina, C. 11-14, Kapelj Ivan, 72 let, kotlarski mojster in po, sestnik, Kranj, Klane 69, Judec Terezija, 63 let, tovar, delavka, Japljeva ul. 2. — V ljubljanski bolnici umrli: Bučar Ignacij, 3 leta, Trebeljevo, srez Litija, Cunder Marija, roj. Jarec, vd. Awanzo, 75 let, žena u pok. pošt. zvaničnika, Tržaška c 5, Der-mastija Anton, 71 let. trgovski sluga, Hra* deckega cesta 7, Konte Ivan, 59 let, postni inspektor v p., Tyrseva c. 37 b, Redovnik Amalija, 60 let, žena gimnazijskega ravnatelja, IH. drž. realna gimnazija, Bal« tič Stanko, 5 in pol mesecev, sin čevljarja, Stična 65, Cokan Blaž, 15 let, sin obč. cestarja, Vel. Pirešica 54 pri Celju, Tratnik Urban, 73 let, posestnik in usnjar, Cerklje 36, Vidervol Julijana, 33 let, žena po* SeStnika, Rakitnica 19, obč. Dol. Vas, srez Kočevje, Mišić Franc, 11 dni, sin posestnika, Martinjak 40, obč. Cerknica, Jonke Radi slav, 3 mesece, sin sobarice. Maribor, Ren ar Marija 32 let, služkinja, šušterSiče. v a ul. 4, Cuzak Ana, roj. šifrer, žena mesar, mojstra, Poljanska c. 42, Kleinschrodt Gizela, roj. Schuster, 65 let, vdova generala, Poljanski nasip 16-111, škrabanja J a, nez, 26 let, posestnik. Zalog 11, Mavec Frančiška, 67 let, hišarica, Golo 16, obč. želimlje, Gradisek Franc, 20 let, delavec, Briše 3, obč. Kamnik, Debevec PaveL 44 let, novinar, Riharjeva ul. 3. —lj Predvajanje francoskega kulturnega filma v Ljubljani. V torek, 8. t. m. ob 16. uri sta priredila »Udruženje jugoslov. inženjerjev, sekcija Ljubljana« in >Francoski klub« v kinu Unionu brezplačno pred vajanje zvočnega kulturnega filma: o grad nji in konstrukciji dolinske pregrade pri Saint Fons na Rhoni. Odlično kombinirane in režirane snimke, fotografsko kar najbolj dovršene, so nazorno pojasnjevale na« črte in potek gradnje kompliciranega jezu, učinkovanja zatvornic, delovanja vode itd. V Ljubljani smo imeli v zadnjih letih ponovno priložnost videti razne tehnične kulturne filme is tujih držav, Id jih pa zadnji i francoski film do dovršenosti, lepoti in predvsem stvarnosti, neprimerno presega. Pri raznih tujih podobnih filmih te zadnjih let je navadno trpela stvarnost, ker so teh, nično vsebino srni neprestano jsnjsata* U z raznim ipoliticno propagandnima slikar mi in kriaatioB.miM hvalisanjem lastno dr. ITito Schipa: Kdo je srečnejši od mene I Danes nepreknceo zadnJDcrat ob 16., 19. in 21. uri! I KINO UNION, tel. 23-gl R 1 • m Tint.tA ansa—M vv. Tudi v Ljubljani vlada največje navdušenje za pre- KRADENO ŽIVLJENJE krasnl- -loboko vsebinski film Elisabethe Bergner : "^^^ ...... po romanu K. J. Boneša. Režija Dr. Paul Czinner. Hi •■R^RM^RiRJR'^R^R^MHR^RMRRRMRMRRKK tite z ogledom, ker ostane samo še par dni na sporedu zave itd., kar za nepristranskega gledalca gotovo ni prijetno. Pri tem filmu pa takih nestvarnosti ni najmanje ni bilo. Naša tehniška publika je domala napolnila veliko dvorano kina Union in film s hvaležnostjo doživljala, kar dokazuje žejo in potrebo takih poučnih filmov in to morda ne samo za strokovne kroge, temveč tudi za splošno javnost. —lj Opozarjamo na produkcijo drž. kons servatorija, oddelka za deklamacijo in dramatično igro, ki bo drevi ob V« 7 v Hu-badovi pevski dvorani poslopja Gl. Matice v Vegovi ulici. Sokoli! Posesajte in podpirajte Sokolski kino v Šiški! —lj živinski Sejem v Ljubljani prepovedan. Zaradi sedanjega stanja slinavke in parkljevke v okoliškem srezu v sredo 17. t. m. v Ljubljani ne bo živinskega sejma. —lj Ciklus predavanj Slavističnega kluba se bo nadaljeval s predavanjem pisatelja g. Miška Kranjca, ki bo govoril o >Po-tih nove slovenske literature«. Predavanje bo danes zvečer ob 20. url v Hubadovi dvo_ rani na konservatoriju. Vstop prost. —lj Občni zbor ženske in mogke podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški bo v torek 16. t, m. ob 20. uri pri stepicu. Pokažite z obilno udeležbo, da se zavedate, da je narodno obrambno delo CMD zelo potrebno! 