186 Številka.
Ljubljana, v pet 14, avgnsta 18%.
XXIX. leto.
g*** rft,*^ W»iBi nedeljo in praznike, ter velja po pofiti prejeman » atro-o jrer ak e de?ole sa vae leto 15 gin., aa pol leta H g Id.   *a četrt ^^^t'^lolS
•M 1 gld. 40 kr.— Z« Ljubljano bre. pošiljanja na dom «a Vee leto 13 gld., *a cei leta 8 gld. 30 kr., aa j|>d«ta m^ec 1 eld. 10 ki. Za pošiljanje na <tam računa M l»o 10 a*
na mnuA   ur* 1A k. <7. r_ -i ~ x ~ 1 W,.l,i-.
Za o
..... meaeo, po 30 kr. aa četrt let*. - • Za i e detele toliko »HĆ, kolikor poŠt.« i na xnnAa.
znanila pladnje ne od itiriatopne petit-vnrto po 6 kr., «e      otnanilo jeikrat tifik.i, po    kr., «o ae dvakrat, iu po 4 kr.. to     ™**J *" ve™rftt tuk*' Itopiai naj ae isvolć (rankirati. — Rokopisi «e ne vračajo. -Uredništvo in npravnittvo je on KongTwmcno trgu St. 1*2. Upravnistva naj ae blagovolijo pošiljati narodni, reklamacije, oananila- t. j *se administrativne atvan.
Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v ponedeljek, dne 17. avgusta 1896.
Organizacija po stanovskih interesih.
Ni sn dolgo tega, kar *o bili vsi, za napredek in blagovanje našega naroda resnično vneti možje, naj so iti pripadali tej ali oni stranki, trdno pre pričani, da bi bila organizacija zgol po gospodarskih in teresih posamičnih alojev velika nevarnost za narodno eksistenco Slovencev. Tudi zd-<j vlada Še večinoma mnenje, da je mogoče vsestra>HUik!--k*<f»jti našega naroda uspešno braniti Jp, če se vsi združimo v jedno fMango, jn to mneoje ima mnogo privržencev celo v tiari stranki, katera je z brezobzirno roko razdrla jed oo*t stare narodne stranke in prouzročila, da sta se na Kranjskim ustanovili dve slovenski politični stranki.
Klerikalna stranka je od svojega rojstva imela pred očmi smoter, dobiti vso moć v dež« li v svoje roke. Ker pa tega s praznimi verskimi fazami ni bilo mogoče doseči, sprožila je socijalno vprašanje, da i njim izvabi v svoj tabor gospodarski nezadovoljne elemente, vedoč, da pridobi l tem mnogo pla-aov, saj  se glasovi  ne tehtajo, nego samo štejejo.
Ta Spekulacija se je posret'ila, k k kor smo videli pri zadnjih deželnoaborskih volitvah, glede kmefskegH stanu. Sociialno vprua ..-j.- pa je. razmirno že drugi sloj našega naroda, kateri trpe vale! po-dobnih gospodarskih razmer, prekinilo je čedalje širje kroge in naposled prouzročilo, da ae je začelo orga-aizovanjH tudi delavskega stann.
Klerikalna stranka je hotela nbiti narodno stranko s tem. da je sprožila sooijalno vprašanje, dosegla pa je le, da sta nastali dve novi stranki, kateri sta njej se nevarnejši, nego narodni stranki. Ti dve novi stranki se na Kranjskom razlogujeta skoraj le v tem, da se jedoa |že nklanja duhovniškemu vodetvn, droga pa se mu z vso sito upira. Z ustanovitvijo teh strank se je zasnovala organi* zacija po stanovskih interes'h, organizaci a, katara ne pozna skupnih narodnih interesov, nego san o interes posamičnih slojev. Obe sta v zadnjih letih največ vsled klerikalne agitacije močno narasli, tako, da ata mogli aa jutri  in   pojutrišnjem  sklicati svoje
strankarske shode v L;iljano, na khterih phodih ntrdita in popolnita svc organizacijo. Kamen se je začel val ti in botimote, da g* ns bo ustaviti na veliko škodo našega aroda.
Nase stališče glede>beh teh strank je znano. Hi perhoresciramo t o-kdj organizacijo posamičnih stanov in slojfv zgolj p materije'nih interesih v samostojne matarijahViči stranke. Nas" ideal je skupni organitscja vse slojev naroda v jedno stranko, katera bi mom varovati interese vseh slojev. Djs^i S9 t> pič h ba kmalu dalo, ker je javno mnenje že preveč kzburjeno, a ker je jutri prvi ogled socijalističkih bojnih čet jedne kakor druge stranke, se ram je slelo potrebno to povedati.
Novi stranki nista nši stranki tako nevarni, kakor klerikalni stranki. Jočim izpodjeda eocijali stična stranka klerikalcem ugle i in veljavo pri masi naroda, pri tistih, ketere ina stranka na svoji strani, so slutvo krščanski socijalšti že razdrli klerikalno stranko in vanjo zanesli sem* nesloge. Drugače tudi ni mogoče. Klerikalci staregt kroja, recimo Dotela, Povje in drugi ne morejo dolgo hoditi z očitnimi socjalisti kakor Krek itd. Zdaj se Se podrejajo in umikajo, dasi se v srci nikakor ne strinjajo s svoje stranke najnovejšo fmerjo, a dolgo to ne more trajati in dandanes že ni več dvoma, da se kleri-
Koiu.i   Buauaa   jllumiu   mul    o -no   m   pred Svetom
razcepi, kakor je v jedru razcepljena že zdaj. Morda sta jutrišnja shoJa prvi korak k (tj razdelitvi. S strankarskega stališa bi teg t ne trebalo nam obžalovati. Z narodnega in političnega stališči celokupnega slovenstva pa bodi Bogu potoženo, da je tako dalječ prišlo. Kakor je prav, da se vsak stan zaveda svojih posebnih teženj in ztnje deluje, tako ni prav, da se stan zoper stan hujska, da se pojedini stanovi napeljujejo k političnemu separatizmu, v katerem naj pozabijo višjih dnševmh smotrov. Brez teh smotrov razpada narod kakor truplo in — izgine iz zgodovine.
Kompromis na Koroškem.
(Izviren dopis s Koroškega.) Naša takoimenovan i „katoliška ljudska stranka koroška" izdala je torej  za deželnozborske volitve
skupen program, katerega je objavil sadnji „M'r" v celoti in kateri nas koroške Slovence po svoji vsebini ni malo presenetil.
V Vašem cenjenem lietu od 11. t. m, ocenili in obsodili ste ta program povsem destojno in .stvarno;
_ celo „Slovenec" je v Bvoji 1*8. številki na konca
uvodnega članka izrekel se nezadovoljnega ž njim ter poudarjal, da „koroški Slovenci morajo zahtevati popolno jednakopravnost v — cerkvi, šoli in uradu." Dobro! Sedaj pa prosimo posluha, kajti povedati m ramo, kako se je koval ta program in kdo je glavni pronzročitelj tega, za na* koroške Slovfnce tako poniževalnega programa.
Kakor ca Kranjskem knezoškof dr. Missia, tako hoče tudi tu na Koroškem dobiti politične vajeti naš knezoškof dr. K a h n v svoje roke. Trudil se je že veliko, da spravi svoje verne Slo veno* pod svoj klobuk, tiste Slovence, katerim ni bil nikdar pravičen in jim tudi ne bo, najmanj pa te.laj, ako se mu bodo tako brezpogojno uklanjali, kakor so sedaj v tem slučaju storili. Priča temu je ž« sedanji kompromisni program. Priča nenaklonjenosti knezo-škofa koroškega napram Slovencem je pa tudi še marsikaj druzega, kar naštejemo pri kaki drugi priliki, ker danes nočemo razvnemati duhov, kajti tudi na m ie na tem. da se pri prihodnjih volitvah složno postopa z nemškimi konservativci že zaradi tega, da, ako bodo uui smngali a n«no pomočjo, bomo mi imeli vsaj jedenkrat priliko spoznati jih po njihovem delovanja od prave strani. Malo imamo sicer upanja, da nam bodo pravični v miri i!i ih vprašanjih. Poznamo jih predobro. Neštevil-nokrat so že p( kazali, kako da mislijo in sodijo o naa in naših težnjah. A naj si bode! Jedenkrat ni ncbedetikrat. Naši nemški lberalci in nacijonalci so nam naravnost odločno nasprotni. Torej s temi ni nikakor mogoče paktirati. Nemški konservativci kažejo se pa tu in tam še bolj zapete, torej je treba dati jim priliko, d i pokažejo pravo barvo. Predno pa bi mi podpirali prve bolj odločne naše nasprotnike a tem, da bi jim prepustili polje brezpogojno in se v?držali volitve in tako prepuščali, da bi ti neizprosni naši nasprotniki in kruti zatiralci slovenstva  zmagovali   nad   nami  in gospodovali nad
Dergačevo bogastvo.
(Spisal A. SiBojev; iz rnfičme preloiil Vinko.)
Po temnem jelovem gozdu, s težavo stopajoč Čez polomljena drevesa, žel je starec z belo brado, zavit v kratek, z rdečim jermenom prepasan kožuh; za pas je imel vtaknjeno sekiro, zadaj pu je imel veliko usnjeno, z nečem trdo nabasano bisago, po dobno vojažki torbi.
Vsak hip ae je izpod'akml ob žtrlečih rogo-vilah in boječe oziraje se prodiral globoče v gozd, ki je pričenjal biti ne sicer gost, a temnejši. Polom Ijenih dreves je bilo več nego od kraja in na mnogih mestih so velike spletene veje od vetra podrtih dreves starcu popolnoma zaprle pot. S trudom pa je lezel čeznje, neprestano oziral in izpotikal ae ter prodiral dalje, plašeč gozdne ptice.
Bilo je v pozni jeseni, zemlja je bila trda in mrzel veter je pibal, starec pa je bil rdeč od tru-dapolne hoje, pot mu je lil s čela in gorki, od mraza ohlajeni dth je kot para zaostajal ob straneh njegove glave, pokrite z veliko kučmo.
Dolgo ae je tako ubijal naprej, dokler ni slednjič prišel na jaso, poraetlo samo i nizkim goatim
leščevjem. Iz srede leščevja je molel velikansk štor bržkone od viharja porušenega starega drevesa. Njega zgornji del z različno velikimi zobovi se je ostro črtal na obzorju. Pisana žolna z rudečim trebuhom je sedela na jednem zobu ter neusmiljeno kljuvala debelo skorjo; ko pa je ugledala človeka, je rezko zapiskala in odletela na drugo drevo.
PrižedŠi na medo, se je starec ustavil, snel kapo, z roko pot obrisal s čela in, počivši nekaj minut, goleglav približal ee panju ter ga pričel od vseh stranij ogledovati. S pomočjo v panj zasajene sekire spleza kaka dva komolca od tal ter od zgoraj gleda v deblo, ki je imelo veliko duplino. Sedaj pobrska nekoliko z roko, vzame izza pasa bisago in jo, prekrižavši ss spust', v duplino, zgoraj pa jo pokrije z gnilim lesom in nalomljeno skorjo. Ko je bil gotov, sekiro zopet vtakne za pas, potisne kapo globoko čez oči in, obrnivži se, naglo odhaja iz gozda. Komaj je izgini) z mesta, stoji pri štoru Črnobrad mužik s puško na rami.
Prej pa, nego nadaljujemo, seznanimo Čitatelja 8 starcem.
Živel je v vasi P—mske gubernije in imenovali ao ga aDergaČaa. P h ki kmetje so bili vsi dobri gospodarji, prej celo premožni, baveči se s lesno kupčijo.   Na vsakem dvorišča je bila zložena m no-
žica lesa in desak, naprodaj pa so bili zgotovljeni celi skednji in koče. A leto za letom je bilo lesa menj, doki. i ga ni naposled zaradi nerazumnega izsekavanja ostalo skoro nič. Namesto da bi pametno gospodhrili. udali bo se p ski mužiki pijači, obubožali in sedaj mej njimi in njihovimi sosedi, ki so v marsičem ostali za njimi, ni  nobenega razločka.
Nekateii pa so mislili na prhodnjost, izkoristili te okolnoati in si nahranili denarja. Mej te previdne može je spadal tudi Dergač. Kupoval je od druzib, nbožnejiih sosedov dele gozda, iz lesa nažagal desak, obtesal tramove in leraeze ter jih vozil na prodaj v Moskvo, od koder se jo vračal z lepim dobičkom. Dergač se je oženil jrgodaj in zgodaj je izgubil ženo, po kateri mu je ostal jedini sin Savelij. HI je to skromen, delaven mladenič, in ko je bil star devetnajst let, vzel je za ženo dekleta iz sosednjo vasi. Dergač si je postavil lepo hišo, pokril jo z di Ščicami, dobička je imel mnogo; hvalili bo gospodarstvo delavne redbine, vsega je bilo dovolj in Boga so hvalili za naklonjeno srečo . . . a vrag je tudi sem zasejal svoje seme.
Dobiček za prodani les je Dergač de val v veliko, močno okovano skrinjo z veliko visečo kju-čavnico. Rabila mu je ob jednem za posteljo in vanjo je vrhovahl svoj denar. V mladih letih je bil lovec
te ereče, gledati našemu milostnemu knezoškofa v obličje. So menda vsi preveč radikalni.   Tudi go* 8podje duhovniki bolj odločne smeri, ki pa pridno delajo na Koroškem  za versko in — -f- + + — narodno stvar, so bili prezrti.   Vai ti so dobri le zato,  da delajo,   tlačauijo,   svoj  težko  pr služeni denar zapravljajo, se po akodih ubijajo*) itd. — Bilo je torej pozvanih samo pet ali šest gospodov duhovnikov bolj mirne nravi, ki so se posvetovali v imenu stranke, ae naposled udali, kar je ob i.ebi umevno, ako knezoškof sam predseduje in vodi posvetovanje, ter so konečuo še iste zahteve prezrli in žrtvovali, o katerih ho slovenski  zastopniki v Celovcu malo dnij pred tem shodom razgovarjali se in sklepali — v zrak. čari je bilo tudi, „du so b.li tisti dan mil. g. knezoškof, ko bo jim je posrečilo, Slovence tako lepo ujeti, nenavadno veseli", in to prav radi verjamemo.   Istina je pa tudi, da je  bil malo dnij  prej  VaS  ljubljanski knezoškof dr. Miasia (to je tisti ški:', ki ni dovolil, da bi ee bil smel svojčas na ljubljanskem katoliškem shodu izreči protest proti krivičnim  uredbam  v koroških ljudskih šolah) pri našem knezoškofa na obisku, in ni nemogoče, da ga je isti naučil, kako mu je postopati, da ujame v svojo zaujko pohlevue koroške Slovence. Tem bode potem v zahvalo poslal nemške duhovnike,   in njih  rojake  Slovence   mej Nemce „zur Abkiihlung". — Taka je torej podoba našega kompromisa.
Di ne postanejo preobširni, hočemo za danes skleniti. Morda bode zopet jedeu ali diugi naših pohlevnih gospodov „konandantov", ki navadno le ukazujejo, v važnih rečeh sami odločujejo iu včasih tudi precej zavozijo, 89 jezil nad tein-ie člankom posebno zaradi tJga, ker smo v;»leh v njega tudi vzvia.no o i- bo našega kueioškota. Gotovo poto'o kdo teh gospodo?: „Štofa ljubite iu ne napadajte ga". Mi pa tistemu že naprej povemo, da nam je žai, ko imo prisiljeni t j storiti; da pa naš uameu ni, napadati ga, je očividno ; kajti ako ne moremo odobravati njegovega postopanj* napram nam, molčimo tožiti i a se pred krivicami, ki se nam delajo, brauiti. .Gratia gratiata par,t". Ako ne bi bili pre pričani o tem, di nam ni naklonjen, sudili bi dru gače o njem. Njegova dela govorijo jasno in ga sodijo!   Mi pa trpimo in bomo trpeli še bolj nego
do   .li' lij.   aktu   m; i   LJ -   lir, I,.   *j   H.I    prs»i7* p».
meti in nas bode še nadalje kaznoval 8 slepoto.
— č.
*, In vse to za fikofo.e kandidate. Pis.
V 1 J uhlju iti. 14 avgusta.
Jezikovne razmere pri posti. „Marburgsr Zeitung se je seveda oglasila proti „Sii lst.eier ische rmi", ki je bila navela slovenske narodne zahteve glede jezikovn«ga znanja pri pošli. Po stari navadi zopet D ranila VA fraze o novi slovenščini itd. Na bedastoće teg i nemško-narod noga lista ni vredno odgovarjati. BSii isteirische Post" je vender odgo-rila Mi pa moramo omeniti, da se s tem ne vjemamo povsem, kar „Su Isteirische Post" piše. Po našem mnenju ni zadosti, će poštni uradnik zna za silo kako slovansko narečje, temveč odločno
moramo zahtevati, da bodo uradniki pri pošti in brzojavu na Slovenskem znali tudi pismeno slovenščino, kakor moramo to zahtevati tudi od vseh drugih uradnikov na Slovenskem. Na tiste južno-štajerske Nemce, ki se iz sovraštva do Slovencev v šoli slovenščine ne hote učiti, se nam ni mogoče ozirati.
