PoftnTn*
Leto I. (Vlil.), štev. 180
Maribor, sreda 7. decembra 1927
_	  jEBsarF^gg'
toka** razu n nedelje in pr«»$to* vsak dan od V6. #r<
»
JUTRA!
«
Raion pri pofenam Mu a«. *	tt.	«,409
iMMine, prrioma, * oprari «4 po patHI10 04*. doetevfje* m do« po 16 Mi
,^^wiwiiiat,wwwK»w..i   ......
Tetefoo:
Uredn. 440 Uprava 455
1
Uradntetvo in oprava: Man bor, Alokaaodrova c««tašt.13
Ogtasi po torila
Oglo»« iproj««« tocM opteM eddotok ^hrinr> v Liob^anl, fteriwwi ■hm m.4
Teikoie VelJe Vukijtvka
Radikalni poslanski klub nezadovoljen s politiko sedanjega REŽIMA. — DAVIDOVIČ V DVEURNI AVDIJENCI.
BEOGRAD, 7. decembra. Središče zanimanja političnih krogov tvorijo sedaj vedno bolj težavne razmere v radikalnem poslanskem klubu in pa včerajšnja nepričakovana, skoro dve-urna avdijenca yodje demokratov, Ljube Davidoviča, pri kralju. V ožjih krogih Davidoviča zatrjujejo, da je predsednik demokratske stranke razložil pri tej priliki kralju svoje stališče napram državni politiki in svoje mišljenje o sedanjem notranje-političnem Položaju v Jugoslaviji. Davidovič sam je sicer odklonil novinarjem vsako Podrobno izjavo o svoji avdijenci, njen pomen pa je razviden že iz velike vznemirjenosti, ki se je pojavila v radikalnem poslanskem klubu.
Javna tajnost je, da postajajo razmere v radikalnem klubu vedno bolj težavne in silijo k razčiščenju. Večina poslancev je namreč odločno nezadovoljna z diktatorskim postopanjem predsednika Vukičeviča, ki se v izvajanju svoje politike niti ne zmeni za mnenie poslanskega kluba stran ke. ampak gre dosledno svojo pot. Včeraj so imeli razni radikalni pr-
vaki, med njimi dr. Ninčič, Miša Trifunovič, Andra Stani6, Milan Stojadi-novič, Anta Radojevič, Milorad Vujičič in Ilija Mihajlovič sestanek, ki je bil zelo buren. Vsi govorniki so ostro napadali politiko ministrskega predsednika Vukičeviča, najostreje pa Miša Trifunovič, ki je stalno v stikih s kmečko-demokratsko koalicijo. Akcija nezadovoljnih radikalov je zelo živahna in se že močno pojavlja na površini političnega življenja. Toda čeprav ji trenutno še ni pripisovati posebnih uspehov, vendar obstoja ravno v njej za sedanji režim vedno večja nevarnost.
V zvezi s težkimi razmerami v radikalnem poslanskem klubu so se že zopet pojavili glasovi, da je mož bodočnosti sedanji predsednik narodne skupščine, dr. Ninko Perič, ki naj bi nadomestil Vukičeviča. Dr. Peri6 tudi opoziciji ni nesimpatičen, čeprav vodstvo kmečko-demokratske koalicije še vedno vztraja pri tem, da postane predsednik nove vlade, Ljuba Davidovič.
Usodisa premogovna kril® # Sloveniji
V VSEII PREMOGOVNIH REVIRJIH V SLOVENITI USTAVLJENO DELO. — POGAJANJA Z VLADO D OSEDAJ BEZUSPEŠNA.
LJUBLJANA, 7. dečembra. Ker je prometno ministrstvo vnovič razpisalo dobavo premoga za državne železice, je bilo v vseh premogovnikih Slovenije, ki so dobavljali državnim železnicam dnevno 300 vagonov, delo ustavljeno. Obrati delujejo le v toliko, v kolikor je potrebno za kritje potrebščin privatne industrije in konzuma. Danes je bilo deloma ustavljeno delo v revirjih Trbovlje, Zagorje in Laško, popolnoma pa v premogovnikih Kočevje in Rajhenburg, kjer je sedaj o-koli 6.000 delavcev brez zaslužka. Jutri bo delo proti dosedanjemu običaju ustav-
ljeno v vseh revirjih Slovenije in deloma obnovljeno v petek in soboto. Do končne rešitve tega vprašanja bodo delavci zaposleni le v omejenem številu.
V Trbovljah se dela le podnevi, nočni kop pa je bil ustavljen. Delavske rodbine so glede na zimo v največji stiski. Nadalj-na situacija je odvisna sedaj od pogajanj s prometnim ministrstvom, ki pa so bila včeraj brez uspeha. Položaj je vsekakor tako resen, da je usoda premogovnega prometa za prihodnji teden Čisto negotova. Sedanji položaj je nedvomno nevzdržen.
Državna razredna loterlla
Dobitek 500.000 dinarjev.
BEOGRAD, 7. decembra. Davi so bili izžrebani sledeči dobitki: premijo
500.000 Din je zadela št. 2515, 30.000 Bin št. 51.050, 10.000 Din št. 69.105 in Po 4.000 Din št. 3581, 60.612 in 103.256. Glavni dobitek v znesku
1.200.000 Din bo izžreban danes popoldne.
Borza
LJUBLJANA, 7. decembra. Devine: Berlin 1358, Curih 1095.5, Dunaj 801.25, London 277.20, Newyork 56.73 Praga 168.42, Milan 308.50. — Efekti: Celjska 164, Ljubljanska kreditna 132, Prva hrvatska 890, Kreditni zavod 160, Vevče 133, Ruše 275—290, Stavbna družba 56, Šešir 104.
6.000	PROŠENJ ZA DRŽAVLJANSTVO.
BEOGRAD, 7. decembra. V notranjem ministrstvu je nič manj kot 6.000 prošenj za sprejem v naše državljanstvo. Prošnje bodo rešene avtomatično, čim stopi v veljavo nov državljanski zakon.
Glasniki in vodniki ljudske orosve*e v Mariboru
K OBČNEMU ZBORU MARIBORSKE ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. -PETNAJST OGNJIŠČ NARODNE PROSVETE NA SEVERNI MEJI.
Vesela in zanimiva Doroka
Občinski odbor slovaške vasi Lazinka je sklenil izgnati iz svojega področja nekega Zoherja, ki se je ravno povrnil iz ječe, kjer je že ponovno sedel radi vlomov in tatvin. Proti izgonu je potepuh protestiral češ, da ima v vasi ženo in o-troke, za katere mora skrbeti. Poročen s to žensko ni bil in je dejal, da bo občina odgovorna, če žene vsled izgona ne bo mogel poročiti ter brigati se zanjo in otroke. Občinski očetje so se zbrali zopet k seji ter sklenili postopača takoj poročiti, iž občinske blagajne izplačati 1000 kron kot doto ter potem vso družino izgnati. Po kratkem obotavljanju je postopač ponudbo sprejel in iz občinske hiše so se takoj podali k poroki. Za priče sta bila župan in občinski tajnik. Iz cerkve so si pa napotili na mejo občine, kjer so novoporočencema izročili denar ter jima zabičili, naj se ne prikažeta več v občini.
