Poštnina plačana v gotevhri 1 ■ m lovenski Cena Din 1'- Stev. 271 V Ljubljani, torek 26. novembra 1940 Leto V Bolgarija za zdaj ne pojde v trozvezo Bolgarske, nemške in italijanske uradne izfave o tem, da ne pričaku eso obiska bolgarskih državnikov v Berlin - Bolgarija bo še naprej skušala ostati izven vojne fierlin, 26, novembra. DNB: V nasprotju z vsemi drugačnimi domnevami in sporočili) je bilo včeraj v nemškem zunanjem ministrstvu sporočeno zastopnikom tujega tiska, da v sedanjem trenutku ni določen noben bolgarski uradni obisk v Berlinu. Belgrad, 26. novembra, o. Bolgarski poslanik v Berlinu Draganov, ki je včeraj potoval skozi Belgrad v Sofijo, je belgrajskim in tujim časnikarjem -.ziavil med drugim: »Nisem podpisal in sploh ni nihče podpisal pristopa Bolgarije k trojni zvezi in nisem poklican v Solijo, da bi prevzel zunanje ministrstvo.« Rim, 26. nov. o. Agencija Stefani je snoči dala pooblaščeno poročilo, da so neresnične vse napovedi o tem da bi naj bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov v kratkem odpotovala v Berlin in podpisala pristop Bolgarije ,zvezi. V nemški prestolnici za zdaj ne P/,®a®“i®jo nobenega bolgarskega uradnega obi-v8’ Jake govorice so razširili samo sovražniki Nemčije in Italije iz razlogov, ki jih je kaj lahko razumeti, Berlin, 26. novembra, m. Na nemških pristojnih mestih so včeraj izpovedovali, da je s pristopom olovaške k trojni zvezi končana prva skupina pristopov posameznih držav k tej zvezi, »Berliner “orsen Zeitung« v uvodniku poudarja, da je s pristopom Slovaške k trojni zvezi končana prva doba »kristalizacijskega procesa v Evropi«« Tak-®ne nemške izjave so vzbudile presenečenje pri vseh tistih, ki so mislili, da bo prvo razdobje pristopov novih držav k trojni zvezi končano s pristopom Bolgarije, ne pa že s Slovaško. Takšna nePričakovana odločitev glede pridružitve Bolgarije k trojni zvezi, je vzbudila precejšnjo pozornost. Na vse mogoče načine razlagajo to nenadno spremembo in skušajo poiskati prave vzroke za to odločitev. Toda zanesljivega razloga nemški poli-tični krogi dozdaj še niso navedli Ven-dar si pa nekateri tolmačijo ta korak s tem, da bolgarska vlada želi do skrajnih možnosti ohraniti stališče, ki bi j; omogočilo ostati še dalje izven vojnih za-Pletljajev. Da pristop Bolgarije k trojni zvezi zazdaj ni Va&en, je razvidno tudi iz vedenja nemških uradih krogov, ki so časnikarjem na vprašanje, ali je treba v kratkem pričakovati obiska bolgarskih državnikov v Berlinu, odgovorili, da jim o tej možnosti ni nič znanega in da trenutno na tak obisk sploh ne mislijo. Na zatrjevanje zastopnikov ameriškega tiska, ki so iskali razloga za sedanje kolebanje Bolgarije v odločnem nastopu Turčije, ki se je stopnjeval do razglasitve obsednega stanja v evropskem delu Turčije, so na nemških pristojnih mestih zanikali to domnevo ter poudarili, da dvomijo, da bi Turčija mogla vplivati na obisk bolgarskih državnikov v Nemčiji, če bi bil ta obisk v načrtu. Čeprav vprašanje o pristopu Bolgarije k trojni zvezi — kakor to zatrjujejo v nemških pristojnih mestih — še ni aktualno, pa še ne pomeni, da je to vprašanje stavljeno z dnevnega reda. Znamenje za to je dejstvo, da je nenadno odpotoval bolgarski poslanik iz Berlina, Draganov, v Sofijo. Draganov je v bolgarski diplomaciji zelo vplivna osebnost ter je zadnjič spremljal tudi bolgarskega kralja Borisa ter zunanjega ministra Popova v Berchtesgaden in se je šele preteklo sredo vrnil iz Sofije, kamor je zdaj spet prispel. Zatrjujejo, da je bolgarski poslanik Draganov odpotoval v Sofijo z važno nalogo. Nekateri celo poročajo o notranji krizi v bolgarski vladi ter so prepričani, da bo prišlo do spremembe v vodstvu bolgarske zunanje politike. Kot novega zunanjega ministra omenjajo vprav sedanjega bolgarskega poslanika v Berlinu, Draganova. Važna sodba madžarskega vladnega Ifsta Jugoslavija se ne bo odrekla nevtralnosti Budimpešta, 26. nov. m, Snočnja številka madžarskega uradnega glasila »Maggyar Or-szag< podajo splošno sliko položaja na Balkanu ter pravi, da Jugoslavija v sedanjem svetovnem položaju ne vidi razl-oga, da bi spre- minjala svoje preskušeno stališče nevtralnosti. Še več, zadnji dogodki na Balkanu so Jugoslavijo še bolj utrdili, da vztraja pri stališču nepristranske nevtralnosti. 30. dan vojne med Italijo in Grčijo Griko napredovanje ob morju, pri Argirokastru in severno od Korce Italijansko poročilo govori o uspešnih protinapadih Nekje v Italiji, 26. nov. Stefani. 171. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Na grškem bojišču so naše čete izvedle učinkovite protinapade. Naše letalstvo je bombardiralo sovražnikove postojanke zlasti ob epirski obali. Sovražnikova letala so poskušala napasti Drač in pri tej priliki je bilo več ranjenih, gmotna škoda pa je malenkostna. Se ena bolgarska sodba o hujskaških govorih v sofijski zbornici Belgrad, 26. nov. m. Včeraj je potoval skozi Belgrad bolgarski poslanik iz Berlina, Draganov, v Sofijo. Na železniški postaji je bilo zbranih več časnikarjev, ki so bolgarskega diplomata takoj ob-*ulj ® raznimi vprašanji. Med drugim so mu povedali, da so obveščeni, da potuje v Sofijo zaradi spremembe bolgarske vlade, v kateri naj bi on prevzel mesto zunanjega ministra. Na to vprašanje je Draganov odgovoril, da to ni točno in da mu o tem ni ničesar znanega. Rekel je, da potuje v Sofijo zato, ker tam že ni bil šest mesecev in da ima v Sofiji tudi osebne opravke. Časnikarji so ga potem vprašali: »Ali ste brali, kaj je govoril poslanec Peter Dumanov v zvezi z odnošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo? In na kakšni podlagi bi se moglo nadaljevati prijateljsko sožitje med našima obema državama?« Draganov je odgovoril, da nima pojma o tem, nakar so mu časnikarji ponovili na kratko vsebino Dumanovega govora iz bolgarskega sobranja. Bolgarski diplomat je potem dejal: »Naj je govoril karkoli že, povsod boste našli kakšnega Dumanova. Mislim, da ni razloga, da bi se tako razburjali zaradi tega govora. Znano vam jc, da jo vselej, kadar poteka razprava o prestolnem govoru, razprava obširna, da spregovori kako besedo še kdo, recimo predsednik vlade, morebiti zunanji minister, številni poslanci, in šele potem, ko se vse to sliši, se lahko naredi sklp pri vas, pri nas in povsod. Časnikarji so nato Draganova prosili za dovoljenje, če smejo objaviti te njegove besede v časopisih, kar jim je bolgarski diplomat dovolil. Letalska vo'na med Anglijo in Nemčijo London je preživel noč brez napada, Angleži so bombard.rali nemška obmorska mesta berlin, 20. novembra. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Neka vojna ladja, ki operira v oddaljenih čezoceanskih vodah poroča, da je od začetka svojega delovanja potopila 95.000 tem sovražnikovega trgovskega brodovja. Maščevalno delovanje letalstva proti Londonu se je nadaljevalo tudi v noči med 23. m 24. novembrom. Uspešno so bili bombardirani številni deli prestolnice, številni oddelki nemškega vojnega letalstva so izvedli nepretrgan napad na Southampton, na katerega so vrgli bombe raznih velikosti. V pristanišču in v industrijskih napravah so izbruhnili ogromni požari. Naša letala^ so uspešno bombardirala tudi razne druge vojaške objekte na zahodni in južni angleški obali. Miniranje britanske obale se nadaljuje. V noči med 24. in 25. novembrom so me^ tala britanska letala nekaj bomb na kraje v severni Nemčiji, vendar pa brez posebnega učinka. To noč ni niti eno sovražnikovo letalo letelo nad Berlinom. V letalskih spopadih je bilo sestreljeno eno britansko letalo. Izginila so tri nemška letala. London. 26. nov. o. Nemški napadi so snoči veljali zahodni Angliji, kjer so povzročili večjo tvarno škodo, žrtev pa ni bilo mnogo. Nad Londonom ni bilo nemških letal in tudi ni bilo dano znamenje za alarm. Angleško letalsko ministrstvo poroča, da so v preteklem tednu sestrelili 34 nemških in 7 italijanskih letal nad angleškim ozemljem. Tu Pa niso všteta letala, ki so iih Italijani izgubili v Grčiji in Afriki Angleži so izgubili 14 letal. . Pri tem so Nemci izgubili 88 pilotov, Italijani I 7, Angleži pa 32. London. 26. nov. o. Snoči so angleška letala bombardirala dve pomorski mesti v zahodni Nemčiji, več letališč in mesta v zasedenem ozemlju. Uradnih poročil o napadu še ni. V nedeljo ponoči so angleška letala izvedla glavni napad na Hamburg, ki so ga bombardirala od 7 do 8 zvečer in povzročila več velikih Požarov in eksplozij. Ob 4 zjutraj pa so se mgleška letala spet vrnila in zmetala bombe na doke, ladjedelnice in druge pomembne tovarne. Druge skupine letal so bombardirale tudi Wil-helmshafen, več letališč, hidroavijonski oporišče v Boulogneju in na Norveškem pristanišče Krist-jansund. Dva napada sta bila izvedena tudi na letališče Den Helder v Holandiji. Z vseh poletov se eno angleško letalo ni vrnilo / \ * a n -v - -«r « A -*ftk >.