čehi in Madjari Madjarski vladni listi popolnoma molče o misiji dr. Rimlerja pri staro-Češkem vodji dr. Riegru za zvezo Madjarov s Cehi. Tembolj« se pa pečajo s to stvarjo madjarski opozicijski listi. Vsi očitajo vladi, da je kriva sedanjega neugodnega položaja Madjarov, ker ni poštovala narodnega gibanja v drugi državni polovici. Priporočajo 8porazumljenje z avstrijskimi Slovani. Seveda Madjari pri tem delajo račun brez krčmarja. Dokler bodo Madjari zatirali Slovane na Ogerskem se ž njimi Cehi in Slovenci pajdašiti ne morejo. Samo za Madjare se avstrijski Slovani ne bodo potegovali. Sploh pa avstrijski Slovani ne mislijo podpirati Madjarov v tem, da se ohrani sedanja za našo državno polovico neugodna pogodba z Ogersko.
Velik shod radikaloov je bil v nedeljo v Belemgradu. Sešlo se je bilo nad 17 0(10 ljudij i/, vseh delov Srbije. Se mnogo več bi se jih pa bilo sešlo, da ni vlada delala vse mogoče ovire. Shod je pa vzlic temu pokazal, da ima v Srbiji jedino le radikalna stranka narod za seboj. Shod se je bil izrekel, da se v Srbiji kmalu zopet začne pravo ustavno življenje, da naj se varčneje gospodari /. državnimi denarji, da ne bode treba delati dolgov in naj se bolje spoštujejo pravice državljanov. Ker kralja ni bilo v Helemgradu, so mu v Semendnju poslali brzojavni pozdrav in posebno deputacijo nm je šla sporočat sklepe shoda. Kralj pa deputacijo m vsprejel. Le nekatere člane deputacije je vsprejel, katerim je rekel, da temu shodu ne more važnosti pripisovati, ker so se ga neki udeležili le mladi ljud|e, ki le nimajo volilne pravica in še ti so ae privabili v 13 Ig rad s pretvezo, da jih kralj kliče. Vidi se, da je vlada kralju napak poročala. Verjeti pa kralj ni hotel radikalcem, da je napak poučen.
KreČansko vprašanje.   Z blokado ne bod m nič. Misel, da bi se Kreta blokirala, se je bila rodila na Dunaju.   Grof Goluchovvski je  zopet jedenkvai hotel   dobiti  v  roke  vodstvo  evropske   politiko . uiijmiLu, pn mu ju spodletelo, kakor vlani ni imel sreče s svojimi predlogi glede Armenije. Anglija j» bila proti blokadi, Uusija je rekla, da bi se o blo kadi Krete moglo šele govoriti,   ako Turčija dovoli k reča tisk i m kriitijanom večje koncesije,  kot so do lo.'ene po haiepski pogodbi, in bi s« Krečani vendar ne zadovoljili. Kuski liiti priporočajo, <U bi se Krcani priznali kot vojaška velevlast, potem bi Turčija gotovo rajši dovolila Krečanom kake koncesije. Ii vsega je pa vidno, da velevlasti same ne vedo, kaj storiti in baš zaradi tega se je bati,   da se nemm razširijo po vsem orijentu.
Finska Da car Nikolaj ne misli hoditi popol noma po stopinjah svojega očeta, pokazal je z nekim ukazom glede Finske. Pod carjem Aleksandrom 111 se je bila samouprava Finsko skoro popolnoma um
JdtF   D.iljo v prilogi, "^jiiffl
našimi glavimi, je pač vsekako bolje in pametneje, da naša slovenska stranka podpira letos vsaj za poskus njo nemške konservativce tam, kjer sama zmagovati ne more. Ker se v vseh teh krajih volita po dva poslanca, ume se ob sebi, da se postavi jeden slovenski in jeden nemški konservativec za kandidata, katera je obojestrauski podpirati in voliti. Mi smo torej prepričani, da so naši zaupni možje, v kolikor so se čutili neodvisne, to pot nastopili z najboljšo voljo, koristiti svojemu narodu. Pri h od nj ost bode nas pa vse skupe učila, ali smo računali prav in dobro, ali pa smo se zmotili v svojih računih. Spoznanje je potrebno. Istina je tudi ta, da ima slovenska stranka na Koroškem posebej še svoj stari program za podlago svojemu delovanju, od katerega ni in nebode odstopila. To si je stavila za pogoj. Borila se bode kakor doslej tudi nadalje za popolno ravnopravnost v cerkvi, kjerse nam t najnovejšem času čedalje bolj krati.
Znano je, da so se sešli v Celovcu v zaupno posvetovanje v tem letu že nekaterekrati Slovenci in nemški konservativci.   Resnica je pa ta, da se niso nikd »r popolnoma  sporazumeli   in  da »o se vedno razšli v nekaki obojestranski razburjenosti. Do  konečae^a  sklepa  za  obče sporaznmljenje ni nikdar   pr filo.    Kadar   so S'ove>nci jeli poudarjati poleg verskeg.i tuli svoje narodno stališče in svoje zahteve staviti, nastal je ogenj v strehi in takrat so se razgovori hitro zaključili, ćeš,  d t ne pride do večjega razpora, V programu se navaja,  „da je božja previdnost ločila ljudi po narodih", v celovškem bogoslovju pa ne:nški jezuiti uijo, da je narodnost „hudič" {znata),   Kadar pa tako govorijo, gledajo le n \ slovenske boijosljvce, dočira neinš'nm ne branijo ljubiti svoje narodnosti. Po tem rec-ptu so Be naši nemški kooservativui doslej pri vseh posvetovanjih ravnali,  vedno dobro računali in previdno postopali.   Ker se jo pa jasno pokazalo, da ia t i      d ne pridi m    to konečnega spora sam-ljenja. BS je program nekega lepega dneva kar sestavil me ida pod patronanco kneaoftkofa dra. Kalina in se p tem predložil v oeloti tudi slovenski stranki v potrjcnje B»l je pa pr gram tak, da ga Slovenci niso mogli k.-.c „hnvi manu" sprejeti in podpisati, zatorej   so  se  baje  v C lovi:u prej  sešli nekateri rodoljubi duhovskoga ia povvetoege etuua, dr* ae « posa:rc-.:nih li   p n ve« u jejo   ii   nekatero važ-
nejše točke spremenijo, oziroma d-ipolaijo, v smslu našega starega programa. Na tem shodu se je, kakor čujemo, glede narodnega vprašanja v ob":e in osi bito tjiede šole še posebej ekienlo, ostati ne-I oiično pri starih Odših zahtev ih ter se jo program v smisla tega sklepa predragačil. Ali Slovenci so obračali, knezoškof di Kahu je pa obrnil. K mala potem se ;e čuio, da so povabljeni Ii g. kn /. fti dru Kahnu nekateri gospodje, ki bo o tem programa konečno dogovora in s« ipo« Easnmž a sknpno delovanje z nemškimi konservativci Tudi tu ee je previdno postopalo. Nemški konservativci so b Ii zistopani prvič v večjem š:e-vdu in bo seli ča»t k Ikofa povabljeni biti poleg duh a-, n k iv- tndi lajiki. Na naši strani se je pa izbiralo. 1 .it. e   >ilovenskdi posv* fnj.diov ni imel nikdo
in pogumno bodil v les, itj^r so si nahajali medvedje, in se vrti' i d tod s polno torbo jerebic in divjih piteliuov: on je sicer itreljal, več noma pa je v zaujke lovil z jco, lisce in volke. D mar, ki ga je ■kupoval ia prodano avet in kožuhe, deval je v vrečo in h .1. lltzven lova se ja Dergafl pe3al z vrtnarstvom in zadnji čas, ko mu je oko slabelo iu so *« roke počele tresti, stikal je po cele dneve v ■VOJem vrtu 7H. h š. : grebel je zemljo, piti travo iu sadil drevje. Sadje, lelanjavo in cepi'e je prodajal, ■kupljeni denar pa je deval v vrečo in hran I.
Od kraja, do žanine amrti, j« živel kot se spodobi za imovtega mužika, pozneje pa, čim več je bilo denarja v Vrači, temh Ij jn bil skop, tembalj je Bina iu snaho ganil na delo in pozneje se je sam pričal omejevati na najpotrebnejše.
Tako je prdekal čas. Dergač so jo postaral, njegova bila be je nagnila na stran, streha je bila vsa luknja ta in vae je bilo zanemarjeno. Ia Savelij je bil tudi že v letih. Prej £e je malo zmenil za očetovo skopost misleč ei, d t ho itak po očetovi smrii vse ujogovo iu da bode imel še dosti časa ; da si fti vijanja napravi laglje; pozneje pa, ko je vsh-.l ■ j fnega ravnanja • t lov. ga gospodarstvo pričalo propadati, ko nx lata potekala in oče ni umrl, po...al ,o Savelij e bvojo ženo mrzlejši za delo
in prigovarjal očetu, naj ga ne pušča, da bi košček kiuha pridobival s trdim delom, in naj rnu |. a nakopičeno bogastvo, da je bodo negi; uživati še pri življenjn, kojega konec se itak bliža nevidljivo. Sa vebj je moledoval nad očetom na obrnem sh >dti, a vse zaman; starec je neprestano trdil, da nima, da je ves denar požrlo gospodarstvo. Po vasi , a so vsi vedeli, da ima Dergač mnogo prihranjenega, a po-zuali so ga tudi kit starega skopuha.
In vsak je bil te misli, da mu s s.io ničesar ni mogoče vzeti.
„Vzpričo takega o eta bi niti tatvina ne bila greh*, mislil si je Savelij, in ta misel ga je zašle dovala povsod. A tudi Dergač je Opaail, da se ozira na skrinjo, ki hrani njegovo imetje, in hal se je zaradi zaklada; od dne do due je bil bolj n- m i a. „Ukrade me, da bi ga boj — misli si starec — shraniti motam kje drugje". Iu tako je tudi storil: dobil je nekje veliko usnjeno bisago, napolnil jo z denarjem iz skrinje, in neki dan se je skrivaj, da bi tega do.ua ue opazili, podal v gozd, da bi svoje bogastvo skril v dupliui znanega panja
Videli smo, kako je izvedel svojo nameio . . .
Črnobradi inužik, ki se je bil pokazal na pre šoki, je bil Savelij, Detgačev on; zasledoval je OČS.ti iu videl, kuj počenja. Burno mu ju Ulo srce, ko je
stil poleg prel luiljenega d bla „Serok.tj je tor i shranil star' denar ... Da bi ga itotttakl mislil hi je Stvelij. — Koliko denarja, kaka svota ... in na zadnje se Še izgubi: ali kdo najde, ali pa dež pr< moči . . . Zrikaj bi ga jaz ne vzel?4 Puško položi v stran, stopi na štor ter bisago potegne iz dupline Razburjenost se mu je bia'a z obraza. Bisaga jo bila stara, umazana, skrbno z žico stšita. Savelij jo hoče vreči čez ramo in naglo oditi iz gozda, a grozna m'« I mn šine v glavo: „Stari so obesi, gotovo se obisi, ako denarja ne najde več tu." Savelija ju obšla groza iu v domišljiji je že videl, kako na panju visi nj g >v oče ... in veliki greh pada nuuj, na obojo k.i svojega očeta. B swga mu pade iz rok in boječe se tzre. Premišljuje, kaj bi sedaj počel. 11 oar pobere veu in vrečo napolni 8 senom: stario pr de, pogleda jo iu vidi, da je polna. Niti ved« I ue bo, je Ii notri ves d n.i- ali u č. Nož potegne iz žepa in 8 tresočimi se rokami prčre rezati bisago. A komaj nož zasadi vanjo, začuje blizu v gozdu pokanje vej. Prestrašen pogleda v tisto stran in bistro oko njegovo spozna vračajočega se očeta. Sden strah popade zlodejca , bisago hitro zopet zakoplje v duplino ter zbež'.
Ko 8e je uČe vrnil domov, ležal je sin že v postelji ter vprašal, kot bi ničesar ne vedel;
Priloga »Slovenskemu Narodu"
št. 186, dne 14. avgusta 1S9B.
čila. Finskemu senatu so so bile vzele vse pravice. V vsem je na Finskem že odločevala petersburška vlada. Sedanji car je pa izdal ukaz, da se Fincem vrne vsa njih prejšnja samouprava. Senat bode smel zopet sam imenovati uradnike, dovoljevati denarna sredstva, določevati upravilnike za razne urade, snovati ljudske šole, odpraviti carino. Posebno so Finci veseli, da zopet smejo sami imenovati uradnike. Na Finskem sedaj ne bodo več mogoči uradniki, ki bi linščine ne znali. Govori se celo, da car misli tudi Poljski dovoliti posebno samoupravo, kadar se prepriča, da se ni bati, da bi jo Poljaki zlorabili. Poljaki so v Rusiji Že jedenkrat imeli obširno samoupravo, a 1830. leta so jo izgubili, ko so se bili spuntali.
Slavnostna otvoritev »Triglavske koče" na Kredarici dne 10. avgusta 1896.
Od leta do leta vedno rase število turistov v Triglavskem pogorju in ni dvoma, da bode to še v večji meri raslo prihodnja leta. Sloviti razgled z vrha, romantična okolica in netežavna dostopnost, to so činitelji, ki zagotavljajo Triglavu dobri glas v turistovskih krogih.
Z večjo frekventacijo Triglavsko rasejo pa tudi zahteve, ki jih stavijo turisti. V prejšmh desetletjih se je turist zadovoljeval, če je našel na noč zavetja pod kako skalo ali v pastirski koči. Sedaj pak se v turistične zahteve stavijo koče z dobrimi posteljami in preskrbljene z jedjo in pijačo.
Tudi mlado „Slovensko planinsko društvo" se trudi po svojih močeh, da olajša turistu bivanje in potovanje po Triglavskem pogorju. Vodnikova koča na Velem polju, Staničevo zavetišče in Aljažev stolp vrh Triglava ter slednjič koča na Kredarici pričajo, da tudi domačin Slovenec Ijabi krasni gorski sv» t.
Ako stojiš vrh Triglava, ugledaš planinske koče, raztresene pa hrbtu njegovem : Marije Terezije kočo, Vodnikovo in Dežmanovo kočo, a pod samim vrh^m ljubko blesti nova krasna stavba „Sloven-skega planinskega društva- — Triglavska koča. Tudi v tem slučaju, da nisi turist — kat ex ochen — ti je vender takoj očito, da ima ta koča naj-pripravnejšo in najlepšo lego od vseh v Triglavskem pogorji: Konec snežnikov pod samim vrhom Triglava v prilični visočini 2450 m. stoji ta koča, kjer imaš tudi krasen razgled na vse strani. Rizorani vrhovi, zelene šume in bela sela pasejo radostno oči. Storiš pa še nekaj korakov za kočo, odpre se ti pogled tudi na morje. Prijetno bivanje se nudi tu turistu in kar je še neprecenljive važnosti je to, da je od koče do vrha Trig'ava komaj uro hoda. Turist prenočivši v Triglavski koči, pride lahko po kratki, ne utrudljivi hoji na Triglavski vrh, kjer mu nikakoršna upehanost ne kali veselja in radosti.
To kočo na Kredarici je „Slov. planinsko društvo" otvorilo javni Rplošni porabi dne 10. t. m. ter jo krstilo na ime ^Triglavske koče".
Na vabilo „Slov. plan. društva" se je odzvalo obilo članov in prijateljev imenovanega društva. Vreme ni nič kaj dobro kazalo in v nedeljo opolu-dne je jelo celo dežiti. Nekaj turistov je to nestalno vreme pač odvrnilo, ali vender smo v nedeljo zvečer v koči nad 00 oseb našteli.
Večina je prišla po poti iz Mojstrane skozi Kot, nekaj pa iz Bohinja in iz Trente.
Veselilo nas je, da se je vzlic slabemu vremenu odzvalo vabilu toliko turistov, dasi nas je na drugi strani skrbelo, kako bode z ležiščem, kajti težko je spraviti toliko turistov na jedenkrat. Po
— Kje si hodil, b.njuška ?
— Veselje imam z ozimino; prav lepo kaže, hvala Bogu.
Več nista govorila in po večerji legla spat. Tretji dan gre sin zopet k štoiu, a denarja ni bilo več v njem. „Nesel ga je ua drugo mesto in ga shranil, stari čudak", zagodrnjal je nevoljno in ma-lodušno zamahnil z roko.
Prišla je zima; bela odeja je pokrila zmrzlo zemljo in dokler je bila cela, bil je sicer nozaup-I ji vi Dergač miren in se veselo šalil s siuom in snaho. „Stari je gotovo daleč shranil denar, zato je tako vesel in zadovoljen," mislil si je Savelij. A ko ee je sneg pričel tajati, izginila je zdajci tudi vsa zadovoljnost Dergačeva in zopet je postal zlo voljen in nezaupljiv.
Sneg se je stajal in pokazala se je zemlja, prevlečena z nitkami in pajčevinami.