SNEŽNI VIHAR V NEWYORI<U.
NEWYORK, 7. decembra. V okolici mesta divja silen snežni vihar. Sneg je padel tako na debelo, da je morala najeti občina 12.000 delavcev da ga odstranijo. V snežnem metežu je poginilo 8 oseb.
M a r i b o r, 7. decembra. Jutri dopoldne bo zborovala v našem mestu četa tihih in skromnih mož, ki pod okriljem Zveze kulturnih društev in pod vodstvom njenega neumornega predsednika, učitelja gosp. Antona S k a 1 e v Mariboru, širijo med našim ljudstvom omiko in prosveto. Nesebičnost, idealizem in požrtvovalnost vodijo te pijonirje pri njihovem delovanju, imajoč pred seboj le en cilj: S prosveto med narod! Kajti le prosvitljeni narodi imajo bodočnost.
Zveza kulturnih društev v Mariboru, posestrima enake ljubljanske organizacije, obstoja sicer komaj dve leti, vendar lahko že s ponosom gleda na rezultate svojega dela.
Ustanovila je že nič manj kot 15 javnih ljudskih knjižnic: na Teznu pri Mariboru, v Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Zbelovem pri Poljčanah, Pobrežju pri Mariboru, Sv. liju v Slov. gor., Mariji Snežni. Lehnu, Krčevini pri Mariboru, v Šmartnem , ob ^aki, Odrancih v Prekmurju, pri Sv. Ani v Slov. gor., v Sp. Kungoti, Žusmu, Remšniku na Kozjaku in v Pekrah pri Limbušu. To je petnajst svetlih ognjišč narodne prosvete na naši severni meji.
Zveza kulturnih društev je napravila dalje načrt in model zložljivega odra. ki se ga društva v splošno zadovoljstvo poslužujejo. Letos so si po
tem načrtu postavila oder društva V Črni, Velki, Jarenini in Rogatcu.
Prav posebno pozornost posveča Zveza tudi tamburaškim zborom. Res škoda bi namreč bila, ako bi ta naša domača jugoslovanska glasba izginila iz naših vasi.
Lepi so uspehi združenega dela, čaka pa Zvezo še mnogo, mnogo dela. Le žal, da nima potrebnih sredstev in da je navezana le na to, kar ji darujejo posamezni rodoljubi. Nad 60 prošenj za ustanovitev knjižnic ima, že ta odlična kulturna organizacijaj Od pravega umevanja njenega plodo-nosnega delovanja po občinstvu je odvisno, kedaj jih bo mogla ustanoviti.
Jutrišnje zborovanje delegatov Zveze kulturnih društev v Mariboru bo nekak pregled našega kulturnega udejstvovanja na naši severni meji. Razpravljalo se bo o vseh vprašanjih kulturnega dela, izražale želje o knjižnicah, tamburaških in pevskih' zborih, odrih, gledaliških igrah, godbah, predavanjih, socijalnih tečajih' itd. Med narodom je vsekakor dovolj veselja in ljubezni do dela, tudi kulturnih delavcev ne manjka, treba je' nuditi le zadostno moralno in fnate-rijalno podporo in uspeh bo še večji.
Pozdravljeni v naši sredi vsi pijo-nirji kulturnega dela med našim ljudstvom na deželi!
Občinske volitve v mariborski oblasti
Nadaljni rezultati.
1. V srezu Maribor levi breg.
Gradišče: lista dosedanjega župana 70 glasov (5 mandatov), kmečka lista 35 (2).
Sp. Duplek: prva lista SLS 50 (3), druga lista SLS 63 (4).
Vukovski dol: SLS 52 (3), napredna lista 53 (4).
S v. K r i ž: SLS 50 (3), Km. obrt. zveza (kler.) 37 (2), tri napredne liste skupaj 68 glasov (3 mandate), Kmečka zveza 31 (1).
Sv. Marjeta ob Pesnici: Združena lista 52 (4), združena gosp. lista 43 (3).
Senarska: napredna lista 40 (4) obe klerikalni 34 (3).
Sv. Benedikt: SLS 40 (4), Ljudska stranka I 41 (3), Lista združenih kmetov 14 (1), Ljudska stranka II 16 (1).
Trotkova: SLS 42 (6), kmečko-delavska lista 12 (1).
S v. T r o j i c a: SLS I 29 (3), SLS II19 (2), napr. gospdarska 11 (1), obrtna 14 (1).
Čagona: napredna 14 (1), SLS 61 (6).
Žikarce: SLS 49 (4), KZ 29 (3).
V občini Janževa gora je dobila skupna kmetska-delavska lista 7, SLS pa 2 odbornika.
V občinah Slemen, Boč, Selnica Ob D r a v i so bile kompromisne liste.
2. Srez Ljutomer:
Z bigo v ci: lista dozdajnega župana Poharja 4, SDS 1, SLS 2 mandata.
V e r že j: demokrati 5, SLS 4 mandate.
Mala p,e/elia: naprednjaki 4. SLS
Radoslave i: naprednjaki 5, SLS. 2-neutralna lista 2.
Moravci: SLS 5, naprednjaki 2. -Ključarovci: SLS 3, Gosp. stran-1 ka 4. c
3.	V okraju Ormož:
Vitan: naprednjaki vseh 9 mandatov* SLS je dobila 8 glasov.
Vodranci:	kompromisna	lista
(SLS 6, SKS 3).
Jastrebe i: samo lista SLS.
Jadranska straža se reorganizira po novih pravilih za vso državo ter postaja ogranek Narodne o-brane. Agilni mariborski oblastni odbor pripravlja predavanja s skioptičnimi slikami v Mariboru pod okriljem Ljudske univerze kakor tudi po vseh krajih oblasti, kjer delujejo člani J. S, V Mariboru bo čimprej tudi velika zabava v korist te velepomembne in potrebne organizacije. Za predavanja in drugo propagando je oblastni odbor vse najboljše oskrbel V Split pošilja v posebne kurze svoje člane in sedaj, ko so dospele tudi krasne slike iz življenja ob Jadranu za ponazo-rovanje, se bo takoj začelo s predavanji Ob toliki vnemi odbora je pa potreba pokapati na žalostno dejstvo — nedostat-nega zanimanja naših ljudi za Jadransko stražo. Celo mnogi jadranski rojaki še niso v njenih vrstah, dočim se po Srbiji organizacije najlepše razvijajo. Slovenski sinovi služijo v mornarici, stariši se pa ne zavedajo, da se z Jadransko stražo najboljše pokaže, kako je za Jadran zavzet ves jugoslovenski živelj. — Božične razglednice Ciril-Metodove družbe so izšle. Prosimd, da se jih vsi narodnjaki poslužijo za božične in novoletne čestitke. Naročajo se pri C. M. družbi v Ljubljani, Narodni ‘dom. —
Stran Z.