259-n —lj šentjaJcobčani ponove na splošno željo zabavno Haakovo komedijo >Dobri vojak švejk« v Sokolskem domu v Mostah (kino dvorana) v torek 16. t. m. ob 20.30. Igra je izvrstno nastudirana in je dosegla na šentjakobskem odru izreden uspeh, saj so jo ponovili 18 krat vedno pri polni dvorani. Tudi pri poslednjem gostovanju preteklo sredo je bila kino dvorana v Mostah popolnoma razprodana in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic. Ker je za to poslednje gostovanje šentjakobčanov veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predprodaji. —lj Dva vloma. V stanovanje Milke Tomšič na Miklošičevi cesti 4 je bilo vlom. ljeno in ukradeno nekaj nad 200 din, obenem pa si je tat prisvojil tudi zlat prstan z velikim štirioglatim kamnom ter dolgo zlato o vratno verižico. Tomšičeva je oškodovana za okrog 1200 din. Vlomilec je te dni prebrskal tudi stanovanje čevljarja Franca M. na Tvrsevi cesti 41, kjer pa ni našel druge vrednosti, kakor zastavni listek za obleko, ki ga je tudi ukradeL —lj Strel skozi okno. Oni dan je neki pobalin ustrelil skozi okno stanovanja bančnega uradnika Ivana Hroneka v Slomškovi ulici 6. Strel je bil najbrž oddan iz flobertovke in je krogla prebila šipo, na Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri največji eksotični pustolovni film zadnjega čas DŽHVf \7 I^SfIJNCF F f* DKI ' Izredno napete scene neustraš Mmm VAVllVbJb nih podvigov med divjimi afriškimi ple-meni v kruti borbi z opasnostjo džungle. Jutri drugi del tega filma. Kino Sloga 27-30 1 1 kar je odletela od stropa na tla, kjer jo je Hronek tudi našel. Hronek je. pobalinstvo takoj prijavil, a policija pobalina še ni mogla izslediti. —lj Tatvine koles. V Kopitarjevi ulici je bito te dni ukradeno na škodo agencije »Avala« 500 din vredno kolo znamke >Mif_ fa«. Mizarskemu mojstru Alojziju Novaku je ukradel nekdo z dvorišča Oražnove gostilne v Predovičevi ulici crno pleskano kolo znamke »Puch«, vredno 700 din. Moško kolo znamke »Stover« pa je bilo ukra_ d eno kolodvorskemu nosaču Ivanu Kaste-licu in sicer izpred kolodvorskega poslop, ja. —lj Izgnani iz Ljubljane. Iz ljubljanske ga policijskega okolja so izgnani: Frančiška Šerek, stara 20 let, po poklicu natakarica, doma iz litijskega okraja. Jakob šuster, star 48 let, doma iz kamniškega okraja, po poklicu delavec in Jakob Lov-rec, krojaški pomočnik, doma iz mariborskega okraja. —lj Iz avtomobili ukradeni nahrbtniki. Trgovec Dragotin Ostrožnik je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel iz odprtega avtomobila 16 novih nahrbtnikov. Ostrožnik se je ustavil z avtom pred hišo št. 23 na Tvrsevi cesti, kjer je imel opravka. Ko se je vrnil nazaj k avtomobilu, je opazil, da nahrbtnikov ni več v vozu. Ostrožnik je oškodovan za nad 300 din._ Jutri v torek 16. t. m. ob 20.30 uri poslednjič v Mostah »DOBRI VOJAK SVEJK« Gostovanje šentjakobskega gledališča. Prcdprodaja vstopnic danes od 19. ure dalje ter jutri od 10. do 12.30, od 15. do 17. ure in od 19. dalje pri blagajni KINA MOSTE Iz Kradla — IV. redni brzoturnir K. š. kluba je cib 16članski udeležbi izpadel tako, kakor je bčlo glede na gocte Ljubljanskega šahovskega kluba gg. Mlinarja. C. Vidmarja in Kumlja pričakovati. Gostje so zasedli vsa prva mesta, mednje se je vrinil le -dr. Gabrovšek. Mesta so si porazdelili takole: 1. Mlinar 13. 2. in 3. dr. Gabrovšek in Kumelj 12 in pol, 4. C. Vidmar 12, 5. Singer 11, 6- Šuštar 9. 