In starec je pričel pešati tudi na duhu, po noči ni mogel zaspati in so obračal z jedne strani ua drugo. Nekoč o polnoči se prepriča po mirnem d.hanju, da dete spi, vstane s posteljr, tiho obleče kožuh ter bos, brez čepice odhiti na vrt za hišo. Tu poišče mlado jablauo, katero je še prejšnji večer okopaval, ter jo izrnjo iz tal. V jami, ki je vsled tega nastala, prične kopati z rokami in nazadnje izvleče znano bisago s denarjem.   Vreča jo bila
magali smo si tedaj kakor smo mogli ter napravili ležišča tudi v obednici in prvem nadstopju, kjer bivajo navadno vodniki.
Ker govorimo ravno o koči, oglej mo si jo nekoliko natančneje.
Prišedši čez snežišča po poti iz Kota na prelaz, ki loči Mali Triglav od Kredarice, ugledamo na levi, 20 korakov od prelaza na lepi planici, ki jo tvori severozahodni del Kredarice, novo lično in razsežno kočo. Stavljena je iz močnih macesnovih hlodov ter od zunaj in od znotraj obita z deskami. Proti streli je še zavarovana s strelovodom, proti viharju, ki je v tej visočini jako silovit, pa z železnimi vrvmi, ki so pritrjene ob skale.
Zunanje lice koče je jako prijazno in pri kop-ljivo, stopimo še notri. Stopivši skozi vrata pridemo v prostorno kuhinjo z železuim štedtlnim ognjiščem, kuhinjsko pripravo ter shrambo za jed in pijačo.
Iz kuhinje vedejo nas vrata v prostorno obed-nico z dvema mizama, klopmi in stoli.
Iz obednice se pr.de v moško spalnico z osmimi žimnastimi ležišči. V žensko spalnico v prvem nadstropju nas vedejo stopojice iz moške spalnice. Tudi tu je osmero ležišč, ki so najbolje z vsemi potrebščinami opravljene.
Nad kuhinjo v prvem nadstropji pa je spalnica za vodnike, ki se v slučaju, da je koča prenapolnjena, tudi porabi za spalnico turistom. Ako bi potreba nanesla, opravi ee prostorno podstrešje nad prvim nadstropjem za spalnico vodnikom. Koča je s svojo lepo in praktično uredbo vse presenetila in javno povemo, da je g. župnik Aljaž na svoje delo lahko ponosen.
Noč nam je prinesla zaželeno jasno nebo.
Dežonosni jug se je umaknil mrzlemu severju, ali kakor mu tu pravijo „gorenjcn", in zjutraj, ko smo pobrali svoje kosti 8 provizornega ležišča na tleh, ugledali smo čisto, jasno nebo in vrhunec Triglava ni zakrivala ni kaka meglica.
Solnce ni še vzišlo, ko so cele karavane turistov pomikale se po strmih stenah Malega Triglava. Pot na Mali in Veliki Triglav je sicer strma a za one, ki niso vrtoglavi, brez vsake nevarnosti, kajti povsodi so varnostni železni ročaji zabiti v skale in po grebenu celo je napeljana železna žica, ob katero se lahko oprijemaš. Ta pot se je popravila na troške sekcije „Krain" nemškega in avstrijskega planinskega društva.
O polu sedmi uri zjutraj bila je veČina turistov vže na vrhu pri znamenitem Aljaževem stolpu. Imenitno bilo je videti, ko je več nego 00 turistov stalo zbranih ob Aljhževem stolpu, motrečih v jasno dalj, kjer sneženi vrhovi koroških in tirolskih alp obkrožujejo obzorje, ali kjer sinje jadransko morje leskeče v jutranjem solnci.
Predno smo se vrnili z vrhunca nazaj v kočo, ogledali smo tudi Staničevo zavetišče. Deset korakov pod vrhom izsekana je v živi skali prostorna du-blina ter zapahnena z leseiami durmi. Tu najde turist zavetja, ako ga ua vrhu Tiiglava preseneti dež ali nevihta.
Nekako domači smo se Čutili tu na vrhu Triglava, kajti i stolp i .Staničevo zavetišče postavila je domača roka. Zasnova), zvršil in največ žrtvoval za te dve stavbi je znameniti slovenski turist ter dični častni član »Slovenskega planinskega društva", BOSpod župnik Jakob Aljaž
Pozabili bi kmalu omeniti, da se je otvoritve koče na Kredarici udeležila deputacija „kluba čeških turistft" v Pragi in deputacija rPrimorskega planinskega društva" iz Sušak* pri Reki.
Od teh dveh se je deputacija češka, namreč gospod prof. dr. C h odo mu na k y so svojo obiteljo in g. Dvofakom  ni vrlin Triglava 'poslovila od
mokra, šivi so popuščali, papirnati denar je gledal ven in nekaj zlatnikov jo bilo padlo ven. Starec pobere denar 8 tresočo se roko, vtakne ga v spodnji Žep svojega kožuha in oprezno odide z vrta. Prišedši v stanico pobere is bisage papirnati denar in ga razloži po peči; ppal ni celo noč, neprenehoma je sušil bankovce, obračal jih in suho spravljal. Proti jutru je svoje bogastvo zopet položd v bisago.
Minilo je zopet nekaj let Dergač se je popolnoma postaral: ne vidi več, glava se mu trese, vender se vlači z mesta na mesto in čuva svoj dniar; pottatil jih je mnogo, a mnogo j h je še ostalo.
Nekega jesenskega večera se Savelij vrno z ženo z dela in sede za m/o, da bi večerjal.
— Kaj je z batjuško, da ga ni videti? — vpraša Savelijeva žena. — Poglej, poglej, morda bo na vrtu.
Savelj se vrne z vestjo, da očeta ni našel nikjer. Večerjala sta torej sama. Savelij je preiekad celo vas, a nikjer ni videl Dergača. .Slep je, morda jo kam zašel?" pride na misel biiiu. Vzsme puško ter krene v gozd misleč, da je morda tam starec zablodi). Prišedši na kraj gozda, res tam najde očeta. L°žal je na tleh in stokal.
»Kaj ti je, batjuška? Kako si zašel semkaj?"
Starec se nekoliko dvigne; glava ae mu je tresla kot pero na veji, žareče oči so gledale sina.
slovenskih turistov, zagotavljajoč jih simpatij Čehov ter slaveč energično, neumorno delovanje „Slovenskoga planinskega društva-, kateremu zvesti mentor je župnik Aljaž.
V odsotnosti načelnika odgovoril je v ime „Slovenskoga planinskega društva", odbornik Man delj, da si šteje „Slovensko planinsko društvo" v veliko radost, ker je češko turistiško društvo tako odličnega turista in turistiškega pisatelja poslalo zastopat bratsko nam društvo. Zahvalil se je, da so Čehi z izdatnimi darovi prispevali k stavbi nove koče ne Kredarici ter prosil, da i nadalje ostanejo naklonjeni „Slovenskemu planinskemu društvu-.
V ime hrvatskih planincev nastopil je gospod Bole ter se i on poslovil od Lehov.
V čast poslavljajočih se Čehov in navzočih Hrvatov je zbor pevcev zapel „Liepa naša domovina" in „Kje dom je moj". Bil je to slaven, vzvišen moment, ko je mogočna slovenska pesen razlegala se z vrha najvišje gore na Slovenskem.
Čehi so vidno zadovoljni poslovili se ter šli preko sedmero jezerov v Bohinj ; navzoči primorski Hrvatje in Slovenci pa nazaj na Kredarico k slavnostni otvoritvi koče.
Ob desetih so bili žo vsi turisti z vrha in vršilo se je oficijelno otvorjenje.
Gospod župnik Aljaž je blagoslovil kočo ter dotično obredno molitev v latinskem in slovenskem jeziku opravil Na to so navzoči pevci zapeli „Lepo našo domovino" ter prekrasno, od samega župnika Aljaža uglasbeno pesen o Triglavu.
Slavnostni govor je načelnika namestnik gospod K r u I c govoril, ter se je spominjal, da glavna zasluga na tem, da etvarjamo to imenitno gorsko kočo, sodi idejalnemu možu, gospodu župniku Aljažu, ki je zasnoval, nadzoroval in sploh vodil vso stavbo. Hvala pa gre tudi zanesljivemu poslovodji stavbe Požgancu in sploh vsem delavcem. Nadalje spominjal se je čeških turistov, ki so denarno podpirali to stavbo ter srčno pozdravil cenjene goste s hrvatskega Primorja, ki so se u ime hrvatskih planincev udeležili današnje slavnosti. Otvoril je slednjič kočo za vse turiste brez razločka, ki naj najdejo vedno radostne vesele dneve v novi koči. Načelnik »Primorskega planinskega družtva" gospod Bole iz Reke je u ime hrvatskih planincev čestital k tej krasnoj stavbi ter zaklical mecenu slovenskega planinstva, gospodu Aljažu krepek "Živio!"
Izmej ostalih govorov spominjamo naj se še profesorja Ž tri to fa, ki je poudarjal, da Slovenci stopajo na vseh kulturnih poljih na poprišče ter čestital „Slovenskemu planinskemu društvu" k velikim uspehom
Slednjič so se še prebrali pismeni in telegra-fični pozdravi. Teh je došlo dvanajst, deloma od privatnih oseb, deloma od slovanskih in nemških planinskih društev. Sklenili smo slavnost v zavesti, da s i „Slovensko planinsko društvo" pridobiva splošno priznanje zunaj Kranjske, klevetniki in nasprotniki pa se najdejo — le še v domači deželi. — M.—
Dnevne vesti.
VLjobljani, 14 avgusta.
— (Reorganizacija obrtne nadaljevalne šole) Kakor slišimo, vrše se ravnokar posvetovanja o reorganizaciji cbrtne nadaljevalne šole, združene 8 tukajšojo višjo realko. Da je reorganizacija potrebna, pač ui treba še posebej naglašati. Ni nam znano, k. 1 bega obsega bede ta reorganizacija, a jedo a
zahteva,  katera se je v našem listu že tolikokrat
— " - - - ■
— Zašel sem semkaj. IVlji me domov, Sava, dejal je s pretrganim glasom.
S sinovo pomočjo je vstal in opiraje se ob njegovo ramo počasi šel proti vasi. Preoblekla sta ga v čisto perilo in položivši ga v posteljo pokrila s kožuhom. Starec se je ogrel, poležal nekaj časa, potem pa sedel in poklical sina.
— Tam, pričel je: veš, tam ... v orehu je panj ... saj veš zanj . . . tam sem . . . tam je besaga v duplini . . . shranil sem ... v bisagi . . . tam ju ... a ne ukradi, Sava, prinesi mi sem . . . jaz vama ... za vse bo to . . .
In starec pade po postelji.
Savelij se domisli, za kaj gre in hiti naravnost v gozd. S sekiro razseka ves panj, a bisage ne najde.
— Batjuška, tam ni ničesar, veli Savelij očetu s stisnjenim glasom.
— Kaj ? godrnja starte : — Savelij, tam ne, pod streho za dimnikom je v kotu lončena posoda . . . tam je . . . ne ukradi . . . to bo . . .
Savelij hiti k dimniku, pregleda vsak kot, a posode ne najde.
B'ed stoji pred umirajočim očetom povpra?e-vnje, kam jo položil svojo bogastvo. A zaman je bil ves trud: starec je pozabil kam je bil shranil denar. —
poudarjala, aa pri tem ne bode smela v nemar postiti— zahteva, d a se že jedenkrat odpravi germanizatorna tendenca na tem za vodu i n da se glede učnega jezika uva-žnje n p u t a I j i v i faktum, da s o učenci tega zavoda skoraj izključno aloven-ske narodnosti.
— (Deželni okrožni zdravniki iz Kranjske)
bodo im. It v četrtek, dne 20. t. m., ob 7. uri zvečer zaupni sbod v Ljubljani .pri Slonu".
— („Narodni dom" v Ljubljani.) Dela v „Narodnom domu* bližajo se svršetku. Tudi velika dvorana je sedaj popolnem dovršena in čuje se le jeden glas: da je izredno okusno in elegantno izdelana. Sedaj se izvršujejo zadnja pleskarska in slikarska dela na stopnišču in na raznih hodnikih in v kratkem se bode krasno poslopje, katero je zgradil .narod sebi" močilo svojemu namenu. Želeti je le, da bi se kolikor mogoče pospešila tudi dela na obširnem vrtu in da bi se pravočasno napravila tudi primerna ograja. Z električno razsvetljavo vršdi so se zadnje dni v celem poslopju poskusi, ki so imeli jako povoljen uspeh.
— (Stavbena kronika.) Ta teden se je samo tri dni delalo: dva so pokvarili nalivi, jutrišnjega vzame praznik. — Te dni so pričeli z demoliranjem Knežjega dvorca, in zid. mojster Val. Accetto, ki je delo prevzel, prodaja te dni razno hišno in drugo opravo; v Gosposkih ulicah, oziroma Židovski stezi pričeli so  začetkom  tega  tedna kopati temelj M. Kunčevi hiši; na Karolinški zemlji pomnožilo se je število hiš za jedno novo. Poleg vojaškega plavišča zida se mizarja Daneta hiša   V Parnih ulicah je Spreitzerjeva hiša že visoko iznad tal. Pri sv. Petra cesti se dela  pri  zvonikih prično  prihodnji teden, zidarske gradnje pri  cerkvi pa se nadaljujejo. Pri sv. Jakoba cerkvi so se pokazale kaj nepričakovane, iu za tvrdko menda tudi — ne kaj  prijetne ovire in sicer na prostoru, kjer se zgradi nov zvonik: tri metre starega močnega  zidovja treba  razrušiti in odstraniti,  ilovčasti in peščeni  svet a piloti obiti, zatem stoprav se prične gradnja. V Špitalskih ulicah je večino zgradb prevzela  stavbinska družba;   pri -četek gradnje meščanske bolnice še ni znan, baje pride v tir stoprav okoln Vseh svetih.   C stni erar oziroma stavbinski oddelek dež. vlade zadržuje pri Četek del projektiranih novih stavb v Prulah. — Vrhniška železnica in ljubljanska občina sta letos najmanj za  1000 gld. prikrajšani:   vse gre — po Ljubljanici z Vrhnike, Podpeči in obližja. Kakor »pristanišče en miniature" izgleda trnovski pristan ped Pajkovo hišo: Čoln za čolnom, naložen z vsem mogočim stavbenim materijalom, se drvi drug za drugim  nizdoli.   Ljubljanica je te dni  narasla za 1 30 m in zmaguje  na svoj.-m .hrbtu" tem lažje vedno večja bremena, ki jih jej nalagajo podjetniki in hišni gospodarji. Koliko dobička m zaslužka jim donaša ta — Ljnbljanica !
— (Kolesarsko dirkališče v Ljubljani.) Piše se nam : Dirkališče utegnemo vendeile dobiti. Na prostor, kjer se bode postavilo dirkališče, vozi se pridno materijal in delavci, ki so v to svrho na jeti, zravnavajo kupe in odkazuje|o voznikom kam naj zvračajo. Na poletje 1898, kakor čujemo, se bode dirkališče izročilo svojemu namenu. Ker klub slovenskih biciklistov „L ubijana" ne zmore vseh stroškov, pričel je odbor nabirati ptoetovoljn h doneskov za dirkališče. Zunanji člani, ki so voljni prispevati z doneski ali so pripravljeni nabirati do neske, naj se radi pojasnil obrnejo na klubov odbor. Dirkališče v Ljubljani je velikega pomena za vas slovenske kolesarje tudi izven Ljubljane. Zategad Ij je pričakovati mnegobrojnih in izdatnih prispevkov
— (Poročilu o kranjskem izleta) nam je
pristaviti, da se ga je udeležil tudi slovenski bici kliški klub „Ljubljana" korporativno s dO člani, mej kat* rimi smo opazili več dam. Ta lepa ude ležba kaže, kako velike simpatije g nji vrli bicikliški klub do zaslužnega ljubljanskega „Sokola". Stro kovnjaško oceno javne telovadbe prijavimo v jedni bodočih številk v »Slovanskem Sokolatvu".
— (Delavsko gibanje)  V nedeljo bodeta v našem  mestu  dva shoda političnega pomena. Pri Hafnerju bode zborovalo katoliško delavsko društvo, pri Virantu pa  bode  shod jugoslovanske socijalno demokratične stranke.
— (Vinarji pridejo zopet v promet) Po manjkanje drobiža v vinarjih kronske veljave postaja mej občinstvom zlasti mej prebivalstvom ua deželi čedalje bol| občutno. Da se t»mu odpomore, ukazalo je vslod naredbe visokega c. kr finančnega ministerstva kranjsko linančno ravnateljstvo vsem podrejenim c. kr. blagajuicam in p<aAilnicam, da se jim je s to vrsto denarja v zadostni množini založiti ter da jim je oddajati strankam bodisi pri menjavi bodisi sploh pri izplačevauju dennrja po možnosti ta drobiž. ZlaBti pri menjavi denarja so bodo in sicer po možnosti v alikvotuih delih cd dajali vinarji mesto komadov po dra vinarja.
— (Tatvine ) Mestna pobeja arotovala je postopača Gregorja Priverška, ki je urarekemu pomočniku Josipu Zonta ukradel srebrno uro, vredno 16 gld. Zaradi raznih tatvin bili so nadalje areto-vani Odkar Bergant, Ana Č rnička, ter luški zidarji
Baldisera, Orlando in Delpiero. Vfii so bili sodišču izročeni.