M a Uho r sni V t C c W N’ J Iv Jutra.
V rti a r 1 i? o r ti, da« Xil. i927.
Sin obtoiuje očeta uboja
TEREZIJA SOLAR OBSOJENA NA SMRT. — ZOPET PREKMURSKA TRAGEDIJA PRED POROTO. - SIN KOT GLAVNA PRlCA PROTI OČETU.
Maribor, 7. decembra.
Poročilo o včerajšnji poroti moramo v toliko popraviti, da odvetnik g. dr. Šnu-derl ni bil zagovornik obtožencev, temveč zastopnik zasebnega udeleženca Jožefa Šolarja, katerega je Terezija Šolar pred sodiščem označila kot pravega morilca in je bila zato tudi obtožena hudodelstva obrekovanja. Včerajšnja razprava je trajala do poznega večera. Ob osemnajstih je bilo šele zaključeno zasliševanje 20 prič in so bili prečitani vsi spisi. Potem so šele sledili govori in replike drž. pravdnika, zastopnika zasebnega udeleženca in zagovornikov. Porotnikom je bilo stavljenih petero vprašanj: L—3. so li obtoženci krivi umora Štefana Solarja: 4. je li Terezija Šolar kriva hudodelstva obrekovanja in 5. je li Erno Jakiš kriv hudedelstva podpomoči k hudodelstvu umora. Plaidoyerji so bili zaključeni ob 9. zvečer, nakar je predložil predsednik porotnikom rezultate celodnevnega dokazovanja in jim dal pravni poduk.
Ob 22. so stopili porotniki k posvetovanju in se vrnili ob 22.30. Ljudski sodniki so potrdili samo prvo in četrto vprašanje, nakar je sodni dvor izrekel glede Terezije Šolar obsodbo v smrt na*ve-šalih, ostala dva obtoženca pa oprostil. Zagovornik obsojenke je prijavil ničnostno pritožbo.
• *
»Današnja porota se je pečala zopet z umorom, katerega sta bila obtožena posestnik Ivan Čahuk iz Gorice pri Murski Soboti in njegovi l71etni sin Kalman, oba evangeličana. Vdoveli posestnik Franc Balir v Gorici je imel za gospodinjo neko Žužo Savelj, poročeno Rošker, katero pa je lastni soprog zapustil. Žuža Savelj je obdolžila Kalmana Čahuka, da ji je ukradel 200 dinarjev. Ta njegova obdolžitev pa jo je stala življenje.
Dne 9. novembra 1926. je bila Žuža Savelj sama doma. Okoli osmih zjutraj sta prišla oba Čahuka k Balirjevi hiši. Kalman je ostal po navodilih očeta Ivana pred hišo na straži, oče sam pa je stopil v hišo. Po izpovedbi sina se je njegov oče vrnil že po preteku pet minut in nosil s seboj nekaj drobnarij, last Balirja, in pa okrvavljeno sekiro. Stari Čahuk je nagnal fanta, naj sekiro nemudoma zakoplje nekje v gozdu. Mladi Kalmareni u-bogal očeta, temveč je nesel sekiro v kuhinjo nazaj in utekel. Ko je prispel za jim domov oče, ga je nagovarjal, naj o stvari omlči, za kar ga bo že dobro nagradil že sedaj ; ko odraste, pa mu preda še posestvo. Povedal je stari Čahuk svojemu sinu odkrito, da je z več udarci
po glavi vzel življenje Žuži Savelj, ker je dolžila Čahukovo rodbino tatvine.
Še isti dan so našli proti večeru mrtvo v krvi ležečo Šavljevo pod kupom slame poleg postelje.
Pri zaslišanju v preiskavi je Ivan Čahuk vztrajno tajil svoje dejanje, ki pa je po trditvi obtožnice zadostno dokazano s priznanjem soudeleženega Kalmana Čahuka. Razen umora je prizadeti obtožen še hudodelstva obrekovanja in napeljevanja h krivem pričevanju.
Ivan in Kalman Čahuk sta bila že 8. junija pred poroto. Kalman je takrat odločno vztrajal pri trditvi, da je bil njegov oče morilec, sam pa da je le stražil zunaj. Mislil je, da namerava oče Žužo samo pretepsti. Pri poletnem porotnem zasedanju so porotniki zanikali vprašanje glede krivde Ivana in glede soudeležbe Kalmana na umoru, potrdili pa so vprašanje glede obrekovanja pri obeh obtožencih, nakar je bil Ivan Čahuk obsojen na 2 leti, njegov sin Kalman pa na 16 mesecev težke ječe,
Ker pa je kasacijsko sodišče ugodilo ničnostni pritožbi državnega pravdnika, sta prišla oba obtoženca sedaj vnovič pred poroto.
Vse dopoldan do 1. ure so trajala zasliševanja obtoženega Kalmana in njegovega očeta ter številnih prič, samih sorodnikov in sosedov glavnih junakov krvave vaške drame.
Kalman še vedno obtožuje očeth, a ne več na isti način kot poprej. Drobni, zelenkasto bledi dečko ostrih potez je silno živahen. Za odgovor ni nikdar v zadregi; če priča nekaj pove, kar mu ni prav, je naenkrat pokonci, da mu v o-braz zavpije: »Nije! Nije!« — Mati pravi, da rad laže, omožena sestra ga pa dolži tatvine.
»Dragi« umorjene Zuže mali nekako čudaški Brglez je pa vaški diplomat. Stalni odgovor mu je; »Kakor se uzme,
tako ali tako «. Na vprašanje, kako
je bilo z umorjeno, odvrne: »Dobro, ona rekla meni dobro, jaz pa njej*.
l2!etni Kalmanov brat se kot priča niti ne ozre na očeta in brata; ko svoje pove, se vsede poleg matere.
Od smrti nesrečne Zuže je Katman edini, ki je zgovoren. Toliko vsega je pripovedoval, da so orožniki pet ljudi prijeli kot storilce. Dvoje prič ve tudi povedati, kako je v zaporu v Murski Soboti razlagal svoji materi »kako naj zastavi besedo«. — Na vprašanje, kaj je s tem mislil, odgovori brez vsakega pomisleka: »Hotel sem reči, naj govori resnico!«
Po dolgem zasliševanju orožnika je bila razprava prekinjena do tretje ure popoldne.
Mariborski	in
*
v
Mariborsko
REPERTOAR:
Sreda, 7. decembra ob 20. uri »Igra s smrtjo ab. D. Kuponi. Zadnjič.