7. Košar L. 8 in pol, 8. Vidrgar 7 in pol, 9. inž. Skopal 7 in drugi. — Glavni turnir za prvenstvo se bliža koncu. Le nekateri igralci morajo še odigrati po nekaj partij, če ne bo kakšnih posebnih ovir bo turnir v prihodniem tednu že zaključen. I. mesto je že oddano in tu niso mogoče nikake spremembe. S precejšnjim naskokom točk a. je osvojil prvenstvo g dr. Gabrovšek. Prav zanimiva pa bo še brrba za H. oziroma III. mesto med Martelancem in inž. Povodnjem in za IV. in V. mesto med Pavlico in Singrom. Precej izenačeno število točk je še pri udeležencih Franku, Vklrgarju, inž. Skopalu, Možini in žerjalu — Neumestna £ala ali tatvfna? V četrtek popoddne je opazil lastnik kina »Narodni dom« g. Hvala, da mu je nekdo nasilno vlomil okna v avli Narodnega doma, kjer ima nameščene reklamne slike za filme in mu odnesel nekaj slik. Toda storilec se ni zadovoljil samo < slikami, ampak je nalepil na steno napise »danes preulstava« itd., kar kaže, da ni imel namena polastiti se le slik, rmpak lastniku tudi penagajati. Lastnik kina trpi precejšnjo škodo. m — Kranj dobi brezmotorno letalo. Pred kratkim ustanovljeni aeroklub Naša krila« v Kranju pod predsedstvom g. Pešla Viika prav lepo napreduje, člani so si nadeli težko nalogo, da še to poletje zgrade brezmotorno letalo. Vsak dan pridat roke pripravljajo v stari dekliški šoli prve dele za jedrilico pod vodstvom mladega Završnika, ki *e je pokazal res dobrega delavca in učitelja. Sedaj so v delu rebra za krila Na steni delovne sobe vise rebra razbitega letala. Ce pogledaš pobliže ta rebra, ki so delo tujih rok, opaziš, da je delo naših rok boljše in izdaleka prekaša tuj izdelek. Tudi med našo mladino, čeprav je gradnja brezmotornih letal pri nas še mlada, je dosti takih, ki se lahko kosajo s tovrstnimi tujimi delavci! Ako ne bo zaprek, bo jedrilica dograjena že ob koncu julija. Tedaj bo v Kranju prvič krst brezmotornega letala v zvezi z velikim mitingom. Vabimo vse kranjske fante, ki se zanimajo za letalstvo, naj pristopijo k našemu klubu, kjer bodo lahko pomagali pri gradnji prve jedrilice. Ravno tako prosimo vso kranjsko javnost, posebno premožnejšo, da tudi ona gmotno podpre delovanje agilnega Aerokluba, da bo Čim lepši uspeh dela članov in da bomo pokazali naprednejšim me tom v naši ožji domovini, da v Kranju nismo zaspani. MALI OGLASE Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno FRIZERSKI SALON KOSEC Miklošičeva 18, priporoča trajno in vse moderne frizure. 1590 NEGA LEPOTE zanimivo brošurico dobite brezplačno, ako javite svoj naslov z dopisnico: Superba, Zagreb, Ilica 64. 1574 MALI OGLASI v »Slovenskem Naroda« imajo siguren uspeli! Beseda 0.50 par. POLJANSKI Sreda ob 9. pridite pred Jože-fovo cerkev._1588 NALINOVEC pristen, naraven* s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLL Ljubljana, nasproti cNebotičnikac. PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRESKERJU. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 1. T. CEPLJENO TRSJE na rasnih podlagah nudi ziher Franjo. Zamusaai, Sv. Marjeta, ttoskanjcL — Zahtevajte cenik! 1549 TURISTI! Planinski cvetlični med is Me-dane, Ljubljana, &tdovaka uL 6, vas osveti in okrepča. Pridite ponj! 80 T. KllSEJE ENO VECBAlVME JUGOGMIKA SYPCTtAHASlPZ3 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TRGOVSKO HI SO enonadstropno z jako dobro vpeljano trgovino mešanega blaga z dvema izložbama radi selitve takoj prodani. Ponudbe na upravo Usta pod »Rentabil-nac. 1541 UGODNA NAKUPNA PRILIKA! Nova stavba na periferiji mesta najboljše obrestovanje, poceni naprodaj. Pojasnila samo direktnim interesentom pri dr. Kieser Karlu, odvetniku, Marino, Aleksandrova 14. 1573 STANOVAH JA Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din « w w Iscem za termin avgust v novejši hiši in sredini mesta KOMFORTNO STANOVANJE 3—4 sob za tričlansko družino. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Stanovanje«. 1483 LEPO STANOVANJE 2 SOB s pritiklinami oddam v šmarci pri Kamniku, 5 minut od postaje Duplice. Cena nizka. Pripravno tudi za vpokojence. Ponudbe na upravo >S1. Naroda« pod »šmarca«. 1482 ENO EV DVOSOBNO STANOVANJE takoj oddam. Pojasnila CIBER, Cojzova cesta. 1575 SLUŽBE B^eda 50 par. davek posebej. Najmaniši znesek 8 Din TRGOVEC vsestransko izvežban želi primerne službe. Ponudbe na upravo lista pod »Pošten«. 