— (Gasilno društvo v Kropi) priredi dne 15. avgusta v trgu na prostem veselico po naaled njem vzporeda: 1.) Pozdrav gostov; 2.) Tombola; 3 ) Petje gasilnega društva; 4 ) Igra; 5 ) Prosta zabava s plesom. Pri veselici bo svirala „Rovtarska godba". Začetek ob 4. ori popoludne. Ustopnine ni nič- Ker je čisti dohodek namenjen za napravo gasilnega orodja, se bodo darila hvaležno vzpre-jemala.
— (Umorjen kolesar) Zadnjo nedeljo se je sin posestnika Kosa v Oplotnicah peljal na biciklu v Stranico in se ustavil v neki ondotni gostilni. Navzočni gostje so začeli bicikel ogledavati in poskušati, kar jim je Kos prepovedal. Vsled teg* so ga nekateri fantje napadli z noži in ga strašno raz-mosarili. Kos je zbežal do neke bližnje hiše, kjer je obležal mrtev.
— (Dve nesreči.) Iz Rideč ee nam poroča: V nedeljo, dne 2. avgusta, padla je pri Sv. Petrn pri Radečah neka stara ženica, Elizabeta Osipek, tako nesrečno z lestve, da je bila takoj mrtva. — Dne 13. avgusta pa je utonil dveletni otrok tukajšnjega graščinskega vrtnarja v vrtni kadi. ZJravnik, kije bil takoj pri roki, ni ga mogel več obuditi. Stanši, paaite na svoje otroke 1
— (Dvornega svetnika Abrama) je zadela velika nesreča. V noči dne 13. t. m. mu je v Frohnleitenu pri Gradci umrl jedini sin g. Eugen v 22. letu svoje dobe po budi bolezni. Gospoda dvornega svetnika, čigar blagosrČnost je obče znana, in njegovo velespoštovano rodbino pomiljuje gotovo s nami vred ves narod. Nadobudni sin pa naj v miru počiva 1
— (Poljedelski minister grof Ledebnr) se pripelje dne 16. avgusta v Maribor, dne 17. pa v Celje.
— (.Slovenski Gospodar") je priobčil na slednjo uganjko: .Zakaj ima grajščina gornjegraška dr. Ko \v * t seli it se ha za svojega pravnega zastopnika? Odgovor: „Zato, ker je po sili Nemec". Naj bo .Slovenski Gospodar" še tako prijazen in naj pove svojim bralcem , kdo je lastnik gornje-graške grajščine.
— (Velika ljudska veselica) bo due 23 avgusta v romantični »budi luknji' imenovani .votlina nadvojvode Ivana" pri Slovenjem Gradci.
— (Strela) je dne 7. t. m. udarila v hišo Antona Hajnriharja v Selcih in užgala streho. Vsled požara nastala škoda se eni na 500 gld.
— (Politični lajnarji ) Iz Gorice ee poroča, da je na Primorskem vse polno krepkih in zdravih lajnarjev, kateri se porabljajo kot vohuni. Ti ljudje so v službi policije, a njih naloga ni, nadzorovati iredentovce, vsaj ovadili niso še nikdar nobenega, pač pa so že mnogo drugih ljudij spravili v nesrečo. Lajnarji pa ne služijo samo policiji, nego tudi ire-dentovski stranki in splošno je znano, da prenašajo v svojih lajnah skrivno korespondencijo mej Goriškimi iredentovci in njih somišljeniki na Laškem.
* (Ljudske in meščanske šole v Avstriji.) V Avstriji ;e 18 087 javnih in 999 aa-ebnia ljudskih in meščanskih šol. Javnih meš'anskih šol je 554 in ljudskih 17 553. Od ljudskih šol jih je 1142 samo za dečke, 171 za dekleta in 15 440 za oba spola. Učni jezik je v 7331 S dah nemšk, v 4606 češk, 1824 poljsk, 1900 rnaiosk, 611 slovensk, 832 itahjansk, 333 hrvatsk, 102 rumunsk, 3 madjarsk in 405 mešan. O i 3,772.571 otrok jih bodi 3,160 837 v javne, 115 621 v ■Stekat šole, 74 524 se jih po-nčnje doma, 2i> 026 jih zaradi telesmh napak ali boleznij ni hodilo v šolo, 429 961 jih je pa ostajalo brez vsacega pouka V Istri 38° o. v Bukovini 36°/0 in v Galiciji 35% otrok ne hodi v šolo Najbolje j h šola obiskana na Dolenjem Avstrijskem, kjer samo 0'3% otrok ne hodi v šolo.
* (Znamenita izkopina) V Somenicah pri Jarornefu je dal < ndotm župau .bdinek razkopati na
njegovom poroštvu uahajajoč se grič. Ko se je zemlja odpeljala, razkrili so delavci dvonadstropno poslopje, bivališče starega češkega vladike. V po slopju se je našlo več oklepov, mečev, catrog, sekir, nožev in drugih rečij, katere je lastnik vse podaril češkemu muzeju.
* (BrezBrčna mati) V Znojmu na Morav-skem je ondotni šivilji Manji Kietzlingor umrlo nje šest mesecev si aro dete. Obdukcija je dognala, da je dete umrlo vsled lakote. Brezsrčna mati ni svojemu otroku nalašč dala hrane, da se ga znebi, kakor se je po sodbi sosedov že prej znebila na isti način dveh otrok.
* (Samomor dveh bratov ) V Livornu sta včeraj dva brata, Vtttorio in Gustavo Daveroli, prvi ravnatelj neke banke, drugi veletržec, skočila z okua svojega v četrtem nazatropju ležečega stanovanja na ulico, kjer sta obležala mrtva. Uirok s.-momi.ru je bil, da je Vit t ino izgubil na borzi veliko svoto denarja in ker G ustavo ni premogel toliko, da bi bil škodo poravnal, šla sta oba v emrt.
* (Moriloa perzijskega šaha) Nasr ed-dina obesili so te dni v Teheranu.
* (Skrivnostna zadeva) Poročali smo že, da je pred dobrim tednom neznan človek prinesel v delavnico ključavničarja Baecha v vrečo skrito bombo, katera je tam eksplodirala in nbila nekega vajenca. Stvar je bila jako miaterijozna in nekaj dnij so bila vsa policijska preiskavanja in poizve-davanja povae zaman. Končno se je obrnil sum na najboljšega prijatelja Baschevega, na mehanika Focka. Dognalo se je, da je Fcck iskal v trgovinah votle železne kroglje in da je sam kupil poštni karton, v kateri je bila bomba zavita. Na podlagi teh indicij je bil Fock aretovan, a šele včeraj ee je posrečilo dobiti popolni dokaz za njegovo krivdo. Bombo je bil namreč prinesel neki češki delavec v
B. ischevo delavnico. Tega moža je policija včeraj dobila. Povedal je, da ga je Fock ustavil na ulici in mu dal 60 kr. z naroČilom, naj nese zavoj v r čeno delavnico. Ta mož je po fotografiji spoznal tistega, kateri mu je naročil, nesti bombo v delavnico. Knvda F očkova je zdaj dokaeaua. Fock jo imel ljubavno z ve bo z Baschevo ženo in je hotel Biech-4 umoriti, da se potem poroči z njegovo vdovo in dobi ž njo tudi cvetočo kljnčavničarako obrt Baschevo.
* (Najnovejša angleška nenmnoBt) V An g I ji nekateri ljudje začenjajo romane čitati od zadej, da s koncem začno in v začetku nehajo. Upliv ta čega čitanja je kaj čuden.  Pisatelj W Ilisms je pa sedaj izdal roman, ki je pisan od zadaj, da ustreže novejšemu ukusu.
Davila i
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubijan
so zadnji teden poslali: Podružnica za Trnovo in Ibrsko Bistrico 32 gl. — Podružnica za Tolsti Vrh in okolico 12 gld. 60 kr. — Moška podružnica v Kamniku po g J. Sadnikarju 40 gl. — Podružnica v L tiji po č. g. Zupančičn 70 gld. — Podružnica v Bovcu 34 gld. — Moška podružnica za Prvačino, Dornberg in Gradišče po g. Mozetiču 30 gld. — Ženska podružnica v Prvtčini 30 gld. — Ženska podružnica v Sežani drugi del pokroviteljnine v znesku 50 gl. (pokroviteljca gdč. učiteljica Lozej v Tomaju) in 50 gld. udnine. — Slavno pevsko društvo .Ljubljana" zbirko 7 gl 11 kr. — Podružnica za Rožek in okolico 25 gl. — Slavna obč na Scdca pri Škofji Loki po g. županu Franu Šiiberju (pokrovitelju) 100 gld. — Slavno Bralno društvo v Trebnjem 100 gld. (pokroviteljstvo zastopa g. podružnični predsednik in c. kr. notar Emil Orožen ) —
C. g Andrej R imovš, župnik v Dobrepoljah, 100 gl. pokroviteljnine v spomin 25letniee svojega mašništva.
— Ž-nska podružnica v Idriji je iskreno pozdravila zbrane rodoljube na glavni skupščini in brzojavno nakazala družbi 100 gld. pokroviteljnine. — Vesela družbi, zbrana po banketu v Hafnerjevi pivarni v Ljubljani, je skupila za 5 prodanih svetinj 2 gld. 50 kr. in za 5 pahljač tudi 2 gld. 50 kr. ter navrgla 3 gld. — Podmžnica v Ljutomeru 65 gl. — Volilo rajne Marije Čirič iz Dragovec po g>sp. J. Kocbeku is Bučkovec 5 gl. — Podružnica za Brdski okraj 6 gld. — Podružnica za Ptuj in okolico po g. S. Šeatjurcu 16 gld. — Prijatelj naše družbe nabral na novi maši čast. g Frančiška Oranica \ Križah pri Tržiču za velikovško šolo 16 gl. 66 kr
— Gospa Antonija Pibernik v Ljubljani po gospe Gutnikovi 50 kr. — Ženska podružnica v Dornbergu 11 gld. 60 kr. (in 4 gl. 40 kr. za prodane knjige
— Moška p( d rožnica v Zagorjn ob Savi za I. 189 a če 20 gld.  — Beljaška podružnica po gosp. Matiji \Vuttiju 20 gld.   —  Moška podružnica v Postojin po  g   blagajniku  R.  Šberju  53  gld. 25 kr. — Slavno 1. ljubljansko delavsko konsumno društvo nabralo   v   4   nabiralnike  3  gld.  92  kr.  — Živeli rojaki zlati, ki skazujete toliko požrtvovaln ljubezni zapuščenim svojcem!   Tu se vidi, kje je kultura in kje barbarstvo! Napravimokamer.it spo menik in okiesajmo vanj napis: ,V koncu 19. sto letja, za časa ministrovanja ekscelence Gautecha, jfl ubogi slovenski narod moral žrtvovati nad tisoč gol dinarjev na teden,  da so ae slovenski otroci učil' slovenski brati!" Živela j.dnakopravai st 1 Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda
„Kepa" v korist Ljubljani Mestnemu ma gistratu došle so v korist onim ljubljanskim prebi valcem,   ki  so bili po potresu oškodovani, še sle deče zbirke:   Gospod dr. Josip Kopač,  odvetnik v Zagrebu, poslal je 5 gld 33 kr.;  v pisemskih znam kah so došle zbirk«: \c Totnocza 4 gld., z Dunaja 1 gld. 85 kr,  iz Velike Kan.ž«  1 gld. 50 kr., iz Černovcev 1 gld. 10 kr., iz Tatre 1 gld. 5 kr., il Monakovega 83 pfenigov in iz Schonbiichla 30 kr Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda:   G. Ifa< rija Tršar v Gorjah 4 krone, katere je darov., vesela družba Vrhniških dam v gostilni  g. Čroeta
— GoBp. dr. Gregorin 1 krono 22 vin, ker je slabo biljadiral v ljubljanski čitalnici. — Skupaj 5 kron 22 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
Za učiteljski konvikt v Ljubljani: N imenovan Potočan v Starem trgu 10 kron, katere so darovali prijatelji učiteljev iz Loškega potoka v goetilni g. Lovšina na Hribu. Svoto sm" izročili blagajniku učiteljskega društva gospodu J■ Dimniku, ki a tem hvaležno potrdi vzprejem.
Dalje v prilogi. "'o-JM
Priloga »Slovenskemu Narodu4' št. 18(5, dne 14. avgnstn 1K96.
Književnost.
— „Cosmopolis". Zvezek Vili. te svetovne revije irna naslednjo vfebino: Gecrge Ginsinp: A Yorkshire Lasa; Frederic Hirrisrn: The True Cosmopolis; Jnstin Mc Carfhy: Bloated Armarmnts; Oscar Brcvvning: Tbe Coinite de Safur Public in the Ligth of Recent Docurnents; John G. Robart-son: Cnrrent German Literature; Hen?y Norman: The Glohe aud the Islund; — Henri Lave dan: Qna« rante Minutes de Reterd; Joeeph Chaill- y-Bert : La Tunisie et la Colonisfction Fraioaiae; Augustin F« Ion: Littorature d' Outre M rehe; Ivnn Tourpne-neH': Lettres Inedites publie s par E. Halperine Kaminsky; Leo Clantic: Le BuiTe; Emile Ft*guet: Le Livre a Pariš; F. de Prtsaense: Revne du Mois; — Rlax Burkliard: In der St-hule des Lebens; Helene Lange: Frauenvvahlrecht; Malvida von Mey-senburg: Genius und Welfc (Briefe von Rich*rd Wagner); A. Furfvva.ngler: Die Tiara des KdnigS Saitapharnps; Lady Blennerhaseet: Die Khtik d*s modem en Romana; Ignotus: Politipches in deutscher Beleuchtung. Naročila na to izborno, v treh jezikih izhajajočo revijo sprejema A. llartleben, založnik na Dunaju, I, Seilers1 iitle 19.
Kodanj 14. avgusta. Car in carinja prideta 10 septembra sem in odpotujeta od tod v Bal mora), kjer ostane carinja nekaj časa, iločim obišče car Pariz.
Atene 14. avgusta. Rev olucijski komite* kretski je povabil kanejskega patrijarha, naj pride v 1'ireek k slovesni razglasitvi neodvisnosti Krete.
Rim 14 avgusta. V političnih krrgih preOaduje mnenje, da se je s Bekvestracijo ni ■Oiemskega parnika nI)iL>lvyuu, kateri je M« neliku peljal 50.000 pušk, st'»iila velika nekorektnost. Abismija ima po bruseljski p( godbi pravico, dobivati orožje iz Iv rope in jej je to pravico izposloval saiu Crispi . vrli tfga ni vojna mej Ahesinijo in Italijo < Heijeluo rti povedana in tudi blokada abes nskega obrežja ni razglašena.
Neapolj 14. avgusta. Na morju se je opazoval mogočen potres, kateri je premetaval ladije kakor orehove lupine Nekaj mornarjev je utonilo.
Knstijanija 14. avgusta Nansen se je vrnil s potovanja k severnemu tečaju Do severnega tečaja sicer ni h; I prišel, a približal se mu je toliko, kolikor še m lite ne pred njim.
Poziv!
Pevsko društvo „Hajdrih" na Prosi ku, bede obhajalo prihodnjega poletja desttlttniio svojega obsiunita. Ob tej slovesni priliki name:nje blagosloviti novo društveno BSfcttf \0.
Kako v«žna so naredno zavest razširjajoča društva na periferiji Slovenije, i to osobito v tr/aAki okolici, kjer nam veduo visi nad glavo Ila m i-1 , v meč polasjenja, je ptič znano slehernemu rodoljuba. Naval polasčenja v tržaški okolici jo že tako krm, da vodi do obupnosti. Že skero v vseh vaseh v tržaški okolici poskusili so ruzuarodovalci vei'im i-.li manjšim uspehom iivajati svoje hudubue naklepe na ta ali oni način, le vasi NProšek" niso se 6e dotaknili, dt bro sluteč, da bi naleteli tam na silen, orjask odpor! Prošek je ie jedina vas v okolici, v kateri se sme reči:
,,Io jar. so na robu no ganem;
\ili.ujii kljubujem, ostanem "' Velika ovira tej pogubonoeui nakani nasprotnikov v tej vasi je baA imenovano društvo,  katero s svojo lepo pesmijo bodri:
,,K suncu svobode i prosvjeto diži : K humus u tomu narod pnhliAi!"
Da bi se lepa bratska vez, katera do eeđaj k:>j lepo spaja pojedine sotrudnike pevskega društva,  Ae te sneje utelesila v nadal|ni prčevit drualva, omisli si društvo slovenski barjak, pod kojega okriljem nuj bi Be shajali pevci, navduševali se jeden druzega, bo oi lb za vse lepo, blago in dobro v korist narodu in mili elovenski domovini z geslom: .Mi uezinugljiva (v.it\ Hino, Urez straha, brez trepeta smo." Ker   pa  društvo  sestoji   večiuoma  iz   preprostih, revnih mladeuičev i mož, je izvestno njega denarni zalog jako pičel ter tudi desedaj nabrana svota v nabavo  društvene sastave zelo majhna, obrača ee udano podpisani odbor do slavnih narodniti društev, osobito pevskih   ter p. n. rodoljubov po Slovenskem z najuijudnejo  prošnjo, da bi  blagovolili darovati kak prispevek v namen nabave društvene zastave. Vsaki, tudi najmanjši darek bode vzprejet uajhva-ležneje v zavesti, da prihaja od pravega narodno čntečega redoljubnega srca, kojemu shdnjemu sta mari narodni napredek in mila slovenska pesem.