-4 A. A. A j* 4 -4 A 4 Nemški pozdravi novemu sovjetskemu poslaniku v Berlinu Berlin, 26. nov, m. Imenovanje novega sovjetskega veleposlanika v Berlinu, Dekanozova, so v berlinskih političnih krogih sprejeli zelo simpatično ter vidijo v tej spremembi na sovjetskem veleposlaništvu željo Sovjetske Zveze, da se poglobe vsestranski odnošaji z Nemčijo. Dekanozov je tudi važna osebnost iz neposredne okolice sovjetskega ministra za zunanje zadeve, Molotova. (Nov odgovor raznim pričakovalcem na vprašanje o tem, kaj bo venaar storila >zagone sedanjih načrtih. Kakor je Nemčija določila čas za izbruh vojne v Evropi, tako ga bo določila tudi za spopad na zahodnem delu sveta. Ameriški delavci lahko premagajo Nemčijo brez strelov, če bodo z vsemi silami hiteli izdelovati orožje in strelivo za Anglijo. General de Gaulle se je po treh meseeffi H vanj a v francoski Osrednji Afriki vrnil v London, da se bo z angleško vlado posvetoval o nadaljnjih političnih in vojaških akcijah. Snoči je general govoril v angleškem radiu in dejal, da je italijanska vojska v Libiji, ob Egiptu in v Abesi-Tiiji ohromljena in ne more tvegati nobenih akcij. Francoski narod ima cfovotj razloga za upanje, da bo osvoboien. Pošiljanje ameriških bombnikov v Anglijo Je <*> seglo tako množino, da je treba začeti s pripravami za angleško ofenzivo proti nemški vojski. Ta naloga pripada novemu letalskemu poveljstvu, ki ga vodi maršal Barratt. ZcUf ne gre za strategijo letalskih napadov, temvffc za strategijo zmage, pravi neko poročilo agencije Reuter o novi organizaciji angleškega letalstva. Trojna zveza ni dosegla nameravanih uspehov, ker ni mogla potegniti v svoje okrilje Španije, Francije, Bolgarije in Turčije Brez teh držav je evropski celinski blok za boj proti Angliji nepopolen. Zdaj je gotovo, da Bolgarija to zimo ne bo posegla v vojno, sodi ugledni švedski list »Afton Bladetc. >Posre?ilo se mi je pridobiti popolno zaupanje nemškega naroda in njegovega voditelja. Romuniji je za bodoče zagotovljena zmaga,« je povedal državni upravitelj general Antone-scu, ko se je včeraj vrnil iz Berlina. V Turški javnosti je prišlo do olajšanja, ker' je nemški poslanik von Papen uradno preklical vsa poročila o tem, da bi bil turški vladi izročil neko nemško ultimativno spomenico in da bi bil dal v Berlinu izjavo, da bo hkratu z Nemčijo pritisnila na Turčijo tudi Sovjetska Rusija Ugodno je vplivalo tudi to, da je Turčija odpustila tudi nekaj letnikov vojske. Pristop Madžarske k troini zvezi ter prizadevanja za pridobitev Slovaške in Romunije imajo namen ustvariti sklenjeno nemško fronto proti jugovzhodu in proti vzhodu, ker hoče Nemčija biti zavarovana pred morebitnimi angleškimi poskusi čez Balkan in pa pred kakim sovjetskim korakom v srednjo Evropo. Trenutno hoče pa tudi dobiti možnost, da bi prišla v angleško Prednjo Azijo in do petroleja v Iraku. Tako sodi o najnovejših političnih dogodkih v Evropi »Newyork Sun«. Za predsednika zveze ameriških strokovnih organizacij je bil izvoljen Rooseveltov pristaš Murray. Prejšnji predsednik, komunist Le-wis, je zaradi Rooseveltove zmage odstopil, kakor ee je bil zarokel. lfl«0 MATICA Telefon 22-41 ob 16., 19. ta 21. uri Francoski velefjini Obala v megli ima vse lastnosti kvalitetnega filma: odlično igralsko podajanje. zgoščeno dejanje, mojstrsko režijo. Znameniti igralci: Jean Gabin, Michele Morgan, H chele limon I Proslava 40 letnice Slomškove družbe Ljubljana, 26. novembra. Včeraj dopoldne so se zbrali v frančiškanski dvorani zastopniki učiteljskega stanu, da proslave 40 letnico Slomškove družbe. Dvorana ie bila polna do zadnjega kotička. Na proslavo so prišli tudi številni odlični zastopniki, med njimi prevzv. g. škof dr. Rožman, zastopnik bana načelnik dr. Lovro Sušnik, zastopnik di-vizionarja polkovnik Dr. Rust, župan dr. Jure Adlešič, univ prof. dr. Aleš Ušeničnik ter še nekateri, poleg številnih zastopnikov prosvetnih organizacij, zastopnikov prosvetnih uradov in oblasti. Vse odličnike in vse navzoče ie pozdravil društveni predsednik g. Ivan Štrukelj. Čestitke k jubileju je poslal tudi dr. Korošec. Prav tako je k jubileju čestital minister dr. Krek, škof dr, Srebrnič in drugi prijatelji družbe. Z jubilejne proslave so odposlali vdanostni brzojaki kralju Petru II. in knezu Pavlu, kar so zborovalci z navdušenjem sprejeli. V imenu bana dr. Natlačena je nato spregovoril načelnik prosvetnega oddelka banske uprave dr. Lovro Sušnik in izrekel čestitke k 40letnici Slomškove družbe V nadaljevanju svojega govora pa je poudaril, kakšen mora biti dober vzgojitelj in kakšna mora biti njegova miselnost, saj vzgojitelj ima dolžnost oblikovati mladino — narodov up. Prav za vzgojo dobrega narodnega naraščaja se je vedno za- vzemala Slomškova družba. Vedno je stala družba zvesto na krščanskih vzorih, vedno je ostala zvesta slovenskemu narodu in slovenskemu jeziku. Posebno v obmejnih krajih so člani Slomškove družbe mnogo pomagali svojemu narodu, da je ostal zvest krščanskim in narodnim načelom, mnogo so delali za korist slovenskemu občestvu. Želel je, da bi bilo tako tudi v bodoče. Za dr. L. Sušnikom je povzel besedo škof ! dr. Rožman. Dejal je, da je Slomškova družba j kakor drevo, ki je bujno raslo, pa ga je vihar drugič spet silno oklestil. Kljub temu pa je ostalo drevo vedno zdravo in bilo narodu v oporo. Želel je, da bi v bodočnosti to drevo rastlo še bolj krepko in da pognalo zdrave in bujne korenine. Prisrčne čestitke je družbi izrekel tudi župan dr Adlešič. Še precej je bilo onih, ki so Slomškovi družbi ob njenem jubileju izrekli svoje čestitk.e Slavnostni govor je imel dr. Brumen, ki je orisal škofa Slomška,'njegovo delo pri ustanavljanju nedeljske šole, njegovo požrtvovalnost pri podpiranju šolnikov in vseh onih, ki so se prizadevali, da povzdignejo prosveto v narodnih vrstah. — G. predsednik Štrukelj je v svojem govoru orisal razloge za ustanovitev Slomškove družbe in njeno delo v teh 40 letih. Ob koncu zborovanja je sledila še molitev za slovenski narod, zborovalci so zapeli državno himno in s tem zaključili tako lepo slovesnost. Kakšen naj bi bil novi zakon o zaščiti kmečkih pos!ov Slov. Konjice, 2 .. novembra. Pred nedavnim smo v »Slovenskem domu« poročali o slabem položaju, v katerem žive kmečki posli in viničarji po naših krajih posebno zaradi sedanje draginje. Tedaj smo zapisali, da je socialna zaščita teh najrevnejših ljudi na podeželju, ki je že zastarela, popolnoma neprimerna današnjim razmeram in skoraj nič v skladu z zaščito, ki jo uživajo drugi stanovi, posebno pa delavstvo v industriji, obrti in drugje. V tej dobi splošnega dviga cen in delno tudi plač so ponekod zvišali plače, dnino, tudi kmečkim poslom. Dočim so prej dobivali s hrano dnevno 7 do 10 din, brez hrane pa 8 do 12 din, jim je sedaj dnina povišana s hrano dnevno na 10 din, brez hrane pa na 10 do 15 din. kakor je kdo premožen in kot je plačevanje v dotičnem kraju v navadi. Ker pa so se cene vsem potrebščinam tako zelo podražile, je dninar danes še večji revež, kakor je bil prej. Za en kilogram slanine dela dva dni, za kilogram moke skoraj en dan, za skromno obleko mesec dni in ravno tako za čevlje. Kmečki delavci si sploh ne morejo več privoščiti kakšne dobrote. Jedo jed, kakršno morejo, in pripravljeno, kakor pač nanese. Dnevna plača naj se določi s hrano najmanj na 15 din, brez hrane pa vsaj 20 din. s aepninarji namreč sleherni dan Rimajo posla. Naj hujše za naše kmečke posle je dolga bole-ni 'reen, pozneje pa starost. Kakor smo videli, kmečki delavec ni zmožen zaslužiti za sproti; o kakšni preskrbi za primer hujše obolelosti ni misliti. Treba je nujno vpeljati zakon o bolezenskem in starostnem zavarovanju kmečkih poslov. Zavarovanje samo za primer nezgode je pomanjkljivo, ker se je izkazalo, da le malo delovnih ljudi z naših polj in vinogradov umira zaradi nesreč, ampak nasprotno večinoma zaradi bolezni, ki jim je vzrok trpljenje in pomanjkanje. Treba je določiti dnevno hrana-rino najmanj na 10 dinarjev. Ta bi jim bila velika opora za čas bolezni in bi vsekakor mnogo zalegla. Mezdni razredi bi v tem zavarovanju bili največ trije. Zavarovanje za primer nezgode bi seveda ne bilo potem izključeno. Določbo, ki obstoji v zakonu za zavarovanje delavcev in ki preprečuje pravico do hranarine po gotovem številu tednov po izstopu iz službe, ki zavarovanje kmečkih poslov ne smelo vsebovati, kajti dninarji so zaposleni pri delih na polju največ do 15. novembra ter se tja vrnejo šele aprila. Pozimi pa bi bili pomoči najbolj potrebni. Da bi se preprečila osirotelost tolikih kmečkih delavcev na stara leta, je potrebno z zakonom zajamčiti našim delovnim ljudem in viničarjem letno starostno podporo, ki bi morala znašati vsaj tretjino letnega zaslužka (od 1000 do 1800 din), ki bi se mogla prejemati tudi mesečno. Ta znesek ne bi sicer napravil položaj starih, dela nezmožnih kmečkih delavcev rožnatega, temveč bi njihovo življenje omilil in ga naredil veselejšega ter prijaznejšega. Mogli bi si nabaviti vsaj nekaj obleke in obuvala, ki si ga sedaj ne morejo. Sedanje cene pa ne bodo trajale vekomaj, v to smo vsi prepričani, pa bo v tem oziru boljše tudi kmečkim onemoglim poslom. Preskrba onemoglih kmečkih poslov na starost pa jim bo prihranila veliko nesreče, katere so bili že mnogi iz teh vrst deležni: hoje »po numerahe, kar se še pogostokrat ponavlja. Treba jim je preskrbeti ludi zdrava stanovanja. Mnogi stanujejo v napol podrtih hišah, kjer najde zima pot v nje skozi sto špranj. Stanovanja so zelo važen socialni problem dandanes ne samo v mestih, ampak tudi na podeželju. Kakor je potrebno imeti odprte oči in razum pri zasnovi tega zavarovanja, tako bo treba paziti na njegovo pravilno in nadvse pravično izpeljavo. Poslovanje s tem denarjem bo pomenilo ravnanje s premoženjem najrevnejših, zato bo treba z njim najvestnejše postopati. Z zasnovo zakona o bolezenskem in starostnem zavarovanju pa ni treba zavlačevati, da ne bo nepotrebnih večjih socialnih ran v bodočnosti, kjer nas še čaka mnogo drugih resnejših problemov. Drobne Izpod Konjiške gore Ne uničujmo ptic! Vsi vemo, kolikšne važnosti 60 ptice posebno za sadjerejo in gozdarstvo, ker uničujejo črve, razne škodljive žuželke in druge ličinke. Ker nastopa mraz, mora čut hvaležnosti vsakemu govoriti, da kolikor mogoče nudi pticam hrane. Ptičje krmilnice so najpriprav-nejša reč za to in naj bi vsi ljudje sledili zgledu naših umnih sadjarjev, kateri s krmljenjem ptic pospešujejo svoje kmetijstvo. Usnjarska tovarna Laurich to leto mnogo gradi. Zlasti so lepe nove zgradbe v južnem delu tovarne, obenem se mnogo preureja v notranjosti. Kakor izvemo, znašajo že dosedanje investicije prav čedni denar — nekaj milijonov. Delalo pa se bo še dalje. Neke tvrdke na področju slovenjekonjiškega okraja so bile od pristojnih oblasti kaznovane zaradi neizpolnjevanja zakonskih določil o razmerju med delodajalci in delavci. 