1542 PLAČILNO NATAKARICO nlajšo, sposobno, prijetne zunanjosti, iščem za prvovrsten hotel v Gorskem Kotarju. Kavcija od 3 do 5 tisoč din. — Nastopi ahko takoj. Ponudbe s sliko na naslov: Oskar Kraus, Delnice, 1572 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za čistilni stroj (ausputzmaši- io) sprejmem takoj. Ješe Janko Ljubljana, Cesta na Loko 20. 1589 KUPIM >s*m .........______ _......._ TURBINO-GENERATOR na parni ali Diesel pogon, 400 do 600 HP, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na upravo lista pod »Dobro ohranjene. 1587 Inseriraj v Slov. zaroda i NAJBOLJŠA SADIJSKA SJOTJA }• LEPA OREHOVA JEDRCA in cvetlični med Vam najceneje dobavi Medama, LJubljana, židovska uL 6. 29. T. NAJBOLJA! TRBOVELJSKI premor KOKS, SUHA DRVA L POGAČNIK Boborieera 6 — ffctafoo 20 5!> VAL Sran4 »«v. 110 Strup, Id gloda naše življenjske korenine Otvoritev trezaostnega tedna z ganJnrivlMd referati — alkohola na dedno tvarino in o akrM sa Ljubljana. 15. maja Otvoritveno zborovanje letošnjega t rez- j BPatnega tedna z greslo-m »Rešimo mladino pred alkoholom!« je bilo v soboto. Direktor Higienskega zavoda dr. Ivo Pire, M je predsednik Lige proti alkoholizmu, Je pozdravil vse zastopnik« in občinstvo. Za bansko upravo je zborovalce pozdravil proi. Planina, za škofij-ki ordinarijat dr. Zupan, nakar je prof. dr. Karel Oz-vaM izrazil željo, da bi borci proti alko-ho&mu našli pot do tistih viter v mlađih dušah, kjer je trdno hotenje za spreobrnitev Boj proti alkoholu, je nadalje-isjavil prof Ozvald. nima samo pedagoške, ampak se mnogo drugih strani, ki pa so vse med seboj povezane. Kolikor ga rešujemo, s pedagoškega vidika, bi morali Uvaževati da so vzgojna vprašanja, ako naj se res do.eže kaj uspeha, take vrste da silijo resnega reševalca v globino. Se lotevati boja proti alkoholu -samim poučevanjem ali celo moraliziranjem bi ne bilo drugače, kakor če Francozi vprašanje svojega bitja in nebitja rešujejo z lepaki ^Rodite otroke!«. Tudi o »sveti vojski< proti alkoholu utegne oo-veljati beseda: Ce veš, kako. nobena reč ni težka, če pa je težka, je to znamenje, da ne ved, kako. VPLIV ALKOHOLA NA DEDNO TVARLNO Vsi referenti so prikazali od vseh strani in osvetlili vprašanje zaščite mladine pred alkoholom. Prvi Je predaval docent prof. dr. Božo Skerlj o vplivu alkohola na dedno tvarino. Pri nas nt popularno govoriti proti uživanju alkoholnih pijač, kljub temu moramo narodu prikazati resnične nevarnosti alkohola. Vobce si predstavljamo z alkoholizmom neko začasno aH trajno zastrupJtfenje z alkoholnimi pijačami. Torej moramo smatrati za alkoho-hka tudi človeka, ki morda nikoli ni vi-otio pijan, ki pa izpije »svoj literček« dne v no, ni pa alkoholik Osti. ki se opijani samo v presledkih, tako zvani dipsoman, alcva-rtalni pijanec«. Po opazovanjih A. Ploetasa je jako verjetno, da enkratna alkoholna zastrupitev oziroma oploditev v akutni pijanosti ne okvari dedne snovi. Vprašanje možnosti okvare dedne snovi je pa posebno važno, kadar raziskujemo alkoholizem. Vemo namreč iz neštetih izkušenj, da je med starši slaboumnih ali manjvrednih otrok posebno mnogo pijancev in obratno med potomci alkoholikov posebno mnogo slaboumnih in manjvrednih otrok. Te izkušnje imamo tudi pri nas. Dedna snov prehaja od prednikov na potomce. Znanost isoe poti, da dokaže možnost okvare dedne snovi po alkcholu s pomočjo dobrega opazovanja človeških rodovnikov in s pomočjo eksperimentov na živalih. Alkoholizmu zapadejo najčešče moški, a najbolj so prizadete rodbine pijancev, otroci in žene-matere. Morda ni le slučaj, da je največ k teoretičnemu razčišče-nju vprašanja o vplivu alkohola na dedno tvarino doprinesla žena, biologinj A. Bhihmova v Berlinu. Poskušala je načelno dokazati možnost okvare dedne tvarino s tem, da je na čistih rodovih bele domače miške samce redno alkoholizirala, z raztopino etilnoga alkohola. Z^ajvaznejai sklep, ki ga je Bi uh m ova mogla 1. 