NB. Imena darovalcev bode objavljal blagohotno list .Edinost".
Na Prošeka, dne '.). avgusta 18(JG.
Odbor pevskega društva „Hajdrih".
Tu se mudeči svetovno znani uga-nitelj misli gosp. profesor Pean
vsprejcnilje prav obilo obiskov, in sirer iz najboljših krogov, ter je vsakdo presenečen o čudoviti njegovi nadarjenosti. Mnogo oseb zahteva separatne pogovore, da v daljši scnnei omogočijo večjo intimnost. V spričevalih, katerih nekatera imajo podpise verodostojnih osob, sc označuje gosp. prof, Pean kot čudovit moS, ki t lahkoto razkriva minulost, sedanjost in bodočnost, z navedbami, ki so v največ, slučajih do-kc^ane kot istinite in do n »j manjši h pmhohnostij popolnoma utemeljene. Kakor čujemo, ostane prof. Pean le 5o nekoliko dni v na firm me*-1u Sle nuje nn M.<ri je Trrrzli«* eeatl hI H In mero £ n|iai govorili <mI 9. ure 7. jutru j naprej« Naj nikdo ne zamudi zares redkega užitka, ki ga podaje polurni pogovor s prof. Peanora. (2820)
Razširjeno domafie zdravilo. Vedno večja po-praJevanja po ,,MuJI-ovem jfraseoikeil žganju in roll" dokazujejo nspesni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utcfiujoće, dobro znano nntirevinatično mazilo. V steklenicah po ilO kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekur A. MObb, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tin hlatibeii '.t. V zalegah po deželi je izrecno zahtevati M 01,1. n\ preparat, zaznamovan z varnostno znamko m podpisom. 4 (17f)t>—11)
Meteorologično poročilo.
Avgust j	ČaH opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperaturi v C	Vetrovi	Nebo	Mokrma v mm. v 24 arah
13.	0. zvečer	7.177	Iti-7	hI. svzh.	jasno	
14.	7. zjutraj	738' 1	11-8	si. jvzh.	megla	9-5
	U. popol.	73Gii	98*4	»r. jug	jasno	
Srednja včorajfinja  temperatura  170°,  za 2'0° pod norma!; >m
dne 14 avgusta 1896
Skopni driaVtti dolg v notah . .	. J01	gld	60
skupni drŽM a; dt 1      srebrn   . .	101	t*	60
svsmjtka zlate rent«	198		55
<\vtitj-' ika kronaka r*t.ta          . .	. II		(in
	; .|.»		95
Uganka ki-"t»hka r-.oti. '.			50
svstro»of{6rsk« banom *t» :ut.»-	*»r>9		—
Kreditne delnice	1 62		—
London viata,   .   .          . .	11H		70
Merniki dri. battkoVOl    • 10(1 m;ir'r	Ml		65
:\. mark			73
#) frank ,7   . .	•>		Fil
Italijai Bk: bankovci			or.
C. kr. cekini .			♦;i
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, tnancem in priiateljem, da je naft ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod
Anton Knaflič
posestnik in usnjarski mojster
danes dne 18, avgusta ob     ti. uri  popoladne po dolgi, mučni bolesni, večkrat previden i sv. sakramenti, v 7,>. letu BVOJe dube mirno preminul. Pogreb  nepozabnega nam   pokojnika bodo v
soboto, di e 15. t. m., ob 1 uri popoladne od kn-peliee na Pnngertu.
Dragi rajnki bodi priporočen v blag sp< min in molitev.
(2 *
o -o
o >
.S
Šmartno, dne 18. avgustn 1^96.
Žalujoči ostali
■ S. —
III S.|
.Tj ' >
Biti
»cs;
V vročem letnem času
s i more priporočati kot najbolfss m naj* Vili. koristneje« (1698 •
osvežujoča In namizna pijača,
poiebno pripravna /a uieš.iuje z vinom, konjakom m sadiiiiiii sokovi.
W \ « Vi V-\ V* W.
Ta upliva osveževaiiio in olivl)aJo8e, vsbute
slast dO   i * tlti,   pospaftttje  prcbavljenjo. Po letu jo pra\o nkicpčevubio sredstvo.
Najlažje sresavljtva iseiej «s«di araeae* in ielete-
dr/ei-h m iieru I u ih vodu. "e^U
Samo-; razpoši-Ijatev
I Naravno arsen
zeiezodržeča
mineralna voda
SREBRENiGA v BOSNI. HENRIK   MATTONI
Tiu-blaubt n 14 — Iti  DUNAJ   M.i.\uuiliHnbtrasso .0
Wildprctuifirkt ,r». (2200—7) Karlovi vari, Fran ženi luni. — Mattnni in \Ville, I' mi, m i • ■• ta.
Podpisaneo priporočata] Bravnpron občinstvu svojo veliko zaloge razpol s povezniki for kapele s podobami (v pridvi*nem delu) k^kor n. pr.: Sveto familijo Lnrško mater božjo, An-geljem varuhom, Zadnjo večerjo, Žalostno materjo "božjo. Vse navedeno podobe 'zgotovljene bo lino iz „tena oo te" ter lepo preslikane, sveta familija in turska mati božja dobivajo se pa tudi iz porcelana z atlaaovim ozadjem. Razpela, kakor tudi kapelice imajo svirala (terklt-). Omenjena stvari prodajajo se proti g•• tnvi plači ter na mesečno obroke po dogovoru. Navedene kapelice so (ifi nn visoke ter 48 cm široke. Nedelje pa rudi trgujem s pohištvom, raznovrstnimi slikami, zrcali, avtomati z godbo. Moja tvrdka naj se nikar ne zamenjuje z židovskimi dunajskimi in ogerskimi tvrdkami, ker naročeno blago đopoiiljam ravno l;iko, kakersen je vzorec, in ko bi se pošiljate? bila mej potjo kakorkoli pokvarila, izmenjam jo na željo takoj brezplačno..
Ker pa je nekdo nedavno v nekem tukajšnjih slovenskih listov v tem oziru raznesel dvoumne, popolnoma neresnično izmiAljene trditve, izročil sem to zadevo svojemu odvetniku tet bo dotičntk zasledovan sodnijskim potem. Toliko v pojašnjenje, da se bo si. občinstvo vedelo ravnati.
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1890. Z odličnim spoštovanjem
1 S<liliM*ht
tovarnar in trgovec v Solnem gradu, Žitne ulice (Getreidegasae) 19. (9796—8)
SLAVNOSTI
251etniee
narodne Čitalnice v Starem trgu pri Ložu
katera bode
cliić 22. in 23. avgusta 1.1.
--H--
A'     >or«-<1 :
1. line  22. avgUbta Ob 9. uri  zvečer niiro/.ov z baklJBcb .
2. Po in m."\u koncert na čitnlniAkem vrtn. ; .".    Dnć* 28   avgUt-ta ob 5. uri zjnlraj budnica.
Dojohalne vzpr*jetn  iltisbh drn.Htev  in gO«tov.
Ob 1. un popoladne banket. Po banketa alavnoetni govor in i ročitev nove dru tviio; sastave po ■lavuostnem govornika g A n t. Koblarjo, driavnema poslancu i. t. d. Po slavnostnem govora perje, l'oje domaći 81-talnieki ib< r.
a   P. H. Sat t ne r. ,,Za dom med bojni grom".
MoSki zl or.
r  H. Sa 11 n r r   ..Opomin k petju". M. A.m /.bor. , •  M i r. V i lli D r   ..Lipa". Molki Kb li ii> An t. Nedved. ,,}Naia zvezda'1. Mešan zlmr.
Po petju javna telovadba. Izvaja hI. ljubljanski ,81 kol*.
Po telovadbi prosta zabavi g p'o-om.
i 4.
Pri slavnosti svira si. postojinska godba in se ta slavnost vrši ob vsakem vremenu v prostorih g\ Franjo Petsche-ta v Starem trgu.
Vstopnina 20 kr. od osebe, kuveit k banketu 1 gld, 50 kr.
Udeleženci banketa naj blagovolijo adeleibo naznaniti vbhj do 18 avgusta fittslnit neinu odboru ter priložiti znoaek 7a banket. (9800—8)
K obilni adelelbi vabi najnljudiiejo
odbor.
ifiče   guspodičina   ■  ilol.iiinl   N|trl<*tkvi«ll. — Kje, povo
eprsvnittvo , 8tov. Naroda*. i841fl—i*)
dobro ohranjen, se po nizki ceni proda.
Kje?  pove  \7.  prijaznosti  npravnistvo lBloVOntkega
Naroda*4. (9817—1)
4000
bogatih ženskih ženitnih ponudeb
iz najboljših stanov in  rodbin tu- in ino/.oinstva jc zi no-
posi edlio lldervoi.eiji > zaliele/i-li i li pi   utilasl . eln i In >in i   l"ti l rani
administraciji „Cupido" v Budimpešti
VIII., B«rore»«ll ulen (8899—t)
Pojasnila in predlngi icmiiin pnuudiiikiiin proti relour-/. nuiiiki.
45
C. in kr. intendancija 3. voja k št. 5846 z 1. 1896.
Raz
1. ) Vsled naredbe c. in kr. 8. kornega poveljništva dn. št. 4060 z dne 9 julija 1896 se traferako prehranjevanje bolnikov, stražajev, potem štev. 2012 z dne 20. junija 18J»G s tem razglasom razpisuje in potem odda in sicer na podlagi od 1. januvarja 1896 veljavnega predpisa za prehranjevanje |r;
2. ) Ta drugi obris leži v pisarnah vseh vojaških  bolnic kornega področja in pri d. in kr. intendanciji 3. voja v Gradci na ogled
3. ) Javna obravnava zarad zagotovitve brane v c in kr vojaških bolnicah se bode vršila pri vsaki teh bolnic v dotičnih uradnih pjpj
1 8
»4.
ieptemtra
S.
ob   3.  uri   3© m
g a r n i z i j s k i bolnici št. 7 v Ogadol    I št, 8 v Lajubljani j    6t. 3 v Trstu
4. ) Natančneji pogoji kakor tudi obrazec  ponudbe so na vpogled v pisarnah vseh pori omenjeuih vojaških bolnic in pri c. in kr. bib-ndj
5. ) Približno število raznih porcij j«-dil, ki se oddado pri imenovanih vojaških bolnicah tekom jednega leta in izjemne naredbo poksaije
F* i- i
ml
i3L tt
normalno pritiklino
II dijbtna   n i M C uma      rt rt 8 p
3. d n. e n
III. dijetna forma
a. X- g c± "b © :
IV. dijotnn forma
■ os
Ml   N g
M'B I Si
"^1 —• o
rt >
■N en -c
d i • • 1
le! o « g g.1 ■ a <2 «
-I -* 2 1 II
o «-
*> " 12 mM »«    rt     g .
N i- rt — 2 oj
I u
• « 9
n a Ji
13
j2 o
* i
S .5
ijsk	
N	
garni	■H O
-	■H H
• J* K/)	H rH 0
OS • ■—>	
O	
>	
št. 7 v Gradci
št. 8 v Ljubijani
št 9 v Trstu
v Gorici
v Celovcu
IT'.i'J 20508 107»; 26016
tl90
14«» r»i»M 836   o:t'i
076 IU51 1)92012524 28904
8996
312
968
1102
4457G    75501   8     102    —   1322  — —
7bl8   27361   8     —     — 6
20726  106541   8 !   161    li><> 89
482 3288 1872    9180 4718
48
.'4 1
S  4411 8400 11944
6768
468
12854    25*52 30     —      — —
4 t
18
i) 238: IJJ81
I_I _L
v Mariboru
332  2300 I 7 7 4532
1082
4761)      H50 —
38
—    — :ib
v Ptuj i
38<
228(1 43« 8588
1902
11 li
4501 .'118'
G) Vsak ponudnik, izjeraši one podjetnike, ki ao v pogodbeni zavezanosti in so kot popolnoma solidni izkušeni ter obranavni komisiji znani kot zmožni in varodostojni, ima nekvarno svojim kavcijskim dolžnostim, o svoji zmožnosti in dostatnosti svojega premoženja v svrho prevzetja omenjenih opravil Holiditetno in STOOŠnostno spričevalo in sicer, če vodi protokolovano tirmo, od trgovske in obrtno zbornice, sicer pa od pristojne politični oblasti prvo stnoinjo doprinesti. Spričevalo n«- nih« biti sfaro nad dva massoa in ima doifi na prošnjo podjetnikovo potom trgovske in obrtne zbornice odnoano politične oblasti najdlje dan Bled Obravnavo z oznako na zavitku „zaupuo in nujno" dotični vojaški bolnici. 1'osleilice evantuvelne zakasnitve zadonejo v vaeh slučajih p >djofoika.
7 i lUtne ponudbe se ne vzprejemajo: piemene ponudbe sestaviti je točno po točki 16 tega razglasa in kolekovati s 50 kr. na vsaki poli. 'A me-čatene ponudbo imajo prej navedene obravnavne dni najdalje do !♦ h. 30 1. dopolnilne doiti dotični vojaški bolnici. Vložiti jih je ali osobno ali pa jih je poslan po pošti fran kovano.
8 J Ponudba ee ima raztezati na vse v obrazcu ponudb« nahajajoče se navadne in izjemne naredbe in biti izražena v jednotnih cenah za vsako zapisovanje   Drug način .staviti ponudbe ni dopusten.
'.>.) Kot konkurent se v obče pripušča vsak, ki je po zakonu zmožen skleniti veljavno pogodbo, ali ki po obstoječih posebuih predp'sih ni itak od konkurencije izključen.
Od konkurence izključene so vse osebe: a) ki po določilih meščanskih zakonov niso zmožni eklepati veljavne pogodbe.
h) ki so pri zakupnih pogodbah ali pri pogodbah o dajatvah za vojsko bili pri sodišču zaradi podkupovanja javnih uradnikov obsojeni; e) ki so od obravnavne komisije temeljem dognanih taktov bili proglašeni kot neverodostojni, ih katere je vojaška oblast proglasila kot verolomne ;
*•) zoper katera te6e konkurano postopanje.
hključenjo oBeb pod r) ti) e) razteza se na njih soproge, odnosno zakonske moži.
10) Sledi če ponudbo ae ne bodo upoštevale: ti) take, ki dospo pozneje nego o uri določeni za njih vlaganje; /') take, ki ne odgovarjajo splošnim ali pa specijeluo objavljenim pogojem; c) take, ki dospo v obliki telegrama;
^i) take, ki ne sodržujejo ponudbe, ki bi bila določno in natančno v številkah in pismenih izražena.
Kot dostalec velja v obče najboljši ponudnik, vender pri tehtnih raalogih tudi oni ponudnik, katerega ponudba, ne da bi bila jedino najboljša ponudba rmrodajna, za vojaško upravo z ozirom na zalagalno zmožnost, verodostojnost in druge pogoje nudi največ pogodnoatij; v poslednjem slučaju odloči Hamo 0, In kr. državno vojno miniateratvo.
11.) Ponudniki      obveščajo o vzprejetju ali odklonitvi njih ponudeb stoprav po došlem sklepu od strani kompetentne oblasti o obravnavnem Činu.
12) Ponudniki jamč jo za to, kar so v ponudbi ponudili od dneva vročitve ponudbe pa do dneva, ko se jim naznani odločba, dočim je vojaška uprava vezana šole od trenotka, ko je zdražitelju naznanila, da je njegovo ponudbo vzprejela.
18.) Dral telj se glede izjave vojaške uprave o vzprejetju njegove ponudbe odpove pravici, katera mu gleda rokov določenih za izjavo o vzprejetju kake obljube ali ponudbe pristoja po $ 802 avBtnjakiga občnoga državljanskega ztkooa ter po členih 318 in 319 avstrijskega in po §§ 314 in 3 lo ogerekega trgovinskega zakona.
na ]
14) Vsak ponudnik mora svojo ponudbo zajamčiti z jamčevino v gotovini ali v državnih papirjih znašajočo pot (5) odstotkov vrednosti približno »dno leto spadajoč.' množine tistega, kar je dajati, ter jo mora zajedno z zapečateno pjnudbo pod  kuverto  in opremljeno
oziloma dopoilati, da jo bo mogla v to pooblaščena oseba prevzeti, ne da bi se morala ob jodnom odpreti ponudba.
jsno s spaciiikicijo   tako vročiti
|glg^glB^HBflB^BlB8l^^^^ii
las
j predpisih o pristojbinah za c. in kr. vojsko opravičeni, da dobivajo hrano v vojaških bolnicah, v smislu  ukaza državnega vojnega ministerstva oddelek 14, M dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1897 izjemoma — toda lo pri skrajno ugodnih ponudbah — tudi za dobo treh let po sledečem pregledu:
ao 7,a
i e			
	is.	7.	S.
t o   "b   r 3.			
o p	o 1 u d rt o pri		
	vojaški	bolnici	
	v Celovcu	v Mariboru	m Ptuji
ci v tam bh nahajajoč 11 zvezkih pobojev in j*> od ponudnika izrecno na zvezkih pogojev samih potrditi, da jih je vpogleda!, nstvona potrebščina poluletja ol dne 1. januvarja do .'{0. junija 1896 podvojena),
m
o r c i ]
X SE j en m xae   n a r e ci "b c;
a
"5. .S
O CJ
■o
-J Qj
fi. a,
^ 1
-3
tO        50 SO
o>
•4
*6   i "9  I *fl
W V V W «i
O,        a,        G*       -i. Si
Opazke
218    27U8  _'d.')t >(> f.