četrtek, 8. decembra ob 15. uri »Divji mož«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Čardaška kneginja«. Znižane cene. Kuponi.
Petek, 9. decembra. Zaprto.
Sobota, 10. decembra ob 20. uri ’a me Butterfly« ab. C.
Spomenica voditi oškoao vancev v Mariboru
Na poziv odbora vojnih oškodovancev (prečanov) se je vršil v nedeljo v Narodnem domu dobro obiskan sestanek, kateremu je predsedoval predsednik odbora g. Fran Novak. Predsednik, tajnik g. Oroslav Rakuša in odbornik g. Josip Cijan so izčrpno poročali o položaju vojnih oškodovancev — nad 1.500 družin — iz Primorja in Koroške, o potrebi razširjenja za Srbijo in Črnogoro veljavnega zakona o vojni odškodnini in končno o vsem, kar je odbor že podvzel v interesu oškodovancev. Zborovalci so poročila soglasno sprejeli ter izrekli odboru zahvalo za vneto delo. — Spomenica je že tretja po številu. Prva je bila odposlana aprila 1925, druga »Klic revnih« pa 1. decembra 1925. Sedaj se prosi in predla-
Da se nemudoma zberejo vse prijave oškodovancev (prečanov), ki ležijo zbrane v dobi od leta 1919—1922. pri ministrstvu za socijalno politiko in pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Da se vse zbrane prijave izročijo »Komisiji za ratnu otštetu«, da jih pregleda, ugotovi njih upravičenost in določi svoto o odškodnini ter da se k tej komisifi pokliče tudi eden tukajšnji odbornik kot ekspert.
Da se pri ministrstvu pravde izdela zakonski načrt, bodisi za uvedbo novega zakona o vojni odškodnini, ali pa za razširjenje sedaj samo za Srbijo in Črnogoro veljavnega zakona na celo državo.
Da se zakonski načrt čimprej preda zakonodajnemu odboru in narodni skupščini v presojo in uzakonitev.
Sklicanje oblastne skupščine
mariborske.	*
Poročilo nekaterih zagrebških listov o sklicanju mariborske oblastne skupščine na 13. tm. ni točno. Termin še ni definitivno določen, najbrže pa bo sklicana skupščina za 19. tm. —
Odlikovani orožniki.
Veliki župan mariborske oblasti je podelil častno nagrado onim orožnikom, ki so se v izvrševanju ribarsko-policijske službe s posebno vnemo in uspehom izkazali. Prvo nagrado od 1000 Din prejme g. Ivan Lužar, orožniški kaplar v Ljubnem, okraj Gornjigrad. Dve drugi nagradi po 500 Din pa dobita g. Ivan K o-c ut a r, narednik pri Sv. Petru pri Mariboru in kaplar Gvidon Z o r e n č v Slovenski Bistrici. Nagrade se bodo izplačale pred božičnimi prazniki. —
Prosvetni delavci v Mariboru.
Jutri, 8. tm. pridejo delegati prosvetnih društev iz mariborske oblasti na svojo redno letno skupščino v Maribor. Ob pol 11. dop. se bo vršil občni zbor ZKD v gornji dvorani Nar. doma. Ob 3. pop. pa se zbere v veliki dvorani Nar. doma devet obmejnih društev, ki bodo pokazala, kako se najuspešnejb širi prosveta med našim narodom. Prepričani smo da bodo Mariborčani s svojim obiskom dokazali bratom in sestram iz okolice, da ni Maribor le na papirju središče kulturnega pokreta v mariborski oblasti, ampak, da se zavedajo težavnega in napornega prosvetnega dela ob meji in so pripravljeni to delo moralno in materijelno podpreti. —
Profesor Martel v Mariboru.
Gospod B. Martel, profesor francoskega jezika in slovstva na ljubljanski univerzi, ki se je mudil poleti par mesecev v študijske svrhe na Ruskem, pride v soboto dne 10. decembra v Maribor predavat o vtisih, ki jih je dobil na svojem potovanju. Predaval bo v francoskem jeziku, v čitalnici študijske knjižnice (mala kazinska dvorana). Začetek ob 20. uri, vstop vsakomur prost. —
Obisk razstave v Unionski (Gotzovi) dvorani ie bil izven prvega dne jako majhen. Razstavo poseča večinoma uradništvo in šole. Razstava je odprta še jutri od 9. predp. do 3. pop. Da se omogoči čim večji obisk, je jutri znižana vstopnina samo na 3 Din.
Razstava pri Gotzu.
Jutri, 8. decembra, se zatvori v Unionski (Gotzovi dvorani razstava osnutkov za spomenik kralju Petru osvoboditelju. Patriotična dolžnost vsakega je, da sio-gbda te osnutke, ter s svojim obolusom pripomore do uresničenja. Poleg te razstave so razstavljena dela naših domačih umetnikov, ki so se to pot prav lepo izkazali z lepimi akvareli iz Francoske in Slovenije. Ker so cene slikam minimalne, je želeti, da si vsak okrasi svoj dom z deli naših umetnikov. Primerna so tudi kot božična darila. —
Čebelarsko društvo za Maribor in bližnjo okolico
ima redni letni občni zbor v nedeljo dne 11. t. m. ob 10. dop. v deški osnovni šoli št. 3. Pridite vsi, ki se za čebelarstvo zanimate! — R. Ferjančič, t. č. predsed. Zahvala.
Mariborski novinarski klub se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu novinarskega koncerta dne 1. decembra. Posebno priznanje izreka vsem sodelujočim pevskim društvom in solistom, koncertnemu biroju »Glasbene Matice«, ki je prevzel a-ranžman, tvrdki Meyer za klavir, dalje gojenkam »Vesne« pod vodstvom rav-
V lestnvtaciji „Pr: tr«h rlbn k^h” v »etitek 8 dec. VRSTNI O ftŠ C H H f VRSTNI
Pojedin* piščancev. Dobro staio in d nes doilO prima novo vino. — Priloži ost za ples.
Ljudska univerza v Mariboru.
Ker se mora preložiti predavanje gosp. Skale za en teden, bo predaval v petek 9. decembra ob 8. uri g. prof. dr. Jeraj iz Maribora o zelo aktualni temi »Delovna šola in državljanska vzgoja«. Vzgojitelji pridite polnoštevilno! V pop-deljek 12. decembra da naš visoko čislani bariton g. Neralič koncert znamenitih opernih arij. Predprodaja vstopnic pri ge Brišnik in g. Hoferju. —
Miss Elder pred novim poletom.  ......................... ............
Manski tenorist Tito Lehipa. ki nateljice gospe Rapoc in učiteljic, Osred-
nij štajerski vinarski zadrugi in tvrdki
se zadržuje v Washingtonu, je pred- j
lagal avijatičarki Ruth Elderjevi, da pU!rel & Rossmann, kakor tudi občinstvu finansira prekooceanski polet, toda le za številen poset. — v slučaju, ako bi pilotka poletela naravnost v Rim in na aparatu, ki bi se .	.... UrarIa te
imenoval Roma. Ruth Elder smatra, danes ^utraJ gospa Anka Topla k, soda je predlog italijanskega tenorista proga..x^' svet‘ in Predsednika okrožne-dovolj zanimiv in si je izprosila rok ?a sodl®cav po^‘ Pogreb bo v petek ob
za razmišljanje
Svetovno-rekordnI avto.
Newyorška tovarna avtomobilov White ima v delu avtomobil, ki naj bi dosegel v hitrosti svetovni rekord.
15. uri iz Gregorčičeve ulice v rodbinsko grobnico na Pobrežju. Večni pokoj je našla ga. Toplak po dolgi in težki bolezni. — Njenemu soprogu iskreno sožalje. — Mariborski dvor
Ta model bo imel tri motorje, vsake- (furež) domače klobase. Prvovrstna vica 500 konjskih sil	—	Oset —
Kraj. organizacija SDS v Spod. Polskavi
je imela 4. tm. ob 15. uri pri SIcherlu svoj redni občni zbor za 1. 1928. Na zboru sta poročala narodni posL g. dr. Pivko in predsednik sreskega odbora SDS g. Kejžar. Organizacija šteje 54 članov in se lepo razvija. —
K občinskim volitvam v Ceršaku.
V pondeljek objavljeni rezultat korigiramo v toliko, da je bila napredna samo prva lista, ki je dobila 56 glasov in 4 mandate, dočim ste bili obe drugi SLS listi in ste ostali s 3 mandati v manjšini. Rezultat v Ceršaku je zanimiv, ker je občina po dolgoletnih bojih padla v napredne roke vkljub temu, da se je celo poslanec Žebot kot tamošnji bližnji rojak iz sosedne občine ponovno angažiral v boju proti našim naprednim mladeničem.
Češki klub v Mariboru poživlja svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo družabne glasbene prireditve, katero priredi Zveza kulturnih društev v četrtek, dne 8. t. m. ob 3. pop. v vseh prostorih Narodnega doma. —
Skesani požigalec.
Dav ise je prijavil mariborski policiji 191etni Martin Perše* delamržni potepuh, ki se je več mesecev klatil po Hrvaškem in se preživljal z beračenjem. Izjavil je, da je pred petimi -meseci po neprevidnosti zanetil ogenj v nekem kozolcu pri Celju. Baje so ga že takrat osumili z* požigalca in je bil aretiran, a je eskortt pobegnil in se skrival do zime po deželi Stiska in mraz pa sta ga prisilila, da se je približal mestu in se končno zaupal oblastim. Pripovedoval je, da je postal požigalec nehote. Slabo ugaslo cigareto je vtaknil v žep, ki se je vnel in zapalŠ krmo. Žrtev njegove neprevidnosti je torej postal neznan kmet, ki je utrpel veliko škodo. Perše je rojen v Zagorju, pristojen pa v Selnico ob Dravi. Streho in hrano mu bo preskrbelo sodišče, kjer bo preko žime imel priliko razmišljati o nevredni preteklosti in snovati načrte za prihodnjost. —
Nov se]em v Slov. Bistrici.
Vsled razglasa mestnega urada v Slov. Bistrici Br. 107-3 objavljamo, da se vrši dne 15. decembra (v četrtek) v Slov. Bistrici na novo vpeljani živinski in kramarski sejem. Interesente pozivamo, da ga v čim večjem Številu posetijo.	1855
Premogovnik »Peklenlca« v Murskem-Središču
je razširil svojo obrat z novim rovom. Premog iz tega rova je izvrstne kakovosti, ki je dobavo toliko povečala, da je premogovniku mogoče, znižati ponovno dosedanje cene. Mnogoštevilni odjemalci tega izvrstnega in vsestransko dobro vpeljanega kuriva pozdravljajo ta redek slučaj redukcije cen. Opozarjamo na tozadevni današnji inserat. —	1871
Prosim najditelia izgubljenega zneska po Din 2.800, ki ga je izgubila v soboto revna kontoristinja iz pisarne dr. Oetkerja v Melju, da znesek pošlje anonimno na gornji naslov, sicer sledi ovadba. —	1878
Velika žehta ni več strašilo, pred katerim je vsaka gospodinja enkrat ali dvakrat mesečno trepetala. Danes more vsaka gospodinj* tako delo opraviti kot zabavo. Vsak teden postavi umazano perilo, da se čez noč ftamoči, a. potem ga prekuhaj z »Radionom« v času, ko pripravljaš kosilo. — Končno izperi v čisti vodi, Pa j« v eni uri pranje gotovo, a perilo belo kot sneg.
Plesne vaje društva Jadran
pričnejo radi Miklavževega večera še le v soboto dne 10. t. ra. —	lSSd
V Mariboru, dne 7. XII. t92f
Mariborski V F C E R NI K jfufra.
»Stran 3.
Nai iltrelšl avtomobil na svelu
MAJOR SEEGRAVEJEV AVTO S 1000 KONJSKIMI SILAMI. —
KILOMETROV NA URO.
330
Ko frcne mimo tebe na široki ravni cesti z največjo naglico mogočni avto in ti nehote uteče beseda »da bi te...«, se za njim ozreš in se nekako podzavestno čudiš, da že izginja tam daleč za ovinkom. Vedi tedaj, da je ta brzina že hudo prekošena in da se je izkazal Anglež, major Seegrave na Svojem vozu s tri- do štirikratno br-adno.
Po načrtih kapacitet na polju avtomobilizma je dala neka angleška družba zgraditi za ogromno vsoto sto tisoč angleških funtov (funt približno 170 Din) voz, čegar stroji zmorejo tisoč konjskih sil. Major, večkratni zmagovalec pri avtomobilskih tekmah, ki je imel preizkusiti ta voz glede njegove hitrosti, je izjavjl,_ da v Evropi ne najde za tako vožnjo primerne ceste, kajti za tako preizkušnjo treba dolge, ravne in najmanj^l8 metrov široke ceste, brez najmanjšega ovinka. Peščeni pas na južnoza-padni obali Anglije, kjer se je vršilo že precejšnje število hitrostnih avtomobilskih dirk, se mu je zdel nepripra ven, ker je preozek in ne dovolj dolg, zato je vkrcal svoj ogromni voz na ladjo ter ga dal prepeljati v Ameriko, in sicer na polotok Florido, kjer je obala morja v vsakem oziru zadovoljevala za njegovo vratolomno voz njo. Pripomniti je treba, da je voz težak -3000 kilogramov in da je stal prevoz čez veliko lužo 25.000 funtov, velikansko premoženje, ki si ga je major priboril z zmagami pri svetovnih dirkah.