1930 sporočiti znanstvenemu ?vetu je: Kronična alkoholizacija samca bele miške povzročuje trajno dedno spremembo enega ali več v hremozomu ležečih genov, ki znatno znižuje pri potomcih odpornost proti smrti v dogenski dobi. Samci so po- glavitni prenaaaici okvare. Vse to sili k uosnaevi, da Je podedovasje aJkohotoe okvare dokazano Samice so bolj občutljive za alkohol kakor samci. Zanimivo Je tudi, da alkoholizirane misi rode več moških potomcev kakor nealkoholizirane. Posledica alkoholiziran ja je manj rojstev in več smrtnih primerov v prvih dveh dneh po porodu. Potomci alkoholiziranih miši so lažji, degeneracija se izraža v splošni šibkosti in v starem videzu mladih potomcev. RODOVNIKI MANJ VREDNIH OTROK Loffler opozarja na to, da je pri človeku najbrže prav podobno kakor pri miših, kar bi imelo ogromen pomen za ves način boja proti alkoholu in za rešitev tega važnega evgeničnega vprašanja. Spolne stanice so tako povezane z vsem telesom, da si je težko predstavljati, da bi ravno samo te stanice ne mogle biti oškodovane, ko vemo. da se pod vplivom alkohola in drugih strupov druga telesa tkiva lahko razkrajajo (jetra). Saj je mogel Bertho-let dokazati, da spolno tkivo pri hudih pijancih gineva, in vemo tudi, da so najhujši pijanci prej ali slej neplodni. Neplodnosti pa ne smemo zamenjati s fakultativ nim številom otrok, ki Je ravno pri pijancih često veliko. V rodovnikih najdemo mansikaj. kar potrjuje to, kar je našla Bhihmova pri potomcih alkoholiziranih miži. O tem pričajo izsledki iz proučevanja rodovnikov otrok, ki hodijo na pomožno šolo v Ljubljani. Na pomožni Soli v Ljubljani so otroci z inteligenčnimi ali moralnimi okvarami. 50 odstotkov staršev teh otrok je alkoholikov, in sicer 29krat sam oče, 2krat sama mati, v dveh primerih pa oče in mati. Ti otroci so slabše razviti od enako starih otrok na drugih šolah, umrljivost do četrtega leta je manjša kakor pri rodbinah otrok na drugih šolah, kar govori sa to, da gre tu za potomce iz že dolgo alkoholiziranih rodov. In res — ako sedaj izključimo starše — najdemo SO odstotkov vseh rodovnikov obremenjenih z alkoholizmom prednikov. In sicer je obremenjenost obojestranska v 29"/*. po očetovem rodu v 25% in po mate-rinem rodu v 30 odstotkih. prav zanimivo je tudi primerjati razmerje potomcev po spolu. Fetscher je našel, da se v alkoholiziranih rodovih rodi na 100 deklic 152 dečkov. Normalno razmerje je nekako 105 do 107 dečkov na 100 deklic. Med potomci alkoholiziranih staršev pomožnošolsikih otrok smo našli razmerje 100 deklic na 145 dečkov. In tudi Bluhmova je ugotovila pri miših, da se rodi več moških potomcev v alkoholiziranih rodovih. Za človeka velja v načelu isto, kar je dokazala Bluhmova pri miših, namreč da se more dedna snov s strupom alkohola trajno pokvariti, da torej alkoholizacija povzroča mutacijo na slabše. DEDNA OBREMENITEV V VINORODNIH KRAJIH Imamo pa še duševno polje opazovanja. Ce primerjamo zopet domače številke, najdemo, da je bila obremenjenost z alkoholizmom pri rodovnikih otrok ,ki hodijo v normalne ljudske šole 26.8°/«, pri onih s pomožne šole pa 84.2%. Torej so slednji otroci več nego trikrat češče obremenjeni z rodbinskim alkoholizmom. Pri primerjavi manjnadarjenih šolskih otrok v naši banovini se je izkaza lo^ da jih je v vinorodnih krajih znatno več kakor v nevi-noiodnih in pijači vdanih krajih. Jagodic je mogel dokazati, da je v 64.34«/o naših krajev razširjeno uživanje alkohola med nosečimi materami, torej ima z alkoholom že najožje stike nekako 64°/o vseh slovenskih plodov v materinem telesu. Pri mnogih od teh primerov gre gotovo za hudo alkoholizaerjo našega še nerojenega potormtva. večine od teh 64 odstotkov mater ne bomo mogli imenovati pijanke v običajnem smislu besede, toda v biološkem smislu jih najbrže ne bo malo. Mislimo na to. da ena četrtina žganja ali liter vina