11S     i»14   110 J    8419    1914 I
679
!l|    8116       -M o
.o llls
S     87d 1 876  700  1581 — .   208       68    456    1002 I     82,     «   i   —      288 |   98       40 |    88    892   108A !•   j    98 121
906    U7ii 1848 880 222    -    8562    2822 »K)71
46
160   9144   B489 182'
174
250 I   —   I —
1690
8 178;
10     619 —
190    886    114    —   9966    496 45»;«
41 1
1    686     148 19
i;U   910    6H" .. 1268
12
81
21 — —
82< i
H7o      450      820 —
8     66   1460   488 467
964   1 —
64
ld
1640
1 48
—       — 180
11
15 ) SEdražitel) mora v zagotovilo izvršitve prevsetih obvna jamčevino najkasneje takom 14 dni po dobljenem uradnem »-bvestilao vzprejetju ponudbe popolniti do polne kavcije, to je na deset (10^ odstotkov \i.'lnt.-ii d.i'..iiM, kolikor masa po določenih oennh za jedno leto«
16 ) Obrasec ponudu je dodan pri vseh vojaških boIniuab v vojevem okrona na vpogled razgrnjenemu seftitku pogojev kot „priloga 1" in morajo vsi ponudniki svoje ponudbe jednsko točno po tam navedenem vagledo seetaviti.
17.) Obrazec za ovoj ponudbi:
C. in kr.
bolnici
Ponudba vsled razglasa st. 5846 ex 1896 glede ubravnave n zagotovitvi bolniške hrane pri c  in kr bolnici v N. dne 1896.
(Opremljena z jamčevino v znesku ubl. ;» v. s speoifiksoijo kot janic-evina
dan* ga zneska v gotovini oziroma v vrednostnih efektih.
18.) Posebno se opo/aija na specijelne določbe (člen XXIII ) se^itka pogojev 7 vojaških bolnic v vojevom okroiju, zlasti pa na pogoje c. in kr. garnizijske bolnice št. 7 v Gradci glede dajatve hrane za vojake mohamedanBke vere.
19) Zagotovitev po predpisih določene tratčrske brane specijelno za c. ni kr. garnizijsko bolnico št. 9. v Trstu se ne nanaša samo na tekoče potrebe za garnizijsko bolnico samo, ampak tudi nt to, kar bi se potiebovalo za reiuvuo bolnico, katera SS ako nanese potreba, napravi pri zalivu Sv. Jerneja pri Trstu.
V Gradoi, v avgustu 1896.
c. in kr. iiitendance 3. voja.
Trgovski pomočnik
se vzprejme takoj pod ugodnimi pogoji v špecerijsko prodajalnico v Ljubljani. — Vt-č se izve pri npravništvu ^Slovenskega Naroda". (2802—4)
V prodaji mešanega blaga dobro izurjen
komi in učenec
se takoj ali pa tudi pozneje vzpr jmeta.
(2809—2)     Friderik Homann v Radovljici.
Gospojom pekovskim mojstrom
s" priporočam za zgradbo novih pekovskih peolj ln za popravljanje atarlh pečlj.
Povpraia naj se v F t u d cn t ovitkih ulloah it. 11,
II. nadstropje, duri 17—18. 12797—8)
EH'le m*, flin nit uro in orodje
obavlja najceneje in v dobri kvaliteti (vJ7f>7-2)
ZETr. DBmllegr, trgovina za furniture in orodje,
Izubijana. Sv. Florljana ulica it. 36, I.
Ha hrano in stanovanje
se vzprejme v LJubljani  deček. Lepo, zdravo stanovanji',   hrano  pri  rodbinski mizi, klavir za uporabo. (2810—9) Kje?  pove  upravništvo   „Slov. Naroda".
Stanovanja
v novosezidani hiši na Poljanski cesti
in sicer '.i v dvema aobama in kuhinjo in 3 z jedno sobo in kuhinjo, nc §e o<l«l>sfo.
Natančneje o tem pri g. l-'iiji l*rv«lovi«:ii. Poljanski trg h. it. 5 (281«)
Proda s«? hiša
v Irno v»li«>m p rr«liii«'Nl j ■■ « I. I ii ■»! f «4 ti i, novo zhlana in Se veo let davka prosta, um \< < a devot sob in kuhinjo, ).. il)oj  zidano  delavnico   in  velik  vrt.    Mifta  proda se po
prav n sodnih plačilnih pogojih,
Vi«' so poisvs pri A. Kalli-a zavodu za posredovanje pri prodajah zemljišč v Ljub..Jani. Pre-ilrnov trg. (2749 8)
Trgovina z
blagom.
V več.em kraju ra Dolenjskem se ta oj odda v najboljšem prometu stoje r a trgovina z mešanim blagom. — Več pove g. A. K lis v Ljubljani. (2798—8)
***       i« knt G-
primes k bobovi kari edino zdrava
kavina pijača.
Dobi      povsod, pol kil* it 25 kr
Svarilo'    Zarmli  ničvrednih po-i.iii. |.-i. h   isilolkov ja truba pulti n* irv.i i.c /u\ • • *> b intnom:
Kathreiner
(1666 18)
Si
Lekarna Trnk6czy. Dunaj, V.
J H-t MM
SS
M
Doktorja Otona pl. Trnk6czy-ja
s china in železom.
(Matura "25 pr, Umrl Chii, 1 rr.. TinO. Nilat. fmi H |t<) Skiii 1 let pri krvi rt-viilh, mIii-
Isotlllll,   lllfllill,     III. illlli   ..lil lt-,1 .11   ll it|
olitikilu  kol   lahko  prebavljiv rhina Aele/.o-
im'i,arat- Dobhra ss v (9167*9)
Irka trni DrntuM'/«-\v\s
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Ka/pnsilja se \ sak dan s poŠto.
Lekarna Trnk6czy v Gradci.
Vi
N W
"I
|S
in
i-'.
N
C. lr. pm ravnatelistto avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda
■v-elJEL-v-n-ee^et ©cl 3.. j-o-nija. 1896.
Nastopno ommijoni  prltiajnlii. in oilliajalni  časi osna-ecnl  so v Nr<MliiJe«vro|»NkcMii <-hnii. (1705-186) 4»«llio<l lr. Id)ub1|mio (juž. kol.).
Ob 13. uri li min. i>o noči ouornii vl:ik v Trbi*, Poiitnhi>l, noljak, Golovec, Krauz»n«rosti>, Ijjiibnu, čojs Kolztliul v Ausm-o, Iscilil, Oninndon, Holnngrad, liriulOastnin, Znll 11» j»T.«ru, lrmmont, Sti>yr, I.iin', Dutii.j vi« Att -i — Ob 11. url ir. min. njiitruj rnoAntii vlnk v Kočcvjo, Novo mnato
— Oh 7. nri 10 min. imohni vlnk v Trli/, 1'i.ntubol, livljnk, Oolovoo, Kran-Konstant.-. Ljubno, tliinni < i-r. Stlstbt.1 r SolnoHr.id, Ntoyr, Muc, Uuitojovico, I' I /. • -111, Munjino varo, llcb, Krniizov* v»ro, Kurlovo vnro, erftvjo, Lipako en* AiiiHtt-tton nn iJiinnj. — Ob 13. nri Afi min piijMiluilno im-Anni vlak v Koi-ov|o, Novu in«r.to. — Ob 11. uri 5(1 min. dopoludno nnohiii vl»k v Trbii, Ponlalicl, Itnljnk, Cvlovoo, Kraiir.t-nrifmti), Ljulino, Hel/tbal, Dunaj. — Ob 4. uri popotudni! onulini vlnk v '1'rbiJS, lli-ljak, (VIuvii- O.jiibnn. i-c-r. Sol«-thil v S. umi jra'1, l.t-nd-(tantniii, Zoll na jnxi.ru, Imunost, UroRonc, Ourih, Ufliiovo, Puri/., Stojr, I,im-, <!unmii-», lm-bl, lludojovic-o, PIkoiiJ, Murijiui vare, llob, Krmicovp vnro. Karlova •uro, PraRo, l.lpako, Dunaj via Ai»-•tiittoii  — Oh i>. uri 3D min. »vočor iiu-*Ktii vluk v Kočovjo, Novo moiito.
— Ob 7. uri 44 min. evocor onnhni rlnk v D.-io.--]Ued. — Vrtin to^i* ob A. uri 39 min. popoluđnfl vmtko n«duljii in praiuik v Iu-hco-KIoiI,
•■ t .!«.».£ V I j J It lil J 14 na Jut. kol.). Ob li. uri l'-l min. r.jutrnj osobni vlnk * Dunn|« vla AmHtotton, Rolnn^riiti'1, BriKuiu-A, Inomosti., /.,- In ni i. ••■ru, I.i-nil-liuHtoinn, Ijlucn, Sti jr ., G ii-<iitil>-iiii, Oulil.., AlIHMa, Ljubui, (' lovoa, Ki-liikn, Fr:kii7.()HB-tantu, Tri i/.. — Ob H uri r.jutrnj oiriIuii vlnk le I.<>sc-Ulfldu. — Ob H uil 1» min r.jtit'- i m>'...nii vlnk ir. Rotorja, NOVOSa nu-Htn. — Ob It. uri 2ft min đopolli'liip osobni vlik / Dimila via Am-tntU-n, Dlpski-itu, l'r.iuro, I':.i:,c -\.'. »KI        K irlovih varov,  litim, M.rtjinih vnrov, PlsnJK, Hildojo-
vio, Boli ng ra i •, Lincnt, Btajm, ParlM. Osnvvs, funti., Brvgono*, Ino-mosta, Ksilll ' • '•■ t-., I ..-mi OMtt-.ni:«, I ijuluiii, C-liivin, Pon tabla, Trbiža.
— Ob 3. uri .13 min. popolndue motan j vl.ik li Kotovjs, Novi-i/a im-sta.
— Ob I. m i KO miti pOpOludni Oiobnl vlak t. Dunaju, I.iubnn, Solr.tliala, lii-ij.ib i, Oelovoa, Ifranaansfeit«, Cantabla, Trbiaa. — Ob 8. uri s'. nlBi Kvooor iiii-n.iui vi ,k is Koii-vjn, Nov#fpt mosta — Ob 9. uri 4 min. kvocot OMbnl vlak z Dunnjl jiri-kn ABMtOttOIM, !■■ l.!pioj>-, PrKffC, Kr.iinuvili varov, Karlovih vamv, llil.a, Marijinit. viruv, lludi-Jovio, Solnoirrai'-*, Ljubu , ll.lj..k>, Oaloroa, PouUbta, Trbiža. — Vrha te«a ob 10. uri 36 min. jv.-'.t vsako iiodoljo in prasnili ** l.osoc-lltad*.
:><!}»•»«; le I.jut.l »liv (drl, kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri 3.1 min. sjutraj, oh 3 tiri f> min. bopotuttttl), ob ti. uri 60 min. rvi>0«>r, ob 10. uri jr. min   zvm-or. (1 :i i. vlnk It- ob nedeljah
in jiraeuikih )
lkriln-il v  I,- no:       o   dri, kbl 1 i/. Kamnika.
OI> 0, nri r>(l min. zjutr...i, ob 1. uri 13 min dopoludue, ob <• uri 3o rrlri ;v,vit, ,.b 9. uri 66 mm. /.vecor. (Poslciinji vlak le ob uodeljah ttt iiraznikiti )
A. C—n —p —m.
Senzaciir; vzbuia
■» s
presenetljivi vpliv
A. RIX-a
^•.^ Poinpadourina
Sadovi to gotuv nspeh pri rnspokani, trdi in ra^kseti ko?.i, ■rbenju in rndeCioi, kož^i [lostsne svetlo bela in bresmsdeino finta, ki ž.i postane melika itskor bsrSno in mladostno SVesa. Vso dnine in gospodje, ki othjo Pompadoiinno pasto vsbnJHJo tacndanje rstradi nj li nen vedno lepe polti, aege, «>o;er<'i, mozolji, ipiisftsji odpravi O se v 14 dneh, za kar se jamči ter s.> dener vrm-, HKO rte ponege, prepričajte se torej z  uporabi.   Redno  gojenj«   koie   ni   niiVin. niost, temveč
ti^j '   zapoved dostojnosti. *~^JJ Car.a lončku gld. 1.50. tuii Pcmpadourina mleko so rabi namesto poudrj, so dobr; ..rime. :e svetno sloveče gld. l-50, Fora pade urin 2 milo proti ra2pu--auim rokam, karton 3 ko
mado 90 kr., Tompidourino poudre gld. 1-25. Osrednja raspetevalnica' Bi\-a isdslkov Wilheltuine Rix Dr.-Witwo 3ćhne, na Dunaju II., Praterstra3se 16, I nadstropjei Rixho( in v Inksrneh. 18119—»)
i in i wii '""I i   ■iJ----;nyff«-|f1rT.   - l7u g ri+ gjj
ISU sa^-~.^T!
Offersko-hrvatsko delniško pomorsko vjjj P&robrodno društvo v Reki. i*o
Preko Reko
najkrajla in najvarnejša, mcJ
tittiki se vijoča vozna črta
(eleganl ni, a d j v< (jim
komfortom oprem- ^ lj.-ni, električno
razsvlljeni parni k p
V .
vožnje:
V noči  od soli o te na nedeljo oh 1   u n in esako sredo dopolnilno v Kotor preko
V-S     Zadra • 8pljata   in Gruča, Task pondeljek v 8pljet-Metko-
vi*    Vsak  petek  v   I. ftinj-Zadar-Spljet.   Vsak  četrtek   postni  parni ki Zadet - Spljet in na otoke do Kotora.
Vožnl redi se nahajajo v Waldhelm-ovom  , Kondukterju '  itev. 593 604.
• 42*A-44V •£iisBkeSBa/MLaSSk^Sbtatsft SssS Islb li ii i
f
•I
1
I 1 I
i
i
f oziii listki i Sei Ameriko j
te
(9644—6) pri
nizozeiiisko-ainerišk i parobrodni družbi.
1 Kolowrat.rin-r 9 T^TT"]\T A T IV W«yrin^ergaHse T J^J \j JLi X*.t/ »
Vsak tinti o(ff*r<tr<t it />nn<iju. 1 * <»i tiMiiiln /nNtoi^j,
Največji izbor. '" ,)inr>>X    2 J
s k,, h .o y. V
Vv .-''*»• de lo v a n i e/ \ L \
'3U93   oTjf IU fb |\j
Kratki hrvatsko-ruski rječnik
i
rječnik za prevodjenje s ruskoga na hrvatski.
Dobiva se pri (2804—9) Antonu Zagorjanu, knjigotržcu vLjutljani.
500 sežunoeTr
suhih bukovih drv
58, Ct'3 cm ali 1 m dolgih, na dt-btlo in drobno, produ po nizki ceni (2780—„>i
J«s.aSi<b Tr'ćsubi, Glmco pri Ljubljani.
Lepo stanovanje
se takoj odda v Kranju h. št. 170,
Istotam (9812—2)
se vzprejmajo dij.?M Iz boi š U rbilbin.
Svoj   boffiito  ilusjtrovani  ž; vir 11 a, 1 nakičenih (2802—18)
ženskih kBcbukov
razpošiljam poštnine prosto in zastonj.
____Henrik Kenda v Ljubljani.
Obeh deželnih jezikov zmožnega
akviziterja
vzprejme tnkoj proti stalni plači in pro viziji glavni zastop v Ljubljani c. kr. priv. (28M) Riunione Adriatica dl Sicurta. in
p^ostranski zaslužek
150—i!U<> i:ol mesečno /.a osohe vseli poklicnih vrst, ki sc hote pečiiti s prodajo sakottitO dovoljenih srečk. — Ponudb e na ..Hauptstadtlsohe Weobselstuben-Oesellschaft Adler & Comp., Budapest11. 9fiB8>17) ;sassBVKBnB3B •Mhh»»Ii«iu. i. is74 *yf-y*r'trčXi:.4Bc,*r
"^7" ICnežjem dvorcu
n«* pruilajv  % Nitko vr.Hl11.31
okna, vrata itd.
Več se poi/.ve na lici mesta ali j>a pri lastniku Valentinu Acoetto, Trnovski pristan flt. 14. (977d-6)
Prodajalnico
odda v najem Anton Cerar v JLiitiji.
1'ogoji h« puizvnil(') istotaui.