150.000 dinarjev je bilo letos uporabljenih za javna dela na področju slovenjekonjiškega okrajnega cestnega odbora. Štiri petine te vsote je prispevala banovina. Pozfv za prijavo zgradarfne V smislu razpisa fin. min. oddelek za davke od 20. novembra t. 1. pov. št. 1601 -III morajo vložiti v času od 1. do 31. oecembra 1940 prijave za odmero zgradarine za davčno leto 1941 samo: a) davčni zavezanci (novi), pri katerih se je začela davčna obveznost v teku leta 1940; b) davčni zavezanci (stari), pri katerih se je zvišal dohodek zgradb l. deccmbra 1940 za 25% napram dohodkom, od katerega je odmerjena zgradarina za aavčiio leto 1940; c) davčni zavezanci (stari), pri katerih se je zmanjšal dohodek zgradb 1. decembra 1940 za 25% napram dohodku, od katerega je odmerjena zgradarina za davčno leta 1940. Vsem ostalim davčnim zavezancem ni treba vlagati zgradarinskih prijav, ker je pravo-močna odmera zgradarine za davčno leto 1940 pooaljšana za davčno leta 1941. — Davčna uprava v Ljubljani. Ljubosumnost, vzrok žaloigre Maribor, 26. novembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne razprava proti 34 letnemu Rudolfu Rakuši iz Obreža pri Središču. Obtožen je, da je hotel ustreliti Kristino Kocjan ter jo je s strelom iz samokresa dne 8 septembra t. 1. nevarno ranil. Vzrok te žaloigre pa je huda ljubosumnost. Obtoženi Rakuša je bil 8 let zaljubljen v Kristino Kocjan, ki stanuje pri svojih starših v vasi Grabe pri Središču. Dekle mu je ljubezen vračalo ter sta se že domenila za poroko, ko se je začelo zadnje čase nenadoma vse krhati. Rakuša je bil precej zadolžen, ni pa hotel dolgov poravnati, pač pa se je nameraval izogniti upnikom na ta način, da je hotel svoj delež, katerega bi dobil kot dediščino, odstopiti svojim bratom. Potem pa je Kocjan Kristina zadnje dni izvedela še za neko njegovo telesno hibo — obtoženi Rakuša namreč ne razloči barv ter razpoznava samo belo barvo, česar poprej ni vedela. To in pa prigovarjanje njenih staršev ter znank jo je odvrnilo od Rakuša. Ta pa je zaradi tega postajal vedno bolj razburjen, začel je svoji izvoljenki groziti celo s smrtjo ter jo je spravil v tak strah, da si ni upala nikamor več sama. Tudi ko se je usodnega dne proti večeru vračala iz Središča, ji je prišla nasproti njena sestrična ter jo spremljala. Ko sta obe prišli blizu Kocjanove hiše, je naenkrat skočil izza plota Rakuša. V eni roki je držal električno svetilko, v drugi pa boksar in samokres. Dekleti sta zavrišččali od etrahu,, Rakuša pa je dejal, da jima ničesar ne bo napravil, sestrična naj gre le naprej v hišo, ker se hoče s svojo Tinico nekaj pogovoriti. Sestrična je dejala, da bo šla v hišo, če vrže tisto, kar drži v desni roki, proč. Rakuša je vrgel res boksar na tla, samokres pa je obdržal, kar pa dekleti nista opazili. Ko se je sestrična oddaljila, je Rakuša Kocjanovo še enkrat vprašal, če ga mara in ker je to odbila, je ustrelil proti njej. Krogla jo je zadela v prsi ter preluknjala pljuča. Dekle pa je imelo še toliko sile, da je pribežalo domov, sledil pa ji je Rakuša ter jo potem skozi okno prosil, naj mu oprosti, nato pa je odhitel po avto, da je ranjenko odpeljal v bolnišnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. Obtoženec dejanje priznava, pravi pa, da^ ga je izvršil v hipni razburjenosti. Razprava ob času poročila še traja. Jesenice so do dobile lepo zavetišče za onemogle V nedeljo je bila v poslopju novega mestnega zavetišča prisrčna slovesnost. Prevzvišeni knezo-škof dr. Gregorij Rožman je blagoslovil krasno stavbo mestnega zavetišča. Po končanem blagoslovu je prevzvišeni bral sv. mašo, nato pa imel globoko občuten govor o ljubezni do bližnjega, kateremu namenu je zgrajen in naj služi ta dom. Po zaključenem duhovnem opravilu je g. župan povabil udeležence na zakusko. Banski svetnik in predsednik socialnega odseka g. Arnež je pozdravil zbrane goste ter v kratkih besedah podal pregled vsega dela in truda, da je danes stavba že dokončana in da že služi svojemu namenu. Letos v jeseni je bila stavba že toliko dovršena, da so bili sprejeti s 1. oktobrom prvi oskrbovanci. Danes jih je že 18, prostorov pa je za skupno število 50. Postrežbo in vsa hišna ter gospodinjska dela vodijo častite sestre de Notre Dame iz Šmihela pri Novem mestu. Celotni stroški za zemljišče in načrte, stavbna in obrtniška dela ter za notranjo opremo so znašali 2,213.454 din. Govornik je omenil, da je zavetišče dobilo prvega dobrotnika v osebi jeseniškega rojaka, odvetnika v Chicagu dr. F. S. Košmerla, ki je podelil občini ustanovo v znesku 100.000 din za vzdrževanje domačih občinskih ubožcev v zavetišču. Dr. Košmerlu je občina podelila 9. junija lanskega leta častno občanstvo jeseniške občine. Prostori so udobno opremljeni. Vsaka soba ima napeljano toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo, poseben, prav prijeten prostor je na razpolago za branje časopisov in za zabavo. Filmi »Oba/a i> meqlit (Kino Matica). Najstrašnejši prizor tega filma je tisti, ko Jean Gabin pograbi opeko in 7. njo kakor ponorela zver bije, bije po glavi nekoga... Ta prizor ie simbolična označba tega, vzorno režiranega, mojstrsko igranega, toda po brezupni, moreči meglenosti in mrakotnosti nečloveškega filma. Ljudje v filmu in vse okolje v njem so en sam obup, ki ga gibljejo dva ali trije osnovni, živalski nagoni; nikjer ni niti bliska svetlobe ali dobrote, nikjer upanja ali slutnje o človeškem očiščenju, o čisto naravnem uravnovešenju svetlobe in sence, dobrega in zlega, ki ga sleherni človek, brez razlike nazora ali stališča, pričakuje kot človek od umetnosti. Pri vsem zunanjem mojstrstvu ta film ni umetnina, ker je po bistvu nečloveški Pred letom dni je dobil prvo filmsko nagrado pokojne republike, kar priča, da je popoln propad vsega pozitivnega in povratek v topo, brezumno živalskost postal v Franciji uradni vzor. Ni čuda, da je doživela usodo, kakršno je zaslužila. Slovenska mladina ob prazniku Zedinjenja V soboto, 30. novembra bo v veliki dvorani hotela »Uniona* velikopotezno zasnovana proslava Zedinjenja. Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov bosta priredili svojo drugo mladinsko akademijo, ki bo tokrat v strnjeni in z enotno mislijo povezani obliki slavila dan, ko smo se slovesno znašli pod streho ene hiše trije bratje s slovanskega evropskega jugovzhoda, Slovenci, Hrvatje in Srbi, zbrani okrog kraljevskega rodu Karadjordjevičev. Proslava bo razdeljena na sledeče točke: najprej bodo fantje, člani fantovskega odseka Svetega Petra, zaigrali fanfaro. Sledila bo državna himna. Nadalje bo recitacija Zupančičeve pesmi »Vseh živih dan«. Dr. Stanko Žitko, predsednik Zveze fantovskih odsekov, bo govoril o pomenu praznika. Za govorom pride Jenkova »Kosovska uvertura«. Po odmoru bo najprej zborna recitacija Jenkove »Molitve«, nato pa trodelna zborna recitacija s simboličnimi prikazi »Iz naše zgodovine«. Sestavljala jo bodo naslednja poglavja: »Pod svobodnim soncem«, »V robstvu« in »V zarje Vidove«. Pesmi za to veliko recitacijo je zbral prof. Janez Logar, zbor bo vodil dr. T.Roger, glasbene vložke je sestavil dirigent H. Svetel. Vaje pa so sestavili člani telesnovzgojnega odbora Zveze fantovskih odsekov in Zveze dekliških krožkov. Ves izkupiček te rodoljubne prireditve je prireditelj akademije namenil za zimsko pomoč ljubljanskim mestnim revežem. Za akademijo vlada v Ljubljani izredno veli* ko zanimanje, zato je prav, če si občinstvo vstopnice nabavi že v predprodaji, da na večer prireditve ne bo odhajalo izpred blagajne praznih rok. S Posav a Okrajno glavarstvo je na podlagi razpisa kr. banske uprave v Ljubljani v posebni okrožnici opozorilo občinske oblasti naj z javnim razglasom posvare prebivalstvo, da v lastnem interesu ne zahaja v bližino vojaških objektov in da tudi nevojaške objekte pusti na miru, ker ima vojaštvo strog nalog, da v primeru najmanjšega poizkusa kvarjenja teh objektov uporabi takoj orožje. Ker utegne imeti vsako tako poškodovanje težke posledice za ljudi in imovino, se bo proti vsem osebam, ki bi ne upoštevale tega predpisa, po-s*0R?i° strogo po zakonu. Takoj bodo prijavljene sodišču, kjer bodo imele priliko občutiti strogost vojaškega kazenskega zakonika. Del splava dvojnika, ki se je razbil pri Radečah — o čemer je »Slovenski dom« že obširno poročal — so ujeli pri Krškem trgovski tovariši lastnika splava, ki so bili telefonično obveščeni o nezgodi. Splav dvojnik, sestavljen iz rezanega lesa in namenjen za neko belgrajsko lesno tvrdko, je lastnina litijskega lesnega trgovca g. Boriška iz Grbina, ki kljub delnemu očuvanja splava trpi občutno škodo v znesku 8.000 din. Ker podporno cestno škarpo na obsavski cesti Radeče—Podkraj, ki se je zaradi stalnega izpodkopavanja Save porušila že pred mesecem dni, niso začeli takoj popravljati, je v zadnjih dneh narasla Sava še povečala svoje razdiralno delo tako, da je sedaj na tej