Uspeh, ki ga je dosegel drzni športnik, je v očeh avtomobilistov naravnost ogromen; potolkel je namreč daleko vse dosedanje zadevne rekorde, ker -je vozil s hitrostjo 300 kilometrov na uro. Ako si hočemo pred-
očiti to brzino, si moramo misliti, da bi vozil tak avto iz Maribora do Ljubljane približno — pol ure.
Major Seegrave pripoveduje o poteku dirke sledeče: »Vozil sem najprej s prvo brzino 120 kilometrov na uro, nato z drugo, 210 kilometrov na uro, in po preteku nekaterih minut s polno (330 km). Pri tej brzini je v moji notranjosti ves zunanji svet zame popolnoma izginil, vse moje misli so bile z največjo napetostjo usmerjene le na voz, na aparate pred mojimi očmi in na vzvode, z rokama sem krčevito držal krmilo, telo mi je postalo trdo kot jeklo in zdelo se mi je, da drvim liki blisk v brezmejnost. Svest sem si bil, da zakrivi najmanjša moja neprevidnost ali najrahlejša duševna ali telesna slabost uničenje dragocenega stroja in mojega življenja.
Voz je pri .vsej svoji teži med blazno vožnjo drčal le na sprednjih dveh kolesih in sta zadnji dve le poskakovali na desno in na levo. Vzrok temu je dejstvo, da se je zrak za drvečim vozilom redčil, kar je povzročalo zračni vrtinec, ki je zadnji del voza dvigal, tako da je bil stalno v nevarnosti, da se prevrne. Se-li bo dal ta nedostatek s posebno konstruk cijo voza odpraviti ? Strokovnjaki so mnenja, da bo mogoče doseči večjo hitrost le z manjšimi in lažjimi vozovi, drugi pa so mnenja, da je major Seegrave absolutno dosegljivo hitrost dosegel.
Te dni je na Angleškem hotel pobiti ta rekord Italijan Giulio Foresti z lažjim avtomobilom. Dosegel pa je komaj hitrost 200 kilometrov na uro, uničil dragoceni voz, rešil pa srečno pogina samega sebe.
Theatralia
1. O pevski vojski.
Pravzaprav nam nagaja vodstvo. Kričimo po umetnosti in da nam dramo; hočemo petja in godbe in imamo opero in opereto; poželimo burk, imamo jih. Iz same malicijoznosti — še ljudske igre! In pridejo Rokovnjači. Mi pa se ne damo, mi že ne! Mi vkljub temu ne gremo v teater!
Pred kom neki se natezavajo vsi trije Mozoli v praznini? Gg. Rasber-ger, Kovič, Rovšek. Po točkah bi jih imel prvi največ, sicer pa ima vsak nekaj svojega. Prvi vso rutino in tehniko, drugi poglobljenost in dobro preštudirane momente, tretji prirodne ^pristnosti, zato največ stika^s publiko. Prvi je preplitek in površen v izgraditvi značaja, drugi preveč ume-■ ten v jeziku in pojoč, tedaj patetičen;
I tretji prehudo tremo. Pa je diletant j in ga bo vodstvo s pridom učilo rutine. In pevska vojska bo potem hujša. Lepa je bila — kaj bi pravil, pogledat pojdite!
2. O lapem jaziku.
Kje ste poklicni častilci in čistilci peg našega jezika? V teatru je nekaj grešnikov, ki greše v vsaki igri. Kdor posluša z namenom, da bi pazil na izgovorjavo, ne sedi minute, da bi ga ne zbodlo. Ne ločijo se besede pod (mizo), pod (skedenj) od poti in potu. Bor vazelin in bor na Pohorju sta mu isto. Profasor je lap — ni dansko, slovensko bodi! Fonetika se reče temu, da se ista podoba črke izgovarja tako in drugače. Naglas je včasih kranjski ali, primorski mesto slovenski. Visoka šola lepega jezika in izgovorjave bodi pozornica! Naša to ni vseskozi.	M.	Š.
Spari
Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru
MOLNP službeno.
Funkcijonarji klubov Svoboda in Že* lezničar, ter Merkur in Rapid, se pozivajo, da do pondeljka 12. tm. dostavijo MO obračune medsebojnih prvenstvenih tekem.
Konec nogometa v I. 1927.
Doznava se, da je Maribor za sezono 1927 zatvoril igrišče, ki je nujno potrebno popravkov, zlasti ograja in nedostatki terena. Do spomladi bo tudi izvedena kanalizacija, ki bo omogočala nagel odtok vode v slučaju deževnega vremena, kar bo vrednost igrišča znatno dvignilo. Članstvo Maribora je tudi prenehalo z trainingom na prostem in vadi v telovadnici. Letos prvič je šport dobil pri nas resnejše oblike. Igralo se je še v decembru in training se nadaljuje preko zime, kar v obilni meri obeta izboljšanje športnih razmer, zlasti kakovost nogometa. Igrišče Maribora je zaprto tudi za ostale klube in je smatrati nogometno sezono za prekinjeno. Boj se bo nadaljeval le diplomatskim potom na občnih zborih, ki se pričnejo v najkrajšem času.
Sokolstvo
Sokoli-smučarji! V soboto ob 8. url zvečer sestanek v društveni sobi, Narodni dom. Udeležba s smučkami obvezna!
Telovadba starejšega članstva sokolskega društva v Mariboru se prične redno zopet danes dne 7. decembra v obi-' čajnem času v gimnazijski telovadnici. Prostor je zakurjen. Pozivam brate k točni in polnoštevilni udeležbi — Pod-načelnik.	H
Odbor Sokolskega društva v Mariboru poziva svoje članstvo, da se udeleži ob-, čnega zbora Zveze kulturnih društev V Mariboru v četrtek dne 8. decembra ob’ 10.30 dop. v Narodnem domu in družabne glasbene prireditve ob 3. pop. istega dne v vseh prostorih Narodnega doma. \
$3 & * r, - ‘ /	’	'KS,,'	'"A	>	*	‘	”*■	^	'	■■■■'■	■"	<■	~	*''
OSETSTE PRVI ZAGREBŠKI BOŽIČNI SEJEM
50r|<> popusta na vseh železnicah S. H.S.
Legit matije se dobe na glavnem kolodvoru v Zagrebu in v pisarni PUTN1KA, Jelačičev trg 6, za ceno Din 6' .	1
Opice na obalah Sredozemskega morja.