dnevno lahko že vpliva na dedno snov. Jagodic pravi tudi. da je v nevmoarodnih krajih manjna.iarjen vsak 12. deček, oziroma vsaka 20. deklica, v vinorodnih krajih pa vsak 5 deček, oziroma vsaka 7. deklica. Danes vemo, da je 80 do 90*/« manjnadarjenih otrok obremenjenih z alkoholizmom med predniki. Dočim sta na šolah v vsej Sloveniji na 100 deklic 102 dečka, jih je v 82 vinorodnih krajih (po Jagodicu) na 100 deklic 119 dečkov. Alkoholizem pospešuje več porodov moških. Ore srn relativno razmerje, kajti najbrže odmre ve* Mumiji 111 plodov jpod vplivom alkoholizaci je kakor moških. Jasno Je torej, da more alkoholizaci ja in sicer trajna, mnogo bolj kakor enkratna akutna zastrupitev, kvarno vplivati na dedno snov nsflsh potomcev. To spoznanje Je velikega pomena sa utemeljitev in usme ritev našega stališča do pijančevanja. Gre za redno popivanje in tega je med Slovenci največ. Posledice so: naraščanje kriminalnosti in sicer zek> surovih deliktov, ne takih, ki predpostavljajo neko premišljanje, veliko Število manjnadarjenih ki slabo razvitih otrok, ne glede na vse kvarne gospodarske posledice, če požene oče >grunt skozi grloc. SKRB ZA POTOMSTVO PRED SPOČETJEM Zakaj čfcjvefc, pije? Js izredno zanimivo vprašanje. *-*mrr* na številne psihološke vzroke zaradi goapodacsalcih razmer, zaradi bolezni, žaram ljubezni, zaradi nesreč m. tako dalje. Toda vsi vzroki imajo morda nekaj skupnega, nekaj, na kar so mishii že mnogi raziskovalci v obliki vprašanja: Ali je alkoholizem vzrok manjvrednosti ah pa posledica? Ali ni popivanje izraz neke bolj splošne strasti, tako svane narkotomanije ? Ljudje se omamljajo s kofeinom, z nikotinom, z alkoholom, opijem, morfijem in tako dalje. Na koncu te veste bomo morda našli samomor kot najbolj drastično sredstvo za »beg v onostranstvo«. Vsa mamila so strupi, nobeden pa ni tako poguben kakor alkohol. Večini Je najlažje dostopen. To je začarani kro^r: manjvreden človek pije in zopet s alkoholizacijo svojih potomcev, ,v kolikor sploh prihajajo bednega življenja zmožni na svet, ustvarja manjvredne. Omamljanje z alkoholom je izraz določene manjvrednosti, morda celo izraz občutka manjvrednosti, kajti pijan človek postane včasih korajžen in pameten. Zanikati ne moremo, da. ima alkohol na dedno snov katastrofalen učinek. Alkohol, užlvan na tak način, kakor je običaj pri Slovencih, gloda naše življenjske korenine. Na nas je, da se spametujemo, če je še čas in dokler je jas. Učinkovita pomoč more priti le z gospodarske plati. Raziskovalci in znanstveniki bomo pomagali v boju proti alkoholizmu, toda najti se morajo sredstva ,de 3e naša spoznanja lahko praktično uporabijo in izvedejo. Problem * slovenskega alkoholizma« je mnogo mnogo važnejši od vseh ostalih problemov, ki jih vidimo ali ne vidimo. Ta slovenski alkoholizem zahteva poleg dobre volje, vzgoje, spoznanja, predvsem depolitizacijo in mnogo denarja. Nič pa ne bi smelo ovirati tistih, ki s0 spoznali nevarnost, da prepričajo one. ki upravljajo slovensko gospodarstvo in vse-narodno slovensko življenje, in te zopet ne sme strašiti noben izdatek, pa tudi nobena še tako nepopularna odredba proti popivanju. V naših potomcih je naša bodočnost. Toda večina naših potomcev od svojih roditeljev ne dobi več zdrave, nepokvarjene dedne t vajine na svojo življenjsko pet. Zato je treba skrbeti za potomstvo že pred oploditvijo, zlasti ne sme potomstvo dobivati alkohola že v klicnih stanicah. sicer bo naš narod propadel. To ni črncigledstvo, to se da danes skoraj že izračunati! Zasluženo napredovanje priljubljenega strokovnjaka Banski nadsvetnik ing. G ulić odhaja v Beograd kot načelnik strojno električnega oddelka gradbenega ministrstva mu čestital k napredovanju. Ing. Gulič je bil vodja strokovnih tečajev, ki jih je prirejala zveza, in tečajniki so ga cenili kot izvrstnega predavatelja in izkusnega strokovnjaka, kakršnih ori nas ni