(2s<:i j)
O. DBLLEE. IlUNAJ
IS Fiiissssss m. 4t ••(st* SMSdBl »> iSS SsssB ss—i
<. (I'.IK -11)
»••v lle#SJiJSJSJSJ9| K
ji »- u*.
m
■
t
o
:
•
i
(1M„ Ljudevit Borovnik „„
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vuHKovrsUnlh |nis«-u
7:a lo\ce in »trolce }io najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pr«»«l4'ln|«* stare saniok-esnice, vzprejemn vsakovrstna p«»prwvilw in jih točno in dobro i7.v1Ru.ie. Vse puftke so na c. k' pro- koševalnici in od rueiiB preskuseno. — Iluatrovani ooniki z-.atorj.
ssas.soe?bsaaa«
i i
57
V novi hiši na Tržaški cesti
se odda za novembarski termin
gf stanovanje S
v I. in v III. nadstropji. (2821 — 1)
V novi hiši na Križevniškem trgu št. 5
se oddasta za novemborski termin
dve prodaj alinei
in
dve stanovanji.
Povpraša  naj  so  pri F. NupaiioJčti, Itluisk* <>cNta štev. 16.
PodpiBanec si Usojs priporočati svojo, na podlagi večletne bolnifiniske prakse izgo-tovljene (2047—7)
pasove za kilovo
in se bodo potrudil, da pri vseh, po meri naročenih obvezah in aparatih popolnoma ustreže individuvelnira zahtevam. Pohvaliti se smo žo zdaj z najboljšimi adravniskimi priporočili.
Z velespofitovanjem
K. Piotrovvski
ilobsvitulj r:. rnEiie holnitnlcn in sa-votla, čluu im i v. r ilruilvH ni
tolini&ko iiripomoćka sa adravilstsono vednost itd.
Ljubljana, Poljanski nasip 48.
na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Stuttgarta 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahval-n h pismih, katerih Btevilo gre v tisoče, priznana kot jedino, zares rtelno in neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lspa in bajna rast las in se prepreči, da ao Izpadajo in da se ne dela mej njimi prnot; mladi gospodje dobe po nje rabi moćne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garant uje.
Lonček 80 kr., ce se poSlje po poŠti ali proti povzetju 90 kr.
K.HOPPE, VVien, XV„ Zinkgasse U.
(8790—8i
U BERA
LE IC HT LOS LICHER CACAO
i ■      -      / IK i •• • \IH   •  NtViT.V >l r
Dve novi, davka prosti
na Karolinški zemlji št. 24 in 26 sta na prodaj pod prav ugodnimi pogoji.
Povpraša naj a« istotam. (2781—2)
!! Nečuveno!!
Nikdar več v življenju se ne ponudi rodka prilika, SS samo 2 glA. dobiti nastopne prekrasne in jako koristne stvari,   40 komadov za samo 8 gld. 1 prima ura, skrajno elegantna in lepo pozlačena, z lepo
verižico in dobro idoča, za kar so jamči jedno leto; 1 fina damsku zapestnica, pari&ko douhle zlato; 1 skrajno elegantna pariška damska broSa najnovejše fa«;one ; 1 krasna pristnosvilnata mo&ka kravata;
1 krasna kravatna igla z umetnimi briljanti ;
li jako elegantni naprsni gumbi, douhle zlato, z umotnimi briljanti;
2 mehanična  mansetua gumba, douhle zlato, s patentno zaponko:
2 krasna gumba za kolar, douhle zlato;
1 jako eleganten mofiki prstan z jako lepitn kamnom;
H skrajno finih, pristnobarvenih robcev;
1 krasno žepno zrcalo h finim brušenim steklom ; 10 P. angleških pismenih papirjev; v2771—2)
10 P, angleških kuvertov.
Vseh teh omenjendi 10 krasnih nakitnih komadov z uro vred velja odslej le gld. iJ. Dobivajo Be, dokler je kaj zaloge, po postnem povzetju od zaloge ur
F.WINDISGH št.6 Krakovo (Galicija).
Nengajajoče se takoj vzame nazaj.
•«8808880888088888080888080888
Za slabotna osebe
trpeče na pomanjkanju krvi in na živcih
kakor tudi
za blede in medlujoče otroke
MO    II }>4>1*M tsljlt
lekarnarja PICCOLI-ja ..pri angelju" v Ljubljani
s prav po-voljnim. ws«i5eli.or».-      (2<>36 - 7)
Steklenica velja gld. 1* —, 5 steklenic gld. 4 50.
Poštna naročila se izvrše obratno; poštnino plača naručitelj.
»8800000088080008
Natečaj.
Za mestno elektrarno v Ljubljani razpiše se
Zgraditi je: kotlišče z raspetim 14 m, strojno poslopje z razpe-tino |5*0 «*, Bttt jno poslopje in kotlifit>e zgraditi je s skupno srednjo steno in s približno d d/ nn 33 m Nadalje zgraditi je 40 m visok dimnik, za preskrhovnnje kondenzncijske. vode potrebni vodnjak, reservoir za vodo, cevovode itd.
Zmožni podjetniki, ki bi radi prevzeli omenjena dela in dobave, naj v lo." T« zapečatene ponudbe a f>0(0nini vadij« m najkasneje do poluclne
17. avgusta 1896
pri podpisanem magistratu.
Mere za to stavbo dobiti je pri mestnem stavbinskem uradu, kjer 80 na vpogled tudi stavbeni pogoji.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dno 31. julija 181X5. (8759—8)
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljisč). Mnogo preskuSeno «iN\e#.etaliio in ot*r«-|i<     tslnss »kiI-oo po leftklh n«-porlli, IrKjiiltt |«'SmIi itd. — Najbolje bo je obnos. 1 pri vseh vnanjih hotezmh, kakor: prollnu, r«'Wins»tls>it«*iii oiri»iit*n|n, mvISjti in i»r« ii^ikuju sil itd. (run stetelfmiei M f/tti. *?■> Ki-.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Pri-skušoii pri vseh domačih iu koristnih živalih, kakor pri koujlli, kov«*«1IIs, ovutah,  prvAIMIa itd., če n«<'«-|o  \*mll9  če nI m bo   |»r«*l»nvlJs»)o, izvrstno v . i-ovalno sredstvo proti kuSnliu bolcauliu.
««•««■        »tku  Mi kr. (1224—911
W§%y Premovano. "^JQ3 — Mnogobrojna pismena priznanja.
Dobiva ae v vssakl l«-k»»ml. t-liavnis Kttlo^n pri |etlliictu la«l**lovMSel|a
2C. T77"ol£*-*vJ-, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Pasi naj so na varstveno znamko. — ltHspoAllJst a« vtmk dan po posili.
Okrajni cestni odbor v Tržiču oddaja na 11.500 gld. proračunjeno
preložitev okrajne ceste v Kovorju.
F. n. gospodje podjetniki vabijo se vložiti svoje pismene ponudbe za to stavbo pri okrajnem cestnem odboru v Tržiču
do 23. avgusta t. 1.
Načrt, proračun in stavbinske pogoje zamore vsakateri v občinski pisarni v Tržiču upogledati.
sA.. Valavc
(87M—8) načelnik.
Razglas.
(2704—2)
Vsled sklepa občnega zbora il ■■ % a IjiiIsIJiiiinUHi IiIniiIIi l»o«c»*tiilkov %n xsxrttfllio lis % /di /a\Isllje mr*•••«■•*• lis* vilJitMllIt*«'  V   1 Jiihlj.ini"   z dne 19. julija 189(1   |»i otlitjo nv
teiuu dmitva laitna
vojašnica v
Cerkvene ulice hišna štev. 21
cenjena na IIO.OOO jflsl.* katera ne labko rabi tudi /a privatne stranke, in k tej pripadajoči «snio#.('l i pare št^v. 2o0 II in J.ni tili kat. obrne Trnovsko predmestje, vsaka cenjena na «»4141 jslil.. Il proste roke.
Kdor želi kupiti to vojasnuo ali sanoieti. voži naj svojo pismeno ponudbo v pisarni gosp. c. kr. notarja Iviiim  l-o:ioiV  V   I Jisl»l jmsl
do dne i. septembra 1896 do 4. ure popoludne.
Kupni pogoji in izpisek iz zomljiAk" knjige,  kakor tudi posestne pole so od dansAsjegS naprej v Itnsnovani  pisarni  med navadnimi uralnimi
urami  vsakemu ponudniku na upogled.
Vodstvo meščanske vojašnice
v Ljubljani, dne 8 avgusta 1896.
L Luser jev obliž za turiste.
I'rint>n w l.Jiils^JsaiilTIb &fx
Mayr, Marilutschlager, U. "~ pl.Triiki\cfcy.(».Pic«ol!,L. Grt'ćol; v IKiifloirovetn S. pl. Sladovi«, F. I laiku; v Ksamiiikii J Močnik; v Olovfil A. Etftfor, W. Thuruivvald, J. li rnlni-olioi ; V ltrs'*l»ll A. Aich-intvr; * Tritu (na Koroškem) C M -iu.m , v It« 1 |aku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v aJurl«! (i.
K. Pontoni] v m'oii'h-
Imi—u A. Iluth; * Kr». n|l K Suvnik; v IC»»»l-K»til C E Andrion; v ItlrlJI Josip Warto; v lttMlovIJtcI A. Boblok ; v « viJl K. (lola; v Or« noud|ui F. Haika.
EjSSl r»«i l-i-.*n<>..      ?j. Izg^jj:
Veliko
zalogo
priporu£a
J. Soklič.
S Kavarna I. Lekan Si
(„Pri Virantu") n.a, Sv. J"stlco"bet trgruL.
Pudpisaiiec so priporočilni kI. občinstvu za obilen ohisk mojo ksivurnc ter ztigota\ li.im dobre pijače ter točno postrežbo, f*      . ,.
Z velespostovanjcm
I vii 11 HiOlctl 111
(1727) kavarnar.
fflSr&faEfarS-i=LfSn=»n=lc=»Ic£
85j.''zirAlojzij Erjavec
(1728) čevljarski mojster f v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 1
priporoča se praAstt. duhovščini in slav. fe> občinstvu za obilno naročevanjc r-7.110-vrstnih obu val« katera izvršuje ceno, P pošteno iu iz zanesljivo trpsšnsga usnju m od najfinejše do najpripnistejse oblike. K Mero ne shranjujejo.. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. V
:
■ O <~ipsT>o0i i
* « - * ■* v # * * s , v t
»A* » * » - w WA *
< IVAH TJSAU ►
4 LJubljana. Gradlsoe st 8, Igriške ulioest. 3 \ 4\ pri poroda ta p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ Vel ko lalogO vsakovrstnih a
4 pečij in glinastih snovij \
a kakor tudi ^
\ štedilnikov £
j in vso« v to stroko »padajočih dol po a " nizkih cenah. (17:J0j W
Ivanka TorxI (mi) v * mlinnl n i|a :i
priporoča p. n. občinstvu, zlasti rij. po sestnikom konj in vozov, svojo
kovaško oort
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporočana hišnim posestnikom
vezi za stavbe
) ter jamči za dobro delo in točno potrežho. 5
Gr. Toilliies
v Ljubljani. Tovarna za oti0J0, ielozo In kovlno-llvnlca.
ladslsje it pesehaesti vso vrsto strojev za lcsoreznloe ln žago. (1789)
l'rovf.mup OSM »»pravo 1»
oskrbuje pastoatrojs m
kolh' DO iiKJltoljti loatarl, •IttSSjno iniiiiiif in
VOlllltt I < sil
IA<wiiovlt«'uo lela 1M17.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
LJubljana. Turjaški trs; Št. 7 in Gospodsko ulico (Knežji (,17.13) dvoreo).
3 Z naj razno vrstnej širni, štirikrat na ilan svežimi, ukusnimi,
zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski in pekovski obrt
; padajočimi izdelki postreza točno tvrdka ^s3^        3s$5 ^^Sa
Ntnrl trg št. 91. (1734)
Tu je  dohiti  vsak  dan   čl©:ma.<£o  potvico, -vseli, -vrst lcr-u.li. na -VGLgro,  ižezi lcr-u.li. in prepečenec fTVa.rs.illo-Z-^-ie'bei.clc). HOMO<šp|S0šš0šS0SšQSšf3š^^
yiitiiiniiin»«iiii..|(|^
Ljubljana, Židovske ulice .št. 4.
Velika zaloga obuva!
(17421
lastnega izdolka za dame, gospodu in *
otroke je vedno na izberi*.
l I
Vsak orana naročila izvršujejo se točno { in po nizki ceni. Vse mere ao shranju- i jejo in 7,H/.intiiioiitijejo. Pri zunanjih na- 1 ročilib blagovoli naj se vzorec vposluti. {
I
fiHiiiiiiiiinmii
rvti
Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov
J. S. BENEDIKT
Ustanovljeno I. 1830.
Ljubljana Pr"r6dlc
pri križu".
Stari trg: št. l,e. mi Prekupovalcem tovarniške cene. Ceniki se pošiljajo brezplačno.
Albert Robida«' 1
Sobnislikar
Poljanska cesta 17
Josip Erbežnik
Sobni slikar
Moste 33
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dala, kolikor mogoče po najnižjih oonah.
(li li) Za ukusno ln trpežno delo as Jamči.
%ZT~ Naročila pismenim potom: Moste Št. 33.
r—"i
Prej M. Ucak
v Ljubljani, Rožne ulioe št 5 j!
izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blago- II voljni ogled veliko zbirko najnovejših ij vzorcev. — Dela na deželi se v/.projom . \\ j"^ ob vsakem času. — Naročajo se dela | [ J lahko tudi pismenim potom.        (1743) jI
Brata Sborl \
Ljubljana, Frančiškanske nlice 4. ^
Pleskarska mojstra c. kr. državne in * c. kr. pri v. južne železnice. \ Slikarja napisov, i •tavblnska ln pohištvena pleskarja. ( * Tovarna za oljnate barve, lak J in pokost. (1741) ^
Zaloga  orlKinriliieca karbul In«-1« Maši'oba za konjska kopita in usnje.
±±tx*±±tt±±±±±±±±t±±±±±±±±ir
Frlaiserl
puškar v Ljubljani, 5;J
ŠelenlmrpoT« ulice it. H i730 g
priporoča svojo veliko zalogo orožja za H lov in osobno varnost, streljiva in potreb- « ičin la lovco. Specijalitete v eksprosnlh \> ^ puškah in ptičaricah, ki jih sam izdelujem. H fj
Popravki se Isvršojsjjo v moji delavnici.
i
"V I.|lll>lj
6elenburicove
Kl<l. aamo stane pri meni tin iniiilriic ii« por«' tli (IVdcr*
m !• I ml r.v ) iz najboljšega blaga solidno nmejen. Ne zamenjajte mojih kot. najboljši znanih modrecev ■ onimi, kot jih tukajšnji mizarji nepopolnem* izvreono ponujajo, /.turnir«- od 17—80 >{ld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška dela (1737) po najnižji ceni.
Največja zaloga
elegantnih in močnih
otročjih vozičkov
od
o gld. naprej do 85 gld.
^V^m^^^VV^iT^^k^ik^^fk^ i ^šUI»**MMil4ašiM*TTTf
Mehani k
(1745) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani
Izdeluje 1» »onravljti
šivalno Ntrojo in vebtei-f>o*lo ter se priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje v njegovo stroko spadajo-čih del in popravkov po najnižjih cenah. Vnanja naročila se ločno izvršajejo.
m----taja
Ljubljana, lluimjMkn rrslu nI. IS.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev in velocipedov.
Ceniki zastonj in franko.
81
rHENRIK KENDA^
v LJubljani. Najbogatejša
zaloga za Šivilje.
(1746)
Anton Pre«ker
Sv. Petra cesta št. 16 Ljulljana Sv. Petra cesta št. 16
priporoča bvojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivili havelokov itd.
1 <>!>l«»lt«* po inoi-l se po najnovejših uzorcih iu po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (17.'li>)
t
Veliko zalogo
telegrami mm mm
prodLsusp. pod. ceno.
Hugo l h I, Pred skoti jo Štev. 2.
(174(1)
mm
Jf^etT* Detter
Xjj-o."fc>13ajn.SL, Ststrl trg- št©\r. 1. Prva In najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu ho tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne slitiiMi-rt-viilc« in m lit *il ni<•«', katere se dobivajo vzlic njih izbornosti centi. (1711) Ceniki zastonj ln poitntne prosto.
anton* 'koSiR***
X v Ljubljani, v Kolodvorskih uli
♦ oab št. 39, poleg- Jut kolodvora
priporoča svojo zalogo izvrstnih jrriiirnov m Ntro|«' i u |er. iiinia fiihI \ iti i po nizkih cenah.
yflT Kovčeki „en gront" E8- trgovcem po aajnitdh tovarniških oenah. (1747)
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦^♦♦♦»♦♦<. i
Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Riitkim kilt)
pripon.ča uvojo bogato zulogo
štodilniH ognjišč
tiH|prlproMl«*|*lli. knkor tudi mijll-
ii. (»Ili, z žolto inrdjii »li musingom montiranih za nbkladu s pernicami ali kahlumi. 1'oprin l|»*n|i» liitro in po ««■■1.   Vnanja naročila se hitro i/.vrse.