»Pariš Midi« piše: »Ni daleč dan, ko bodo solnčne obale Sredozemskega morja naseljene s kolonijami samih opic. To so namreč prorokova-nja dr. Voronova. Pri nekem kosilu, na katerem so se zbrali politiki, pisatelji, novinarji in njegovi prijatelji, je učenjak dejal, da se je ideja, da se prične v Evropi vzgajati šimpanze kinokefaluse, ki so najsposobnejši za transplantacijo žlez, porodila iz enostavnega razloga, ker ta vrsta opic v Afriki preveč trpi radi pomanjkanja vlage. Vzgajanje opic na obalah Sredozemskega morja pa je dalo dobre rezultate. Voronov ima v bližini Men-tona kolonijo opic, katerih se poslužuje za poizkuse v svojem laboratoriju. Voronov je prišel tudi do spoznanja, da bi opic primanjkovalo v svrhe pomlajevanja, tudi če bi jih pričeli gojiti prav _ po industrijsko. Pričakovati je torej, da bodo šimpanzi v kratkem najbolj spoštovana žival na svetu, zlasti pa na evropskih ri-vijerah, kjer je tudi za nje najugodnejše podnebje.
Zgubil nos — dobil stavo.
Radi neke stave je detektiv Hack-ney iz New Orleansa izgubil vršiček svojega nosa. E. Blockner, trgovski potnik, se je z detektivom prepiral in mu dokazoval, da je najboljši strelec v državah Južne Amerike, dočim je detektiv isto trdil o sebi. Prišlo je do stave. Detektiv je streljal v cigare, ki jih je Blockner držal v ustih. Z nenavadno sigurnostjo je prestrelil po vrsti šest cigar, dočim je njegov protivnik uspel le trikrat, četrtič pa je izstrelek zadel vršiček detektivovega nosa. Detektiv je moral takoj v bolnico. Dobil je sicer stavo, ki pa menda ne odtehta škode, ki jo bo utrpela radi defekta lepota njegovega obraza.
Kako narašča prebivalstvo v Bolgariji?
Po statistiki o prebivalstvu Bolgarije v letih 1925J26.. ki je bila nedavno objavljena, pride povprečno 39 porodov na 1000 prebivalcev. Pred vojno, v 1. 1906.—1910., jih je bilo 42. Dasi se je pa število porodov nekoliko zmanjšalo, stoji vendarle Bolgarska v tem pogledu na prvem mestu v Evropi. Smrtnih slučajev je po vojni (1921—1926) 21 na tisoč .prebivalcev napram 24 v 1. 1906.—1910. Ta statistika kaže, da se bolgarski narod letno pomnoži za 93.000 prebivalcev.
270.090 kilometrov peš.
Prebivalstvu francoskega mesteca Souvigny je dobro znan prekupčevalec in trgovec Francois Fauche. Starček je star 71 let in je'vse življenje služil denar na semnjih, ter potoval iz kraja v kraj v spremstvu svojega že tudi onemoglega psa. S trgovskimi posli se je pričel baviti leta 1890. Računa se, da je dnevno prehodil po 20 kilometrov, torej v 37. letih 270.000 kilometrov. Kljub velikemu naporu Je Fauche popolnoma zdrav in še obiskuje najrazličnejše semnje, čeprav je trgovanje opustil, toda moč navade ga sili k temu.
Predor iz Evrope v Afriko.
Francoski in španski inženjerji se bavijo z načrtom predora, ki naj bi pod Sredozemskim morjem vezal pot Gibraltarsko morsko ožino na Evropo z Afriko. Predor naj bi bil daljavo 48 kilometrov. Temu načrtu nasprotujejo velike tehnične ovire. Gibraltarska morska ožina je nastala z velikim prelomom gorske verige, kakor če bi se velikanska skala razpočila na dvoje. Tam, kjer morska ožina ni širša nad 14 kilometrov, je razpoka globoka gotovo nad 1 kilometer. Treba je poiskati mesto, ki ni nad 300 metrov pod vodno površino.
Kazenske kolonije namesto jetnišnic.
V angleškem notranjem ministrstvu proučujejo načrt izpremembe jetnišnic in kaznilnic v kazenske kolonije. V kazenske kolonije bi prišli vsi oni obsojenci, ki imajo nad dveletno kazen. Kolonije naj bi se osnovale na otokih, v prvi vrsti na novo-guinejskih, kjer je pomanjkanje delovnih moči.
Doživljaji lisice v Budimpešti.
Res prav čudne stvari je doživela te dni neka divja lisica v Budimpešti. Kako je prispela sredi mesta, še ni znano. Opazil jo je prvi neki redar, ko se je skrila pod tramvajski voz. Vzbudil se je takoj v njem lovski instinkt in jo je pričel preganjati. Lovu se je pridružilo tudi več meščanov in celo en avto. Lisica je bila končno nagnana na neko dvorišče. Ko je uvidela, da je v nevarnosti, je skočila skozi odprto okno v neko stanovanje. Čim jo je gospodinja zagledala, se je od strahu onesvestila. Toda lisica, ki je bila ravno tako preplašena, se je pri ponovnem skoku skozi okno zapletla v žice radio-aparata in tamkaj obvisela. Zasopljeni preganjalci so jo našli v tem neugodnem položaju in jo ujeli. Lisico so jzročili zoološkemu vrtu, čegar uprava je poslala gospodinji v zahvalo nov aparat za sprejemanje.
Nova prodaja ruskih carskih draguljev.
V Parizu je prodala te dni sovjetska vlada novo partijo ruskih carskih draguljev. Dragocenosti je kupil neki angleški trgovec z zlatnino za 100.000 funtov šterlingov. Vsi dragulji so bili last ruske carske rodbine. Sovjetska vlada razpolaga še z veliko množino dragocenih draguljev pokojne carske rodbine, za katere pa radi njihove silno visoke cene ne more najti kupcev.
Maksim Gorki odhaja v Rusijo. |
Maksim Gorki, ki je doslej bival vj Italiji, se je zopet namenil v RusijoJ Kmalu bo proslavil 60letnico svojega, rojstva in 351etnico literarnega udej-stvovanja. Doznava se, da odpotuje že spomladi in da bo zbral materijal za nov roman, v katerem bo opisal življenje v novi Rusiji. V Rusiji pripravljajo Gorkemu najprisrčnejši sprejem in se je v to svrho sestavila posebna komisija pod načelstvom ljudskega komisarja za prosveto — Lunačarskega.	A-
Samomori na Japonskem. L-
Na Kitajskem in Japonskem je sta-/ rodavni način samomora — takozva-ni harakiri, pri katerem si samomorilec ob posebnih ceremonijah prereže trebuh, dočim mu ena od prič z ostrim mečem odseka glavo. Na Japonskem se ta tradicijonalni samomorilski način že močno opušča ter, se veliko število samomorilcev meče; pod vlak. Po statistiki iz Tokija je letos na ta način več ko dva tisoč ljudi končalo življenje. Japonsko prometno ministrstvo je sklenilo vlake opremiti z amerikanskimi zavorami,! da bi se dali lažje ustaviti, če bi vla-; kovodja zapazil kakega človeka na tiru.
Nesreča filmskega Igralca Harrft Piela.