mnogo. Tajnik ga je zaprosil naj bi jim ohranil svojo naklonjenost tudi na novem službenem mestu in v znak hvaležnosti mu je izročil zlat zvezin znak. Ing. Gulič se je toplo zahvalil za iskrene dokaze hvaležnosti in obljubil organizaciji, da jo bo tudi v bodoče podpiral po svojih močeh v njenih stremljenjih za izpopolnitev tehnične izobrazbe članstva. Ob tej priliki naj tudi opozorimo javnost na vsedržavni kongres strojnikov kurjačev in strojevodij: prirejen bo ob binkoštih v Ljubljani in zanj vlada veliko zanimanje po vsej državi. Zveza si tudi mnogo prizadeva za izboljšanje gmotnih razmer svojega članstva. Nedavno je poslala na bansko upravo vlogo z zahtevo po sklenitvi kolektivne pogodbe za strojnike in kurjače, zaposlene v tekstilnih tovarnah. Organizacija se je poslužila predpisov uredbe o sklepanju kolektivnih pogodb fŠ 14. odst. 2). Hkrati je bil predložen predlog za izboljšanje gmotnega položaja strojnikov, strojevodij in kurjačev, zaposlenih pri TPD. Predlog vsebuje splošne zahteve rudarskega delavstva in ga podpira vse delavstvo z vsemi pristojnimi organizacijami. Vloga je bila odposlana po Delavski zbornici 10. t. m. Vse to dokazuje, da Zveza strojnikov in kurjačev skrbi resno za strokovno izobrazbo svojega članstva, kakor tudi za izboljšanje njegovih socialnih razmer. Ljubljana. 15. maja V zvezi z delovanjem Zveze strojnikov in kurjačev, sekcije za dravsko banovino, poročamo o odhodu znanega strokov-jaka, baskega nadsvelnika inženirja g. G. Guliča. ki je storil med nami mnogo tudi za poglobitev strokovne izobrazbe kvalificiranega delavstva. Ing. Gulič odhaja danes v Beograd, kamor je premeščen kot načelnik strojno elektrotehniškega oddelka gradbenega ministrstva. Zveza strojnikov in kurjačev je ena tistih redkih organizacij pri nas, ki ne le skrbi za socialno zaščito svojega članstva, temveč tudi za čim popolnejšo izpopolnitev njegove strokovne, tehnične izobrazbe. V ta namen prireja redno poučne ekskurzije, na kar je treba opozoriti tudi javnost, kajti tem ekskurzijam moramo pripisovati poseben pomen: strojna tehnika napreduje zelo naglo tudi pri nas in nujno potrebno je, da strojniki, ki imajo med delavsU'om in nameščenstvom najodgovornejše delo v industrijskih in drugih obratih, slede vsem tehničnim pridobitvam svoje stroke. Zato tudi opozarjamo na zadnjo ekskurzijo, ki je bila pred dnevi, in sicer v tovarno kleja v Mostah. Naglasiti je treba, da so se te ekskurzije udeležili člani treh podružnic zveze, ljubljanske, kranjske in domžalske. Bilo jih je nad 60 Strojniki so zaprosili delodajalce za dopust, da so se lahko udeležili ekskurzije in bilo jim je tudi ustreženo, saj se delodajalci zavedajo koristnosti takšnih ekskurzij. Strojnike je vodil ing. G. Gulič. Ogled tovarne je bil posebno zanimiv, kajti prav tedaj je tovarna preizkušala najmodernejši parni kotel pri nas, drugi svoje vrste v naši državi, sistema Dusseldorf, z 32 atmosferami pritiska in kapaciteto 20 ton pare na uro. Kotel je tako zvani vodocevni, najmodernejše opremljen z vsemi tehničnimi pripomočki sodobnih parnih naprav. Udeleženci so sledili s posebnim zanimanjem razlagi kotla in čiščenju vode za kotel; tečajniki višjega strojniškega tečaja so imeli tako priliko seznaniti se s praktičnim primerom modernih parnih kotlov in čiščenjem vode za kotel, o čemer so se učili. Ekskurzija je po svoji poučnosti dosegla najlepši uspeh ter mnogo koristila udeležencem. Strojniki so bili posebno hvaležni ing. Guliču za vodstvo, zlasti še pred njegovim odhodom. Iz hvaležnosti za podporo, ki jo jim je nudil v njihovih stremljenjih po izpopolnitvi strokovne izobrazbe, mu je zveza priredila po ekskurziji 2>Pri Nacetu« na šmartinski cesti poslovilni večer. Pri tej priliki se je inšpektorju ing. Guliču zahvalil za naklonjenost in podporo v imenu vsega članstva tajnik zveze Pavel Škerlj ter Iz Celja i slu. Najnižje mezde delavcev