cesti vsak večji promet nemogoč. Razsuta cesta pa je nevarna tudi ljudem, zlasti otrokom, ki hodijo tod mimo v^ šolo. Kakor smo brali v »Slovencu«, je radeški župan g. Rozman izposloval od okrajnega cestnega odbora v Krškem 30.000 din, od katerih bodo del uporabili tudi za popravilo podrte škarpe ppi pod-krajski šoli. Zahvaljujemo se g. Rozmanu za »ie; govo uspešno intervencijo in ga prosimo, da se zavzame tudi za čimprejšnjo izvedbo potrebnega popravila, da se na ta način prepreči še večja škoda. Murska Sobota Družinski prepir. V vasi, tam ob šumeči Muri, so se domači malo sporekli, kar je nazadnje čisto naravno. Toda iz prepira je nastal tudi pretep. Najprej je tast s čevlji prizadejal snahi nekaj krepkih, vendar so bile posledice samo podplutbe. Popoldne sta nosila oče in sin repo v klet ter se sprla. Sin je hotel navaliti na 70 letnega starčka, stari se je z vilami krepko branil in sina kresnil po obrazu. Sin je potegnil ročico iz voza in nekajkrat mahnil po očetu. Prizadejal mu je manjše poškodbe in se ie oče moral zateči v bolnišnico. Ker je to prišlo na ušesa tudi orožnikom, bo končno besedo izreklo sodišče. Na proai Ljutomer—Sobota vozi spet vlak, ki odhaja iz Sobote ob 10 uri in 28 minut ter se vrača v Soboto okrog 12. S to zvezo je bilo posebno ustreženo dijakom, ki obiskujejo popoldanski pouk na soboški gimnazi ji Soboška občina bo daiala Štipendije. Na zadnji občinski seji je bilo sklenjeno na predlog podžupana g. Ceha, da se vnese v bodoči proračun primeren znesek za štipendiie petim dijakom, ki so najbolj revni in nadarjeni. Belgrad, 26. nov. m. Iz Kragujevca poročajo, da je tamkajšnja mestna policija v zvezi z uredibo o nadzorstvu nad cenami kaznovala 120 kragujevskih gostilničarjev in kavarnar-jev, vsakega z enim dnevom zapora in po f dinarjev globe. Ta kazen jih je doletela, niso na vidnih mestih razobesili predpisanih cenitkov za jedila in pijače, ki jih prodajajo. Van Vyke Mason ajk z Zlate teste »Ste vi tam, gospod inšpektor?« »Da, jaz sem. Kaj je novega?« Po vznemirjenosti Lynchovega glasu je Catleen takoj ugotovil, da se je zgodilo nekaj izrednega. »Prosim vas, da čimprej pridete sem!« »Kaj 6e je zgodilo, narednik?« »Služkinja dr. Loseja nam je telefonirala, da so prišli v njegovo stanovanje štirje moški. Rekli so, da so pacienti in da jim je potrebna njegova pomoč. Ko jim je odprla, so jo prestrašili e revolverji in odpeljali s seboj dr. Loseja .,.« SEDEMNAJSTO POGLAVJE Navsezgodaj zjutraj j« prišel inšpektor Catleen na policijsko postajo v New Brunswyk, kjer mu je narednik Lynch podal dolgo poročilo o vseh zadnjih dogodkih. Catleen je pazljivo poslušal poročilo narednika Lyncha. Dore Dabrey še niso našli. John Bun-ton se je s policije vinil v hišo svojega brata in tam sedaj spl. Greaber je šel v svoje stanovanje in ga ie ni zapustil. — Dr. Lo6e se je po odhodu iz Rogerjeve hiše napotil naravnost domov. Stanje po. ročnika Wraya je bilo po transfuziji krvi nekoliko boljše. »Ta ugrabitev dr. Loseja je podobna nekemu novemu gangsterskemu podvigu,« je premišljeval Catleen. »Ali bo to kaka njihova odkupnina? Ali so mi s tem hoteli odstraniti važno pričo?« »Pet let življenja bi dal, če bi se sedajle pojavila Dora Dabrey,« je rekel glasno Catleen. Iz žepa je potegnil listek, ki ga je našel v žepu ubitega Rogerja Buntona. Besedilo tega zapiska je znal že na pamet. »Sprejel bom Horenov predlog in ga bom poslal na Kajugo 7412. Obrniti pozornost na Morrisovo bando!« Sedaj mu ie bil ta zapisek pokojnega milijonarja popolnoma jasen. Dokazoval je, da je bil Roger Bunton v nekih poslovnih zvezah s Homerjem, in pri tem ni vedel, da sta Homer in Greaber edtn in isti človek, Bunton je očividno vedel, da se Morrisova banda zanj zanima. Vedeti i'e moral tudi to, da 60 mu postavili nekoga, ki nanj pazi. Kdo bi neki mogel to biti ? Catleen je menil, da je bila to bolničarka Dora Dabrey. Ona je istočasno delala tudi za bando, vendar se je z njo nekaj 6prla. »Toda zakaj so odpeljali dr. Loseja? Katera skupina je to izvršila, Morrisova ali Greaberjeva? Vseeno pa je bilo nekaj gotovo: njegovo življenje je bilo v veliki nevarnosti. Časa ni smel izgubljati. Pomoč mu je bila nujno potrebna. »Kajuga 7412», to je bilo očividno glavno bivališče Homerjeve odnosno Greaberjeve bande. Ali je bil to 6amo znak za kakšno ulico? — Catleen je naročil naredniku Lynchu, naj poizve, če je kakšna ulica, ki se tako ali podobno imenuje. Ko je narednik to po telefonu izvedel, se je oomil h Catleenu: »Ni nobene ulice, ki bi se imenovala Kajuga. Pač pa mi je nekdo rekel, da 6e tako imenuje telefonska centrala v okolici New Yorfca.« »Seveda, narednik,« je vzidiknil Catleen. »Očividno sem spal, ker 6e nisem tega domislil.« Catleen je hitro zgrabil telefonsko slušalko »Kajuga 7412, medmestni razgovor,« je sporočil svoji centrali. Na telefonu mu je odgovoril neki debel glas: »Prosim, počakajte malo pri telefonu. Takoj boste dobili zvezo > to centralo.« Caatleen je držal slušalko in se zadovoljno smejal. Ni dolgo čakal. »Halo, kdo tam!« Catleen je takoj prinesel slušalko bliže k ustom in začel uspešno posnemati Greaberjev glas. »Tu je Homer.« »Ali vas še stražijo, šef?« »Seveda. Štirje ali pet mož je še vedno pred mojimi vrati. Ali ste ga ujeli?« Trenutki, preden je odgovoril, so se mu zdeli dolgi kot večnost. Ali se bo oni ujel v zanko, ki mu jo je bil nastavil? Ali imajo Horner in njegova banda sploh kaj skupaj z ugrabitvijo dT. Loseja? Catleen je vedel, da zdravnikovo življenje visi na tenki niti in da zavisi od uspeha tega njegovega poskusa. »Da, vse je šlo kot namazano,« mu je odgovoril oni človek. »Kam ste ga odpeljali?« Oni drugi je očividno okleval, vendar je čez nekaj časa odgovoril: »Saj veste ... v čoln v Sarvilleju, kakor ste bili zapovedali...« Na Catleenovem čelu so se od razburjenja pojavile znojne kaplje. Ali bo lahko še kaj izvedel od tega človeka? Ali dr. Lose še živi in ali je sploh potrebno, da se zanj še zavzemajo? »Gre v redu,« je vprašal Catleen. »Ah veste, kaj morate z njim napraviti?« »Ne skrbite, šef. Danes popoldne bomo z njim napravili vse, kar bo potrebno. Na svideniel« Catleen je bil zelo razočaran, ker ]e oni človek po tem kratkem sporočilu ta. koj izpustil slušalko. Čoln v Sarvilleju! To je bila edina ded in ta bo morala zadostoveati, da bodo našli dr. Loseja. Catleen je še enkrat dvignil slušalko in zaprosil, da ga takoj rveiejo e centralo, »Tukaj je inšpektor Catleen, kapitan zvezne policije. Prosim, da 6e telefon Rarrytan številka 6342 vzame takoj pod nadzorstvo.« »Kako se imenuje naročnik?« »Paul Greaber.« Catleen je pogledal v svoj zapi«*>& in nadaljeval: »Naslov j«: ulica Tate, številka 1421. če bo kdo klical to številko, napišite ves razgovor in mi to takoj sporočite. Tej številki sami ne dajte pod nobenim pogojem nobene zveze. Ste me razumeli?« »Razumem, gospod inšpektor.« »In sedaj va6 prosim, da poizveste, či* gava )e številka Kajuga 7412.« Čez nekaj Časa je pozvonil telefon in Catleen je hitro dvignil slušalko. »Številka 7412 se nahaja v Perth Am-boyju, naslov pa je: ulica Claige, številka 755. Ime naročnika je Terence 0’Myrha.« »Hvala lepa! Sedaj mi dajte takoj zvezo s policijsko postajo v Porth Amboyju.« Ko je. dobil zvezo, je zaprosil, da so na telefon poklicali šefa tamkajšnje policijske postaje. (Dalje »ledi.) f če se hočete neprisiljeno zabavati, si boste Se danes ogledali Dunajske liubavne zgodbe Horbigerjem in Marto Harrel Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri 1 Kino Union, Ljubljana od včeraj do danes Od tu in tam Belgrajski župan Jevrem Tomič se s svojim spremstvom, v katerem sta tudi oba podžupana in več občinskih odbornikov, mudi že tri dni v Budimpešti, kamor ga je bil povabil tamkajšnji župan Karafiat. Tomiču na čast je bilo prirejenih več banketov in večerij, na katerih so bili navzoči tudi madžarski odličniki. Regent Horthy je sprejel Tomiča v avdienco in ga odlikoval z velikim križcem za zasluge. Zveza madžarskih kulturnih društev je bila ustanovljena v nedeljo v Novem Sadu. Pod vodstvom senatorja Varadyja je bila seja zastopnikov vseh madžarskih prosvetnih društev v naši državi. Z zborovanja so poslali vdanostno brzojavko kralju Petru II., senator Varady pa je v slavnostnem govoru slovesno zatrjeval, da so člani madžarske manjšine zvesti im vdani naši državi in jugoslovanskemu kralju. Za predsednika zveze je bil izvoljen industrijec Kramer iz Novega Sada, za podpredsednika pa reformatorski škof Agošton, med odborniki pa je tudi katoliški župnik iz Novega Sada, po rodu Madžar. Na koncu zborovanja so Madžari ponovno zagotavljali, da bodo ostali zvesti državljani Jugoslavije. V Zaječaru so v nedeljo slovesno proslavili spomin na stotine srbskih pravoslavnih svečenikov, ki jih je dal sovražnik med svetovno vojno pobiti. V vsem je bilo v tistih letih pobitih okrog 400 duhovnikov, okrog 700 pa jih je bilo preganjanih in mučenih. Najbolj grozotno smrt pa so doživeli tisti svečeniki, ki so jih 11. novembra 1915 prijeli v Nišu in jih potem odvedli proti Beli Palanki. Ko se je zmračilo, so začeli vojaki nanje streljati kakor na pse. Le eden med njimi se je v noči z begom rešil. Padlo je takrat 22 pravoslavnih svečenikov. O strahotah razdejanja, ki ga je naredila poplava blizu Bijeline, poročajo belgrajski časopisi. Sava je začela pretekli četrtek naglo naraščati. Navzlic čuječnosti straž ob varnostnih nasipih je reka pretrgala v veliki dolžini nasip in vdrla na polja m v naselja. Voda je zalila okrog 5000 hektarjev plodne zemlje in okrog 600 ljudskih domov, od koder so se morali ljudje z vsem svojim imet-jem, kar so ga mogli odnesti, umakniti. Veliko morajo trpeti tudi prebivalci iz Crne Bare pri d »sanskem Šamcu, kjer je prav tako Sava predrla nasip in poplavila plodno zemljo. Ker je voda stalno naraščala, so skušali ljudje zajeziti poplavo s tem, da so z vso naglico hiteli popravljati druge ogrožene dele nasipa. Zdi se pa, da se nesrečnikom ves trud ne bo izplačal, kajti bosanske reke prinašajo ogromne količine vode. V Bosni je najprej zapadel sneg, sedaj pa neprestano dežuje in vode se zlivajo proti Savi. Okrog Orebnovca v Srbiji pa morali prekiniti ves promet, ker je voda Preplavila ceste in železniško progo do pol metra visoko. x 1,940.332 dinarjev je zbralo uredništvo belgraj-skega dnevnika »Politika* za Bitoljčane, ki so trpeli zaradi bombardiranja. Na poziv lista so se oglasili številni rodoljubi in zavedni Srbi in priložili svoj prispevek, da se omili beda nesrečnih ljudi v Bitolju. Nabrani denar je bil v celoti poslan bitoljski občini, ki je postavila poseben odbor, ki deli podpore najpotrebnejšim. »Politika* je v soboto zvečer zaključila zbirko. Zdi se pa, da bo tudi zbirka na Hrvatskem, katero je začel s svojim .. darom 100.000 dinarjev hrvaški ban, vrgla večjo Vsoto. Za novo radijsko -oddajno postajo v Sarajevu -rt«,,,?