Znani filmski igralec Harry Piel sft je včeraj v Berlinu težko ponesrečil. V ateljeju Neubabelsbergerja so fil-movali neki prizor s tigrom. Harry Piel je stal na stopnjicah. Tigra so spustili iz kletke in je odšel poleg stopnjic mimo Harry Piela. Položil je mirno svoje šape na njegove rame, toda Harry Piel je padel pod tigrovo težo na ograjo in zdrknil potem pet metrov globoko na glavo. Prenesli so ga težko ranjenega takoj v bolni-so.
damskega modnega blaga
se od 1. do 15. decembra 1927
RAZPRODAJA MODNO BLAGO do 20°io izpod dnevnih cen
F. MASTEK, GLAVNI TRG 16
■g^jangn.
Za
božična darila r bogati izbiri angleško moško in damsko sukno, puloverji, telovniki, modne srajce, samoveznice, gotove obleke, zimski in dežni plašči, dežniki, klobuki, modni šali, gamaše itd.
Sriežhičevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri J|>s. Moravec, Maribor, Slovenska mi. 12;' Popravila se sprejemajo. £7a
Specijaloa delavnica
za črkoslikarstvo in soboslik^rstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 1725 Kupim staro zlato, srebrn denar, umetno zobovje' po nal-višjih cenah. Ilg®r, Maribor, Gosposka ulica 15.	H.a
Vinski hram.
Danes in jutri mesene, jetrne in krvave klobase. Od danes naprej se toči izborno novo vino (rizlec — specijaliteta). 1875
Galoše ln snežne čevlje popravlja Ameriška vulkanizacija. Maribor, Zrinjski trg.	1649
Kolesa in motorje shranjuje preko zime tvrdka Justin Gustinčič, Tat-tenbachova 14.	26a
Na hrano in stanovanje.
sprejmem dva gospoda. Več po dogovoru. Vojašniška 10. Gostilna Klanjšek.
1876
Lep solnčen lokal s stanovanjem in pritiklinami se odda takoj v Studencih, Sokolska ulica 6. Vprašati istotam.
1871
Zavarovalni posredovalci
za Maribor in okolico se sprejmejo takoj pod ugodnimi pogoji. Sposobni dobe tudi stalno plačo. Pismene oferte nasloviti je na upravo' lista pod »Posredovalec«.
1877
Zamenjam stanovanje, sobo in kuhinjo event. za 2 sobi s kuhinjo, Studenci, Aleksandrova 37.	1879
Boiiini prazniki
se bližalo!
Priporočam stojo begalo zalojro nalanterijskeva bla(?a. igrač kakor tudi hiSnepa in kuhinjskega orodja po nauiižiih cenah. Posebno ugodna nakupna priložnost: domači čevlll za otroke od Din 10, za dame od Din 22, za sosoode od Din 25 naprej, tri pare sortiranih ženskih nogavic 20 Din vsake kvalitete. Pri nakupu za Din 100 dajem 5% popust.	i«so
Josip Mlinarič, Maribor, Glavni trg 17.
POZOR!
POZOR!
VI • v* v» •§» v 1*
Irajiijivijilieip,
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova tjllca 5tev. 14, ker ima ista speeijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
NalprftnerneJSa
božična
darila
kuprie najceneje pri tvrdki
AMICA TRAUN
Grajski trg 1.	24a
se izposoj'ujej'o samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14
Stareojašče
sssfeiiii iTtgmMn
cele. ne odpadkov, razen polne eume (Vollgummi) in brez žreb-Ijev kupujem v vsaki množini. Plačam po povzetju. 1623
Rafael L. Pesah
Sarajevo, KundurgjUuk ul. 13
Cf DOtrebuieli
jih
za Boži« prvovrstne Bizjakove kekse, dobite tudi v delikatesni trgovini
Franjo Kurinčič, Aleksandrova 31
Tam se nahaja tudi prijeten buffet za sedeče goste!
Mie. preme
linolej, zavese, posteljne odeje, namizne prte, posteljne vložke, žimnice, posteljno perje In puh, blago za mobllije, žimo, afrik in sploh vse potrebščine za postelje dobite priznano ceneno pri tvrdki
Večji promet!	Znižane cene!
Izvrsten in cenen premog!
I Breskonkurentno I
,PEKLENICA‘
4800 kalorij — braz kamenja — brez žlindre — malenkosten pepel — braz duha pa žveplu — radi tega posebno priporočljiv za stanovanja.
NOVE CENI E s
Po vagonih, franko Mursko-SrediMo, žel. postaja . Din 26’—
[za 100 kg
Po vozovih od 20C0kgda>je, franko dom postavljen Din 36-—
[za 100 kg
v detajla na dom postavljen..............  Din	40-—
1872	[za	100	kg
Glavno zastopstvo:
Božidar Guštšra - Maribor
Pisarna: Cankarjeva 1 Skladišče: Cankarjeva 24-tel. 400
Karol Prei§
In sftlogi pohištva sdrulenlh mizarja v 7	,	.. v	...
Maribor, Gosposka ul. 26 £aht@va?te povsod »»Vecersm !
Ilustrirani ceniki brezplačno l	psa
ŠIVILJE
za delo na domu in v tovarni se sprejmejo pri tvrdki Durjava, Maribor, Gregorčičeva ulica 24
Delo na dom se da tudi šiviljam iz mariborske okolice.
starejša, trezna moč, uporaben tudi za inkaso, kolesar, se sprejme s 1. januarjem 1928. Oženjeni imajo prednost. Ponud be pod značko »Priden in zanesljiv« na upravo »Večernika«. —	1841
Dr. Jakob Toplak, dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča v. p., naznanja potrtega srca, da je njegova nad vse ljubljena soproga, gospa
ANKA TOPLAK
po dolgi mukepolni, s potrpežljivostjo prenašam bolezni, danes zjutraj izdihnila stojo blago dušo.
Pogreb predrage se bo vršil v petek, dne 9. decembra 1927 ob 15. uri od hiše žalosti, Gregorčičeva ulica 4, v rodbinsko grobnico na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 10. decembra i 1. ob 8. uri v stolnici.
Priporoča se tihi molitvi.
Maribor, dne 7. decembra 1927.	1882
Valeprogrerci Kabaret Evropa od 1. decembra naprej
m
Akrobata EJbertjr, Rosliia, vlrtuozln!« nB Kyiophan( Ssda«
rouski, plctnl duet	1870
Radi	is«
opustitve
obrata
s 50 •/# pod lastnimi cenami. Oglejte si izložbe v
Gosposki ulici 39
razprodaja igračk
Foto-manufaJstura, K
Izdaja Konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
$ J « 4» Jt e W e t e 1 * v Mariboru,
SfflHTT1_______________„__________________________    Warmdl*kY	TtcmNlir	Tuf	ril	V	Mariboru,	one	7.	Til.	ttfc*.