znašajo I mo 2.75 din na uro. rodbinska doklada vaa-: kc_>u člana družine pa po 2 din na dan, tO da iAimo l& one dni, ko jc družinski oče w;;\a'1c;i. Na te »sijajne« mezde otočana pač nikakor nc bore biti ponosna! —c Pi«l°žen K0ncert. Ker je mesec maj prenatrpan s kulturnimi prireditvami, je Celjsko pevsko društvo preložilo svoj koncert, na katerem bo proslavi 1 o sOletaico skladatelja Antona La^ovca in 451etnioo ivojega delovanja, na soboto 3. junija. —c SofersKi izpiti za kandidate iz celjskega, gorn je g i ajskegol ure. so presegale njene moči. Vanda jim je potem pripovedovala o Zori. Del tega. kar jim ie povedala, je slišala Fenella že od Kenta. Arudi je bil takrat petnajstleten deček, ko jo je našel kot blodečega otroka v puščavi. To se je zgodilo pred sedemnajstimi leti. kajti Arudiju je bilo zdaj dvaintrideset let. Arabci verujejo, da jim je Zora prinesla srečo, in tako je iz nje nastal nekakšen talisman mojega moža. Toda Hussein, njegov starejši brat, šejk plemena, jo je hotel imeti zase. Zora ga sovraži in ko ji je bilo štirinajst let, je Arudi spoznal, da ji preti doma, tam v puščavi nevarnost. Zato jo je poslal za tri leta v šolo v Pariz. Vrnila se je k nam šele pred dvema mesecema. — Ta čedni bratec, gospod Hussein. po vseh znakih sodeč, ni izgubljal Časa, je dejal Derek. — Gotovo je vse to dobro premislil, je nadaljevala Vanda. Za napad si je izbral vprav trenutek, ko naš dom, kakor je vedel, ne bo zaščiten. Uboga Zora, zdaj je že daleč od tod. Končno pa — saj odhaja samo med svoje ljudi. Prepričana sem, da Husein ne bo grdo ravnal z njo. Saj ti ljudje verujejo, da jim je ona prinesla sreča Tudi ti možje, ki so jo ugrabili od tod, se ne bodo drznili storiti ji kaj zalega. Mene pa vsa črtijo, to vem, bila sem nekaj časa v puščavi, in tudi bog ve kaj bi se bilo zgodilo z menoj, kaj bi bil storil ta grozni Arabec, če bi ne bili prišli pravočasno. Ne vem, kako naj se vam zahvalim za ta Pteden je izgovorila svojo zahvalo, je dvignila svoje podolgovate oči k Dereku. ™5* £ =«nejal rekoč: — Ni vredno, da bi govorili o tem, saj je ubral ta dečko pot pod noge kakor zajec mnogo prej, preden sem mu mogel zadati drug udarec. Vi ste obračunali s svojim nasprotnikom mnogo bolje. Kent. Stavim glavo, da je ležal najmanj pet minut, preden je prišel k sebi, da je lahko zbežal Tudi Kent se je zasmejal. Prišel sem, ker je madame ben Gamma omenila miss Gravevi coo-taile ob šestih zvečer. Ko sem pa prišel, sem pomislil, da je že pozno in da je miss Graveva odšla, 2e sem se hotel zopet obrniti in oditi. — Tudi jaz sem se zakasnil, je dejal Derek Fe-nelli. Danes smo morali ostati v vojašnicah dlje kakor običajno. Kent se je ugriznil v spodnjo ustnico. Fenella mu ni povedala, da se je domenila z Ellisonom, da jo bo čakal pred Modro vilo. Ce bi bil Kent to vedel, bi ga nocoj ne bilo sem. A zdaj se mu je zdelo, da ima Fenella oči zopet samo za EUi-sona — tiste mikavne, skrivnostne oči, ki za drugega moškega skoraj niso imele nobenega pogleda. A on, David Kent, je vendarle pomislil v enem samem kratkem brezglavem trenutku, da___ David Kent pa ni vedel, da Fenella čuti tudi če se ne ozira nanj, kako jo on opazuje, čeprav je govoril s kom drugim, z Vando ben Gamma, ali z Derekom Ellisonom. Ni mogel niti slutiti, da je danes prodrlo v njeno srce nekaj, kar jo je vznemirjalo ki strašilo m da se hoče samo zato izogniti njegovim pogledom, da obrača samo zato vse svoje misli na moža, zavoljo katerega je prispela v Afriko. Potem je pa prišel Arudi ben Gecnma. Njegovi gostje so se pripravili k odhodu, ker so razumeli, da se hoče Arudi pomeniti z Vando o svojem odhoda. Saj jim le rekel, da krene na pot najkasneje čez eno uro, da bo zasledoval Arabce, ki so ugrabili Zoro. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno fekarno" Fran Jarem H Za upravo ki inseratai dsi Gsfci Oton Chrbiof H Vsi v Ljubljani