® potegujejo sarajevske kulturne in prosvetne organizacije. Na njihov poziv je bila nedavno skupščina, na kateri je bil navzoč tudi predstavnik bel-grajske radijske psotaje. Govorniki so povedali, da so pripravljeni že trije milijoni dinarjev za gradnjo nove postaje, sedaj pa Čakajo na uvidevnost mestne občine, da bo dala prostor zastonj na razpolago. Izvolili so tudi poseben odbor, ki bo imel nalogo izvesti vse tehnične priprave za postavitev radijske postaje in obenem urediti tudi vsa finančna vprašanja ter pripraviti ljudi, ki bodo sodelovali pri kulturnem sporedu nove radijske postaje. Dva nevarna razbojnika sta hotela pobegniti 'f .^»porov sodišča v Gnjilanih v Srbiji. Mustafa A rito vic m Delija Reženovič sta izrabila priložnost tedaj, ko jima je ječar prinesel hrano. Planila sta nanj in mu vzela puško. Ječar se je z njima spustil v boj, toda razbojnika sta ga ranila, nato pa planila nad drugega stražnika in tudi tega obstrelila. Skočila sta v skldišče, od tam pa sta jo mislila po-pihati v svobodo. Toda takrat so bili orožniki že obkolili poslopje in pozvali razbojnika na vdajo. Nekaj časa sta premišljevala, nato pa odvrgla orožje in se vdala. 28 letnico svojega osvobojenja je slovesno praznoval Ohrid, mesto tik ob meji med našo državo in Albanijo. Pred osem in dvajsetimi leti je okrog 100 srbskih konjenikov vdrlo v mesto in razorožilo mnogo večjo četo turških vojakov. K slovesnosti ®o se zbrali zastopniki vseh oblasti, med njimi ban vardarske banovine Zivojin Rafajlovič. Ljudstvo je z velikanskim navdušenjem pozdravljalo jugoslovansko vojsko, posebno pa letala, ki so večkrat letela nad mestom. Tri prepodjetne judovske trgovce bo zagrebška policija poslala na prisilno bivanje v Donji Lapac. Po daljšem opazovanju je policija ugotovila, da so trgovci Bela Bilchler, Ljudevit Previč (poprej PrSger) in Aladar Fleischmann prodajali obleke in manufakturno blago visoko nad cenami, katere so bile dopuščene. Zagrebški Pohit (Pooblaščeni hrvaški industrijski in trgovski zavod) je dobil svoje vodstvo. Ustanovni občni zbor je vodil predstojnik trgovinskega oddelka banske oblasti dr. Lamer, ki je bil tem izvoljen tudi za predsednika upravnega odra. V odboru je dalje cela vrsta oddelkovnih predstojnikov banske oblasti in zastopnikov hrvaškega velekapitala. Prav podoben je sestav nadzornega odbora. . Med gojitelji »vmj v Vojvodini so se pred dnevi razširile govorile, da bo vlada odredila prisilen odkup določene količine pitanih svinj za prehrano prebivalstva. Te govorice so_ imele takoj ta učinek, da so ljudje ali nehali pitati svinje, ali pa so jih začeli prodajati. Da ne bi med kmetovalci ta strah trajal še naprej, je oblast pojasnila, da takšnih namenov nima in zato poziva kmetovalce, naj svinje pitajo naprej, kajti to je za naše gospodarstvo nujno potrebno. Kaže, da so vznemirljive govorice nastale spričo dejstva, da je madžarska vlada dala prisilno odkupiti okrog 20.000 svinj za potrebe madžarskega mestnega prebivalstva. Da bi zatrl« naraičajočo kriminalnost j« zagrebška policifa organizirala poseboe leteče pa-trole, ki stalno križarijo po mestu podnevi in ponoči. Patrole »o imele 2« pri svojem prvem poskusu odličen uspeh. Ena od patrol ie zalotila vlomilca Orača, ko je ravno vlamljal v neko trgovino. Pri njem so našli vlomilsko orodje ra večje vlome Prav tako so prijeli tudi več drugih kriminalnih tipov, katere je imela policija že dolgo na piki. Z novo vrsto policijske službe mislijo preprečiti, da ne bodo skoro vsak dan zločinci, ki v velikih mestih preradi iičejo zavetja, izvrievali svojo obrt- Lep je bil včerajšnji dan in po-ln toplega sonca, ki je privabilo na lepe tivolske in rožniške poti številne sprehajalce. Vsak izrabi svoj prosti čas, da pohiti v lepo prirodo, da se naužije svežega zraka in blagodejnih žarkov jesenskega sonca, ki je z njimi v letošnji jeseni zelo skoparilo. Prelep je bil pogled takole z rožniških poti proti Kamniškim planinam, ki so bile vse ožarjene, kipeče visoko pod nebo. Oblečene so bile jx> svojih vrhovih v bele plašče novega snega. Pa tudi Karavanke so bile lepo vidne, kakor le redko kdaj. Očak Triglav se je blestel tam v daljavi v družbi zasneženih vrhov. Vsak, kdor ljubi carstvo naših planin, se je lahko včeraj naužil njihove lepote. Kakor vse kaže, se je vreme ustalilo, in če bo ostalo tako tudi vnaprej, bomo imeli jasne sončne dni še precej časa. Tudi današnje jutro je bilo lejx>, čeprav nekoliko mrzlo — toplomer je kazal ob sedmih zjutraj le malo več kot 1 stopinjo nad ničlo. Noviir^i koncert Kakor vsako leto, bodo ljubljanski novinarji Crrredili v proslavo narodnega praznika 1. decem-ra, praznika zedinjenja, svoj vsakoletni koncert v veliki dvorani hotela Uniona. Novinarski koncert bo umetniškega značaja, saj bodo na njem nastopili ljubljanska filharmonija, ki bo izvajala simfonije Blaža Arniča, Škerjanca, Čajkovskega in Dvoraka, kot solist bo na koncertu nastopil rektor Glasbene akademije Anton Trost, simfonični orkester Filharmonije pa bo dirigiral dirigent ljubljanskega radijskega orkestra g. Drago Mario Sijanec. Vsekakor bo letošnji novinarski koncert na visoki umetniški stopnji, za kar nam jamčijo nastopajoči. Ker je dobiček koncerta namenjen v prid revnim ljubljanskim dijakom, zato naprošamo ljubljansko občinstvo, da se prireditve v velikem številu udeleži in s tem podpre one, ki so jx>dpore f>otrebni. Za 1. december naj velja: Vsi v Union na novinarski koncert. Najdeni koles! Kakor poročajo s policije, so našli na pokopališču v Dravljah te dni črno pleskano moško kolo znamke »Schladitz* s tovarniško številko 99.638. Kolo je imelo evidenčno številko 2-71714-10. — Nedaleč od letališča pa je bilo v grmovju ob cesti najdeno drugo kolo, a samo ogrodje, kajti tat je obroča odnesel. Kolo in ogrodje drugega kolesa lahko dobita lastnika na policiji. Nesreče Delavčev sin Jože Vidmar, doma iz Lipe pri Dobrepoljah, je staknil bogsigavedi kje staro pat-rono. Kaj bi mu bilo v večje veselje kot pa nevarna igrača, po kateri je začel s kladivom udrihati in hotel dognati, kaj ie v notranjosti-. Svojo radovednost je drago plačal. Naboj mu je po nekaj udarcih eksplodiral in puhnil naravnost v obraz. Učinek razstreljene patrone je bil grozen, saj je ubogemu fantu obraz razmesarilo. Mlademu Jožetu je tudi oko nevarno poškodovano, vendar je le upanje, da ne bodo posledice najhujše. Seveda so ob nedeljah, posebno če so lepe, ceste polne kolesarjev. Tudi zadnja nedelja je bila kar lepa in na cestah velik promet. Pri odcepu v Ounclje v Vižmarjih se je v nedeljo zvečer pripetila težka prometna nesreča. Žagar Morela se je peljal že ponoči domov, kar mu pripelje_ nasproti tovorni avto s polno prižganimi žarometi. Morela so žarometi slepili, pritisnil je na zavoro — a glej nesrečo. 'V istem trenutku se ie vani od zadaj za-ietel s precejšno silo motociklist, ki je vozil za Morelom. Pri trčenju sta oba padla. Morela je obležal s težkimi notranjimi poškodbami, motociklist si je pa pri padcu zlomil ključnico. Včeraj so ob železniški progi na Kodeljevem delavci telefonsko-telegrafske sekcije popravljali Ljubljana, 26. novembra. Letos 16. maja je bila izdana posebna uredba za zavarovanje nevtralnosti v tisku, ki določa tudi primerne kazni za prestopke. Pred kazenskim sodnikom-poedincem na okrožnem sodišču, ki je za take prestopke pristojno, so bile zadnji čas razprave, ki so tudi za javnost poučne, ro tej uredbi je lahko obsojen tudi oni, ki razširja kake letake, naperjene proti vojskujočim se državam, bodisi proti eni ali drugi. Naši »rusofili« pač niso bili veseli neke brošure, ki jo je bil letos julija izdal znani Ljotič odnosno njegovo tajništvo »Zbora« in v kateri je vehementno napadal Sovjetsko Rusijo, odrekajoč ji sploh, da bi bila slovanska d1* žava in da bi nastopila kot zaščitnica slovanstva. i' '1 - '' 1 ■' *t ' , «- s;, ,|,| n t t >, 1 itul jAV . brošura je bila tiskana v Belgradu in prvotno tudi dovoljena. Pozneje čez mesec dni je bila prepovedana. Brošura se je v Belgradu prodajala po trafikah, pa tudi v Ljubljani so jo imele nekatere trafike. Brošura je bila razširjena tudi v Škofji Loki. Pozneje sta bila zaradi razširjenja te brošure sodišču ovadena pravnik Dušan Horvat in privatni uradnik Fran Korbič. Obtožena sta bila zaradi prestopka v smislu člena 1 uredbe o zavarovanju nevtralnosti v tisku. Pred kazenskim sodnikom-poedincem dr. Julijem Fellaherjem sta se v soboto zagovarjala. Priznala sta, da sta res imela omenjeno brošuro, prvi je posebno poudarjal, da je bila takrat, ko je on imel brošuro v rokah, še dovoljena in da je bila pozneje kon-fiscirana odnosno prepovedana, drugi pa je zatrjeval, da je brošuro sežgal. Sodnik je oba obtoženca oprostil od obtožbe, da bi bila zakrivila prestopek v smislu uredbe o nevtralnosti. Sodba je v bistvu poudarjala, da brošura ni napadala nobene vojskujočih se držav, Rusija pa je nevojskujoča se država in zato je o njej dovoljeno pisati. Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je prijavil priziv proti oprostilni sodbi. 1fr Paragraf 205 k. z. določa primerne kazni za avtomobiliste, motocikliste, kolesarje in navadne voznike, ki povzročajo razne prometne nesreče. Na sodišču v dvorani št 79 skoraj ne mine teden, da na bi prišel kak tak človek pred kazenskega sodnika in se moral zagovarjati zaradi prestopka po omenjenem paragrafu, da je iz malomarnosti | ogrožal varnost javnega prometa in življenje ljudi. Strašna nesreča se je primerila letos 12 junija popoldne pri Stahovici. Neki voznik Jože Pestator iz 2upanjih njiv je v divjem diru podil konje, ki so bili vpreženl v dvovprežnl voz, na katerem so prepevali fantje * naborniki. Konji so dirjali v galopu po banovinski cesti mimo žage kamniške telefonske drogove. Nekatere drogove, ki niso bili več kaj prida, so tudi podrli, da jih bodo nadomestili z novimi. Pri napeljevanju novih telefonskih vodov je z droga padel 21 letni delavec Toni Franc, doma iz Dol. Duplice, in si pri tem zlomil desno nogo. V tkalnici Jugolane v Črnučah se je pri svojem poslu precej močno vsekal s sekiro v nogo tkalski delavec Kodrin Franc. Vse poškodovance so prepeljali ljubljanski reševalci na zdravljenje v splošno bolnišnico. Poškodbam ie podlegel Tudi drugi jx>nesrečenec, o katerega nesreči smo poročali že v včerajšnji številki našega lista, ki se je zgodila v gramozni jami ob Vodovodni cesti. Včeraj zjutraj je izdihnil v Šlajmarjevem domu Jožef Clemente, orodničarski mojster. Poškodb, ki so bile notranjega značaja, ni prebolel. Zapustil je ženo Polonco in hčerko Štefko, sestre, brate pa še velik krog prijateljev in znancev. športne vesti Še eno pismo atletov. Po spomenici slovenskih in srbskih atletov so se sedaj oglasili še hrvaški atleti in sicer oni iz splitske podzveze. Za nedeljski občni zbor Hrvatske atletske zveze so Splitčani poslali v Zagreb naslednje pismo: Atleti splitske podzveze z željo, da se nastali spor v Zvezi s kaznijo ' šestih najboljših naših atletov mirno reši, predlagamo, da HAS uvede proti tem šestim atletom nov kazenski postopek. Iz več razlogov smatramo, da je izrečena kazen prestroga in neosnovana v pravilniku. — Žal nam je neurejenih razmer v našem atletskem športu in zato iz- v ražamo željo, da novi upravni odbor čim prej te razmere uredi. Prvi korak za boljšo bodočnost je revizija postopka proti krivično in prestrogo kaznovanih atletov — naših tovarišev. — Prosimo, da se naš apel na občnem zboru, ki bo 24. nov. 1940 v Zagrebu, upošteva. — Kamen do kamna — palača, nesporazum na nesporazum — polom. — Ta apel je podpisalo 25 atletov. — Na nedeljskem občnem zboru HAS pa o tem sploh ni bilo govora. „Tek Z;edfn'en|aff Akademski 5|>ortni klub »Primorje« v Ljubljani priredi dne 1. decembra 1940 propagandno atletsko tekmovanje po Ljubljani in preko ljubljanskega gradu v proslavo državnega praznika. Start ob 10 dopoldne. Tekmovanje se imenuje »Tek Ujedinjenja« in bo ob 10 dopoldne, dne 1. decembra, kot športno-spominska proslava Ujedinjenja. Tekmovanje se vrši po dveh različnih progah s skupnim startom pred spomenikom kralja Aleksandra I. v Zvezdi in skupnim ciljem istotam. Tekmovalne proge so naslednje: Prva, daljša p^oga: kraljev spomenik, Kongresni trg, Gradišče, Erjavčeva cesta, Bleiweiso-va, Aleksandrova, Tyrševa, Tavčarjeva, Komenskega, Resljeva, Kopitarjeva, Krekov trg. Študentovska, Na okopih, Grad, Pot na grad, Karlovška, Privoz, Prule, Trnovski pristan, Krakovski nasip, Cojzova, Emonska, Vegova, Kongresni trg, cilj pred kraljevim spomenikom. Dolžina pro-ge ca 5.0000 m. Druga kk-ajša proga: Kraljev spomenik, Kongresni trg, Gradišče, Erjavčeva, Bleiweisova, Aleksandrova, Tyrševa, Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg, Stritarjeva, Mestni trg, Stari trg, Št. Jakobski trg, Trubarjeva, Cojzova, Emonska, Vegova Kongresni trg. Cilj pred kraljevim spomenikom. Dolžina proge ca. 2.700 m. korporacije proti Stahovici. Konji so dirjali sem in tja, po desni in levi. Prav pri žagi pa so podrli na tla mlado dijakinjo Ireno Vergelesovo, rojeno Rusinjo iz Zemuna, ki je bila takrat na počitnicah v Kamniku in se je na kolesu peljala proti Kamniku. Konji eo dekle podrli na tla. Strašno je bila poškodovana in se je takoj onesvestila. Popolnoma ji je bila razbita desna spodnja čeljust in je dekle izgubilo 4 lepe, zdrave zobe. Njen obraz je trajno izkažen. Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je hlapca Jožeta Pestatorja, ki je po nesreči še huje zdirjal naprej, obtožil prestopka po omenjenem paragrafu. Pestator, ki mu je bilo vabilo k razpravi pravočasno dostavljeno, osebno ni prišel k razpravi in je bil obsojen v odsotnosti na dva meseca zapora, to nepogojno. Na koncu še kratke pripombe o znamenitem »pismu o glasu«. Obtožencem vedno na koncu razprave že preberejo, kaj poroča o njih pristojna občina. Nekateri tajniki, odnosno župani so v svojih poročilih v tako imenovanem »pismu o glasu« prav originalni, jedrnati in kratki. Navadno zapišejo o potepuhih: »Ni na dobrem glasu«. Drugače tudi pristavljajo: »Občini neznan človek, zato ne moremo poročati o njegovem glasu«. Neki župan pa je nedavno sporočil sodišču: »Ta človek nima sploh nobenega glasu!« In rešil se je vseh neprilik. Ljubljana, 26. nov. včeraj popoldne okrog tri četrt na štiri se je po Dunajski cesti iz mesta proti topničarski vojašnici vozil na svojem kolesu vojni invalid na-rednik-vodnik v p. Potočar Martin. Vozil je pravilno po cestno-policijskem redu. Pri električni uri pa je prišlo do nesreče. Prav v tem času je po Linhartovi ulici privozil tovorni avtomobil neke ljubljanske gradbene tvrdke in je zavil na Dunajsko cesto proti mestu. Zavil je, toda kako? Ni vozil tako, kakor zahtevajo predpisi v ovinku okoli ure, ki stoji na križišču, in na tem kraju prav lepo uravnava promet, ne da bi bil tu potreben še stražnik. Šofer tovornega avtomobila je zavil kar po bližnjici na Dunajsko cesto. Potočar se je avtomobilu umikal vse bolj proti robu hodnika, hoteč se izogniti trčenju. Nesreča je bila tudi v tem, da je imel pokojni invalid levo nogo leseno in na stopalo kolesa pritrjeno z dvema zaponkama, in si je tako tudi z umetno nogo pomagal pri vožnji. Če bi ne bil pokojnik invalid, bi se morda še rešil smrti g tem, da bi ob pločniku Vremensko poročilo Kraj 4) U *cf © ffl © Ud 2-“ s « ££ lempe- raturn v C' o ► > “S •c C K C •Šc —7 oc Veter Pada- vine . 03 ■3B a S C , »* C * 0 (smer, Jnkost! a vr9ta i Ljubljana 778-7 11-2 1-8 90 4 0 — — Maribor 778-0 1-2 -5-0 90 0 0 —- -— Zagreb 773 3 9-0 6« 60 10 NE, 0-2 dež Belgrad 770-4 9-0 5-0 90 10 w, 1C-0 dež Sarajevo 763-6 5-0 3-0 60 10 0 0-4 dež Vis 768-2 9-0 6-0 60 4 NNE* — — Split 768-3 12*0 8-0 50 4 NE, — — Kumbor 764 ) 17-0 13-0 40 4 NE, — — Rab 7673 12-0 7-0 50 6 SSE, — — au&NMlk 764-5 17-0 12-0 50 4 NE. — — Vremenska napoved: Delno oblačno, zmerno hladno vreme. Najnižja temperatura na letališču je —3° C. < Koledar Danes, torek, 26. novembra:_ Konrad. Sreda, 27. novembra: Virgilij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvrševa cesta 41; mr. Trnkoczv ded, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Ali si že naročil sliko Marije Pomaaoi z Brezij? Cena 40 din. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačaniI To opozorilo je smatrati kot opomin/ Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez .predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja. Ruska Matica. V četrtek, 28. novembra 1.1. ob 20 priredi v prostorih Francoskega instituta Kuska Matica literarni večer ob 175 letnici smrti znamenitega ruskega pisatelja in znanstvenika Mihaela Lomonosova. Na sporedu: 1 univ. prof. ing. Aleksej Kopulov in lektor ruščine na univerzi dr. Sikolaj Preobraženski: slavnostna govora; 2. udeleženci ruskega tečaja R. M.: recitacija odlomkov iz del Lomonosova. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske kulture. _ Iz Legije koro&kih borcev. Včeraj je umrl v Ljubljani bivši koroški borec in član odbora Legije koroških borcev, tovariš Ludvik Skuhala, major v pokoju. Vabimo člane glavnega odbora in tovariše iz ljubljanske krajevne organizacije, da se polnoštevilno udeleže pogreba, ki bo v torek, 26 t. m. ob 16 pop. iz kapelice sv. Andreja na Zalah na pokopališče k Sv. Križu. — Glavni odbor LKB. Priprave za podaljšanje Šubičeve ulice so stopile v končni štadij, ker je mestna občina pravkar razpisala oddajo del za kanalizacijo te ulice in njenega okoliša. Kanalizacija se bo začela že v Nunski ulici ter bo tekla po vsej novi ulici kneza Pavla ob novih hišah Pokojninskega zavoda, nato pa z Valvasorjevega trga pred muzejem jx> novi Šubičevi ulici, čez Šelenburgovo ulico ter ob Kazini in novi Zvezdi tja doli do dvorišča med Ovijačevo in Svetinovo hišo, kjer bo priključena na sedanjo kanalizacijo Wolfove ulice. Vsa nova kanalizacija bo veljala blizu 500.000 din. Kakor znano, bo Šubičeva ulica podaljšana čez sedanji uršulinski vrt mimo nove uršuliuske gimnazije na Kongresni trg. Ta lepa, 20 m široka nova ulica bo po najkrajši poti zvezala Grad in Mestni trg z Zvezdo in projektiranim Južnim trgom, ter dalje z Valvasorjevim trgom, Bleivveisovo cesto in poftolnoma na novo preurejenimi tivolskimi nasadi, kjer bo od tivolskega gradu speljana nova pot v ravni črti prav na Rožnik. S podiranjem hiš ob šelenburgovi ulici, ki se morajo umakniti jiodaljšani Šubičevi ulici, bodo začeli takoj, ko se bodo trgovine iz teh hiš preselile v svoje nove prostore v soseščini. Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer Torek, 26. novembra: Lepa Vida. Red Torek. Sreda, 27. novembra: Skrivalnice. Red Sreda. Četrtek, 28. novembra: Tekma. Red p. Petek, 29. novembra: Krog s kredo. Premiera. Premierski abonma. Sobota, 30. novembra: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA ■— začetek ob 8 »večer Torek, 26. novembra: zaprto. Sreda, 27. novembra: Carmen. Red A. Četrtek, 28. novembra; Figarova svatba. Red Četrtek. Petek, 29. novembra ob 15. uri: Baletna predstava. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Sobota, 30. novembra: Gorenjski slavček. Izven. Slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. Gospodinja in otroška Tfgojiteljica — do- sedaj pri francoskem atašeju v Belgradu, ki pa je odpotoval, išče namestitve pri boljši družini — Ponudbe na upravo »Slovenca«. Mariborsko gledališče Torek, 26. novembra, ob 20: »Na cesaričin ukaz' Red A. Sreda, 27. novembra: zaprto. Četrtek, 28. novembra, ob 20: »Za narodov bi j. gor«. Red C. Premiera. stopil s kolesa in ga potegnil s seboj. Tega bllre-ga giba Potočar ni zmogel in trčenje je bilo neizbežno. Avto se je a silo zaletel v kolesarja, ga podrl na tla, in Kolo zdrobil. Pod kolesi avtomobila je obležal Potočar, rojen leta 1888 v kraju Sevno, občina Sv Peter na Dolenjskem, in stanujoč na Gosposvetski cesti 14. Ubitemu je kri udarjala iz nosa. iz oči, a predvsem iz ušes. Takoj so prihiteli reševalci z avtomobilom, toda vrniti so se morali brez ponesrečenca, kajti smrt mu je pretrgala nit Življenja. Na kraj nesreče je prišla takoj policijska komisija, v kateri sta bila dežurni zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Merhar. Dr. Lužar na truplu ni ugotovil kakih hujših zunanjih telesnih poškodb. Na odredbo policijske komisije so truplo po pregledu odpeljali v mrtvašnico na Zale. Smrtne nesreče je v tem primeru kriv le avtomobilist. Zaradi svoje skrajno neprevidne vožnje pa zasluži ostro kazen, ki tlaj bo v svarilo takim voznikom, ki dreve z vozili in 90 iim cestno policijski predpisi deveta brio*- Sovjetska Rusija in Slovanstvo Zan'miva razprava o uredbi glede nevtralnosti toka - Strašna nesreča pri Stahov.ci - Pumo o glasu Smrt pod avtomobilom na Dunajski cesti Dva, ki sodelireta pri obrambi angleškega neba Posebno pozornost so Angleži Dosvetili tudi svojemu letalskemu naraščaju. Slika kaže dva takšna izurjena letalca, ki služila na vodnih letalih britanske mornarice, opremljena s padali Dobrodošli, ali pa nesrečni tuji izrazi Nemci so si tujke s športnega polja izposodili pn Angležih, z denarnega in glasbenega pri italijanih, za jedilne liste pri Francozih, v nadomestilo pa so drugim dali iz svojega slovarja izraze »Reich«, »Fiihrer« in »Ersatz« Nemci so si tujke na športnem polju izposodili pri Angležih, na aenarnem in glasbenem pri Italijanih, za jedilne liste pri Francozih, sami pa so drugim pomagali z izrazi »Film«, jRešehc in »Ersatz«. Menda v vsakem jeziku tvorijo tuje besede poglavje zase. In glede njih so ljudje zelo različnega mnenja. Nekoč je nekdo dejal: »Hvala bogu, da imamo vsaj tujke!« Drugi pa spet menijo, da so tujke stvar, ki so čisto odveč in samo kvarijo čistost domačega jezika. Najbrž bo še najbolj pravilno, če imajo vsaj deloma oboji prav. Že pri našem jeziku, ki ni ravno preveč bogat in popoln na izrazih, vidimo, da dostikrat lahko brez težav tujke na-oomestimo s krasnimi domačimi izrazi, ki ne povedo nič manj kot tujke, na drugi strani pa i’ ih razume tudi najpreprosteje 'človek. Čemu i torej rabili tuje izraze, ko je naše pisanje vendar namejeno našemu ljudstvu. Če bi v tem primeru rabili tujke, bi morda kdo upravičeno mislil, da se pisec dela samo učenega. Nasprotno pa imajo tudi oni drugi, ki pravijo, da so tujke prava sreča, delno prav. Kajti res smo včasih z izrazom v zadregi in si kar ne moremo prav pomagati, se ne poslužimo tuje besede. Domačega izraza, ki bi povsem od- fovarjal temu, kar hočemo povedati, nimamo, n v tem primeru res storimo bolje, če rabimo tujko in jo magari razložimo, kakor pa, če bi uveljavili slabo aomačo besedo. Na noben način pa seveda ni prav, če lepe slovenske izraze, čeprav morda še niso preveč v rabi, kar vse vprek črtamo iz našega besednega zaklada in jih hitimo nadomeščati spet s tujkami, ki jih že tako dostikrat v sestavkih kar mrgoli. Da je kak narod začel uvajati v svoj jezik tujke, je pač moram imeti za to globlji razlog. ()d tujcev so posamezne besede začeli narodi jwe1 Italijanov pa so Nemci prevzeli zlasti na polju denarnega prometa in glasbe nešteto izrazov in besed Tako se v Nemčiji, pa tudi drugod ne, menna res nihče ne spodtika več nad italijanskimi besedami »saldo«, »diskont«, »bankrot«, »sonata«, »piano«, »forte« in slično Toda pri vsem tem ne mislimo trditi, da so bili ravno Nemci tisti, ki so se tako pridno vrgli na tujke in se z njimi obogatili. Tudi sami so izposojevali besede drugim, ali bolje rečeno, tudi nekateri nemški izrazi so se dru- gim narodom začeli zdeti izredno dobrodošli in prikladni, naravnost vabljivi, da jih posnemajo Tako je n. pr. pred nedavnim izšla v Angliji knjiga pod naslovom »Heimweh«, po naše »Doimotožje«. Angležem se je ta beseda toliko priljubila, da so jo ohranili kar takšno, kakršna je, ne da bi jo poskušali prevesti v svoj jezik, čeprav bi jo vsaj za silo prav gotovo lahko nadomestili z angleško. Potem pa imamo danes še dosti drugih nemških izrazov, ki glede njih nikomur niti na misel več ne pride, da bi jih prevajal. Naj naveoemo n. pr. samo besede »Reich«, »Fiihrer«, »Ersatz«. Za izraz »Ersatz«, ki ga danes zlasti v Franciji zelo pogosto uporabljajo in za katerega ima še uboga slovenščina res lepo besedo »nadomestek«, francoščina do sedaj nima nobene dobre nadomestne besede. Slovaški narod ima svoj prostor na zemlji Ohranil se je tisoč let, čeprav so ga vedno obdajali drugi narodi O Slovaški je bilo zadnje čase vse tiho in tudi v časopisih ni bilo nobene pomembnejše novice iz te dežele, ki je z vso svojo težo naslonjena na nemški rajh. Zdaj pa je po dolgem času predsednik slovaške republike le smatral za potrebno spet spregovoriti in sicer tokrat pred zastopniki in voditelji Hlinkove mladine iz posameznih okrajev in okrožij. Je že moral imeti vzrok, da je te voditelje zbral vprav v sedanjih dneh, ko se kujejo, oziroma že uresničujejo novi načrti Nemčije in Italije s pristankom in ob sodelovanju tistih držav evropskega jugovzhoda, ki so takoimenovanima državama osi naklonjene in imajo z njima več ali manj prijateljske odnošaje. Zanimiv je vsekakor predmet, ki se ga je dr. Tiso v svojem zadnjem govoru v Bratislavi pred zastopniki in voditelji Hlinkove mladine smatral za potrebno dotakniti. Predsednik Slovaške je pri tej priložnosti med Anglija — »nepremagljiva trdnjava svobode« Ni kar tako lahko ohraniti živce in voljo do dela ob takšnih okoliščinah, v kakršnih morajo danes opravljati delo angleški delavci po tovarnah in drugih podjetjih Če delo kljub pogostim in srditim nemškim napadom na angleške tovarne gre svojo pot dalje, čeprav ne morda več v tolikšnem obsegu ko prej, imajo za to gotovo v veliki meri zaslugo tudi angleški delavci sami zaradi svoje velike požrtvovalnosti. To je delo, ki je vredno vsega priznanja. Priznanja pa jim ni ostal dolžen celo ameriški vojni minister Stimson, ki je v enem svojih zadnjih razgovorov s časnikarji dejal: »Pod vodstvom gg. Belina in Morrisona angleški delavci delajo in proizvajajo kot niso nikdar prej. S svojim požrtvovalnim delom spreminjajo britanski delavci svoj otok v nepremagljivo trdnjavo svobode. Kljub bombam, ki padajo okoli njih med delom, brez oddiha kujejo novo orožje za obrambo svoje svobode in domovine. Ta izredni napor je bil dosežen pod upravo Zveze dela, ki je postala podlaga v boju, katerega danes Velika Britanija bije za svojo svobodo.« Film, v katerem nastopa 50 tipov ljudi Vemo, da sleherni narod V6ebuje veliko število najrazličnejših človeških tipov. Nič manj takih tipov je včasih treba tud« za — marši, kateri velik film. Značilen pruner takega filma je delo »Pod zastavo svobode« (Virginia City«). Za ta film ie 6eveda urad za razdeljevanje vlog pri družbi Wamer Bros moral najti 48 različnih tipov igralcev in igralk. V filmu je polno množičnih prizorov. Za vsak tak prizor je vodja statistov zahteval posebne tipe. V enem je potreboval veliko dam, finih gospa, ki znajo igrati žene uglednih meščanov, bogatašev iz dobe zlate mrzlice v Ameriki Za drugi prizor je bilo treba žensk, ki znajo dobro in naravno igrati raz- draženo množico pri obešanju. Treba je bilo dobiti pomožne igralke z obrazi, ki ne dopuščajo nobenega dvoma o tem, kakšni vrsti žensk pripadajo. Spet drugje je re. žiser potreboval plesalke v rudarskih zabaviščih, kamor dostojna ženska nikdar ne »topi. Poleg teh nastopajo v fil- drugim najprej opozarjal na monografijo Pod-hradskega, Slovaka iz Budimpešte, ki je bila izdana leta 1924., in v kateri je govora o^ pomenu slovaškega naroda, ki se je ohranil tisoč let, čeprav je bil obdan od raznih narodov. Slovaški narod zavzema svoj lastni prostor med narodi na zemeljski krogli — je dejal dr. Tiso. Potem je govoril o položaju, ki ga danes zavzema slovaški narod v slovanskem svetu. Navedel je nekaj glavnih lastnosti slovaškega ljudstva. Med drugim je dejal, da so Slovaki uslužni in zvesti in zaradi teh lastnosti zanesljivi uradniki in vojaki. Značaj Slovakov je primerjal z lastnostmi ostalih narodov ter ugotovil, da se življenjska sila slovaškega naroda lahko primerja z nemško. Končno je povdaril, da imajo Slovaki mnogo smisla za umetnost ter da so privrženi naravi. Slednjič pa je opozoril tudi na napake ter svojim poslušalcem naročil, da je njihova naloga, vse te napake, ki so nastale zaradi neugodnega razvoja dogodkov v preteklosti, odstraniti. RADIO Program radio Tjjubljanti Torek, 26. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Veselje na deželi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila — 14.15 Šolska ura: Ko listje pada — Kramljanje z mladino (g Miroslav Zor) do 15 — 18 Solistični koncert: Čenda Šedlbauer, violončello, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 18.40 Naslonitev Rusije na Carigrad (g. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.50 Gospodarski pregled (d. Drago Potočnik) — 20 Večer klasične glasbe. Sodelujejo: gg. Ali Dermelj (violina), Filip Matheis (viola), člana zagrebške opere in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec — 21.30 VValdteuflovi valčki (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Tamburaški orkester ^ Sreda, 27. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7-05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Iz znanih oper (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Okrogli napevi (plošče) — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: a) Prešeren in mi ob 1401etnice rojstva (g. Fr. Vodnik); b) Oddaja za dijake — 18.40 Boj za petrolej (g. dr. Al. Kuhar) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac ura — 19.40 Čajkovskij: Uvertura 1812 (plošče) (Vel. simf. ork., dirig. E. M8ricke) —20 Ob 751etnici rojstva dr. J. Ev. Kreka — 21.20 Kvartet pihal — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Ci-traški trio »Vesna«. Drugi programi Torek, 26. novembra; Belgrad; 20.55 Kvartet — Zagreb: 20 Prenos — Beromiinster; 19.50 Zbor — Bratislava: 19.40 Operetna gl. — Budimpešta: 19.20 Valčki — Praga; 18.10 Godala — Sofija; 21 Violina — Sotten*; 19 Mandoline — Stockholm: 21.30 Plesna glasba. Belgrafaka kratkovalovna postaja: YUA, YU8 (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YU? (19.69 mj: 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko YUG (19.69 m); 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. mu ženske ie južnih ameriških držav c svojimi posebnimi zunanjimi znamenji, pa spet severnjakinje s svojo umerjenostjo v gibu in besedi In tako dalje. Za vse te take in drugačne tipe imajo filmske družbe posebne sezname, da imajo potrebne igralke takoj pri roki. Še bolj pisana je ▼ tem filmu vrsta moških tipov. Errol Flynn n. pr. igra častnika severne vojske v državljanski vojni med ameriškim Severom in Jugom. Alan Hale uteleša Šveda, Fran Mc. Hugh pa irskega rudarja. Dalje so potrebovali v raznih prizorih značilno ameriško mestno množico, pomešano iz vseh ameriških tipov in ljudi z vsega sveta. Največ je rudarjev, med kateremi so spet eni dostojni in štedljivi ljudje, drugi pijanci. Posebno vzdušje filma je zahtevalo ie dosti drugih tipov: igralcev, konjarjev, volovskih gonjačev, roparjev, sleparjev vseh vrst. starih godbenikov, natakarjev, telegrafistov, ki znajo ravnati • predpotopnimi brzojavnimi stroji, in kar je še takih nenavadnih človeških sort. Potem pa razni tipi vojakov, zamorcev in belcev, prostakov in generalov, pa iskalci zlata,'lovci, stezosledci) Indijanci, tako da je film »Pod zastavo svobode« — (»Virginia City) že v tem pogledu nad. vse zanimiv. Film bomo kmalu videli. NISMO EDINI Roman I podeželskega zdravnika 211 Leni se jima je skušala strgati ii rok in pobegniti, toda ni tavpila. da ne bi vzbujala prehude pozornosti. Zdravnika je pri pogledu na ta prizor spreletel strah. Kaj se je zgodilo? Kaj je Slo vse po vodi? Ali je kdo dekle ovadil? Osupel je stal in gledal. Prve trenutke sploh ni vedel, kaj naj bi naredil. Leni je stražnikom razburjeno nekaj pripovedovala, potem je začela kazati s roko na zdravnika. Čei čas jo je eden od stražnikov pustil in stopil proti njemu ter ga vprašal: »Ali ste vi doktor Neweome?< Zdravnik ga je prezirljivo pogledal in dejal: »Čemu to sprašujete?« »Vedeti moram, ali ste vi tisti zdravnik ali ne.< Doktor Newcome mu ni maral odgovoriti naravnost, temveč ga je ostro vprašal: »Kaj imate s to žensko?« Stražnik je silil vanj: »To vas za zdaj nič ne briga. Odgovorite na moje vprašanje.« »Kaj vam bo koristilo, če veste, kdo sem jat...« Zdaj se je stražnik postavil v togo stojo in resno spregovoril: »V imenu postave... ali niste doktor Nevvcome?« »Da. A čemu vam je to potrebuno. Ta dama je z menoj. Pustite naju na miru, jaz sem porok za njo.« »Prijeti ste. Vi in ta ženska .. .< »Zakaj?« »Osumljeni ste, da ste umorili svojo ženo...« Če bi se bil ta trenutek začel svet podirati in bi bilo prva skala padla nanj, bi doktorja Newconia to ne bilo tako osupnilo, kakor so ga presenetile stražnikove besede. Stopil je nekaj korakov nazaj, se prijel za glavo, začudeno pogledal stražnika, strmel vanj in spraševal: »Kako? Kaj pravice?« Stražnik ga je nezaupljivo gledal in dejal samo: »Da, da.« Zdravnik je zdaj planil proti njemu, ga prijel za okrajce pri plašču in ga kakor zmešan začel tresti: »Kaj se vam meša! Kdo je umoril mojo ženo?« Stražnik je s ledenim pogledom odgovarjol: »Vi in onale ženska.« Doktor se je kakor zmešan umaknil za korak in ponavljal: »Jaz... Leni? Saj ste vsi skupaj znoreli!« Zdaj je bilo stražnika dovolj in je zarohnel: »Nikar ne igrajte komedij, človek božji! Saj sami dobro veste, kako je. Vašo teno so pred dobro uro našli mrtvo v postelji. Zastrupljena je. Stvar je čisto jasna Hoteli ste se je znebiti in s to žensko pobegniti. Zastrupiti jo, vam ni bilo težko, saj ste zdravnik. In da ste res hoteli s to žensko pobegniti, je dokaz v tem, da smo vas zalotili, ko ste kupovali železniške listke. Torej kdo nori, prijatelj moj dragi, vi ali jaz?« Zdravnik je nekaj jecljal in se še vedno ni mogel znajti spričo tega nemogočega, fantastičnega sporočila. Stal je nekaj časa in si z rokami tiščal Čelo, kakor da se hoče prisiliti k jasnim mislim. Toda stražniku se ni dalo več čakati, prijel ga je za ramo in ga stresel: »Stopite in ne delajte nam sitnosti. Saj voste, kam moramo iti.« Med pogovorom se je bila približala tudi Leni in je vse slišala. Ko so ju zdaj policijski pograbili ter ju začeli riniti proti izhodu, «0 se obema zašibila kolena. Trditve stražnikov so se jiina še vedno zdele tako pošastno nemogoče, da sta mislila, da je vse skupaj grda šala. Da je Jesslea zastrupljena? Kdo bi bil mogel to storiti? Saj ni imela nobenega sovražnika. Kdo bo razjasnil to skrivnost? Toda ni jima ostajalo drugo, kakor da sta se udala in nastopila težko in žalostno pot med oboroženimi ljudmi do policijskega pred-stojništva. Nihče na svetu ni mogel vedeti, da je mali Gcrald Iskal svoj nož po omari z zdravili in tam po naključju razbil steklenico... Da je raztresel kroglice in jih hitro zmetal v drugo steklenico... Da je Jessica vzela zdravilo proti glavobolu iz te steklenice, kjer je bil strup... Te dneve se je dogajalo na Calderburryju marsikaj, kar je pomenilo popolno nasprotje s prejšnjim mirom in pokojem, ko se tedne in mesece ni primerilo nič. kar bi bilo streslo moreče dolgočasje, ki mu ljudje niso znali uiti. Zdaj so ljudje v nekaj dneh doživeli vojno, demonstracije, seje. domoljubne sklepe. Bilo je razburjenja in zanimivosti, kakor prej v dvajsetih letih ne. Toda vojna in vse. kar je prišlo v Calderburry z njo, Je nenadno izginilo pred ogromno senzacijo, kakršne mesto ni v svoji zgodovini doživelo: ugleden meščan, ki so ga vsi spoštovali kot vzglednega človeka, očeta in moža. je zastrupil svojo ženo. Doktorja Newcoma so prijeli s tisto Nemko, ki mu je pomazala ubiti vzglednn gospo Jessico, dobrotnico, ki se je bila izgubljene plesalke usmilila, jo ' zela v hišo in si pripravila smrt. Kaj se je mesto spričo te novice brigalo za vojna poročila! Ljudi v Calderburryju se ni nič tikalo vprašanje, kako napredujejo Nemci, Francozi In Angleži. Mesto je imelo svoj veliki umor, kakor sc dogodi na stoletja samo enkrat. Ta dogodek so ra/tiskavali vsi: od ženskih dobrodelnih društev do policije. V mestu je bilo dosti brezdelnih B*av. ki so se mučile, da bi našle čimvec siiabotnih podrobnosti o zločinski krvoločnosti nezvestega moža in njegove po močuice. Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: lote Kramarič ~ Izdajatelj: Int. lote Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ue vračamo ~ »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih le jutranjik — Mesečna naročnina Je 14 din. sa Inozemstvo 25 din '■>» Samo ponedeljski »Slovenci dom« velja mesečno S dinarjev, polletno 'Ut dinarjev, celoletno 50 dinarjev. Uredništvo; Kopitarjeva aliea 6/111 ~ Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telelou 40-01 d« 40-06 ~ Podružnico; Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Moto mesto, Trbovlje.