1748
Ljubljana (174w Dunajska cesta št. 5
%n vsako mizo!   Za vsako kuhinjo!
POIiVKOVČMU KORENI
(:>7.30)
Ufl
11 U Uenadnuje vclice uživanj tohoto. Možna^ ciate a pohodlne i po kapkich je do polevky pfidavati.
K dostan/ vb všech obchodoch, jež Magglho polćvkovć korani prodavali.
Podpisani oskrbnik koitklirzitc ilitiNC V.       IflurgclJ V f fiiil«*ll*o v«*ni naznanja, da s« proda iz te mas« nt I o a" ■■■« h •■ fakt u ritega hlsi^n. sodno cenjenega nt f£..»«»:i j?l<l. BO kr.
toraj razun ttnke £t  0(57 cenilnega zapisnika,
In S.aciiiiNka oprava« cenjena na :tO v
In sleci* vhc to Nktipiio (in Bausch nnd Bogen)
Plamene ponudbe «lo nsijknmirjtk 9 1. avgusta i. 1. tlo-|iolu<lne v roke <lra. J. Nclu^ulu v Itmlolfosem. V po
nudtii mora biti naveden ta razplas.
Dne 2!>. avgustu (. !. popoludiK, do katerega Sesa je vsak ponudnik vezan na svojo ponađbo, ima se položiti v gotovini ali v branilnicnih knji-žicah v roke podpisan ga oskrbnika *sa kupovina po ponudnika, katerega ponudba se je vzprejela.
Cenilni zapisnik je na ogled pri podpisanem o krbrnku ter so fudi zaloga po ponudnikih lahko ogleda ra?un nedelj, praznikov in ponedeljkov vsak dan od 5.— 6. ure popolndne.
Rudolfov o, din- 12. avgusta 1890.
<28if>—ti Dr. «T. Schcgula«
Usojani so, slavnomu občinstvu naznanjati, da sem otvorll
na Poljanski cesti štev. 31 L^
veliko zalogo raznovrstnih kolesa
posebno pripo*o'am najfinejša 2786
IMS" „Styri»"- kolesa ~&J} ^
katera so občo jako priljubljena in kot. izvrstna posnata, po najnižjih cenah. Obnibljonn, dobro obrunjenit ,,1'nc U mu t ili'dtob'sii pi'odiijniu po 70 — 100 ^ld.
Uavno tam nahaja le  m< cliuuii na <l< lut nlcn, in P^B
se prevzemajo vsa  v to  stroko spadajoča popravilu, hm K obilnomu nakupu se pripor. ;i
Franjo Čuden
!.)<! *>i jim :i urai- in jnvelir       Kastni In
r.J--^'-i <^~X* o OD CD ^L^Lm »M
Kopanje tal za jolaganje talija in postaTljaijA drogov za woflDita uri mastni Bl8k:trarni
Napravit" je: približna 8800 m jarkov za kabelj, 40—HO cm Birokib, (10-80 cm globokih; približno 8000 m jarkov za kabelj iste globočine, vendar pa le toliko Sirokosti, kakor j« potrt bna sn ko« panje tal
Za ta tlela jo preskrbeti tudi pesek, - katerega ae polagajo k.ibiji. kakor tudi opeko, s katero s« kabin pnktijejo.
Postaviti je nadalje približno 700 drogfov in ima vsa dotična dtla ter eventualno tudi dobavo materijala (gramosaj preskrbeti podjetnik.
Podjetniki* ki !»■ rudi peevseli omenjena dele in dobave naj vložć zapečatene ponudbe n r>o/0nim vadjem najkasneje do polnilne
X7m •t"VrgrUU»t*e 1896
pri podpisat em ma^i^tratu. Pogop« doba\e in predpise glodt- t>li del dobri je pri mu Nincui .sta\. b i'.sktm uradu.
Mag rtr.it deželnega stolnega mosta Ljub ji .o
I 18—8) dne Bi. julija 18!bi.
traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, šiorje za obijanje stropov, samokolnice, i cinkasio in pocinkano ploščevino, JS vsakovrstna kovanja za okna in vrata,
ji sploh vne, kar .se pri Mlavltuli |>olloliujt!
V, priporoča po zelo znižanih cenah
%   Andr. Druškovič
W trgovec z železnino (jm- ,7)
AJ v I ^§isl»l | taji i, ua <* lnviHMii trgu mit* 1<>.
Št. 25.175.
Razglas.
(9808—9)
Podpisani magistrat razpisuje s tem
ustanovo v letnem znesku 250 gld. za obiskovanje kake državne obrtne šole.
Ta ustanova namenjena je v prvi vrsti onim obrtnim pomožnim delav cem, ki so dvrfiili obrtno nadaljevalno Solo z dobrim vspebom, v drugi vrHt.i pn sploh takim,  ki  zamorijo  dokazati svojo  usposobljenost za  obisk kake državno obrtne ali umetno obrtne šole, oziroma takim, ki zavode te vrste ie obiskujejo.
Pravico do te ustanovo imajo oni obrtni delavci, ki nimajo priliko dobiti višjo strokovno izobrazbo na kakem ljubljanskem obrfnem zavodu s podnevnim poukom, in sicer najprej oni ki so v Ljubljano pristojni, če pa takih ni. sploh prosilci, ki im jo na Kranjskem domovinsko pravico.
Prošnje, opremljene s krsto:m listom, z domovnico ter s šolskimi spri-e vitli, vložiti ju tukaj tlo Konca meseca avgusta loto«.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 10. avgusta 18(JG.
Štev. 8165.
Razpis.
(2744— 2)
Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Ormu
pri Novem Bdestu z dveletnim poučevanj m in Blovenskim učnim jezikom jo ispražnjenih
sedem deželnih ustanov
za prihodnje Šolsko )• to 1896 97.
Pra ieo tlo teh nstsnov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in
vinogradnikov, ki so vsaj 16 lel stari, čvr-tejra sdravja, lepega vedenja in so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki krnetsi'.i sinovi, od katerih je upati, 't je bodo pol m na svojem d j mu s kmetijstvom, vino- in aadjerejo perali.
Učenci z u tan<»vnuii d. b v.i «> brezplačno hrano itanovanje in pouk v šoli. obleko pa si morajo suni preskrbovati.
V Solo sprejemajo se tudi:
1 i PlačlljOČi učenci,  kateri  plačujejo po 8 I kr. ns dan za hrano
in stanovanje in pn 20 gld. šolnine na leto. m
^ i e]r.stornisti, ki sunaj lole otaunji jo in plačujejo le lolntno. sto mi □  pisano bI »vensko proioje,  ki  morajo biti kolekovane a ko1! kom 50 kr., so imajo
do 3 1. avgusta  1896. 1.
izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske iole ua Grmu pri Novem Mestu
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršeno ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam sa sprejem proti plačilu je priložiti tav rs ali obvesno pismo m ji'tv, < zii m   varuhov, saradi vsdr sevanj a učenca.
PriatavlJH ••• ilu imajo učenci, ki dovrid to Solo, le dv leti vojaške prezentne službe.
Deželni odbor kranjski
v L i n bij sni, '27. julija 1899.
Za bližajočo se setev
priporočamo svojo
$0jT zi^js-ia^čorio čisto
z najvišjimi darili odlikovano
A h
Thomas- fosfatno moko
(ix cM^Silli TlioiiiitM-v.alo;;-)
z zajamčeno vsebino 15 —17% citratnoraztopljive fosforne kisline in 85 -100%, fiue moke.
Ntprtkoitno gnojila za vse vrst« lit, it&Qih In oljnatih pridelkov, za dctoijim m Laoernaka p"iia, vinograda nasad« hmelja in soćivja, po-
boljuo pa ku Kiiojenj<* s-ii"/iti| pripnivno.
Najboljšo, najuapeinelie  In najcenejše foaforoklsUno gnojilo prekoal pt>aebno gledl trajnega uoinka vee suporfosfate.
vsebina oitratfloraatopljive fosforne kteiln« so Jamfil, alaoajno manjkajoča kollAina se povrne. (8805—8) B conilniki, stiokovnuni spisi in drugimi  ieljeuimi razjasnili je
radovoljno na uslugo
Prodajalni burean fosfatue mole češkihThomas-zalog v Pragi
Marijine ulice 11.
Brsojavai naslov :
Thomasvverke, Prag Telefon 1414.
Interurbanski sklep.
se dobijo vaak dan
v gostilni „Pri zlati ribi"
!ESi"b:3e T3.11C© štev. ©_ (2K11-T) Franjo Rozman, gbsrtfnifinr.
V stroki stavbinskili gradiv
delujOČi (3789-8)
m vsi m t Bil
z dobrimi referencami se išče.
Vet: v upravniAt vu „Slovenski ga Naroda".
Kam danes?   tf2£" V Domžale!
Dno  IS. avgusta
IS! O IJ* O E> 1« 1\
(2813)
Vstopnim* prono*.     Knf.iok ob 4, url.
Na rnnogobrojen oldsk vabi najuljndneje
II. U. VVen/ol.
latila /r*. 4C*>đF<m+— A"-i Mš\ t
■toteme
J t£3T 2?ege T»| {
4$j odpravi v 7 dneh popolnoma (8^77*9)
* «lr. 4 lirisfotT-it  izborni   neškodljivi ^
4 Ambra-crćme |
d jodino   niiiio«  učinkujoče sredstvo proti pegam in 0$
5 ** olepSanje pobi. Pristno v adano zapečatenih izvir- k f*          mli stokIonu ali po 80 novč. ima na prodaj
Ij JOS« 7*ln^-i--Ji»  l«»l< iii-nit mr I    111> \ i «i n 1. $
~~ Kdor ljubi sv. je zdravje, ta naj kupi
„lliria"-kolo
ki je jclino na svetu previđeno b slovensko znS.itno tovarniško znamko in koje izdelujeta in prodajata
ttaill..£ «V ElVIiScvu
.,. i:%       v Gtorici (G6rz)
po sledeči ceni: rIliria"-kolo I. vrsto prid, BOO'—, II. vrste gld. 17.r>"—t III. vrtite ali takozvano „Lucifer"-kolu* gld, lt7**V*.
Imata zaatop dvokoles „Swiftu iz proslule orožarne v BttVrn, potom zalogo vsakovrstnih Šivalnih strojev, pusk, kanoSTMOV, streljiva i. t d. Popravljata Šivalne stroje in dvokolesa. (2414—vj)
Štupa za prašiče
ali
svinjski hranilni
1U
redilni prašek.
:\ti)iM»ijwr vnrfllveno in »iijcic-
llrno BrcdstVO 7.tl pri«sf«'(*.
I zavoj 25 kr., 5 zavojev I gld.
Priporoma, predaj i in vsnk dan s prvo polto ratnoliHa
lekarna Trnkoczy v Ljubljani
pri rotovžu, zraven mestne hranilnice.
Dr. Rose balzam
Gospej Miriji Krapež
ka.arnarici v ,,Zvezdi"
k imendanu!
Bog živi Te, cj sestra drr.ga ! Naj zmiraj čuva Te neto. Na1 To obseva sreča blaga, Brezskrbno leta naj tekć ! K današnjemu dnevu iz dna srca Ti kličem, sestra: „Živola!4-f9*i8) Roza.
za !ŽS e 1 cd :-c
iz lekarno
Odda se s 1. novembrom letos
stanovanje
obstoječe   iz  S   sob  z   vnemi   pri tik linam i  v 0jjj ■i.i-;.luske nI le«' ni. I. — Natančneje izvA ondi v icoNlilnl ..l*rl I,titil". (2;:»:>_2)
Moderci
izvrstne facone, najboljši izdelek
(2220—: 9)     IHtJ«'€'IK'Jr pri
^_lo3ziI3\x Persolie
Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše.
__l[
Vrt se odda v zakup.
Za čas od dne 29. .lanu var J a 1897 naprej nt
odd« v zakup vit, kateri se nahaja v varni legi in hkurnj srodi mesta pri bili v Ljubljani, Gradišče It. 10. Vrt' jo prostran, ima povrft.no KM šest vrsi urni o dalje t\\ . /i-dan«, k steklom kritji ^redičnjakn, zidan « votličnjak in ]>a zidan rastlinjak, katera oba injita na v »rodi mej njim se nahajajoče stanovanja  a   rtnarja, obit lojene [s Oriti i (in
Bu'e in kuhinjo,  iz  pnstresne  solie  in pa i/, pidžame -kt-
kloti,  namenjene za sliraiuli<>.    V sbdnji  so nabili ta .Ivd
ognjišči za cvetlici! ak, oziroma za ras  injak. V mu.-.
vrtu se izvršuje že dolgo vrsto lor umetno in trgovinsko v tn.irs' vo.
/akupiie po mdbe iaro^ajo se naj lastnika dr. F"i 'm Manda  mlvotniku v LJubljani. (27.')'.)
c perila
Na debelo i  za gospode, gospe in otroke. n& &
9 > 9
B. FRAGNEIRJA v Piagri
je ie več kakor SO lt  < ln'tio ittsno domaće zdravilo ilaat vibojajoccgA, prsbavljanjo pospe-Eujočo^a i u rn In udvaja jucega nč.tika.
ziav. o s »ijoi*!) poit ;iv 11 dep iiovan p vaisi eno znamk«
jj 11 Ti n - i )     Glavna zaloga:
Lekarna B, Frsgierja prj ..črnem orlu"
i*i -lh ni M»!i strani, ogetj Bpornerjevo uhc.e.
Velika steklenica I glLmala 50 kr, po pošti 10 kr. več.
Po pesti razpošilja     •. z k dan.
S
O
11
o
M
l
o H
N
Q)
H ft
0
bo
d
S 0
bel lifon,   ul«.lk» prm, \.tf% ■pvrktnlkk, brca itimkM, 37 mk
I kciln.il po gld.tld do 170 •' komad.   .,     „   f )i  _ 1/1 — ar«.|«-r in 4«rkc
T 4 >rlikoitili.   kakor B^oraJ
1 h. ni nI ].,. frid. 1-— do I 4n 6 kntnad    .     .    0-7&   „ 7 7f,
HpoftnJ«- lilnrf i|irn(cr *m tc«'«|»«xlv   e kakoToit^J
1 Vom   po gld. —'80 do t 40 A kom.   .     „      4'frO   n   7 60 IH m i nt nI kov gld. 1H0 do gld tU.
ia pnrnv murihn,
cd   gld    t 30 dO 4 60
18 ktituHtlov
JT«'1iruj . BlkOT
od gld .1 B6 «\o 6' —
robnol
»rac.
o dU S?. ^
C
Za brezhiben kroj m najsolidnfljfto postrežbo jamci tvrdka
C. d. Hamann v Ljubljani
zalatr.atelj perila ve/1, c. kr. častniAkih uniforrnovalififi in formovauja v nafii c. in kr. vojni mornarici.
J    F. Cassermann
t!
«3 i
i
«
K
a'
krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj c kr unif blagajnice drž železnic uradnikov
V I-0-u."b>11sirai, ^3lera."kD\a.rgro^re ulice št. -3=
se priporoma slav. občinsti u za iz<lelovanje olvilnlh oblek po najnovejši f r;oni in najpovoljiiejsib c> nah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na 'skladišču.
Nepremoćljive haveloke
izdeluje  po najnižji   bi oikonkurenčnl  oenl.       Gospodom uradnikom
so pnpoioca /a izdelav-*nje vsakovrstnih uniform ter preskrhuje vso zraven ipaaajooa predmete, kakor sablje, meče, klobuke za parado itd. (2r.1l— 21)
i
> 1
i
:5
1
< hlvetn Ik
DR VLADIMIR ŽITEK
olV4»rll J«"
svojo pisarno
dnć 12. avgusta t. 1. <*8oe-»)
v Novem mestu v hiši žt. 91
na Glavnem trgu I. nadstropje.
-»OftlMM-
Pisarniške ure od 8. 12. dopoludne in od 2—6. popoludne,
Ivan Jainschigg
vodovodni instalater in slav-binski klepar Ljubljana, Gradišče št. 16
&c priporoča čsstilemu p. n. obč nstvu za prevzemanje vseli v njegovo hlroko spadajooih del, kakor
za vodovodne naprave in stavliinska kleparska dela
in vsakeršne poprava, ter jamči za najboljgo in nnjsobdnejfio izvršitev z dobrim blagom in po prav zmernih (imah.        (iG37 —4)
IsiiiuovljeiiH A     Dt*>«| OPhniLoLr  |Q lT»tan«vI>ns i,.u isr.d II CtOblUlUVCI "Jd  i** |8r,4.
c. kr. privilegirana, večkrat odlikovana
Porilaai- in Boman - cement - tovarna
v Kamniku na Kranjskem
priporoča po nizkih cenah svoj izborni, določbe avstr. društva inženerjev in arhitektov daleč presegajoč izdelek.
{SV Mnoga sprifevala c in kr. vojnih oblastev, zelezniakili družb, pri-Htausko-stavbeiiBkih uradov in zosobnih podjetij o trajnosti in trdnosti naših cementov pri porabi pri vodnih stavbah in za visoke stavbe so na upogled pripravljena. "^SJ (2788—8)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne TiekaraeV